Informativni prispevki

VEČ ...|20. 5. 2019
Pridiga škofa Stanislava Lipovška na nedeljo svetniških kandidatov v Celju

Pridiga škofa Stanislava Lipovška na nedeljo svetniških kandidatov v Celju

duhovnostinfodružba

Informativni prispevki

Pridiga škofa Stanislava Lipovška na nedeljo svetniških kandidatov v Celju
VEČ ...|20. 5. 2019
Pridiga škofa Stanislava Lipovška na nedeljo svetniških kandidatov v Celju

Petra Stopar

duhovnostinfodružba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 5. 2019
Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti

Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.

Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti

Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.

rojakiinfoargentinakoroška

Slovencem po svetu in domovini

Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti
Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.
VEČ ...|19. 5. 2019
Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti
Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.

Matjaž Merljak

rojakiinfoargentinakoroška

Iz naših krajev

VEČ ...|18. 5. 2019
Celje, Kamnik, Tišina

V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.

Celje, Kamnik, Tišina

V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Celje, Kamnik, Tišina
V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.
VEČ ...|18. 5. 2019
Celje, Kamnik, Tišina
V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Doživetja narave

VEČ ...|17. 5. 2019
Srebrna diagonala, nastavitve kolesa (dr. Borut Fonda), planinska pot v Gradiški Turi

V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.

Srebrna diagonala, nastavitve kolesa (dr. Borut Fonda), planinska pot v Gradiški Turi

V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.

infonaravašport

Doživetja narave

Srebrna diagonala, nastavitve kolesa (dr. Borut Fonda), planinska pot v Gradiški Turi
V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.
VEČ ...|17. 5. 2019
Srebrna diagonala, nastavitve kolesa (dr. Borut Fonda), planinska pot v Gradiški Turi
V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.

Blaž Lesnik

infonaravašport

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 5. 2019
Romanje v Lujan 2019

Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.

Romanje v Lujan 2019

Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.

info

Informativni prispevki

Romanje v Lujan 2019
Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.
VEČ ...|17. 5. 2019
Romanje v Lujan 2019
Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.

Matjaž Merljak

info

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 5. 2019
Izjave škofov o evropskih volitvah

Vse bližje je 26. maj, ko bodo v Sloveniji evropske volitve. Izbirali bomo poslance, ki bodo v naslednjem petletnem mandatu zastopali interese naše države v Evropskem parlamentu. S tem bomo določili smer nadaljnje politike Evropske unije, med drugim na področjih socialnega razvoja, varnosti, človekovih pravic ter svobode govora in veroizpovedi. Za mnenje o volitvah smo vprašali nekaj slovenskih škofov.

Izjave škofov o evropskih volitvah

Vse bližje je 26. maj, ko bodo v Sloveniji evropske volitve. Izbirali bomo poslance, ki bodo v naslednjem petletnem mandatu zastopali interese naše države v Evropskem parlamentu. S tem bomo določili smer nadaljnje politike Evropske unije, med drugim na področjih socialnega razvoja, varnosti, človekovih pravic ter svobode govora in veroizpovedi. Za mnenje o volitvah smo vprašali nekaj slovenskih škofov.

družbapolitikainfo

Informativni prispevki

Izjave škofov o evropskih volitvah
Vse bližje je 26. maj, ko bodo v Sloveniji evropske volitve. Izbirali bomo poslance, ki bodo v naslednjem petletnem mandatu zastopali interese naše države v Evropskem parlamentu. S tem bomo določili smer nadaljnje politike Evropske unije, med drugim na področjih socialnega razvoja, varnosti, človekovih pravic ter svobode govora in veroizpovedi. Za mnenje o volitvah smo vprašali nekaj slovenskih škofov.
VEČ ...|16. 5. 2019
Izjave škofov o evropskih volitvah
Vse bližje je 26. maj, ko bodo v Sloveniji evropske volitve. Izbirali bomo poslance, ki bodo v naslednjem petletnem mandatu zastopali interese naše države v Evropskem parlamentu. S tem bomo določili smer nadaljnje politike Evropske unije, med drugim na področjih socialnega razvoja, varnosti, človekovih pravic ter svobode govora in veroizpovedi. Za mnenje o volitvah smo vprašali nekaj slovenskih škofov.

Petra Stopar

družbapolitikainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 5. 2019
Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju

Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.

Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju

Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju
Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.
VEČ ...|15. 5. 2019
Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju
Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Pogovor o

VEČ ...|15. 5. 2019
Soočenje nosilcev list pred volitvami v Evropski parlament

Pred volitvami v evropski parlament smo oddajo »Pogovor o« na Radiu Ognjišče oblikovali kot soočenje nosilcev nekaterih kandidatnih list. Vsa zanima, kaj so povedali Ljudmila Novak, Tanja Fajon, Milan Zver SDS in SLS, Igor Šoltes DeSUS in Gregor Perič SMC?

Soočenje nosilcev list pred volitvami v Evropski parlament

Pred volitvami v evropski parlament smo oddajo »Pogovor o« na Radiu Ognjišče oblikovali kot soočenje nosilcev nekaterih kandidatnih list. Vsa zanima, kaj so povedali Ljudmila Novak, Tanja Fajon, Milan Zver SDS in SLS, Igor Šoltes DeSUS in Gregor Perič SMC?

družbapogovorpolitikainfoEvropa

Pogovor o

Soočenje nosilcev list pred volitvami v Evropski parlament
Pred volitvami v evropski parlament smo oddajo »Pogovor o« na Radiu Ognjišče oblikovali kot soočenje nosilcev nekaterih kandidatnih list. Vsa zanima, kaj so povedali Ljudmila Novak, Tanja Fajon, Milan Zver SDS in SLS, Igor Šoltes DeSUS in Gregor Perič SMC?
VEČ ...|15. 5. 2019
Soočenje nosilcev list pred volitvami v Evropski parlament
Pred volitvami v evropski parlament smo oddajo »Pogovor o« na Radiu Ognjišče oblikovali kot soočenje nosilcev nekaterih kandidatnih list. Vsa zanima, kaj so povedali Ljudmila Novak, Tanja Fajon, Milan Zver SDS in SLS, Igor Šoltes DeSUS in Gregor Perič SMC?

Tone Gorjup

družbapogovorpolitikainfoEvropa

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 5. 2019
Bodo zadnje napetosti v Perzijskem zalivu vplivale na globalni naftni trg?

V vodah Združenih arabskih emiratov sta bila napadena dva tankerja Saudove Arabije, šlo naj bi za sabotažo. Kdo naj bi stal za tem, še ni jasno, a ne gre za osamljen dogodek. V preteklih dneh naj bi bile tarča tudi nekatere trgovske ladje. Poklicali smo raziskovalca na Univerzi George Washington v ZDA Igorja Kovača.

Bodo zadnje napetosti v Perzijskem zalivu vplivale na globalni naftni trg?

V vodah Združenih arabskih emiratov sta bila napadena dva tankerja Saudove Arabije, šlo naj bi za sabotažo. Kdo naj bi stal za tem, še ni jasno, a ne gre za osamljen dogodek. V preteklih dneh naj bi bile tarča tudi nekatere trgovske ladje. Poklicali smo raziskovalca na Univerzi George Washington v ZDA Igorja Kovača.

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

Bodo zadnje napetosti v Perzijskem zalivu vplivale na globalni naftni trg?
V vodah Združenih arabskih emiratov sta bila napadena dva tankerja Saudove Arabije, šlo naj bi za sabotažo. Kdo naj bi stal za tem, še ni jasno, a ne gre za osamljen dogodek. V preteklih dneh naj bi bile tarča tudi nekatere trgovske ladje. Poklicali smo raziskovalca na Univerzi George Washington v ZDA Igorja Kovača.
VEČ ...|13. 5. 2019
Bodo zadnje napetosti v Perzijskem zalivu vplivale na globalni naftni trg?
V vodah Združenih arabskih emiratov sta bila napadena dva tankerja Saudove Arabije, šlo naj bi za sabotažo. Kdo naj bi stal za tem, še ni jasno, a ne gre za osamljen dogodek. V preteklih dneh naj bi bile tarča tudi nekatere trgovske ladje. Poklicali smo raziskovalca na Univerzi George Washington v ZDA Igorja Kovača.

Helena Škrlec

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 5. 2019
Slovenska karitas močno prisotna v BiH

10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.

Slovenska karitas močno prisotna v BiH

10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.

karitasbihpomočženskerevščinaizobraževanjeinfo

Informativni prispevki

Slovenska karitas močno prisotna v BiH
10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.
VEČ ...|12. 5. 2019
Slovenska karitas močno prisotna v BiH
10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.

Alen Salihović

karitasbihpomočženskerevščinaizobraževanjeinfo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 5. 2019
Romanje v Habsterdick, intervju F. Žnidar, slovo od L. Bratuž

Rojake z vzhoda Francije je na romanju že 81-ič zbrala brezjanska Marija - pogovarjali smo se z župnikom v Freyming-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom. V Gorici so se poslovili od pomembne kulturne delavke Lojzke Bratuž . V studiu smo gostili argentinskega Slovenca, predsednika slovenskega doma Carapachay v Buenos Airesu Francija Žnidarja.

Romanje v Habsterdick, intervju F. Žnidar, slovo od L. Bratuž

Rojake z vzhoda Francije je na romanju že 81-ič zbrala brezjanska Marija - pogovarjali smo se z župnikom v Freyming-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom. V Gorici so se poslovili od pomembne kulturne delavke Lojzke Bratuž . V studiu smo gostili argentinskega Slovenca, predsednika slovenskega doma Carapachay v Buenos Airesu Francija Žnidarja.

rojakiinfoargentina

Slovencem po svetu in domovini

Romanje v Habsterdick, intervju F. Žnidar, slovo od L. Bratuž
Rojake z vzhoda Francije je na romanju že 81-ič zbrala brezjanska Marija - pogovarjali smo se z župnikom v Freyming-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom. V Gorici so se poslovili od pomembne kulturne delavke Lojzke Bratuž . V studiu smo gostili argentinskega Slovenca, predsednika slovenskega doma Carapachay v Buenos Airesu Francija Žnidarja.
VEČ ...|12. 5. 2019
Romanje v Habsterdick, intervju F. Žnidar, slovo od L. Bratuž
Rojake z vzhoda Francije je na romanju že 81-ič zbrala brezjanska Marija - pogovarjali smo se z župnikom v Freyming-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom. V Gorici so se poslovili od pomembne kulturne delavke Lojzke Bratuž . V studiu smo gostili argentinskega Slovenca, predsednika slovenskega doma Carapachay v Buenos Airesu Francija Žnidarja.

