V nedeljski kmetijski oddaji aktualno o pripombah na predstavljeni dokument skupne kmetijske politike po letu 2023, povabilo na poljedelski dan, gostili pa smo tudi mag. Tatjano Čop, ki ureja prilogo Predelava in prodaja v strokovni reviji Kmetovalec.

Miša Pušenjak je v Svetovalnici odgovarjala na vprašanja naših poslušalk in poslušalcev, o boju s škodljivci (miši, voluharji, bramorji, gosenice in uši) ter z boleznimi v pridelavi vrtnin.

V nedeljski kmetijski oddaji smo nadaljevali s pogledom na izzive prihodnje skupne kmetijske politike. Tokrat je z nami prof. dr. Marija Klopčič. Prisluhnite oddaji!

V nedeljski kmetijski oddaji ste slišali nekaj mnenj o odprtju javne obravnave Predloga Strateškega načrta skupne kmetijske politike. Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana pa je svetoval o setvah strniščnih posevkov.

Predstavili smo drugi del okrogle mize o ekološkem kmetijstvu, ki jo je 17. Junija 2021 organiziral Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj na ekološki kmetiji Šlibar.
Po uvodni predstavitvi stanja in trendov v ekološkem kmetijstvu v Sloveniji na osnovi analize v osnutku Akcijskega načrta za razvoj ekološke pridelave v Sloveniji do leta 2027 in v luči krovnega dokumenta na ravni EU, se je med povabljenimi strokovnjaki in gosti razvil zanimiv pogovor. Vabljeni, da mu prisluhnete!

Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj je organiziral okroglo mizo z naslovom »Razvoj slovenskega ekološkega kmetijstva - ključno področje za doseganje ciljev zelene in zdrave Slovenije 2030«. Dogodek je potekal na ekološki kmetiji Šlibar, v okolju, ki je primer dobre prakse ekološkega kmetovanja, mogoče pa se ga je bilo udeležiti tudi preko spleta. Na njem so sodelovali številni strokovnjaki, vsebine smo predstavili v dveh kmetijskih oddajah, prva je bila na sporedu to nedeljo. 

Prvega januarja letos se je začel uporabljati Zakon o dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Gre za zakon, ki izpolnjuje marsikatera pričakovanja in potrebe kmetov, za katere so si na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije prizadevali vrsto let in rešuje kar dve težavi kmetov ob upokojitvi. Urška Ahlin Ganziti iz pravne službe KGZS pojasnjuje: »Prva je vštevanje dokupljenih kmečkih let v pokojninsko dobo brez dokupa, druga pa priznanje širšega obsega pravic kmetom, ki so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja plačevali enako visoke prispevke kot t.i. združeni kmetje, katerim je bil že takrat priznan polni obseg pravic.«

Martin Mavsar je predstavil in povabil na sobotni Dan kmetijske tehnike, dr. Barbara Čeh pa predstavila trenutne dosežke v projektu LIFE BioTHOP - Vpeljava biorazgradljive vrvice v hmeljišča in uporaba hmeljevine v novih industrijskih produktih.

Strmo rast vhodnih surovin kmetijske pridelave na Evropskih trgih na svojih plečih občutijo slovenski potrošniki ter slovenski kmetje in zadruge. Potrošniki zato, ker so soočeni s podražitvami hrane, kmetje pa zaradi padca odkupnih cen. To da za slovenske prašiče ni interesa v naših klavnicah in morajo kmetje prodajne poti iskati v Avstriji je za zadružnike absolutno nesprejemljivo, saj slovenskega kmeta postavlja v situacijo, ko mora zaradi lastnega preživetja odločati, da kakovostno slovensko meso, ki ga potrošnik želi, proda preko meja,« pravi Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Globalne špekulacije z odkupnimi cen žit in mesa pljuskajo tudi v Slovenijo, kjer odkupne cene slovenskih pridelkov ostajajo nizke. Žalostno dejstvo je, da se cene hrane v maloprodaji ne znižujejo, ampak zvišujejo. To pomeni, da si ostali deležniki v verigi, to je odkupovalci, predelovalna industrija in trgovina, te stroške vkalkulirajo v končno ceno, kmetje pa te možnosti nimajo. Nesprejemljivo je, da se kriza v prehranski verigi rešuje na plečih kmetov in potrošnikov.

Vedno več ljudi prisega na prehranske izdelke, ki so bližje naravi, za veliko kmetij, še posebej v hribih in na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo pa pridelava senenega mleka in mesa lahko pomeni boljše možnosti za preživetje. V okviru Evropskega partnerstva za inovacije - v projektu Seneno meso in mleko pa v teh dneh začenjajo s predstavitvami teh prizadevanj širši javnosti. Z nami je bil Peter Apat s turistične kmetije Apat.

