Is podcast
V receptu je tudi vino, zato je poslušalko zanimalo, če ga lahko uživajo tudi otroci.
V receptu je tudi vino, zato je poslušalko zanimalo, če ga lahko uživajo tudi otroci.
V receptu je tudi vino, zato je poslušalko zanimalo, če ga lahko uživajo tudi otroci.
Poslušalka je prosila za nasvet za pripravo štrukeljcev, kot jih je delala njena stara mama. V nadev je dala rožičevo moko, maslo, mleko, sladkor, jajce, kakav cimet in pa kislo smetana. Pravi, da so bili okusni, ampak nekako je ta nadev tudi malo uhajal iz teh štrukeljcev. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj za zgostitev nadeva uporabi malo piškotnih drobtin. Tudi en rumenjak bo povezal, porahljal in obogatil nadev.
Poslušalka je prosila za nasvet za pripravo štrukeljcev, kot jih je delala njena stara mama. V nadev je dala rožičevo moko, maslo, mleko, sladkor, jajce, kakav cimet in pa kislo smetana. Pravi, da so bili okusni, ampak nekako je ta nadev tudi malo uhajal iz teh štrukeljcev. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj za zgostitev nadeva uporabi malo piškotnih drobtin. Tudi en rumenjak bo povezal, porahljal in obogatil nadev.
Poslušalko je zanimalo, kako uporabit goveje meso iz juhe. Sestra Nikolina je povedala, da je načinov več. Lahko ga dodamo svežemu mesu (npr. Svinjskem), zmeljemo, dodamo malo majoneze, kakšno sveže jajce in iz tega oblikujemo čevapčiče ali manjše polpete. Te spečemo ali ocvremo. Ko so vsi pečeni, je zložimo v ponev, dodamo malo vroče vode ali juhe in pripravimo podmet. Lahko dodamo malo gobove juhe, kakšno žlico kisle smetane ali mezge, gorčice ... in tako pripravimo omako, zraven pa postrežemo še pire. Lahko se naredijo tudi kot čufti v paradižnikovi omaki. Masi ne dodajamo drobtin, ker preveč posušijo, lahko pa se da malo v mleko namočenega kruha in malo narezanega svežega drobnjaka ali peteršilja.
Poslušalko je zanimalo, kako uporabit goveje meso iz juhe. Sestra Nikolina je povedala, da je načinov več. Lahko ga dodamo svežemu mesu (npr. Svinjskem), zmeljemo, dodamo malo majoneze, kakšno sveže jajce in iz tega oblikujemo čevapčiče ali manjše polpete. Te spečemo ali ocvremo. Ko so vsi pečeni, je zložimo v ponev, dodamo malo vroče vode ali juhe in pripravimo podmet. Lahko dodamo malo gobove juhe, kakšno žlico kisle smetane ali mezge, gorčice ... in tako pripravimo omako, zraven pa postrežemo še pire. Lahko se naredijo tudi kot čufti v paradižnikovi omaki. Masi ne dodajamo drobtin, ker preveč posušijo, lahko pa se da malo v mleko namočenega kruha in malo narezanega svežega drobnjaka ali peteršilja.
Poslušalki, ki jo je zanimalo, kako naj doma pripravi ocvrte kalamare, je sestra Nikolina svetovala, naj jih nareže na en centimeter velike koščke (lovke naj da posebej) in nato zamrzne. Nato pa odmrznjene in osušene panira (najboljša je koruzna, lahko pa tudi bela moka) in ocvre. Pri tem naj bo previdna, saj olje rado cvrči, zato naj bo posoda prikrita (da para lahko uhaja) s pokrovko. Ko je ena plast ocvrta (nekaj minut), jo pobere na cedilo in v olje doda naslednjo, solimo in delno pokriti naj počakajo do serviranja.
Poslušalki, ki jo je zanimalo, kako naj doma pripravi ocvrte kalamare, je sestra Nikolina svetovala, naj jih nareže na en centimeter velike koščke (lovke naj da posebej) in nato zamrzne. Nato pa odmrznjene in osušene panira (najboljša je koruzna, lahko pa tudi bela moka) in ocvre. Pri tem naj bo previdna, saj olje rado cvrči, zato naj bo posoda prikrita (da para lahko uhaja) s pokrovko. Ko je ena plast ocvrta (nekaj minut), jo pobere na cedilo in v olje doda naslednjo, solimo in delno pokriti naj počakajo do serviranja.
Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za čokolado. Potrebujemo: ½ kg sladkorja, 1 dl mleka, 12-13 dag masla, 5-7 dag kakava, ¼ l mleka v prahu, lahko še malo čokolade v prahu ... Za obogatitev okusa dodamo zdrobljene lešnike, orehe, rozine, mandlje ... Sestavine skuhamo in pripravljeno zmes vlijemo na peki papir ali v modelčke, ki jih dobro namastimo z oljem.
Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za čokolado. Potrebujemo: ½ kg sladkorja, 1 dl mleka, 12-13 dag masla, 5-7 dag kakava, ¼ l mleka v prahu, lahko še malo čokolade v prahu ... Za obogatitev okusa dodamo zdrobljene lešnike, orehe, rozine, mandlje ... Sestavine skuhamo in pripravljeno zmes vlijemo na peki papir ali v modelčke, ki jih dobro namastimo z oljem.
Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila polpete samo iz govejega mesa, svetovala, naj uporabi vratovino. Če bo uporabila stegno ali drugo bolj pusto meso, bo morala dobro začiniti. Meso je treba zmleti. Doda mu čebulo (sveže sesekljano ali praženo), česen, sol, poper, malo gorčice, kakšno žlico čiste juhe, jajce (ali vsaj rumenjak), rezino kruha ali polovico žemlje, namočene v mleku, drobtin pa ne dodajamo. Zmes dobro pregnetemo in iz nje oblikujemo polpete in jih na vroči maščobi opečemo. Zraven lahko postrežemo malo krompirja in solato. Polpete se seveda lahko tudi zamrzne, a to še surove.
Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila polpete samo iz govejega mesa, svetovala, naj uporabi vratovino. Če bo uporabila stegno ali drugo bolj pusto meso, bo morala dobro začiniti. Meso je treba zmleti. Doda mu čebulo (sveže sesekljano ali praženo), česen, sol, poper, malo gorčice, kakšno žlico čiste juhe, jajce (ali vsaj rumenjak), rezino kruha ali polovico žemlje, namočene v mleku, drobtin pa ne dodajamo. Zmes dobro pregnetemo in iz nje oblikujemo polpete in jih na vroči maščobi opečemo. Zraven lahko postrežemo malo krompirja in solato. Polpete se seveda lahko tudi zamrzne, a to še surove.
Poslušalec bi rad pripravil okusno omako k pečenemu piščancu, ima tudi nekaj smetane ... Sestra Nikolina mu je svetovala, naj odvečno maščobo oz. mesni sok, ki nastane pri peki piščanca, odcedi in pripravi smetanov podmet. Smetani doda 2 žlički gorčice, lahko tudi 1-2 žlici paradižnikove mezge in po želji nekaj gobovega ali česnovega instanta za pripravo kremne juhe ali pa pirine moke, kar razžvrkljamo med vodo. To zakuhamo v mesni sok od piščanca, lahko dodamo tudi nekaj narezanih gobic iz konzerve ali skrinje. Omaka bo okusnejša in lepo bo izgledalo, če bo možno potresti narezan drobnjak ...
Poslušalec bi rad pripravil okusno omako k pečenemu piščancu, ima tudi nekaj smetane ... Sestra Nikolina mu je svetovala, naj odvečno maščobo oz. mesni sok, ki nastane pri peki piščanca, odcedi in pripravi smetanov podmet. Smetani doda 2 žlički gorčice, lahko tudi 1-2 žlici paradižnikove mezge in po želji nekaj gobovega ali česnovega instanta za pripravo kremne juhe ali pa pirine moke, kar razžvrkljamo med vodo. To zakuhamo v mesni sok od piščanca, lahko dodamo tudi nekaj narezanih gobic iz konzerve ali skrinje. Omaka bo okusnejša in lepo bo izgledalo, če bo možno potresti narezan drobnjak ...
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.
V oddaji sta sodelovali tudi poslušalki Anica in Marjetka ter povedali svoje izkušnje glede priprave brezglutenske potice oziroma brezglutenskih jedi. Anica kruh pripravi iz ustrezne moke, kvas raztopi v mleku z dodatkom vode, doda tudi jajce in tri žlice olja, razvalja ga na peki papirju, saj se prijemlje valjarja. Precej je treba posuti z moko in včasih je treba kakšen košček, ki odpade, vstaviti na manjkajoče mesto. Tudi pri zavijanju potice si pomaga s peki papirjem ter ga na njem tudi prestavi v model, zato mora biti peki papir dovolj dolg. Kot je še dejala, postopek terja nekaj več truda. Izdeluje tudi piškote, a le tiste, kjer je v receptu celo jajce. Kjer so samo rumenjaki, se preveč drobijo. In še to nam je zaupala, da namesto masla uporablja margarino. Tako je vse skupaj manj drobljivo. Marjetka pa je svetovala, da moramo biti dovolj hitri pri pripravi potice, vse sestavine morajo biti pred začetkom dela pripravljene in v bližini pulta oziroma mize, kjer se bo valjalo. Testa tudi ne smemo preveč nositi po rokah in pred peko ga moramo dobro prebosti.