Matjaž Merljak

rojakiinfoargentina

Iz naših krajev

VEČ ...|11. 5. 2019
Maribor, Slovenj Gradec, Ajdovščina, Poljane

V oddaji smo poročali o investicijah v zdravstvu v Mariboru, o prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe v Vipavski dolini, o ukrepanju občine Slovenj Gradec ob škropljenju hmelja in o dogajanju v Poljanski dolini ob stoletnici prve objave zgodovinskega romana Visoška kronika.

Maribor, Slovenj Gradec, Ajdovščina, Poljane

V oddaji smo poročali o investicijah v zdravstvu v Mariboru, o prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe v Vipavski dolini, o ukrepanju občine Slovenj Gradec ob škropljenju hmelja in o dogajanju v Poljanski dolini ob stoletnici prve objave zgodovinskega romana Visoška kronika.

družbainfokmetijstvo

Iz naših krajev

Maribor, Slovenj Gradec, Ajdovščina, Poljane
V oddaji smo poročali o investicijah v zdravstvu v Mariboru, o prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe v Vipavski dolini, o ukrepanju občine Slovenj Gradec ob škropljenju hmelja in o dogajanju v Poljanski dolini ob stoletnici prve objave zgodovinskega romana Visoška kronika.
VEČ ...|11. 5. 2019
Maribor, Slovenj Gradec, Ajdovščina, Poljane
V oddaji smo poročali o investicijah v zdravstvu v Mariboru, o prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe v Vipavski dolini, o ukrepanju občine Slovenj Gradec ob škropljenju hmelja in o dogajanju v Poljanski dolini ob stoletnici prve objave zgodovinskega romana Visoška kronika.

Andrej Šinko

družbainfokmetijstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 5. 2019
Komisija pravičnost in mir za zaščito najbolj ranljivih

Ne gre za vprašanje: evtanazija – DA ali NE, ampak za vprašanje - paliativa DA ali NE, je na predstavitvi izjave Komisije pravičnost in mir dejal njen predsednik nadškof Anton Stres. Opozoril je na zlorabe, ki se dogajajo v državah, kjer je uzakonjena, in dodal, da pri evtanaziji ni vključena samo oseba, ki jo zahteva, ampak celotna družba.

Komisija pravičnost in mir za zaščito najbolj ranljivih

Ne gre za vprašanje: evtanazija – DA ali NE, ampak za vprašanje - paliativa DA ali NE, je na predstavitvi izjave Komisije pravičnost in mir dejal njen predsednik nadškof Anton Stres. Opozoril je na zlorabe, ki se dogajajo v državah, kjer je uzakonjena, in dodal, da pri evtanaziji ni vključena samo oseba, ki jo zahteva, ampak celotna družba.

družbaduhovnostinfoizobraževanjemladiodnosipogovorpolitikavzgojazdravstvo

Informativni prispevki

Komisija pravičnost in mir za zaščito najbolj ranljivih
Ne gre za vprašanje: evtanazija – DA ali NE, ampak za vprašanje - paliativa DA ali NE, je na predstavitvi izjave Komisije pravičnost in mir dejal njen predsednik nadškof Anton Stres. Opozoril je na zlorabe, ki se dogajajo v državah, kjer je uzakonjena, in dodal, da pri evtanaziji ni vključena samo oseba, ki jo zahteva, ampak celotna družba.
VEČ ...|9. 5. 2019
Komisija pravičnost in mir za zaščito najbolj ranljivih
Ne gre za vprašanje: evtanazija – DA ali NE, ampak za vprašanje - paliativa DA ali NE, je na predstavitvi izjave Komisije pravičnost in mir dejal njen predsednik nadškof Anton Stres. Opozoril je na zlorabe, ki se dogajajo v državah, kjer je uzakonjena, in dodal, da pri evtanaziji ni vključena samo oseba, ki jo zahteva, ampak celotna družba.

Marjana Debevec

družbaduhovnostinfoizobraževanjemladiodnosipogovorpolitikavzgojazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 5. 2019
81. romanja v Habsterdick

Pogovor s slovenskih župnikom v Freyming-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom o tradicionalnem prvomajskem romanju v Habsterdick.

81. romanja v Habsterdick

Pogovor s slovenskih župnikom v Freyming-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom o tradicionalnem prvomajskem romanju v Habsterdick.

info

Informativni prispevki

81. romanja v Habsterdick
Pogovor s slovenskih župnikom v Freyming-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom o tradicionalnem prvomajskem romanju v Habsterdick.
VEČ ...|8. 5. 2019
81. romanja v Habsterdick
Pogovor s slovenskih župnikom v Freyming-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom o tradicionalnem prvomajskem romanju v Habsterdick.

Matjaž Merljak

info

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|7. 5. 2019
Vam je všeč sadni jogurt brez dodanega sladkorja?

Manj jej in več migaj pravi stara modrost, prav tako pa velja, da je zajtrk zelo pomemben obrok dneva. Res je, da pri tem, delamo napako in ta obrok zelo oklestimo ali celo preskočimo, izgovor je seveda hitenje. A lahko je tudi drugače. Če se odločimo, da za zajtrk zaužijemo jogurt lahko veliko storimo za našo prebavo in posledično tudi zdravje. In če vam okus navadnega jogurta ni blizu, imate zdaj na voljo sadni jogurt mlekarne Celeia brez dodanega sladkorja. Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakop je prepričan, da je okus pravi!Mlekarna Celeia torej ponuja sadni jogurt, ki ima le toliko sladkorja, kolikor ga ostane v mleku po mlečno kislinski fermentaciji in ga imajo tudi vsi navadni jogurti brez dodanega sladkorja.

Vam je všeč sadni jogurt brez dodanega sladkorja?

Manj jej in več migaj pravi stara modrost, prav tako pa velja, da je zajtrk zelo pomemben obrok dneva. Res je, da pri tem, delamo napako in ta obrok zelo oklestimo ali celo preskočimo, izgovor je seveda hitenje. A lahko je tudi drugače. Če se odločimo, da za zajtrk zaužijemo jogurt lahko veliko storimo za našo prebavo in posledično tudi zdravje. In če vam okus navadnega jogurta ni blizu, imate zdaj na voljo sadni jogurt mlekarne Celeia brez dodanega sladkorja. Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakop je prepričan, da je okus pravi!Mlekarna Celeia torej ponuja sadni jogurt, ki ima le toliko sladkorja, kolikor ga ostane v mleku po mlečno kislinski fermentaciji in ga imajo tudi vsi navadni jogurti brez dodanega sladkorja.

kmetijstvonaravainfo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vam je všeč sadni jogurt brez dodanega sladkorja?
Manj jej in več migaj pravi stara modrost, prav tako pa velja, da je zajtrk zelo pomemben obrok dneva. Res je, da pri tem, delamo napako in ta obrok zelo oklestimo ali celo preskočimo, izgovor je seveda hitenje. A lahko je tudi drugače. Če se odločimo, da za zajtrk zaužijemo jogurt lahko veliko storimo za našo prebavo in posledično tudi zdravje. In če vam okus navadnega jogurta ni blizu, imate zdaj na voljo sadni jogurt mlekarne Celeia brez dodanega sladkorja. Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakop je prepričan, da je okus pravi!Mlekarna Celeia torej ponuja sadni jogurt, ki ima le toliko sladkorja, kolikor ga ostane v mleku po mlečno kislinski fermentaciji in ga imajo tudi vsi navadni jogurti brez dodanega sladkorja.
VEČ ...|7. 5. 2019
Vam je všeč sadni jogurt brez dodanega sladkorja?
Manj jej in več migaj pravi stara modrost, prav tako pa velja, da je zajtrk zelo pomemben obrok dneva. Res je, da pri tem, delamo napako in ta obrok zelo oklestimo ali celo preskočimo, izgovor je seveda hitenje. A lahko je tudi drugače. Če se odločimo, da za zajtrk zaužijemo jogurt lahko veliko storimo za našo prebavo in posledično tudi zdravje. In če vam okus navadnega jogurta ni blizu, imate zdaj na voljo sadni jogurt mlekarne Celeia brez dodanega sladkorja. Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakop je prepričan, da je okus pravi!Mlekarna Celeia torej ponuja sadni jogurt, ki ima le toliko sladkorja, kolikor ga ostane v mleku po mlečno kislinski fermentaciji in ga imajo tudi vsi navadni jogurti brez dodanega sladkorja.

Robert Božič

kmetijstvonaravainfo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 5. 2019
Nagradni natečaj USZS

Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.

Nagradni natečaj USZS

Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.

rojakiinfouszs

Slovencem po svetu in domovini

Nagradni natečaj USZS
Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.
VEČ ...|5. 5. 2019
Nagradni natečaj USZS
Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.

Matjaž Merljak

rojakiinfouszs

Iz naših krajev

VEČ ...|4. 5. 2019
Novo Mesto, Ptuj, Bohinj, Brežice, Mojstrana

V oddaji smo poročali o spremenjeni ureditvi prometnega režima v Novem Mestu, obnovah cest na območju občine Bohinj, zapletih v povezavi s hidroelektrarno Mokrice, pripravah Ptuja na kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture leta 2025 ter praznovanju 40. obletnice vzpona prvih Slovencev na vrh Everesta.

Novo Mesto, Ptuj, Bohinj, Brežice, Mojstrana

V oddaji smo poročali o spremenjeni ureditvi prometnega režima v Novem Mestu, obnovah cest na območju občine Bohinj, zapletih v povezavi s hidroelektrarno Mokrice, pripravah Ptuja na kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture leta 2025 ter praznovanju 40. obletnice vzpona prvih Slovencev na vrh Everesta.

družbainfo

Iz naših krajev

Novo Mesto, Ptuj, Bohinj, Brežice, Mojstrana
V oddaji smo poročali o spremenjeni ureditvi prometnega režima v Novem Mestu, obnovah cest na območju občine Bohinj, zapletih v povezavi s hidroelektrarno Mokrice, pripravah Ptuja na kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture leta 2025 ter praznovanju 40. obletnice vzpona prvih Slovencev na vrh Everesta.
VEČ ...|4. 5. 2019
Novo Mesto, Ptuj, Bohinj, Brežice, Mojstrana
V oddaji smo poročali o spremenjeni ureditvi prometnega režima v Novem Mestu, obnovah cest na območju občine Bohinj, zapletih v povezavi s hidroelektrarno Mokrice, pripravah Ptuja na kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture leta 2025 ter praznovanju 40. obletnice vzpona prvih Slovencev na vrh Everesta.

Andrej Šinko

družbainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 5. 2019
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta pri sv. maši za Evropo na Brezjah

Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta pri sv. maši za Evropo na Brezjah

infopolitikaduhovnost

Informativni prispevki

Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta pri sv. maši za Evropo na Brezjah
VEČ ...|4. 5. 2019
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta pri sv. maši za Evropo na Brezjah

Petra Stopar

infopolitikaduhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 5. 2019
Medijska svoboda in pritiski

Na dan, ko praznujemo dan svobode medijev, novinarske hiše poročajo o pritiskih nanje, tudi tednik Reporter ni izjema. Pogovarjali smo se z novinarjem Igorjem Kršinarjem.