V prvemm delu oddaje smo z Marijo Kalan, svetovalko specialistko s KGZ Kranj pogledali na stanje poljščin na pragu poletja. 
V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pogledu agrarnega ekonomista prof. dr. Emila Erjavca na trenutno stanje v kmetijstvu in izzive, ki se postavljajo.

V tokratni oddaji smo spregovorili o zadrugah, odgovornosti zadrug, poslovni napredek ter obveznostih do svojih članov. Vabljeni k poslušanju.

Zjutraj so naši otroci v šolah za zajtrk jedli kruh, maslo, med, mleko ter sveže ali suho sadje. Vsa živila so bila slovenska, že tradicionalno pa so jih ustanove poiskale pri bližnjih kmetih in čebelarjih. Na KGZS pa si želijo, da bi te navezave kratkih verig oskrbe s slovensko hrano postale stalna praksa v obojestransko zadovoljstvo, predvsem pa dobrobit naših otrok. Zato so prav v teh dneh objavili portal Dobrote slo kmetij, kjer lahko zainteresirani na enem mestu najdejo ponudbo vseh kmetij.

Lepi dnevi spodbujajo obisk narave. Pohodniki pogosto občudujejo lepo obdelno krajino in tudi živali, ki se pasejo. Marsikdaj se zgodi, da kozam ali ovcam, redkeje kravam ponudijo tudi kakšen priboljšek. To pa ni prav, saj lahko taka hrana živalim tudi škoduje. Minuli konec tedna je bil prav zaradi prekomernega ponujanja sladkarij usoden za tri koze na kmetiji Žiga Kršinarja.

Z gostjo, Damjano Ilijaš, svetovalko specialistko za poljedelstvo, smo pogledali na naše njive. Predstavili smo tudi možnosti zatiranja prenamnoženih poljskih miši.

Na četrtkovem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo in na super trialogu niso dosegli političnega dogovora z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo glede reforme Skupne kmetijske politike. Portugalsko predsedstvo bo nadaljevalo pogajanja s ciljem končnega dogovora na zasedanju Sveta EU, ki bo potekalo junija v Luksemburgu, pravi minister dr. Jože Podgoršek. Kaj je povedal o snovanju slovenskih ukrepov prihodnjega obdobja SKP pa lahko slišite v današnji rubriki.

V oddaji je bil gost Cvetko Zupančič, kmet in državni svetnik za področje kmetijstva. 

Če želimo v Sloveniji ohraniti kulturno krajino, je potrebno z njo aktivno gospodariti.  Kmetje dokazujejo, da to znajo. Stroka, pa tudi celotna družba, jim mora pri tem nuditi ustrezno podporo, saj je ohranjena, obdelana krajina naš adut za različne druge dejavnosti v prostoru. Zato je treba zaupati tako stroki kot stoletnim izkušnjam kmetov in upoštevati vse funkcije gozdov.

Pod sloganom »Zajtrk s sadjem – super dan!« se bo 11. junija v vzgojno-izobraževalnih ustanovah po Sloveniji izvedel nadomestni dogodek za lanski Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je zaradi korona razmer odpadel. Na KGZS vabijo kmetije, da se povežete z lokalnimi vrtci in šolami ter jim predstavite svojo ponudbo. Na ta dan bodo namreč otroci v teh ustanovah za zajtrk jedli kruh, maslo, med, mleko ter sveže ali suho sadje. Vsa živila bodo, kot vedno pri Tradicionalnem slovenskem zajtrku, slovenska. Vzgojno-izobraževalne ustanove, ki bodo zajtrk izvedle, bodo lahko uveljavljale pavšalno nadomestilo za nakup živil namenjenih temu zajtrku.

Urška Ahlin Ganziti iz pravnega sektorja KGZS je opozorila na določila Zakona o dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so pomembna za kmete. Čas za oddajo vlog je še do konca junija.

V nedeljski kmetijski oddaji smo govorili o novostih na področju pokojninskega zavarovanja in pa za tiste zavarovance, ki so spadali v skupino drugi kmetje. Predvajali smo tudi II. del pogovora z ministrom dr. Jožetom Podgorškom. 

Včeraj smo obeležili 20. maj, rojstni dan slovitega čebelarja Antona Janše, že četrtič tudi kot Svetovni dan čebel. Ob tem se je tako doma kot tudi po svetu odvijalo precej dogodkov. Pri nas v Sloveniji so minevali v senci letošnjih naravnih razmer, ki so čebelam neprijazne. Kaj lahko storimo odgovorja predsednik čebelarjev Boštjan Noč.

