Vsakih 8 sekund nekdo izgubi družinskega člana zaradi sladkorne bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije zato ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni posebno pozornost namenja družinam. Spodbudili so jih k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

O 50. Pevsko-glasbenem večeru v Buenos Airesu, ki sta ga pripravili Slovenska dekliška organizacija in Slovenska fantovska zveza - krovni mladinski slovenski organizaciji v Argentini. Poročali smo še o prvih dneh obiska ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra J. Česnika pri rojakih v Avstraliji.

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo se spomnili nekaterih slovenskih svetniških kandidatov in predvajali pogovor o odškodnini, ki jo je prejela ljubljanska nadškofija.

V tokratni oddaji smo pripravil pogovor z direktorjem LPP-ja Petrom Horvatom o javnem prometu v Ljubljani ter pogovor z ravnateljem Gimnazije Murska Sobota Romanom Činčem o praznovanju stoletnice šole. Prav tako smo poročali o predvideni obnovi Hotela Cerkno.

Državljani Velike Britanije bodo 12. decembra predčasno izbirali parlament. Premier Boris Johnson je ocenil, da ga je treba osvežiti, saj bo le tako mogoče izpeljati odhod države iz Evropske unije. Da bodo po omenjenem datumu poslanci na Otoku le potrdili dogovor Londona in Bruslja o prihodnjih odnosih, kar bo omogočilo brexit, pričakuje sodelavec slovenskega zunanjega ministrstva mag. David Brozina.

Varčevanje marsikje velja za stopnjo zrelosti tako države kot njenih prebivalcev. Prihranek denarja je namreč pomemben za doseganje boljšega standarda posameznikov in ohranjanje gospodarstva. A v ekonomsko manj svobodnih državah si velika večina prebivalcev varčevanja niti ne more privoščiti. Kredite najema že za gospodinjske nakupe, kaj šele za večje naložbe. Je Slovenija ekonomsko svobodna država? O tem smo govorili s predsednico inštituta Visio iz Slovenije in višjo svetovalko na inštitutu Fraser iz Kanade mag. Tanjo Porčnik.

Mentaliteta nekdanjega režima je še vedno precej prisotna v slovenski družbi, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal izredni profesor za pravo človekovih pravic in ustavno pravo na Katoliškem inštitutu Jernej Letnar Černič. »Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi,« je naslov nove knjige izrednega profesorja Jerneja Letnarja Černiča. V njej obravnava učinkovitost in poštenost varstva človekovih pravic v slovenskem ustavnopravnem redu in slovenski družbi.

V slovenskih župnijah v Londonu, Mannheimu in Essnu je to jesen prišlo do sprememb - več nam je povedal koordinator pastorale Slovencev po svetu msgr. Janez Pucelj. V Belgiji so imeli prejšnji konec tedna trojno praznovanje, obiskal jih je tudi minister Česnik - več nam je povedal izseljenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj.

V oddaji Iz naših krajev ste slišali o onesnaženju celjske kotline, razvojnih ciljih Posavja, 20-letnici nove šole v Višnji Gori in, da so Luče postale del pomembne mednarodne gorniške skupnosti.

V pogovoru s prokuristom Metropolitane Petrom Sušnikom smo govorili o odzivu na dosojeno odškodnino Ljubljanski nadškofiji zaradi zavlačevanja postopka denacionalizacije s strani Sklada kmetijskih zemlijšč in gozdov.

Z urednikom Matejem Erjavcem smo pogledali v aktualne vsebine in tudi opozorili na Miklavževo ponudbo in ponudbo Jaslice, ki sta priloženi tokratni številki.

Umrl je nekdanji novinar Mladine in založnik David Tasič, član četverice JBTZ, ki jo je vojaško sodišče leta 1988 obsodilo na zapor. Kot podjetnik se je ukvarjal z založništvom, zadnje čase pa je bil predsednik Društva političnih zapornikov. Za Radio Ognjišč je spregovoril ob 25-letnici Slovenije.

Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

V Kranjski Gori stoji tristo let stara domačija, ki z obnovljeno zunanjo podobo in popolnim notranjim interierjem prikazuje alpski kmečki dom. Hišo je predstavil Silvester Mirtič.

V prostorih SAZU v Ljubljani so odprli mednarodni simpozij ob 1600 letnici smrti sv. Hieronima, ki izhaja iz naših krajev. Znan je kot prevajalec in razlagalec Svetega pisma ter eden izmer štirih velikih zahodnih cerkvenih učiteljev. Na simpoziju bo nastopilo več kot 100 domačih in tujih predavateljev iz 18 držav. O njegovi vsebini je spregovoril predsednik organizacijskega odbora profesor patristike brat Miran Špelič.