Medijska svoboda in pritiski

Na dan, ko praznujemo dan svobode medijev, novinarske hiše poročajo o pritiskih nanje, tudi tednik Reporter ni izjema. Pogovarjali smo se z novinarjem Igorjem Kršinarjem.

družbainfopolitika

Informativni prispevki

Medijska svoboda in pritiski
Na dan, ko praznujemo dan svobode medijev, novinarske hiše poročajo o pritiskih nanje, tudi tednik Reporter ni izjema. Pogovarjali smo se z novinarjem Igorjem Kršinarjem.
VEČ ...|3. 5. 2019
Medijska svoboda in pritiski
Na dan, ko praznujemo dan svobode medijev, novinarske hiše poročajo o pritiskih nanje, tudi tednik Reporter ni izjema. Pogovarjali smo se z novinarjem Igorjem Kršinarjem.

Tanja Dominko

družbainfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 4. 2019
Luka Oven o prostovoljstvu na Karitas

Luka Oven o prostovoljstvu na Karitas

infoduhovnostmladi

Informativni prispevki

Luka Oven o prostovoljstvu na Karitas
VEČ ...|30. 4. 2019
Luka Oven o prostovoljstvu na Karitas

Petra Stopar

infoduhovnostmladi

Komentar Domovina.je

VEČ ...|29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev

27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev

27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

domovinakomentar27. aprilpraznikinfopolitika

Komentar Domovina.je

Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.
VEČ ...|29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar

domovinakomentar27. aprilpraznikinfopolitika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 4. 2019
Velika noč med rojaki, 2. del

V drugi oddaji o veliki noči med rojaki po svetu smo poklicali p. Cirila Božiča v Melbourne v Avstralijo, Roberta Bresta v Buenos Aires v Argentino, Franca Letonja v Montreal v Kanado, msgr. Janeza Puclja v München v Nemčijo in Zvoneta Podvinskega v Göteborg na Švedsko. Povedali so o pripravah in praznovanju tega največjega krščanskega praznika.

Velika noč med rojaki, 2. del

V drugi oddaji o veliki noči med rojaki po svetu smo poklicali p. Cirila Božiča v Melbourne v Avstralijo, Roberta Bresta v Buenos Aires v Argentino, Franca Letonja v Montreal v Kanado, msgr. Janeza Puclja v München v Nemčijo in Zvoneta Podvinskega v Göteborg na Švedsko. Povedali so o pripravah in praznovanju tega največjega krščanskega praznika.

inforojakivelika noč

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč med rojaki, 2. del
V drugi oddaji o veliki noči med rojaki po svetu smo poklicali p. Cirila Božiča v Melbourne v Avstralijo, Roberta Bresta v Buenos Aires v Argentino, Franca Letonja v Montreal v Kanado, msgr. Janeza Puclja v München v Nemčijo in Zvoneta Podvinskega v Göteborg na Švedsko. Povedali so o pripravah in praznovanju tega največjega krščanskega praznika.
VEČ ...|28. 4. 2019
Velika noč med rojaki, 2. del
V drugi oddaji o veliki noči med rojaki po svetu smo poklicali p. Cirila Božiča v Melbourne v Avstralijo, Roberta Bresta v Buenos Aires v Argentino, Franca Letonja v Montreal v Kanado, msgr. Janeza Puclja v München v Nemčijo in Zvoneta Podvinskega v Göteborg na Švedsko. Povedali so o pripravah in praznovanju tega največjega krščanskega praznika.

Matjaž Merljak

inforojakivelika noč

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|28. 4. 2019
Srečanje JRS v Barceloni

Gost oddaje je bil p. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, ki se je ta mesec v Barceloni udeležil srečanja narodnih voditeljev Jezuitskih združenj za begunce v Evropi. Z nami je delil nova spoznanja in morda izkušnje, ki so povezani z begunsko ter migracijsko tematiko; govoril je t. i. balkanski poti, katere del je tudi Slovenija; o morebitnem drugem valu migrantov; o stanju prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji; o sodelovanju JRS z vladnimi in nevladnimi organizacijami in na koncu z nami delil tudi osebno izkušnjo.

Srečanje JRS v Barceloni

Gost oddaje je bil p. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, ki se je ta mesec v Barceloni udeležil srečanja narodnih voditeljev Jezuitskih združenj za begunce v Evropi. Z nami je delil nova spoznanja in morda izkušnje, ki so povezani z begunsko ter migracijsko tematiko; govoril je t. i. balkanski poti, katere del je tudi Slovenija; o morebitnem drugem valu migrantov; o stanju prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji; o sodelovanju JRS z vladnimi in nevladnimi organizacijami in na koncu z nami delil tudi osebno izkušnjo.

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

Srečanje JRS v Barceloni
Gost oddaje je bil p. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, ki se je ta mesec v Barceloni udeležil srečanja narodnih voditeljev Jezuitskih združenj za begunce v Evropi. Z nami je delil nova spoznanja in morda izkušnje, ki so povezani z begunsko ter migracijsko tematiko; govoril je t. i. balkanski poti, katere del je tudi Slovenija; o morebitnem drugem valu migrantov; o stanju prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji; o sodelovanju JRS z vladnimi in nevladnimi organizacijami in na koncu z nami delil tudi osebno izkušnjo.
VEČ ...|28. 4. 2019
Srečanje JRS v Barceloni
Gost oddaje je bil p. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, ki se je ta mesec v Barceloni udeležil srečanja narodnih voditeljev Jezuitskih združenj za begunce v Evropi. Z nami je delil nova spoznanja in morda izkušnje, ki so povezani z begunsko ter migracijsko tematiko; govoril je t. i. balkanski poti, katere del je tudi Slovenija; o morebitnem drugem valu migrantov; o stanju prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji; o sodelovanju JRS z vladnimi in nevladnimi organizacijami in na koncu z nami delil tudi osebno izkušnjo.

Matjaž Merljak

infobeguncijrs

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 4. 2019
Župan Moravč pred praznovanjem 27. aprila: Do političnih zlorab ne bomo več strpni

Pred 27. aprilom in tudi na sam dan potekajo po državi številne proslave, ki jih organizira Zveza borcev NOB. Dokler na približno letno 400 proslavah, 130 pohodih in 600 komemoracijah sodelujejo njihovi člani ni posebne polemike, ta pa nastane, ko ideološko naravnana organizacija pri tem uporablja otroke iz osnovnih šol. Odločen »ne« je temu rekel župan Moravč Milan Balažic. Župan Balažic se je v pismu objavljenem na spletni strani občine odzval na zapis svetnice Liste nekdanjega župana Martina Rebolja Brigite Barlič. Ta je na družbenih omrežjih razširila po njegovih besedah neresnično vest, da je župan Moravč Balažic Pihalni godbi Moravče in otrokom iz Osnovne šole Jurija Vege prepovedal nastopati na proslavi, ki bo 26. aprila v Češnjicah. Za naš radio je pojasnil, da je ravnateljici omenjene šole res svetoval, da naj otroci ne nastopijo, razlog je: »Pojdimo po vrsti: res je, da sem predsedniku Pihalne godbe Moravče gospodu Vojku Zajcu in ravnateljici Osnovne šole Jurija Vege gospe Nuši Pohlin Schwarzbartl svetoval, da na omenjeni prireditvi godba in učenci ne nastopijo. Razlog za to je preprost: ne gre za »proslavo«, kot pravi Barličeva, ampak za prireditev Zveze borcev, ki jo sklicuje in izrablja predsednik občinske stranke Socialnih demokratov (SD) Martin Rebolj za promocijo svoje stranke in za začetek predvolilne kampanje kandidatke za evropsko poslanko SD Tanje Fajon. 26. april je namreč prvi dan predvolilne kampanje, zato gre po Zakonu o volitvah pri tej prireditvi za predvolilni shod.«Zapisal je, da je narodno-osvobodilni boj v času druge svetovne vojne last velike večine slovenskega naroda, ne pa zasluga ene stranke, ki se trka po prsih, da edina nosi vrednote upora proti okupatorju. Ali velja enako za našo osamosvojitveno vojno? »Da, to je delo celotnega slovenskega naroda, ne pa peščice takratnih vodilnih politikov, ki bi si radi lastili vse zasluge. Slovenski zgodovinarji so dokumentirano pokazali, kako je Partija (KPS) izrabila NOB za nasilno komunistično revolucijo in vzpostavitev povojne diktature. Dedinja KPS, stranka SD, še danes podobno izrablja NOB zgolj za promocijo svoje tranzicijske politike. Vrednote upora proti okupatorju so naše skupne vrednote, tudi moje. Prav zato sem še posebej občutljiv za izrabo le-teh v aktualne politične cilje te ali one stranke. Jasno in glasno je treba povedati, da imajo stranke svoje določeno, vendar omejeno mesto.«Osnovna šola je politično nevtralen prostor, zato učitelji in učenci s politiko ne smejo imeti nobenega opravka, menite. Na vprašanje, ali nekako ni te meje, da otroci pogosto nastopajo oz. so zlorabljeni v te namene praznovanj, je odgovoril pritrdilno. »Občinska godba nastopa na občinskih prireditvah, kjer nastopa tudi župan, ne pa na strankarskih shodih in predvolilnih nastopih. Kultura s politiko nima skupaj kaj početi. Društva so politično nevtralne združbe vseh občank in občanov, zato noben predsednik občinske stranke ne bi smel biti na čelu društva. Vem, da je bila doslejšnja praksa drugačna in da so se politične izrabe šole, učiteljev, učencev, godbe, občinske uprave in društev pogosto dogajale. Čas je, da tudi na tem področju vzpostavimo višja merila politične kulture. Kot župan nameravam varovati politično nevtralnost vsega naštetega in zagotavljati enakost v prostoru civilne družbe, šole in občinske uprave. To velja za vse. Tudi za vse politične stranke in liste brez razlike. Do političnih zlorab ne bomo več strpni, zato godba in učenci ne bodo nastopili v Češnjicah na predvolilnem shodu SD. Enkrat je treba stvari postaviti na svoje mesto.«

Župan Moravč pred praznovanjem 27. aprila: Do političnih zlorab ne bomo več strpni