Danes že četrtič obeležujemo svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina OZN po prizadevanjih Slovenije razglasila 20. decembra 2017. Glavni namen dogajanja je ozaveščanje o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo. Ste vedeli, da na našo kranjsko sivko prisegajo tudi čebelarji v večjem delu Nemčije?

Nič več ni tako, kot je bilo. Odnosi med kmeti in zelenimi ostajajo napeti, jasno pa je tudi, da slednji zaradi navezave z mediji in odličnega lobiranja, zmagujejo. Pijani od teh zmag postavljajo vedno nove zahteve in se ne zavedajo, da si sami žagajo vejo, na kateri zdaj udobno preskrbljeni sedijo.

V okviru priprave nacionanih ukrepov SKP je eno temeljnih vprašanj tudi določitev definicija t.i.«aktivnega kmeta«. EU ministrom za kmetijstvo na srečanju pred prvomajskimi prazniki na to temo ni uspelo najti neke skupne odločitve in vse bolj se zdi, da bo tudi to prepuščeno državam članicam. Minister dr. Jože Podgoršek pravi, da je za Slovenijo pomembno, da bo obvezna definicija aktivnega kmeta enostavna za izvedbo in ne bo vodila v izločitev mešanih in dopolnilnih kmetij iz sistema neposrednih plačil in investicijskih ukrepov.

Naš gost v nedeljski kmetijski oddaji je bil minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, dr. Jože Podgoršek. Nadaljevanju pogovora boste lahko prisluhnili čez teden dni.

Predvsem v Sindikatu kmetov Slovenije so kritični zaradi majhnega izplena sredstev za področje kmetijstva iz t.i. Načrta za okrevanje in odpornost. V tem okviru so bili načrtovani mnogi projekti, ki so obetali precejšnje razvojne korake, zdaj bo sredstev zelo malo, pravijo. Prisluhnite odgovoru ministea dr. Jožeta Podgorška.

Minule tri dni lepega vremena so mnogi izkoristili za letošnjo prvo košnjo in spravilo travne silaže. Odločitev je bila težka, saj je marsikje nagajala namočenost tal, ponekod pa tudi zaostanek v rasti zaradi aprilske pozebe. Jasmina Slatnar, svetovalka specialistka za živinorejo na KGZ Ljubljana je v takole opozorila na izgube, ki nastajajo v procesu siliranja.

»Obstajajo sorte paradižnika in paprike, ki so namenjene za sajenje v lonce. To so manjše sorte, naredijo manjše grmiče, tak paradižnik ne zraste dva metra, ampak do 60 cm, se razrašča bolj grmičasto, rodi na stranskih poganjkih. Take paprike in paradižniki preživijo in obrodijo že, če jih posadimo v lonec premera 20 cm, v kompostno zemljo, pravi Fanči Perdih.

Vsako leto znova so govedorejske kmetije pred izzivom, kako v danih vremenskih in rastnih okoliščinah pripraviti dovolj krme za svoje črede in predvsem, kako ob vremenskih danostih pospraviti čimbolj kakovostno krmo s trajnega ali sejanega travinja. Nasvete za uspešno siliranje je z nami delila Jasmina Slatnar, svetovalka specialistka za živinorejo na KGZ Ljubljana. V drugem delu oddaje pa smo gostili ekološkega kmeta mag. Staneta Berganta.

Gre za statistično predvidevanje, točni uradni podatki bodo znani po koncu kampanje, 1. junija, pravi direktor Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja mag. Miran Mihelič. Kampanjo ocenjuje kot uspešno in brez posebnosti, čeprav je že drugič zapovrstjo potekala v času koronakrize.

V četrtek, 6. maja, KGZ Maribor pripravlja spletni krožek za poljedelce. Draga Zadravec, specialistka za pridelavo poljščin napoveduje pogovor o najbolj aktualnih vprašanjih in tudi vabi k izmenjavi dobrih izkušenj in praks. Prijavite se lahko na tej povezavi!

Koronakriza je sicer grobo posegla v poslovanje KZ Metlika, ki je bilo predvsem orientirano na oskrbo gostinstva, a jim je z veliki napori uspel skok v internetno ponudbo tako vinskega kot mesnega programa izdelkov, pravi direktorica Tatjana Malešič. Upajo pa, da bodo lahko čimprej znova zagnali že prej utečene poti sodelovanja z gostinci.

