Informativni prispevki

VEČ ...|20. 7. 2019
Nadškof Zore povabil k priporočanju mistikinji Magdaleni Gornik

Župnija Gora pri Sodražici je 19. julija na rojstni dan mistikinje Magdalene Gornik pripravila romarski shod. Začel se je z molitveno uro pred Najsvetejšim, nato je bila sveta maša, ki jo je ob somaševanju daroval nadškof Stanislav Zore. Magdalena je večkrat v svojem življenju videla trpečega Odrešenika, na svojem telesu pa je nosila tudi njegove rane.

Nadškof Zore povabil k priporočanju mistikinji Magdaleni Gornik

Župnija Gora pri Sodražici je 19. julija na rojstni dan mistikinje Magdalene Gornik pripravila romarski shod. Začel se je z molitveno uro pred Najsvetejšim, nato je bila sveta maša, ki jo je ob somaševanju daroval nadškof Stanislav Zore. Magdalena je večkrat v svojem življenju videla trpečega Odrešenika, na svojem telesu pa je nosila tudi njegove rane.

infodružbaduhovnostmolitevspomin

Informativni prispevki

Nadškof Zore povabil k priporočanju mistikinji Magdaleni Gornik
Župnija Gora pri Sodražici je 19. julija na rojstni dan mistikinje Magdalene Gornik pripravila romarski shod. Začel se je z molitveno uro pred Najsvetejšim, nato je bila sveta maša, ki jo je ob somaševanju daroval nadškof Stanislav Zore. Magdalena je večkrat v svojem življenju videla trpečega Odrešenika, na svojem telesu pa je nosila tudi njegove rane.
VEČ ...|20. 7. 2019
Nadškof Zore povabil k priporočanju mistikinji Magdaleni Gornik
Župnija Gora pri Sodražici je 19. julija na rojstni dan mistikinje Magdalene Gornik pripravila romarski shod. Začel se je z molitveno uro pred Najsvetejšim, nato je bila sveta maša, ki jo je ob somaševanju daroval nadškof Stanislav Zore. Magdalena je večkrat v svojem življenju videla trpečega Odrešenika, na svojem telesu pa je nosila tudi njegove rane.

p. Ivan Rampre/Radio Vatikan

infodružbaduhovnostmolitevspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 7. 2019
Vojko Kogej o odpravi na Luno in kaj je to prineslo svetu

Ta konec tedna bo minilo pol stoletja od zgodovinskega dogodka, ko je na Luni pristala vesoljska odprava s človeško posadko Apollo 11. Obletnico dogodka, ki je imel pomembne posledice ne le za področje znanosti in tehnologije, temveč za vsa področja družbe, bodo s številnimi dogodki obeležili po vsem svetu, med drugim tudi v Sloveniji. Za Radio Ognjišče je o tem dogodku spregovoril velik poznavalec astronavtike, ki nenehno spremlja Nasino tiskovno agencijo Vojko Kogej.

Vojko Kogej o odpravi na Luno in kaj je to prineslo svetu

Ta konec tedna bo minilo pol stoletja od zgodovinskega dogodka, ko je na Luni pristala vesoljska odprava s človeško posadko Apollo 11. Obletnico dogodka, ki je imel pomembne posledice ne le za področje znanosti in tehnologije, temveč za vsa področja družbe, bodo s številnimi dogodki obeležili po vsem svetu, med drugim tudi v Sloveniji. Za Radio Ognjišče je o tem dogodku spregovoril velik poznavalec astronavtike, ki nenehno spremlja Nasino tiskovno agencijo Vojko Kogej.

lunainfoizobraževanjepogovornarava

Informativni prispevki

Vojko Kogej o odpravi na Luno in kaj je to prineslo svetu
Ta konec tedna bo minilo pol stoletja od zgodovinskega dogodka, ko je na Luni pristala vesoljska odprava s človeško posadko Apollo 11. Obletnico dogodka, ki je imel pomembne posledice ne le za področje znanosti in tehnologije, temveč za vsa področja družbe, bodo s številnimi dogodki obeležili po vsem svetu, med drugim tudi v Sloveniji. Za Radio Ognjišče je o tem dogodku spregovoril velik poznavalec astronavtike, ki nenehno spremlja Nasino tiskovno agencijo Vojko Kogej.
VEČ ...|19. 7. 2019
Vojko Kogej o odpravi na Luno in kaj je to prineslo svetu
Ta konec tedna bo minilo pol stoletja od zgodovinskega dogodka, ko je na Luni pristala vesoljska odprava s človeško posadko Apollo 11. Obletnico dogodka, ki je imel pomembne posledice ne le za področje znanosti in tehnologije, temveč za vsa področja družbe, bodo s številnimi dogodki obeležili po vsem svetu, med drugim tudi v Sloveniji. Za Radio Ognjišče je o tem dogodku spregovoril velik poznavalec astronavtike, ki nenehno spremlja Nasino tiskovno agencijo Vojko Kogej.