Pred 27. aprilom in tudi na sam dan potekajo po državi številne proslave, ki jih organizira Zveza borcev NOB. Dokler na približno letno 400 proslavah, 130 pohodih in 600 komemoracijah sodelujejo njihovi člani ni posebne polemike, ta pa nastane, ko ideološko naravnana organizacija pri tem uporablja otroke iz osnovnih šol. Odločen »ne« je temu rekel župan Moravč Milan Balažic. Župan Balažic se je v pismu objavljenem na spletni strani občine odzval na zapis svetnice Liste nekdanjega župana Martina Rebolja Brigite Barlič. Ta je na družbenih omrežjih razširila po njegovih besedah neresnično vest, da je župan Moravč Balažic Pihalni godbi Moravče in otrokom iz Osnovne šole Jurija Vege prepovedal nastopati na proslavi, ki bo 26. aprila v Češnjicah. Za naš radio je pojasnil, da je ravnateljici omenjene šole res svetoval, da naj otroci ne nastopijo, razlog je: »Pojdimo po vrsti: res je, da sem predsedniku Pihalne godbe Moravče gospodu Vojku Zajcu in ravnateljici Osnovne šole Jurija Vege gospe Nuši Pohlin Schwarzbartl svetoval, da na omenjeni prireditvi godba in učenci ne nastopijo. Razlog za to je preprost: ne gre za »proslavo«, kot pravi Barličeva, ampak za prireditev Zveze borcev, ki jo sklicuje in izrablja predsednik občinske stranke Socialnih demokratov (SD) Martin Rebolj za promocijo svoje stranke in za začetek predvolilne kampanje kandidatke za evropsko poslanko SD Tanje Fajon. 26. april je namreč prvi dan predvolilne kampanje, zato gre po Zakonu o volitvah pri tej prireditvi za predvolilni shod.«Zapisal je, da je narodno-osvobodilni boj v času druge svetovne vojne last velike večine slovenskega naroda, ne pa zasluga ene stranke, ki se trka po prsih, da edina nosi vrednote upora proti okupatorju. Ali velja enako za našo osamosvojitveno vojno? »Da, to je delo celotnega slovenskega naroda, ne pa peščice takratnih vodilnih politikov, ki bi si radi lastili vse zasluge. Slovenski zgodovinarji so dokumentirano pokazali, kako je Partija (KPS) izrabila NOB za nasilno komunistično revolucijo in vzpostavitev povojne diktature. Dedinja KPS, stranka SD, še danes podobno izrablja NOB zgolj za promocijo svoje tranzicijske politike. Vrednote upora proti okupatorju so naše skupne vrednote, tudi moje. Prav zato sem še posebej občutljiv za izrabo le-teh v aktualne politične cilje te ali one stranke. Jasno in glasno je treba povedati, da imajo stranke svoje določeno, vendar omejeno mesto.«Osnovna šola je politično nevtralen prostor, zato učitelji in učenci s politiko ne smejo imeti nobenega opravka, menite. Na vprašanje, ali nekako ni te meje, da otroci pogosto nastopajo oz. so zlorabljeni v te namene praznovanj, je odgovoril pritrdilno. »Občinska godba nastopa na občinskih prireditvah, kjer nastopa tudi župan, ne pa na strankarskih shodih in predvolilnih nastopih. Kultura s politiko nima skupaj kaj početi. Društva so politično nevtralne združbe vseh občank in občanov, zato noben predsednik občinske stranke ne bi smel biti na čelu društva. Vem, da je bila doslejšnja praksa drugačna in da so se politične izrabe šole, učiteljev, učencev, godbe, občinske uprave in društev pogosto dogajale. Čas je, da tudi na tem področju vzpostavimo višja merila politične kulture. Kot župan nameravam varovati politično nevtralnost vsega naštetega in zagotavljati enakost v prostoru civilne družbe, šole in občinske uprave. To velja za vse. Tudi za vse politične stranke in liste brez razlike. Do političnih zlorab ne bomo več strpni, zato godba in učenci ne bodo nastopili v Češnjicah na predvolilnem shodu SD. Enkrat je treba stvari postaviti na svoje mesto.«

27. aprilNOBmilan balažičmoravčeproslavainfopolitikapogovor

Informativni prispevki

Župan Moravč pred praznovanjem 27. aprila: Do političnih zlorab ne bomo več strpni
Pred 27. aprilom in tudi na sam dan potekajo po državi številne proslave, ki jih organizira Zveza borcev NOB. Dokler na približno letno 400 proslavah, 130 pohodih in 600 komemoracijah sodelujejo njihovi člani ni posebne polemike, ta pa nastane, ko ideološko naravnana organizacija pri tem uporablja otroke iz osnovnih šol. Odločen »ne« je temu rekel župan Moravč Milan Balažic. Župan Balažic se je v pismu objavljenem na spletni strani občine odzval na zapis svetnice Liste nekdanjega župana Martina Rebolja Brigite Barlič. Ta je na družbenih omrežjih razširila po njegovih besedah neresnično vest, da je župan Moravč Balažic Pihalni godbi Moravče in otrokom iz Osnovne šole Jurija Vege prepovedal nastopati na proslavi, ki bo 26. aprila v Češnjicah. Za naš radio je pojasnil, da je ravnateljici omenjene šole res svetoval, da naj otroci ne nastopijo, razlog je: »Pojdimo po vrsti: res je, da sem predsedniku Pihalne godbe Moravče gospodu Vojku Zajcu in ravnateljici Osnovne šole Jurija Vege gospe Nuši Pohlin Schwarzbartl svetoval, da na omenjeni prireditvi godba in učenci ne nastopijo. Razlog za to je preprost: ne gre za »proslavo«, kot pravi Barličeva, ampak za prireditev Zveze borcev, ki jo sklicuje in izrablja predsednik občinske stranke Socialnih demokratov (SD) Martin Rebolj za promocijo svoje stranke in za začetek predvolilne kampanje kandidatke za evropsko poslanko SD Tanje Fajon. 26. april je namreč prvi dan predvolilne kampanje, zato gre po Zakonu o volitvah pri tej prireditvi za predvolilni shod.«Zapisal je, da je narodno-osvobodilni boj v času druge svetovne vojne last velike večine slovenskega naroda, ne pa zasluga ene stranke, ki se trka po prsih, da edina nosi vrednote upora proti okupatorju. Ali velja enako za našo osamosvojitveno vojno? »Da, to je delo celotnega slovenskega naroda, ne pa peščice takratnih vodilnih politikov, ki bi si radi lastili vse zasluge. Slovenski zgodovinarji so dokumentirano pokazali, kako je Partija (KPS) izrabila NOB za nasilno komunistično revolucijo in vzpostavitev povojne diktature. Dedinja KPS, stranka SD, še danes podobno izrablja NOB zgolj za promocijo svoje tranzicijske politike. Vrednote upora proti okupatorju so naše skupne vrednote, tudi moje. Prav zato sem še posebej občutljiv za izrabo le-teh v aktualne politične cilje te ali one stranke. Jasno in glasno je treba povedati, da imajo stranke svoje določeno, vendar omejeno mesto.«Osnovna šola je politično nevtralen prostor, zato učitelji in učenci s politiko ne smejo imeti nobenega opravka, menite. Na vprašanje, ali nekako ni te meje, da otroci pogosto nastopajo oz. so zlorabljeni v te namene praznovanj, je odgovoril pritrdilno. »Občinska godba nastopa na občinskih prireditvah, kjer nastopa tudi župan, ne pa na strankarskih shodih in predvolilnih nastopih. Kultura s politiko nima skupaj kaj početi. Društva so politično nevtralne združbe vseh občank in občanov, zato noben predsednik občinske stranke ne bi smel biti na čelu društva. Vem, da je bila doslejšnja praksa drugačna in da so se politične izrabe šole, učiteljev, učencev, godbe, občinske uprave in društev pogosto dogajale. Čas je, da tudi na tem področju vzpostavimo višja merila politične kulture. Kot župan nameravam varovati politično nevtralnost vsega naštetega in zagotavljati enakost v prostoru civilne družbe, šole in občinske uprave. To velja za vse. Tudi za vse politične stranke in liste brez razlike. Do političnih zlorab ne bomo več strpni, zato godba in učenci ne bodo nastopili v Češnjicah na predvolilnem shodu SD. Enkrat je treba stvari postaviti na svoje mesto.«
VEČ ...|26. 4. 2019
Župan Moravč pred praznovanjem 27. aprila: Do političnih zlorab ne bomo več strpni
Pred 27. aprilom in tudi na sam dan potekajo po državi številne proslave, ki jih organizira Zveza borcev NOB. Dokler na približno letno 400 proslavah, 130 pohodih in 600 komemoracijah sodelujejo njihovi člani ni posebne polemike, ta pa nastane, ko ideološko naravnana organizacija pri tem uporablja otroke iz osnovnih šol. Odločen »ne« je temu rekel župan Moravč Milan Balažic. Župan Balažic se je v pismu objavljenem na spletni strani občine odzval na zapis svetnice Liste nekdanjega župana Martina Rebolja Brigite Barlič. Ta je na družbenih omrežjih razširila po njegovih besedah neresnično vest, da je župan Moravč Balažic Pihalni godbi Moravče in otrokom iz Osnovne šole Jurija Vege prepovedal nastopati na proslavi, ki bo 26. aprila v Češnjicah. Za naš radio je pojasnil, da je ravnateljici omenjene šole res svetoval, da naj otroci ne nastopijo, razlog je: »Pojdimo po vrsti: res je, da sem predsedniku Pihalne godbe Moravče gospodu Vojku Zajcu in ravnateljici Osnovne šole Jurija Vege gospe Nuši Pohlin Schwarzbartl svetoval, da na omenjeni prireditvi godba in učenci ne nastopijo. Razlog za to je preprost: ne gre za »proslavo«, kot pravi Barličeva, ampak za prireditev Zveze borcev, ki jo sklicuje in izrablja predsednik občinske stranke Socialnih demokratov (SD) Martin Rebolj za promocijo svoje stranke in za začetek predvolilne kampanje kandidatke za evropsko poslanko SD Tanje Fajon. 26. april je namreč prvi dan predvolilne kampanje, zato gre po Zakonu o volitvah pri tej prireditvi za predvolilni shod.«Zapisal je, da je narodno-osvobodilni boj v času druge svetovne vojne last velike večine slovenskega naroda, ne pa zasluga ene stranke, ki se trka po prsih, da edina nosi vrednote upora proti okupatorju. Ali velja enako za našo osamosvojitveno vojno? »Da, to je delo celotnega slovenskega naroda, ne pa peščice takratnih vodilnih politikov, ki bi si radi lastili vse zasluge. Slovenski zgodovinarji so dokumentirano pokazali, kako je Partija (KPS) izrabila NOB za nasilno komunistično revolucijo in vzpostavitev povojne diktature. Dedinja KPS, stranka SD, še danes podobno izrablja NOB zgolj za promocijo svoje tranzicijske politike. Vrednote upora proti okupatorju so naše skupne vrednote, tudi moje. Prav zato sem še posebej občutljiv za izrabo le-teh v aktualne politične cilje te ali one stranke. Jasno in glasno je treba povedati, da imajo stranke svoje določeno, vendar omejeno mesto.«Osnovna šola je politično nevtralen prostor, zato učitelji in učenci s politiko ne smejo imeti nobenega opravka, menite. Na vprašanje, ali nekako ni te meje, da otroci pogosto nastopajo oz. so zlorabljeni v te namene praznovanj, je odgovoril pritrdilno. »Občinska godba nastopa na občinskih prireditvah, kjer nastopa tudi župan, ne pa na strankarskih shodih in predvolilnih nastopih. Kultura s politiko nima skupaj kaj početi. Društva so politično nevtralne združbe vseh občank in občanov, zato noben predsednik občinske stranke ne bi smel biti na čelu društva. Vem, da je bila doslejšnja praksa drugačna in da so se politične izrabe šole, učiteljev, učencev, godbe, občinske uprave in društev pogosto dogajale. Čas je, da tudi na tem področju vzpostavimo višja merila politične kulture. Kot župan nameravam varovati politično nevtralnost vsega naštetega in zagotavljati enakost v prostoru civilne družbe, šole in občinske uprave. To velja za vse. Tudi za vse politične stranke in liste brez razlike. Do političnih zlorab ne bomo več strpni, zato godba in učenci ne bodo nastopili v Češnjicah na predvolilnem shodu SD. Enkrat je treba stvari postaviti na svoje mesto.«

