Sredi letošnjega leta se zaključuje pilotni projekt z naslovom Neposredno trženje na kmetijah kot osnovni člen kratkih dobavnih verig. V projektu, ki smo ga pred časom v eni od naših kmetijskih oddaj že predstavili, posebno mesto zasedajo tudi vsebine, ki se tičejo določitve cen novih izdelkov in odločanja o pristopu na tem področju. Temu bo namenjeno tudi eno celo poglavje v priročniku za kmetije, ki prav tako nastaja v okviru projekta in bo v prihodnjih dneh na voljo tudi v tiskani obliki. Vse skupaj je v oddaji predstavil g. Damjan Jerič specialist za agrarno ekonomiko in ekološko kmetovanje na KGZ Murska Sobota. Na začetku oddaje pa smo se ustavili tudi ob pritiskih, ki jih na KGZS vrši vladajoča koalicija.

Potem ko osnovni dve zahtevi kmetov, umaknitev predloga uredbe PUN in zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali nista bili izpolnjeni, in zakon o zaščiti živali po torkovi obravnavi roma v drugo obravnavo, so pogovori med kmeti in vlado zašli v slepo ulico. Očitno je, da vladajoča koalicija ni pripravljena prisluhniti nobenemu argumentu in nadaljuje sprejemanje sporne zakonodaje z jasnim zavedanjem moči preglasovanja v Državnem zboru. Je pa očitno, da ostanejo brez besed, ko kmetje opozorijo na neustavnost, še bolj pa, ko zahtevajo osebno odgovornost vpletenih uradnikov.

Množični protesti, ki so potekali na Nizozemskem, so tamkajšnjim kmetom letos na volitvah prinesli nepričakovano darilo. Stranka, ki zastopa kmete, je namreč s 25 odstotkov glasov postala vodilna v političnem življenju. A to je skoraj brez pomena, saj je stanje na področju kmetijstva, kjer je nizozemska svetovna velesila zavozila prejšnja vlada, posledica je ukinjanje kar 3000 živinorejskih kmetij, pojasnjuje Darinka Sebenik.

Množični protesti, ki so na Nizozemskem potekali že lani in se nadaljujejo tudi letos, so kmetom na volitvah prinesli nepričakovano darilo. Stranka, ki zastopa kmete, je namreč pridobila polnih 25 odstotkov glasov in tako postala vodilna v političnem življenju. Kaj se pravzaprav dogaja v tej kmetijsko močno razviti državi, in zakaj tudi ta uspeh ni dovolj, za to da bi se znebili pritiskov na kmetovanje, smo se  pogovarjali z Darinko Sebenik, urednico Glasa dežele.

V minoritskem samostanu na Ptuju se bo do nedelje odvijal letošnji že 34. festival Dobrote Slovenskih kmetij. Kmetije iz Slovenije in zamejstva so letos v ocenjevanje poslale 994 izdelkov v 16 različnih skupinah, največji odziv pa letos beležijo pri kmetijah iz podravske regije, pravi Peter Pribožič, vodja organizacijskega odbora festivala…

Kmetija Pustotnik iz Poljanske doline prepleta inovativnost in tradicijo, družinsko izročilo sirarstva in korake prihodnosti, izstopa njihovo povezovanje več sosednjih kmetij. Pred mikrofon smo povabili Milana Brenceta, ki ga naši poslušalci dobro poznajo. 

Včerajšnja pogajanja kmetijskih organizacij in resornega ministrstva glede zahtev kmetov, med drugim o umaknitvi zahteve po obveznem režimu Natura 2000 in nesprejemljivih zahtev v novem predlogu zakona o zaščiti živali, niso prinesla napredka. Dokler ta dva pogoja namreč nista izpolnjena, se pogajanja sploh ne morejo začeti, pravijo predstavniki kmetov, ki zdaj pozorno spremljajo, kakšno mnenje bo vlada glede novega predloga zakona o zaščiti živali, ki mu nasprotuje tako stroka, kot kmetje, sprejela na današjni seji. Hanzi Mikl, direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice pravi, da v Avstriji ni variante, da bi kaj takega sprejeli in opozarja, da so zakonitosti kmetijske pridelave in preživetja kmetov enake v Avstriji in pri nas…

V osrednjem delu oddaje ste lahko prisluhnili pogovoru s Hanzijem Miklom, direktorjem Kmetijsko gozdarske zbornice Koroške o tem, kako so kmetje organizirani v Avstriji, predvsem pa, zakaj si avstrijska oblast ne drzne, da bi ukrepe na kmetijskem področju zasnovala brez vednosti in sodelovanja kmetov.