Narava letos zamuja, se pa vseeno hitro bliža prva košnja. V nedeljski kmetijski je bila z nami Jasmina Slatnar, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, s katero smo se pogovarjali o izzivih pridelave dobre krme na trajnem in sejanem travinju.

V Svetovalnici je gost mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. O saditvi krompirja, o setvi soje in in o pridelavi fižola za zrnje bo svetoval. Prisluhnite svetovalnici!

Osrednji gost v nedeljski kmetijski oddaji je bil kmet Janez Beja, ki je tudi predsednik Odbora za gozdarstvo in lovstvo na KGZS in predsednik Sveta za OMD, ki je posvetovalno telo ministra. 

Čas za dosejavanje travne ruše se končuje, pred nami pa je čas setve travno deteljnih mešanic na njivskih površinah. Nasvete za ta opravila sta v današnji oddaji delila Anton Zavodnik, svetovalec specialist na KGZ Ljubljana in mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

Kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti torej kmečki zavarovanci in so utrpeli škodo zaradi pozebe, lahko uveljavljajo zmanjšanje oziroma odpis prispevkov. Kako vložiti prošnjo nam bo pojasnila Urška Ahlin Ganziti iz pravnega sektorja KGZS.

Zbrali smo nekaj odzivov svetovalcev specialistov za sadjarstvo, ki razmere po aprilski pozebi opisujejo kot katastrofo. 

Današnje jutro ni bilo tako mrzlo, kot včerajšnje, so se pa temperature v večjem delu Slovenije spet spustile krepko pod ničlo. To pomeni, da je predvsem sadno drevje doživelo nove poškodbe. Že včeraj je bilo veliko govora o prvih ocenah škode, ki naj bi bile znane že jutri. A agrometeorologinja Andreja Sušnik pojasnjuje, da bomo frealne ocene škode lahko postavili šele junija. Na KGZS so že pred dnevi, ob napovedi udora polarnega zraka pripravili nasvete, kako nasade pripraviti na nizke temperature in tudi kako pomagati prizadetemu sadnemu drevju takoj po pozebi. Znano je namreč, da take dogodki še več let negativno vplivajo na pridelavo.

Mag. Zlatka Gutman Kobal pravi, da so večji pridelovalci jablan v minulih letih veliko naredili na preventivi, ki se začne že z obliko rezi. Prejšnji teden je sledilo škropljenje s krepčilnimi sredstvi na podlagi aminokislin, zdaj pa ostane le čakanje. Dokler je sneg na vejicah, so obeti boljši…

Za kmetijsko oddajo na velikonočni ponedeljek sem se »v Emavs« podal v hribe nad Horjulom, na obisk na eno najbolj znanih sirarskih kmetij v Sloveniji, ker sta svojo zgodbo uspešnih rejcev koz in kmečkih sirarjev ustvarila Irena in Dejan Orešnik z družino. Kaj Irena pravi o predvidenih spremembah Zakona o kmetijstvu in zakaj bo kandidirala za predsednico?

Monika Mohar iz Vrtnarstva Hortika je bila gostja v Svetovalnici. Odgovarjala je na vaša vprašanja, posebej pa bomo vzeli pod drobnogled letošnje modne smernice glede balkonskega cvetja.

Dr. Jernej Drofenik z Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin pravi, da jih veseli, da lani ni bilo niti ene prijave pomora čebel in upa, da bo tako tudi letos. Izraža pa skrb glede prvih rezultatov monitoringa divjih oprašeevalcev, ki kaže bolj zaskrbljujoče stanje. Je čebel preveč, in s katerimi ukrepi na kemtijskem področju bi pripomogli k izboljšanju tega stanja?

Čeprav se zdi, da v času pandemije okoljske teme niso toliko v ospredju javnih razprav, je t. i. Green Deal ali Zeleni dogovor še vedno osnova aktualnih evropskih politik, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal poslanec Evropske ljudske stranke (ELS) v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. Opozoril je na pomen bio-ekonomije za razvoj podeželja in za prehod v bolj zeleno gospodarstvo.

Oddajo smo tokrat med drugim namenili ženskam: o odnosih med možem in ženo, med starši in otroki, o odnosu do Boga so spregovorile Irena Ule, Anja Mager in Andrejka Krt.

“Zdaj je idealni čas za sajenje. Sadimo jih 40 do 50 cm narazen. V dveh letih bomo morali že razredčevati, saj se malina zelo razrašča. Obrezujemo enostavno. Ko maline odrodijo, se lanski poganjki posušijo, jih odstranimo, primerno močne pa obdržimo. Te rozge, kot jih imenujemo, naj bi bile razmaknjene 8 do 10 cm in prikrajšamo jih nekje 20 cm,” pravi svetovalec Matjaž Maležič s KGZ Ljubljana.