Alen Salihović

27. aprilNOBmilan balažičmoravčeproslavainfopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 4. 2019
Število nezakonitih prehodov meje narašča, minister Poklukar miri prebivalce

Notranji minister Boštjan Poklukar je v Ilirski Bistrici z občani izmenjali poglede na problematiko nezakonitih migrantov. Predstavniki občine, krajevne skupnosti Jelšane in občani so ministru in vodstvu policije predstavili težave, s katerimi se srečujejo zaradi migrantov, Poklukar pa je zatrdil, da policija dobro varuje mejo, a občanov ni prepričal. Pozvali so k boljšemu varovanju meje, v soboto pa se bodo zbrali tudi na protestu v Jelšanah. O omenjenem je za naš radio spregovoril predsednik krajevne skupnosti Jelšane Ivan Ceglar.

Število nezakonitih prehodov meje narašča, minister Poklukar miri prebivalce

Notranji minister Boštjan Poklukar je v Ilirski Bistrici z občani izmenjali poglede na problematiko nezakonitih migrantov. Predstavniki občine, krajevne skupnosti Jelšane in občani so ministru in vodstvu policije predstavili težave, s katerimi se srečujejo zaradi migrantov, Poklukar pa je zatrdil, da policija dobro varuje mejo, a občanov ni prepričal. Pozvali so k boljšemu varovanju meje, v soboto pa se bodo zbrali tudi na protestu v Jelšanah. O omenjenem je za naš radio spregovoril predsednik krajevne skupnosti Jelšane Ivan Ceglar.

družbainfopolitika

Informativni prispevki

Število nezakonitih prehodov meje narašča, minister Poklukar miri prebivalce
Notranji minister Boštjan Poklukar je v Ilirski Bistrici z občani izmenjali poglede na problematiko nezakonitih migrantov. Predstavniki občine, krajevne skupnosti Jelšane in občani so ministru in vodstvu policije predstavili težave, s katerimi se srečujejo zaradi migrantov, Poklukar pa je zatrdil, da policija dobro varuje mejo, a občanov ni prepričal. Pozvali so k boljšemu varovanju meje, v soboto pa se bodo zbrali tudi na protestu v Jelšanah. O omenjenem je za naš radio spregovoril predsednik krajevne skupnosti Jelšane Ivan Ceglar.
VEČ ...|25. 4. 2019
Število nezakonitih prehodov meje narašča, minister Poklukar miri prebivalce
Notranji minister Boštjan Poklukar je v Ilirski Bistrici z občani izmenjali poglede na problematiko nezakonitih migrantov. Predstavniki občine, krajevne skupnosti Jelšane in občani so ministru in vodstvu policije predstavili težave, s katerimi se srečujejo zaradi migrantov, Poklukar pa je zatrdil, da policija dobro varuje mejo, a občanov ni prepričal. Pozvali so k boljšemu varovanju meje, v soboto pa se bodo zbrali tudi na protestu v Jelšanah. O omenjenem je za naš radio spregovoril predsednik krajevne skupnosti Jelšane Ivan Ceglar.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 4. 2019
Maver: Ukrajinci so že večkrat pokazali, da je z njimi težko pometati

Še vedno odmeva, da je ukrajinski komik Volodimir Zelenski v nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev v Ukrajini prepričljivo zmagal s skoraj tričetrtinsko podporo volivcev. Ali je mogoče z izvolitvijo komika potegniti kakšno vzporednico s Slovenijo in z ZDA, smo vprašali političnega analitika Aleša Mavra.

Maver: Ukrajinci so že večkrat pokazali, da je z njimi težko pometati

Še vedno odmeva, da je ukrajinski komik Volodimir Zelenski v nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev v Ukrajini prepričljivo zmagal s skoraj tričetrtinsko podporo volivcev. Ali je mogoče z izvolitvijo komika potegniti kakšno vzporednico s Slovenijo in z ZDA, smo vprašali političnega analitika Aleša Mavra.

maverukrajinavolitvepolitikainfo

Informativni prispevki

Maver: Ukrajinci so že večkrat pokazali, da je z njimi težko pometati
Še vedno odmeva, da je ukrajinski komik Volodimir Zelenski v nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev v Ukrajini prepričljivo zmagal s skoraj tričetrtinsko podporo volivcev. Ali je mogoče z izvolitvijo komika potegniti kakšno vzporednico s Slovenijo in z ZDA, smo vprašali političnega analitika Aleša Mavra.
VEČ ...|24. 4. 2019
Maver: Ukrajinci so že večkrat pokazali, da je z njimi težko pometati
Še vedno odmeva, da je ukrajinski komik Volodimir Zelenski v nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev v Ukrajini prepričljivo zmagal s skoraj tričetrtinsko podporo volivcev. Ali je mogoče z izvolitvijo komika potegniti kakšno vzporednico s Slovenijo in z ZDA, smo vprašali političnega analitika Aleša Mavra.

Alen Salihović

maverukrajinavolitvepolitikainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 4. 2019
Kračun za Radio Ognjišče: Pri proračunskem načrtovanju mora biti prisotna previdnost

Potrebne so takojšnje reforme je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Opozarja, da je Slovenija še vedno preveč zadolžena zato je potrebna posebna pozornost pri javnofinančnem načrtovanju. Tudi rahlo ohlajanje vzpostavi razmere negotovosti poudarja Kračun in dodaja, da lahko to privede do nepričakovanih reakcij. »Pomembno je, da je pri proračunskem načrtovanju prisotna previdnost. Da vlada, ko načrtuje upošteva tudi to, da se lahko godi marsikaj nepričakovanega. Zato je dobro, da so poleg vseh postavk porabe, ki jih že imamo, prisotne zadostne rezerve.«Kračun je vprašanje, koliko lahko vplivajo obljube sindikatom na državno blagajno opozoril na razpadanje sistema plač v javnem sektorju. »Izpolnjevanje takšnih zadev pomeni večje proračunske izdatke. To pa po drugi strani pomeni ali višje davke ali večje zadolževanje. Kajti izdatkov, ki nimajo kritja ni.«Namen fiskalnega sveta je pri vladi, državnem zboru in sploh v javnosti vzbuditi zavest o nujnosti vzdržnosti javnih financ. V minulih dneh je bila sicer s strani poslancev SDS in NSi vložena ustavna presoja proračuna, ker ta ne skledi fiskalnemu pravilu, Kračun se do pobude ni opredelil je pa dejal: »Fiskalni svet ni politični organ in ne odloča. Vendar na osnovi ocen fiskalnega sveta pa poteka politično odločanje.«

Kračun za Radio Ognjišče: Pri proračunskem načrtovanju mora biti prisotna previdnost

Potrebne so takojšnje reforme je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Opozarja, da je Slovenija še vedno preveč zadolžena zato je potrebna posebna pozornost pri javnofinančnem načrtovanju. Tudi rahlo ohlajanje vzpostavi razmere negotovosti poudarja Kračun in dodaja, da lahko to privede do nepričakovanih reakcij. »Pomembno je, da je pri proračunskem načrtovanju prisotna previdnost. Da vlada, ko načrtuje upošteva tudi to, da se lahko godi marsikaj nepričakovanega. Zato je dobro, da so poleg vseh postavk porabe, ki jih že imamo, prisotne zadostne rezerve.«Kračun je vprašanje, koliko lahko vplivajo obljube sindikatom na državno blagajno opozoril na razpadanje sistema plač v javnem sektorju. »Izpolnjevanje takšnih zadev pomeni večje proračunske izdatke. To pa po drugi strani pomeni ali višje davke ali večje zadolževanje. Kajti izdatkov, ki nimajo kritja ni.«Namen fiskalnega sveta je pri vladi, državnem zboru in sploh v javnosti vzbuditi zavest o nujnosti vzdržnosti javnih financ. V minulih dneh je bila sicer s strani poslancev SDS in NSi vložena ustavna presoja proračuna, ker ta ne skledi fiskalnemu pravilu, Kračun se do pobude ni opredelil je pa dejal: »Fiskalni svet ni politični organ in ne odloča. Vendar na osnovi ocen fiskalnega sveta pa poteka politično odločanje.«