V sklopu jubilejne radijske akcije Odgovorno na pot - varno na vrh, ki so namenjene obiskovanju oddajniških točk po državi, smo se ustavili tudi v Kranjski gori in okolici. Z nami je bil vodnik Matjaž Podlipnik.

Vladni davčni paket je naletel na velik odmev. A ne zaradi resnih posegov. Nemalo je očitkov, da gre zgolj za kozmetične popravke. Tako ocenjuje tudi davčni svetovalec mag. Ivan Simič.

V tokratni oddaji smo gostili vrhovna sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo spregovorili o pritiskih, ki se preko disciplinskih in etičnih komisij vršijo na sodnike. Oddajo pa smo začeli s pestrim dogajanjem na ustavnem sodišču.

Na avstrijskem Koroškem bodo potekali 19. Primorski dnevi, v Zavodu sv. Stanislava pa razstavlja slikarka Tamara Burmicky Taya, ki je 40 let živela v Venezueli. Novice iz Argentine ter vabila in obvestila

Igralec, režiser, publicist, dramatik in prevajalec Ignacij Borštnik, doma iz Cerkelj na Gorenjskem, je utemeljitelj umetniškega gledališča na Slovenskem in naš prvi režiser v današnjem pomenu besede. Župančič je dejal, da pri njem beseda ni bila prazen zvok.

Poročali smo o načrtih za obnovo ptujskega gradu, proizvodnji čebule na Ptujskem polju, novem čebelarskem centru v Laškem, širitvi Valvasorjeve knjižnice v Krškem in o karitativni dejavnosti na Koroškem.

Pogovor s slikarko, ki je 40 let živela v Venezueli, zdaj pa razstavlja v Zavodu sv. Stanislava.

Kdo nam torej vlada? Moti se Šarec in motijo se tisti, ki mislijo, da vlada on. O tem nam je spregovoril današnji komentator.

Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov

Razmere v sodstvu, korupcija in zasebne pobude so zgolj nekatere teme, o katerih smo v oddaji »Pogovor o« govorili z dr. Verico Trstenjak. Ta je nedavno izstopila iz sodnega sveta, zato je ocenila delo tega organa. Spomnili smo jo še na besede, ki jih je dejala ob izbiranju ustavnega sodnika: »Politiki ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši.«

Severna Makedonija je znova v središču pozornosti. Med drugim zato, ker še ni povsem jasno, ali ji bo Evropska unija prižgala zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj. Za blokado bi lahko poskrbela Francija. Severno Makedonijo še naprej močno pretresa izsiljevalska afera, po kateri je postalo jasno, kam vse segajo lovke sistemske korupcije v državi. Na dan prihajajo nove podrobnosti. Za dodatna pojasnila smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

Ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o tujcih odmeva tudi poskus vplivanja na ustavnega sodnika Klemena Jakliča. Ta je v ločenem odklonilnem mnenju izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Za komentar smo vprašali doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo Verico Trstenjak.

Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.

V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.

Ste kdaj pomislili, da je zanimanje za svetnike lahko neprecenljiva notranja obogatitev? Cerkev nam jih daje zato, da bi odkrivali, kako so v svojem času in v okoliščinah, v katerih se znajdemo tudi mi, živeli evangelij. To velja tudi za pet novih svetnikov, ki jih je danes dobila katoliška Cerkev. Med njimi je sveti John Henry Newman.

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je bil gost upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Med drugim smo ga vprašali, čemu se posveča zdaj, ko Celje čaka njegovega naslednika, ter kako potekajo priprave na slovensko-hrvaško srečanje vernikov v Krašiću.

Na predsednika ZDA Donalda Trumpa so se zgrnile obtožbe o domnevni zlorabi pooblastil. Preiskuje jih kongres, a naj ne bi šlo za nič dramatičnega. Tako ocenjuje politični analitik Igor Kovač. Meni tudi, da bo Trump iz tako imenovanega ukrajinskega škandala izšel kot zmagovalec.

V Sydneyju v Avstraliji so začeli s praznovanjem 50-letnice slovenskega misijona in odkrili doprsni kip patra Valerijana Jenka, v Hamiltonu v Kanadi so imeli jesenski banket ter poromali v Midland, o repatriaciji Slovencev iz Venezuele, v Essnu v Nemčiji je bila zadnja redna slovenska sveta maša.