Objavljen Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v pridelavi vina zaradi drugega vala epidemije novega koronavirus, ki danes stopa v veljavo.

Generalna skupščina Združenih narodov je 21. marec pred devetimi leti razglasila za mednarodni dan gozdov. Letošnji se odvija pod geslom Obnova gozda: pot do okrevanja in dobrega počutja. Naš osrednji gost v oddaji, državni svetnik Branko Tomažič, pravi, da je problem objedanja gozdnega mladja, v nekaterih predelih naše domovine izjemno pereč in si pred njim žal mnogi zatiskajo oči.

God sv. Jožefa, 19. marca,  v toplejših predelih Slovenije tradicionalno velja za začetek saditve krompirja. A iz leta v leto se je dobro ozirati na trenutne vremenske razmere in predvsem ogretost tal, pravi mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat, ki svetuje odločitev za slovenske sorte krompirja.

Vodja osemenjevalnega centra Preska, mag. Janez Kunc opozarja, da se uvoz telet za pitanje, ki jih pri nas primanjkuje, seli vedno bolj proti vzhodu. S tem pa se povečuje tudi tveganje prenosa najrazličnejših okužb. Zato bi preskrba s teleti morala biti eden važnejših izzivov prihodnjih slovenskih ukrepov SKP.

Mag. Janez Kunc je spregovoril o genomsko testiranih bikih, pojasnil, kaj pomeni status države proste bolezni modrega jezika in opozoril na pomen lastne prireje telet. Mihael Koprivnikar pa je opozoril na probleme upravljanja z divjadjo in zvermi.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije jutri pripravlja spletni seminar namenjen vsem, ki se ukvarjajo s pridelavo zelišč in začimb ter nosilcem dopolnilnih dejavnosti na tem področju. 

Po izjemno toplem februarju, smo stopili v marec, prvi mesec meteorološke pomladi, ki pa nas razvaja z lepim vremenom a dokaj nizkimi nočnimi in jutranjimi temperaturami. Kljub temu pa je mesec marec tisti mesec, ko se predvsem v toplejših predelih Slovenije posadi kar veliko krompirja in zato današnjo svetovalnico namenjamo tej temi.

17. decembra lani je potekal Posvet o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki ga je organizirala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije skupaj s partnerji. Na posvetu je spregovorila tudi Andreja Komel iz Sektorja za strukturno politiko in razvoj podeželja na Ministrstvu za kmetijstvo. Predstavila je aktivnosti in usmeritve ministrstva na tem področju. V Kmetijski oddaji ste lahko slišali povzetek njenega nagovora.

Jutri v četrtek v četrtek, 4. marca, med 9. in 12. uro vabljeni k udeležbi na spletnem seminarju o izzivih pridelave senenega mleka in mesa. Več informacij najdete na KGZS. Potrebna je prijava!

V sredo se je začela letošnja kampanja vnosa in elektronske oddaje vlog za ukrepe skupne kmetijske politike za tekoče leto. Kampanja bo v rednem roku trajala do 6. maja, jutri pa je zadnji dan za prenos plačilnih pravic. V oddaji je bil naš gost tudi mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat in Darinka Sebenik, urednica Glasa dežele.

Klimatske spremembe, predvsem višanje poletnih temperatur in pa težnja po čimvečjih pridelkih kmete spodbujata k setvi hibridov koruze poznejših zrelostnih razredov. A to je lahko dvorezen meč, pravi Aleš Volčič svetovalec Semenarne Ljubljana. Pri odločitvah in sklepanju kompromisov največ štejejo izkušnje iz prejšnjih let, prav zato pa si je nujno zagotoviti ustrezno seme.

Za nami je letošnja licitacija vrednejših sortimentov lesa, organizatorji pa so tudi letos, še posebej glede na okoliščine, pogojene s koronakrizo, zelo zadovoljni z doseženimi rezultati. Les je ponujalo 568 prodajalcev, skupno pa je bilo vključenih 4076 kubičnih metrov lesa.

O ustanovitvi protestnega odbora kmetov, dosežkih letošnje licitacije vrednejših sortimentov lesa in ponudbi semenskega krompirja.

V torek, 16. Februarja je potekal zaključni dogodek letošnje  akcije S kmetije za vas, ki je pred 25 leti nastala na pobudo kmetijskih svetovalcev in novinarjev, in katere glavni namen je poiskati in nagrajevati tiste kmetije, ki na inovativni način pristopajo k promociji in trženju svojih pridelkov, izdelkov oz. storitev.