infoproračunfiskalni svetdavorin kračunpolitikapogovor

Informativni prispevki

Kračun za Radio Ognjišče: Pri proračunskem načrtovanju mora biti prisotna previdnost
Potrebne so takojšnje reforme je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Opozarja, da je Slovenija še vedno preveč zadolžena zato je potrebna posebna pozornost pri javnofinančnem načrtovanju. Tudi rahlo ohlajanje vzpostavi razmere negotovosti poudarja Kračun in dodaja, da lahko to privede do nepričakovanih reakcij. »Pomembno je, da je pri proračunskem načrtovanju prisotna previdnost. Da vlada, ko načrtuje upošteva tudi to, da se lahko godi marsikaj nepričakovanega. Zato je dobro, da so poleg vseh postavk porabe, ki jih že imamo, prisotne zadostne rezerve.«Kračun je vprašanje, koliko lahko vplivajo obljube sindikatom na državno blagajno opozoril na razpadanje sistema plač v javnem sektorju. »Izpolnjevanje takšnih zadev pomeni večje proračunske izdatke. To pa po drugi strani pomeni ali višje davke ali večje zadolževanje. Kajti izdatkov, ki nimajo kritja ni.«Namen fiskalnega sveta je pri vladi, državnem zboru in sploh v javnosti vzbuditi zavest o nujnosti vzdržnosti javnih financ. V minulih dneh je bila sicer s strani poslancev SDS in NSi vložena ustavna presoja proračuna, ker ta ne skledi fiskalnemu pravilu, Kračun se do pobude ni opredelil je pa dejal: »Fiskalni svet ni politični organ in ne odloča. Vendar na osnovi ocen fiskalnega sveta pa poteka politično odločanje.«
VEČ ...|24. 4. 2019
Kračun za Radio Ognjišče: Pri proračunskem načrtovanju mora biti prisotna previdnost
Potrebne so takojšnje reforme je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Opozarja, da je Slovenija še vedno preveč zadolžena zato je potrebna posebna pozornost pri javnofinančnem načrtovanju. Tudi rahlo ohlajanje vzpostavi razmere negotovosti poudarja Kračun in dodaja, da lahko to privede do nepričakovanih reakcij. »Pomembno je, da je pri proračunskem načrtovanju prisotna previdnost. Da vlada, ko načrtuje upošteva tudi to, da se lahko godi marsikaj nepričakovanega. Zato je dobro, da so poleg vseh postavk porabe, ki jih že imamo, prisotne zadostne rezerve.«Kračun je vprašanje, koliko lahko vplivajo obljube sindikatom na državno blagajno opozoril na razpadanje sistema plač v javnem sektorju. »Izpolnjevanje takšnih zadev pomeni večje proračunske izdatke. To pa po drugi strani pomeni ali višje davke ali večje zadolževanje. Kajti izdatkov, ki nimajo kritja ni.«Namen fiskalnega sveta je pri vladi, državnem zboru in sploh v javnosti vzbuditi zavest o nujnosti vzdržnosti javnih financ. V minulih dneh je bila sicer s strani poslancev SDS in NSi vložena ustavna presoja proračuna, ker ta ne skledi fiskalnemu pravilu, Kračun se do pobude ni opredelil je pa dejal: »Fiskalni svet ni politični organ in ne odloča. Vendar na osnovi ocen fiskalnega sveta pa poteka politično odločanje.«

Alen Salihović

infoproračunfiskalni svetdavorin kračunpolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 4. 2019
Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj v polnem razcvetu pomladi

Lepo vreme v teh dneh vse več ljudi privablja v naravo, pa tudi na tradicionalni razstavi cvetja in tulipanov v Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj. V arboretumu je tako letos zacvetelo več kot 350 sort tulipanov, Mozirski gaj pa že cveti in dehti v vseh barvah in vonjavah tulipanov, narcis, spominčic in ostalih pomladnih cvetlic.

Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj v polnem razcvetu pomladi

Lepo vreme v teh dneh vse več ljudi privablja v naravo, pa tudi na tradicionalni razstavi cvetja in tulipanov v Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj. V arboretumu je tako letos zacvetelo več kot 350 sort tulipanov, Mozirski gaj pa že cveti in dehti v vseh barvah in vonjavah tulipanov, narcis, spominčic in ostalih pomladnih cvetlic.

volčji potokmozirski gajtulipaniinfokmetijstvovrt

Informativni prispevki

Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj v polnem razcvetu pomladi
Lepo vreme v teh dneh vse več ljudi privablja v naravo, pa tudi na tradicionalni razstavi cvetja in tulipanov v Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj. V arboretumu je tako letos zacvetelo več kot 350 sort tulipanov, Mozirski gaj pa že cveti in dehti v vseh barvah in vonjavah tulipanov, narcis, spominčic in ostalih pomladnih cvetlic.
VEČ ...|24. 4. 2019
Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj v polnem razcvetu pomladi
Lepo vreme v teh dneh vse več ljudi privablja v naravo, pa tudi na tradicionalni razstavi cvetja in tulipanov v Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj. V arboretumu je tako letos zacvetelo več kot 350 sort tulipanov, Mozirski gaj pa že cveti in dehti v vseh barvah in vonjavah tulipanov, narcis, spominčic in ostalih pomladnih cvetlic.

Alen Salihović

volčji potokmozirski gajtulipaniinfokmetijstvovrt

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 4. 2019
Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku

V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«

Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku

V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«

družbaduhovnostinfopogovorodnosizasvojenostbrane miličević

Informativni prispevki

Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku
V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«
VEČ ...|22. 4. 2019
Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku
V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«

Alen Salihović

družbaduhovnostinfopogovorodnosizasvojenostbrane miličević

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 4. 2019
Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

rojakiinfoprazniki

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč med rojaki
O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.
VEČ ...|21. 4. 2019
Velika noč med rojaki
O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Matjaž Merljak

rojakiinfoprazniki

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 4. 2019
Kako so veliko noč praznovali včasih?

V prispevku smo zbrali pripovedi dveh stanovalk doma za starejše v Lenartu v Slovenskih goricah o njunih spominih na praznovanje velike noči. Z nami sta bili Elizabeta Murko in Kristina Robič.

Kako so veliko noč praznovali včasih?

V prispevku smo zbrali pripovedi dveh stanovalk doma za starejše v Lenartu v Slovenskih goricah o njunih spominih na praznovanje velike noči. Z nami sta bili Elizabeta Murko in Kristina Robič.

duhovnostinfospomin

Informativni prispevki

Kako so veliko noč praznovali včasih?
V prispevku smo zbrali pripovedi dveh stanovalk doma za starejše v Lenartu v Slovenskih goricah o njunih spominih na praznovanje velike noči. Z nami sta bili Elizabeta Murko in Kristina Robič.
VEČ ...|21. 4. 2019
Kako so veliko noč praznovali včasih?
V prispevku smo zbrali pripovedi dveh stanovalk doma za starejše v Lenartu v Slovenskih goricah o njunih spominih na praznovanje velike noči. Z nami sta bili Elizabeta Murko in Kristina Robič.

Petra Stopar

duhovnostinfospomin

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 4. 2019
Upokojenka Kristina Robič o spominih na praznovanje velike noči

Upokojenka Kristina Robič o spominih na praznovanje velike noči

duhovnostinfospomin

Informativni prispevki

Upokojenka Kristina Robič o spominih na praznovanje velike noči
VEČ ...|21. 4. 2019
Upokojenka Kristina Robič o spominih na praznovanje velike noči

Petra Stopar

duhovnostinfospomin

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 4. 2019
Upokojena učiteljica Elizabeta Murko o spominih na praznovanje velike noči

Upokojena učiteljica Elizabeta Murko o spominih na praznovanje velike noči

spomininfoduhovnost

Informativni prispevki

Upokojena učiteljica Elizabeta Murko o spominih na praznovanje velike noči
VEČ ...|21. 4. 2019
Upokojena učiteljica Elizabeta Murko o spominih na praznovanje velike noči

Petra Stopar

spomininfoduhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 4. 2019
Intervju z mariborskim nadškofom Alojzijem Cviklom o aktualnih razmerah

Intervju z mariborskim nadškofom Alojzijem Cviklom o aktualnih razmerah

infoduhovnostpogovormladi

Informativni prispevki

Intervju z mariborskim nadškofom Alojzijem Cviklom o aktualnih razmerah
VEČ ...|21. 4. 2019
Intervju z mariborskim nadškofom Alojzijem Cviklom o aktualnih razmerah

Petra Stopar

infoduhovnostpogovormladi

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 4. 2019
Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića

Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«

Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića

Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«

infogorenakradonjićnovičsodišče

Informativni prispevki

Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića
Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«
VEČ ...|18. 4. 2019
Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića
Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«

Alen Salihović

infogorenakradonjićnovičsodišče

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 4. 2019
Predstavitev majskega Ognjišča

Majska številka mesečnika Ognjišče je tudi velikonočna, gosta meseca prof. Edo Škulj in Jurij Dobravec sta spregovorila o orglah, v prilogi je predstavljen Leonardo da Vinci, Nina Mozetič govori o delu z otrok in starši, ki so v procesu razveze, mladi pišejo o športu, predstavljajo Bee Geesus in za mlade pišejo o čustvih med fantom in dekletom. Urednik Matej Erjavec je predstavil še prilogi tokratne številke.

Predstavitev majskega Ognjišča

Majska številka mesečnika Ognjišče je tudi velikonočna, gosta meseca prof. Edo Škulj in Jurij Dobravec sta spregovorila o orglah, v prilogi je predstavljen Leonardo da Vinci, Nina Mozetič govori o delu z otrok in starši, ki so v procesu razveze, mladi pišejo o športu, predstavljajo Bee Geesus in za mlade pišejo o čustvih med fantom in dekletom. Urednik Matej Erjavec je predstavil še prilogi tokratne številke.

info

Informativni prispevki

Predstavitev majskega Ognjišča
Majska številka mesečnika Ognjišče je tudi velikonočna, gosta meseca prof. Edo Škulj in Jurij Dobravec sta spregovorila o orglah, v prilogi je predstavljen Leonardo da Vinci, Nina Mozetič govori o delu z otrok in starši, ki so v procesu razveze, mladi pišejo o športu, predstavljajo Bee Geesus in za mlade pišejo o čustvih med fantom in dekletom. Urednik Matej Erjavec je predstavil še prilogi tokratne številke.
VEČ ...|17. 4. 2019
Predstavitev majskega Ognjišča
Majska številka mesečnika Ognjišče je tudi velikonočna, gosta meseca prof. Edo Škulj in Jurij Dobravec sta spregovorila o orglah, v prilogi je predstavljen Leonardo da Vinci, Nina Mozetič govori o delu z otrok in starši, ki so v procesu razveze, mladi pišejo o športu, predstavljajo Bee Geesus in za mlade pišejo o čustvih med fantom in dekletom. Urednik Matej Erjavec je predstavil še prilogi tokratne številke.

Matjaž Merljak

info

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 4. 2019
Upokojenka Kristina Robič o spominih na praznovanje velike noči

Upokojenka Kristina Robič o spominih na praznovanje velike noči

info

Informativni prispevki

Upokojenka Kristina Robič o spominih na praznovanje velike noči
VEČ ...|17. 4. 2019
Upokojenka Kristina Robič o spominih na praznovanje velike noči

Petra Stopar

info

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 4. 2019
Upokojena učiteljica Elizabeta Murko o spominih na praznovanje velike noči

Upokojena učiteljica Elizabeta Murko o spominih na praznovanje velike noči

info

Informativni prispevki

Upokojena učiteljica Elizabeta Murko o spominih na praznovanje velike noči
VEČ ...|17. 4. 2019
Upokojena učiteljica Elizabeta Murko o spominih na praznovanje velike noči

Petra Stopar

info

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 4. 2019
Damjana Žišt o oprostilni sodbi Milka Noviča

Potem, ko je okrožno sodišče v Ljubljani v ponovljenem sojenju Milka Noviča oprostilo obtožbe umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika smo za komentar poklicali novinarko Večera in penologinjo Damjano Žišt. Spomnila je na besede sodnika, ki je v obrazložitvi sodbe navedel, da Novič dokazano ni storilec. Žištovo je presenetila tudi jasnost sodnika, ki mu zaradi sojenja grozi suspenz.