Slišali ste lahko o obnovi mestnega središča Murske Sobote, vzpostavljanju mreže prostovoljnih šoferjev za starejše na Vrhniki, mednarodnem projektu za obujanje kulturne dediščine iz obdobja prazgodovine, lokalnem projektu Okusi posavsko ribo ter vinski letini na Primorskem.

Priprave na repatriacijo Slovencev iz Venezuele so v polnem teku. Njihovi tukaj živeči sorodniki in humanitarne organizacije so se vključile v postopek, ki ga vodi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sklopu medresorske delovne skupine. Kdaj bi lahko 55 oseb, ki so zaprosile za repatriacijo, zapustilo svoj dom v obubožani južnoameriški državi, ni natančno jasno. Slovenska karitas medtem še vedno vabi k darovanju sredstev zanje, našla je tudi nekaj nastanitev. Kako gleda na repatriacijo in s tem povezane postopke, smo vprašali eno od sorodnic v Sloveniji, Mirjam Jarc.

Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.

Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.

Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji.

»Lastna pričevanja so za zgodovino katere koli človeške dejavnosti pač nenadomestljiv vir.« je dejal etnolog Milko Matičetov (1919-2014), ki je vse življenje posvetil zbiranju ljudskega blaga. Njegove Zverinice iz Rezije poznajo tudi otroci. Odddajo graditelji smo mu posvetili ob 100. obletnici njegovega rojstva.

V Vodicah čakajo na obvoznico, ki bi razbremenila cesto od Kamnika do Ljubljane. V oddaji pa smo poročali tudi o obletnici skupne občinske uprave Spodnjega Podravja, odprtju male hidroelektrarne Kneža in trgatvi na Dolenjskem.

Pred festivalom Ritem srca 2019 smo pred mikrofon povabili Andreja Jermana, glavnega koordinatorja in se o sodobni krščanski glasbi pri nas pogovarjali z zborovodkinjami katoliških gimnazij Meto Praček, Polono Stegu in Martino Ješovnik.

Javnost ima pravico vedeti. Naj jo dosledno uveljavljamo, vabi 28. september, svetovni dan pravice vedeti. Zagotavljati čim boljšo informiranost ljudi je prvo vodilo dela novinarjev. Pri tem se srečujejo z različnimi izzivi, med njimi je tudi tako imenovani sovražni govor. Boj proti temu pojavu se lahko sprevrže v prirejanje dejanskega stanja, se boji predsednik Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevž Tomšič.

Se dovolj dobro zavedamo pravice vedeti? Da ta ob doslednem uveljavljanju prinaša različne koristi in prednosti, opozarja svetovni dan pravice vedeti. 28. septembra ga zaznamujemo že 17 let. Pravica vedeti je povezana tudi z zagotavljanjem pravice do verske svobode, opozarja duhovnik in cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan.

Škof Jurij Bizjak je bil gost oddaje Utrip Cerkve v Sloveniji, odgovarjal je na vprašanja o mladih, združevanju župnij, spreminjanju Očenaša, migrantski problematiki na Koprskem in o papeževem delu na področju dialoga z islamom.

V Sloveniji je približno 6500 samostojnih zavezancev, ki imajo zamrznjeno pravico do storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Več nam je povedala finančna strokovnjakinja ZZZS Daniela Dimić.

Avtor je v komentarju razpravljal o prvem letu mandata vlade Marjana Šarca. V zapisu je razmišljal o razlogih za odsotnost reform in ugotavljal, da je stanje posledica široko oblikovane vlade, katere podpora je odvisna od zunanje partnerice Levice.

Ob prvi obletnici vlade Marjan Šarca smo v studio povabili pravnico in strokovnjakinjo za finance Vero Mejak, ki živi v Španiji, a pogosto obišče svojo domovino. Kritično je spregovorila o delu vlade, predvsem njenega predsednika ter ministrov za obrambo in notranje zadeve. Zanimal nas je njen pogled na vladno kadrovanje, na razpravo o zasebnem in javne ter komentar na predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu očitajo več kršitev zakona o sodniški službi.

Rojaki v avstralskem Queenslandu so praznovali deseto leto, odkar je bila Marijina kapelica blagoslovljena. Gostje so bili: p. Darko Žnidaršič, p. Ciril Božič, p. Albert Wasniowski, veleposlanik iz Canberre Jurij Rifelj in častna konzulaka za Queensland Nevenka Golc Clarke.

V oddaji smo spregovorili o občutno slabši letini oljk, pogledali smo, kako je z letino vina na Štajerskem, dotaknili smo se poskusov oživitve središča Krškega, pogledali smo na Pohorje, kjer so odprli Pot med krošnjami, ter preverili, kako je s pripravami na novo smučarsko sezono.