V oddaji sta sodelovali tudi poslušalki Anica in Marjetka ter povedali svoje izkušnje glede priprave brezglutenske potice oziroma brezglutenskih jedi. Anica kruh pripravi iz ustrezne moke, kvas raztopi v mleku z dodatkom vode, doda tudi jajce in tri žlice olja, razvalja ga na peki papirju, saj se prijemlje valjarja. Precej je treba posuti z moko in včasih je treba kakšen košček, ki odpade, vstaviti na manjkajoče mesto. Tudi pri zavijanju potice si pomaga s peki papirjem ter ga na njem tudi prestavi v model, zato mora biti peki papir dovolj dolg. Kot je še dejala, postopek terja nekaj več truda. Izdeluje tudi piškote, a le tiste, kjer je v receptu celo jajce. Kjer so samo rumenjaki, se preveč drobijo. In še to nam je zaupala, da namesto masla uporablja margarino. Tako je vse skupaj manj drobljivo. Marjetka pa je svetovala, da moramo biti dovolj hitri pri pripravi potice, vse sestavine morajo biti pred začetkom dela pripravljene in v bližini pulta oziroma mize, kjer se bo valjalo. Testa tudi ne smemo preveč nositi po rokah in pred peko ga moramo dobro prebosti.
Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica. Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah. Arhiv minulih oddaj in rubrik: http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/
Z nosilcem kandidatne liste NSi mag. Matejem Toninom in kandidatko na listi NSi Katjo Berk Bevc smo se pogovarjali o nekaterih vprašanjih, pomembnih za Evropsko unijo, pred volitvami v EP.
Starejša teta je umrla in zapustila zbirko ...
Iz knjige Vodi me, dobrotni duh, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Prof. dr. Aleš Maver, zgodovinar in politični analitik je bil naš gost v tretji majski oddaji. Ustavili smo se ob vrenju in protestih v Gruziji, ki so posledica sprejemanja sporne zakonodaje, in pogledali kakšna je evropska perspektiva te države, ki ima od decembra status kandidatke za članstvo v EU.
V oddaji je spregovoril Matevž Košir, ki je na podlagi seznama žrtev slovenskih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico (objavljenega nov. 2022 v Slovenskem času), tam našel tudi ime svojega strica Jakoba. Ob pogledu na fotografije izkopa 3450. okostij, se je močno pretresen odločil predstaviti stričevo zgodbo.
Ta četrtek, 16. maja ob 21. uri, na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, smo spet povabljeni na slovesnost na Trg republike v Ljubljani. Štiri civilno družbene iniciative Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave, nam kažejo, da je civilna družba živa tudi na desni strani političnega spektra. Hočejo nas spomniti, da si je za sožitje med nami potrebno prizadevati in preseči nekatere necivilizacijske prakse, ki nas že predolgo bremenijo. V mislih imam seveda pokop pobitih, nikoli obsojenih žrtev med in povojnih pobojev in pa izdajo njihovih mrliških listov.
Andrej Majcen je moral po šestnajstih letih zapustiti Šolo modrosti , saj so komunisti izgnali vse tujce. Odpotoval je v Hongkong.
Tokrat lahko poslušate, kako Rahaba in Mirjam skrbita za ranjenega judovskega voditelj Salmóna. Roman prebiramo iz knjige Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina.
Ljubljana moja – Majda Sepe in Meri Avsenak, Una chittara cento illusioni – Mino Reitano, Youve Got Your Troubles - The Fortunes, Ko boš prišla jemat slovo mladost – Sestre Potočnik, Tam kam chodi vitr spat – Karel Gott, All of you - Diana Ross & Julio Iglesias, Vzameš me v roke - Elda Viler, Ne daj se Ines - Arsen Dedić, Solid – Ashford & Simpson, Berač - Ivek Baranja, Mediterraneenne - Herve Vilard, Ko zvonovi zapojo – Andrej Šifrer, Healing Hands – Elton John ...
Matej Cepin in Andreja Snoj Keršmanc s Socialne akademije sta na osnovi dobljenih podatkov raziskave o razumevanju vloge civilne družbe in nevladnih organizacij, ki dobivajo negativni prizvok, opisala ozadje takšnega mišljenja. Zdi se, da imamo katoličani s tem pojmom kar nekaj »težav«. Pa je to smiselno? Ali ni civilna družba osnovna prvina demokracije? Od kod strahovi, predsodki, tudi zatiskanje oči pred dejstvom, da smo za sedanje razmere soodgovorni, in kakšne so možne rešitve?, so nekatera izhodišča družbeno odgovornega premisleka.