Damjana Žišt o oprostilni sodbi Milka Noviča

Potem, ko je okrožno sodišče v Ljubljani v ponovljenem sojenju Milka Noviča oprostilo obtožbe umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika smo za komentar poklicali novinarko Večera in penologinjo Damjano Žišt. Spomnila je na besede sodnika, ki je v obrazložitvi sodbe navedel, da Novič dokazano ni storilec. Žištovo je presenetila tudi jasnost sodnika, ki mu zaradi sojenja grozi suspenz.

infopolitikanovičsojenjevečeržišt

Informativni prispevki

Damjana Žišt o oprostilni sodbi Milka Noviča
Potem, ko je okrožno sodišče v Ljubljani v ponovljenem sojenju Milka Noviča oprostilo obtožbe umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika smo za komentar poklicali novinarko Večera in penologinjo Damjano Žišt. Spomnila je na besede sodnika, ki je v obrazložitvi sodbe navedel, da Novič dokazano ni storilec. Žištovo je presenetila tudi jasnost sodnika, ki mu zaradi sojenja grozi suspenz.
VEČ ...|17. 4. 2019
Damjana Žišt o oprostilni sodbi Milka Noviča
Potem, ko je okrožno sodišče v Ljubljani v ponovljenem sojenju Milka Noviča oprostilo obtožbe umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika smo za komentar poklicali novinarko Večera in penologinjo Damjano Žišt. Spomnila je na besede sodnika, ki je v obrazložitvi sodbe navedel, da Novič dokazano ni storilec. Žištovo je presenetila tudi jasnost sodnika, ki mu zaradi sojenja grozi suspenz.

Alen Salihović

infopolitikanovičsojenjevečeržišt

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 4. 2019
P. dr. Edvard Kovač o duhovnem sporočilu notredamske katedrale po požaru

O tem, kako je požar v pariški katedrali Notre Dame sovpadel z napetimi socialnimi in političnimi razmerami v Franciji, smo se pogovarjali s teologom in filozofom p. dr. Edvardom Kovačem. Opozoril je tudi na globoko duhovno sporočilo pariške stolnice, ki je vse od 12. stoletja cerkev vseh ljudi, še posebej pa nagovarja malega človeka.

P. dr. Edvard Kovač o duhovnem sporočilu notredamske katedrale po požaru

O tem, kako je požar v pariški katedrali Notre Dame sovpadel z napetimi socialnimi in političnimi razmerami v Franciji, smo se pogovarjali s teologom in filozofom p. dr. Edvardom Kovačem. Opozoril je tudi na globoko duhovno sporočilo pariške stolnice, ki je vse od 12. stoletja cerkev vseh ljudi, še posebej pa nagovarja malega človeka.

infoduhovnostdružbapogovor

Informativni prispevki

P. dr. Edvard Kovač o duhovnem sporočilu notredamske katedrale po požaru
O tem, kako je požar v pariški katedrali Notre Dame sovpadel z napetimi socialnimi in političnimi razmerami v Franciji, smo se pogovarjali s teologom in filozofom p. dr. Edvardom Kovačem. Opozoril je tudi na globoko duhovno sporočilo pariške stolnice, ki je vse od 12. stoletja cerkev vseh ljudi, še posebej pa nagovarja malega človeka.
VEČ ...|17. 4. 2019
P. dr. Edvard Kovač o duhovnem sporočilu notredamske katedrale po požaru
O tem, kako je požar v pariški katedrali Notre Dame sovpadel z napetimi socialnimi in političnimi razmerami v Franciji, smo se pogovarjali s teologom in filozofom p. dr. Edvardom Kovačem. Opozoril je tudi na globoko duhovno sporočilo pariške stolnice, ki je vse od 12. stoletja cerkev vseh ljudi, še posebej pa nagovarja malega človeka.

Petra Stopar

infoduhovnostdružbapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 4. 2019
P. Edvard Kovač o požaru v Notre Dame

Teolog in profesor pater Edvard Kovač je za naš radio spregovoril o prvih odzivih na požar v pariški katedrali Naše Gospe, do katerega je prišlo 15. aprila. Kot pravi, je obnova katedrale zdaj skrb ne samo Francije, ampak vsega sveta.

P. Edvard Kovač o požaru v Notre Dame

Teolog in profesor pater Edvard Kovač je za naš radio spregovoril o prvih odzivih na požar v pariški katedrali Naše Gospe, do katerega je prišlo 15. aprila. Kot pravi, je obnova katedrale zdaj skrb ne samo Francije, ampak vsega sveta.

infodružbaduhovnostpapež

Informativni prispevki

P. Edvard Kovač o požaru v Notre Dame
Teolog in profesor pater Edvard Kovač je za naš radio spregovoril o prvih odzivih na požar v pariški katedrali Naše Gospe, do katerega je prišlo 15. aprila. Kot pravi, je obnova katedrale zdaj skrb ne samo Francije, ampak vsega sveta.
VEČ ...|16. 4. 2019
P. Edvard Kovač o požaru v Notre Dame
Teolog in profesor pater Edvard Kovač je za naš radio spregovoril o prvih odzivih na požar v pariški katedrali Naše Gospe, do katerega je prišlo 15. aprila. Kot pravi, je obnova katedrale zdaj skrb ne samo Francije, ampak vsega sveta.

Petra Stopar

infodružbaduhovnostpapež

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 4. 2019
30 let Dober dan, Koroška

Predsednik Pahor podelil državna odlikovanja predstavnikom manjšin, dežela Koroška odlikovala zakonca Katz, stebra kulturnega življenja v Žvabku, 30 let televizijske oddaje Dober dan, Koroška, v Buenos Airesu se je sestal medorganizacijski svet.

30 let Dober dan, Koroška

Predsednik Pahor podelil državna odlikovanja predstavnikom manjšin, dežela Koroška odlikovala zakonca Katz, stebra kulturnega življenja v Žvabku, 30 let televizijske oddaje Dober dan, Koroška, v Buenos Airesu se je sestal medorganizacijski svet.

rojakiinfokoroškaargentina

Slovencem po svetu in domovini

30 let Dober dan, Koroška
Predsednik Pahor podelil državna odlikovanja predstavnikom manjšin, dežela Koroška odlikovala zakonca Katz, stebra kulturnega življenja v Žvabku, 30 let televizijske oddaje Dober dan, Koroška, v Buenos Airesu se je sestal medorganizacijski svet.
VEČ ...|14. 4. 2019
30 let Dober dan, Koroška
Predsednik Pahor podelil državna odlikovanja predstavnikom manjšin, dežela Koroška odlikovala zakonca Katz, stebra kulturnega življenja v Žvabku, 30 let televizijske oddaje Dober dan, Koroška, v Buenos Airesu se je sestal medorganizacijski svet.

Matjaž Merljak

rojakiinfokoroškaargentina

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 4. 2019
Ko človeku organe vzamejo pri živem telesu...

V zadnjih tednih je v slovenski javnosti odmevalo vprašanje evtanazije. Dotaknili so se ga tako zdravniki, kot laiki, pa tudi pravniki in mediji. Slovensko zdravniško društvo je sredi marca pripravilo posvet, na katerem so strokovnjaki z raznih področij osvetlili pomen zadnjega obdobja življenja. Med drugim je zbrane nagovoril predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Porédoš.

Ko človeku organe vzamejo pri živem telesu...

V zadnjih tednih je v slovenski javnosti odmevalo vprašanje evtanazije. Dotaknili so se ga tako zdravniki, kot laiki, pa tudi pravniki in mediji. Slovensko zdravniško društvo je sredi marca pripravilo posvet, na katerem so strokovnjaki z raznih področij osvetlili pomen zadnjega obdobja življenja. Med drugim je zbrane nagovoril predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Porédoš.

družbaizobraževanjeinfoodnosipogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Ko človeku organe vzamejo pri živem telesu...
V zadnjih tednih je v slovenski javnosti odmevalo vprašanje evtanazije. Dotaknili so se ga tako zdravniki, kot laiki, pa tudi pravniki in mediji. Slovensko zdravniško društvo je sredi marca pripravilo posvet, na katerem so strokovnjaki z raznih področij osvetlili pomen zadnjega obdobja življenja. Med drugim je zbrane nagovoril predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Porédoš.
VEČ ...|12. 4. 2019
Ko človeku organe vzamejo pri živem telesu...
V zadnjih tednih je v slovenski javnosti odmevalo vprašanje evtanazije. Dotaknili so se ga tako zdravniki, kot laiki, pa tudi pravniki in mediji. Slovensko zdravniško društvo je sredi marca pripravilo posvet, na katerem so strokovnjaki z raznih področij osvetlili pomen zadnjega obdobja življenja. Med drugim je zbrane nagovoril predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Porédoš.

Marjana Debevec

družbaizobraževanjeinfoodnosipogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 4. 2019
Usmeriti pogled na trpljenje žrtev spolnih zlorab

V radijskem misijonu se danes sprašujemo, kako oznanjati ob toliko škandalih. V želji po pomoči žrtvam spolnih zlorab s strani predstavnikov Cerkev je bila nedavno ustanovljena civilna iniciativa Dovolj.je.

Usmeriti pogled na trpljenje žrtev spolnih zlorab

V radijskem misijonu se danes sprašujemo, kako oznanjati ob toliko škandalih. V želji po pomoči žrtvam spolnih zlorab s strani predstavnikov Cerkev je bila nedavno ustanovljena civilna iniciativa Dovolj.je.

družbainfoizobraževanjemladiodnosipapežpogovorpolitikasvetovanjevzgoja

Informativni prispevki

Usmeriti pogled na trpljenje žrtev spolnih zlorab
V radijskem misijonu se danes sprašujemo, kako oznanjati ob toliko škandalih. V želji po pomoči žrtvam spolnih zlorab s strani predstavnikov Cerkev je bila nedavno ustanovljena civilna iniciativa Dovolj.je.
VEČ ...|9. 4. 2019
Usmeriti pogled na trpljenje žrtev spolnih zlorab
V radijskem misijonu se danes sprašujemo, kako oznanjati ob toliko škandalih. V želji po pomoči žrtvam spolnih zlorab s strani predstavnikov Cerkev je bila nedavno ustanovljena civilna iniciativa Dovolj.je.

Marjana Debevec

družbainfoizobraževanjemladiodnosipapežpogovorpolitikasvetovanjevzgoja

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Komentar Domovina.je

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament
VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Peter Jerman

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 4. 2019
Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami

Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.

Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami

Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.

infoeuvolitvepolitika

Informativni prispevki

Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami
Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.
VEČ ...|8. 4. 2019
Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami
Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.

Alen Salihović

infoeuvolitvepolitika

Karitas

VEČ ...|7. 4. 2019
Zbiranje sredstev za pomoč prizadetim v ciklonu v Afriki in predstavitev razvojnih projektov v Bosni in Hercegovini

V oddaji smo govorili o zbiranju sredstev za pomoč prizadetim v ciklonu v Afriki, predstavili smo tudi razvojne projekte v Bosni in Hercegovini.

Zbiranje sredstev za pomoč prizadetim v ciklonu v Afriki in predstavitev razvojnih projektov v Bosni in Hercegovini

V oddaji smo govorili o zbiranju sredstev za pomoč prizadetim v ciklonu v Afriki, predstavili smo tudi razvojne projekte v Bosni in Hercegovini.

družbainfopogovorkaritas

Karitas

Zbiranje sredstev za pomoč prizadetim v ciklonu v Afriki in predstavitev razvojnih projektov v Bosni in Hercegovini
V oddaji smo govorili o zbiranju sredstev za pomoč prizadetim v ciklonu v Afriki, predstavili smo tudi razvojne projekte v Bosni in Hercegovini.
VEČ ...|7. 4. 2019
Zbiranje sredstev za pomoč prizadetim v ciklonu v Afriki in predstavitev razvojnih projektov v Bosni in Hercegovini
V oddaji smo govorili o zbiranju sredstev za pomoč prizadetim v ciklonu v Afriki, predstavili smo tudi razvojne projekte v Bosni in Hercegovini.

Petra Stopar

družbainfopogovorkaritas

Iz naših krajev

VEČ ...|6. 4. 2019
Murska Sobota, Kamnik, Dravograd, Veržej

V tokratni oddaji smo poročali o neprofitnih stanovanjih v občini Dravograd, načrtih za postavitev kipa Sv. Nikolaja v Murski Soboti, praznovanju v občini Kamnik ter zahtevah prebivalcev ob reki Muri, da na njej ne bi zrasle hidroelektrarne.

Murska Sobota, Kamnik, Dravograd, Veržej

V tokratni oddaji smo poročali o neprofitnih stanovanjih v občini Dravograd, načrtih za postavitev kipa Sv. Nikolaja v Murski Soboti, praznovanju v občini Kamnik ter zahtevah prebivalcev ob reki Muri, da na njej ne bi zrasle hidroelektrarne.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Murska Sobota, Kamnik, Dravograd, Veržej
V tokratni oddaji smo poročali o neprofitnih stanovanjih v občini Dravograd, načrtih za postavitev kipa Sv. Nikolaja v Murski Soboti, praznovanju v občini Kamnik ter zahtevah prebivalcev ob reki Muri, da na njej ne bi zrasle hidroelektrarne.
VEČ ...|6. 4. 2019
Murska Sobota, Kamnik, Dravograd, Veržej
V tokratni oddaji smo poročali o neprofitnih stanovanjih v občini Dravograd, načrtih za postavitev kipa Sv. Nikolaja v Murski Soboti, praznovanju v občini Kamnik ter zahtevah prebivalcev ob reki Muri, da na njej ne bi zrasle hidroelektrarne.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 4. 2019
Horvat in Dobovšek kritična do osnutka nacionalnega reformnega programa vlade

Vlada se je seznanila z osnutkom nacionalnega reformnega programa za letošnje in prihodnje leto. V dokument so vključeni tudi ukrepi za doseganje priporočil Evropske komisije. Osnovni cilj ekonomske politike Marjana Šarca je spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva, načrtovane so tudi spremembe na davčnem in pokojninskem področju. Program sta za naš radio komentirala poslanec NSi Jožef Horvat in predsednik stranke Dobra država Bojan Dobovšek.

Horvat in Dobovšek kritična do osnutka nacionalnega reformnega programa vlade

Vlada se je seznanila z osnutkom nacionalnega reformnega programa za letošnje in prihodnje leto. V dokument so vključeni tudi ukrepi za doseganje priporočil Evropske komisije. Osnovni cilj ekonomske politike Marjana Šarca je spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva, načrtovane so tudi spremembe na davčnem in pokojninskem področju. Program sta za naš radio komentirala poslanec NSi Jožef Horvat in predsednik stranke Dobra država Bojan Dobovšek.

infopolitikavladabojan dobovšekjožef horvatnsidobra država

Informativni prispevki

Horvat in Dobovšek kritična do osnutka nacionalnega reformnega programa vlade
Vlada se je seznanila z osnutkom nacionalnega reformnega programa za letošnje in prihodnje leto. V dokument so vključeni tudi ukrepi za doseganje priporočil Evropske komisije. Osnovni cilj ekonomske politike Marjana Šarca je spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva, načrtovane so tudi spremembe na davčnem in pokojninskem področju. Program sta za naš radio komentirala poslanec NSi Jožef Horvat in predsednik stranke Dobra država Bojan Dobovšek.
VEČ ...|5. 4. 2019
Horvat in Dobovšek kritična do osnutka nacionalnega reformnega programa vlade
Vlada se je seznanila z osnutkom nacionalnega reformnega programa za letošnje in prihodnje leto. V dokument so vključeni tudi ukrepi za doseganje priporočil Evropske komisije. Osnovni cilj ekonomske politike Marjana Šarca je spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva, načrtovane so tudi spremembe na davčnem in pokojninskem področju. Program sta za naš radio komentirala poslanec NSi Jožef Horvat in predsednik stranke Dobra država Bojan Dobovšek.

Alen Salihović

infopolitikavladabojan dobovšekjožef horvatnsidobra država

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 4. 2019
Težave v družinski medicini se poznajo pri večjem obisku urgentnih centrov

Sveti več zdravstvenih ustanov po državi so se v teh dneh ukvarjali s programi dela in finančnimi načrti za letos. Ponekod so precej optimistični. Kako je v Slovenj Gradcu, smo vprašali direktorja tamkajšnje bolnišnice Janeza Lavreta. V pogovoru je komentiral tudi menjavo na vrhu pristojnega ministrstva in nevzdržne razmere v veji družinske medicine.

Težave v družinski medicini se poznajo pri večjem obisku urgentnih centrov

Sveti več zdravstvenih ustanov po državi so se v teh dneh ukvarjali s programi dela in finančnimi načrti za letos. Ponekod so precej optimistični. Kako je v Slovenj Gradcu, smo vprašali direktorja tamkajšnje bolnišnice Janeza Lavreta. V pogovoru je komentiral tudi menjavo na vrhu pristojnega ministrstva in nevzdržne razmere v veji družinske medicine.

infopogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Težave v družinski medicini se poznajo pri večjem obisku urgentnih centrov
Sveti več zdravstvenih ustanov po državi so se v teh dneh ukvarjali s programi dela in finančnimi načrti za letos. Ponekod so precej optimistični. Kako je v Slovenj Gradcu, smo vprašali direktorja tamkajšnje bolnišnice Janeza Lavreta. V pogovoru je komentiral tudi menjavo na vrhu pristojnega ministrstva in nevzdržne razmere v veji družinske medicine.
VEČ ...|4. 4. 2019
Težave v družinski medicini se poznajo pri večjem obisku urgentnih centrov
Sveti več zdravstvenih ustanov po državi so se v teh dneh ukvarjali s programi dela in finančnimi načrti za letos. Ponekod so precej optimistični. Kako je v Slovenj Gradcu, smo vprašali direktorja tamkajšnje bolnišnice Janeza Lavreta. V pogovoru je komentiral tudi menjavo na vrhu pristojnega ministrstva in nevzdržne razmere v veji družinske medicine.

Helena Škrlec

infopogovorpolitikazdravstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|18. 5. 2019
Slavko Avsenik (arhivski pogovor)

Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.

Slavko Avsenik (arhivski pogovor)

Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.

Jure Sešek

Slavko Avsenikavsenikova glasbapogovorkulturaglasbaNaš gost

Naš pogled

VEČ ...|21. 5. 2019
Vse je relativno. Tudi ta trditev?!

Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.

Vse je relativno. Tudi ta trditev?!

Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosidružbakomentarpolitika

Moja zgodba

VEČ ...|19. 5. 2019
Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju

Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.

Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju

Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.

Jože Bartolj

Igor GrdinaJože DežmanIvan CankarPortet genija

Radijski misijon 2019

VEČ ...|13. 4. 2019
Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Nataša Ličen

Radijski misijon 2019duhovnostpogovor

Pogovor o

VEČ ...|15. 5. 2019
Soočenje nosilcev list pred volitvami v Evropski parlament

Pred volitvami v evropski parlament smo oddajo »Pogovor o« na Radiu Ognjišče oblikovali kot soočenje nosilcev nekaterih kandidatnih list. Vsa zanima, kaj so povedali Ljudmila Novak, Tanja Fajon, Milan Zver SDS in SLS, Igor Šoltes DeSUS in Gregor Perič SMC?

Soočenje nosilcev list pred volitvami v Evropski parlament

Pred volitvami v evropski parlament smo oddajo »Pogovor o« na Radiu Ognjišče oblikovali kot soočenje nosilcev nekaterih kandidatnih list. Vsa zanima, kaj so povedali Ljudmila Novak, Tanja Fajon, Milan Zver SDS in SLS, Igor Šoltes DeSUS in Gregor Perič SMC?

Tone Gorjup

družbapogovorpolitikainfoEvropa

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 5. 2019
O koncertu srednjeveške glasbe v Crngrobu

Umetniški vodja Majskih koncertov v Crngrobu Janez Jocif o koncertu srednjeveške glasbe zasedbe Cappella Carniola.

O koncertu srednjeveške glasbe v Crngrobu

Umetniški vodja Majskih koncertov v Crngrobu Janez Jocif o koncertu srednjeveške glasbe zasedbe Cappella Carniola.

Jože Bartolj

Janez JocifCappella Carniola

Naš pogled

VEČ ...|21. 5. 2019
Vse je relativno. Tudi ta trditev?!

Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.

Vse je relativno. Tudi ta trditev?!

Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosidružbakomentarpolitika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 5. 2019
Ocenjevanje suhomesnatih izdelkov na KGZ Ljubljana

Letošnja zima je bila zelo zahtevna za zorenje domačih suhomesnatih izdelkov, pravi Barbara Lapuh, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Kljub temu so nekaterim uspeli odlični izdelki. Vas zanima katerim? Prisluhnite!

Ocenjevanje suhomesnatih izdelkov na KGZ Ljubljana

Letošnja zima je bila zelo zahtevna za zorenje domačih suhomesnatih izdelkov, pravi Barbara Lapuh, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Kljub temu so nekaterim uspeli odlični izdelki. Vas zanima katerim? Prisluhnite!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|21. 5. 2019
Mediacija

V Svetovalnici je bil naš gost Marko Iršič iz zavoda Rakmo. Gre za center za mediacijo in obvladovanje konfliktov. Spregovoril je o tem kako poteka proces in kako uspešen je.

Mediacija

V Svetovalnici je bil naš gost Marko Iršič iz zavoda Rakmo. Gre za center za mediacijo in obvladovanje konfliktov. Spregovoril je o tem kako poteka proces in kako uspešen je.

Tanja Dominko

pogovorsvetovanjemediacija