Alen Salihović

lunainfoizobraževanjepogovornarava

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 7. 2019
Romana Tomc o slovenskem kandidatu za evropskega komisarja

Predlog premierja za slovenskega kandidata za evropskega komisarja je nekoliko zaostril odnose v koaliciji. A Marjan Šarec poudarja, da je pri svoji izbiri dolgoletnega diplomata Janeza Lenarčiča ravnal tako, kot meni, da je dobro za Slovenijo in ne za strankarske interese. Ti so prišli v ospredju pri glasovanju. Vlada je Lenarčiča kljub polemikam potrdila. Kritični so v SDS. Romana Tomc je za Radio Ognjišče dejala, da Marjan Šarec po zavrnitvi govora v Evropskem parlamentu nadaljuje svoj niz potez v smeri zmanjševanja mednarodnega političnega ugleda Slovenije. »Danes s predlogom Janeza Lenarčiča ambicije slovenske evropske politike postavlja na uradniški nivo,« je dejala.

Romana Tomc o slovenskem kandidatu za evropskega komisarja

Predlog premierja za slovenskega kandidata za evropskega komisarja je nekoliko zaostril odnose v koaliciji. A Marjan Šarec poudarja, da je pri svoji izbiri dolgoletnega diplomata Janeza Lenarčiča ravnal tako, kot meni, da je dobro za Slovenijo in ne za strankarske interese. Ti so prišli v ospredju pri glasovanju. Vlada je Lenarčiča kljub polemikam potrdila. Kritični so v SDS. Romana Tomc je za Radio Ognjišče dejala, da Marjan Šarec po zavrnitvi govora v Evropskem parlamentu nadaljuje svoj niz potez v smeri zmanjševanja mednarodnega političnega ugleda Slovenije. »Danes s predlogom Janeza Lenarčiča ambicije slovenske evropske politike postavlja na uradniški nivo,« je dejala.

infopolitikaeu

Informativni prispevki

Romana Tomc o slovenskem kandidatu za evropskega komisarja
Predlog premierja za slovenskega kandidata za evropskega komisarja je nekoliko zaostril odnose v koaliciji. A Marjan Šarec poudarja, da je pri svoji izbiri dolgoletnega diplomata Janeza Lenarčiča ravnal tako, kot meni, da je dobro za Slovenijo in ne za strankarske interese. Ti so prišli v ospredju pri glasovanju. Vlada je Lenarčiča kljub polemikam potrdila. Kritični so v SDS. Romana Tomc je za Radio Ognjišče dejala, da Marjan Šarec po zavrnitvi govora v Evropskem parlamentu nadaljuje svoj niz potez v smeri zmanjševanja mednarodnega političnega ugleda Slovenije. »Danes s predlogom Janeza Lenarčiča ambicije slovenske evropske politike postavlja na uradniški nivo,« je dejala.
VEČ ...|18. 7. 2019
Romana Tomc o slovenskem kandidatu za evropskega komisarja
Predlog premierja za slovenskega kandidata za evropskega komisarja je nekoliko zaostril odnose v koaliciji. A Marjan Šarec poudarja, da je pri svoji izbiri dolgoletnega diplomata Janeza Lenarčiča ravnal tako, kot meni, da je dobro za Slovenijo in ne za strankarske interese. Ti so prišli v ospredju pri glasovanju. Vlada je Lenarčiča kljub polemikam potrdila. Kritični so v SDS. Romana Tomc je za Radio Ognjišče dejala, da Marjan Šarec po zavrnitvi govora v Evropskem parlamentu nadaljuje svoj niz potez v smeri zmanjševanja mednarodnega političnega ugleda Slovenije. »Danes s predlogom Janeza Lenarčiča ambicije slovenske evropske politike postavlja na uradniški nivo,« je dejala.

Alen Salihović

infopolitikaeu

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 7. 2019
Balažič in Avbelj o referendumu med javnim in zasebnim

»Ali se strinjate s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja.« To naj bi bilo vprašanje na referendumu, ki naj bi ga iz užaljenosti, ker poslanci niso znova potrdili sporne novele zakona o financiranju šolstva, predlagala Stranka Alenke Bratušek. Po beseda pravnika Mateja Avblja do takšnega referenduma ne more priti. Neustavnost na področju financiranja zasebnega šolstva tako ostaja, v Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah Marka Balažica že pozvali k novim pogovorom.

Balažič in Avbelj o referendumu med javnim in zasebnim

»Ali se strinjate s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja.« To naj bi bilo vprašanje na referendumu, ki naj bi ga iz užaljenosti, ker poslanci niso znova potrdili sporne novele zakona o financiranju šolstva, predlagala Stranka Alenke Bratušek. Po beseda pravnika Mateja Avblja do takšnega referenduma ne more priti. Neustavnost na področju financiranja zasebnega šolstva tako ostaja, v Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah Marka Balažica že pozvali k novim pogovorom.

infoizobraževanjepolitikapogovor

Informativni prispevki

Balažič in Avbelj o referendumu med javnim in zasebnim
»Ali se strinjate s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja.« To naj bi bilo vprašanje na referendumu, ki naj bi ga iz užaljenosti, ker poslanci niso znova potrdili sporne novele zakona o financiranju šolstva, predlagala Stranka Alenke Bratušek. Po beseda pravnika Mateja Avblja do takšnega referenduma ne more priti. Neustavnost na področju financiranja zasebnega šolstva tako ostaja, v Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah Marka Balažica že pozvali k novim pogovorom.
VEČ ...|18. 7. 2019
Balažič in Avbelj o referendumu med javnim in zasebnim
»Ali se strinjate s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja.« To naj bi bilo vprašanje na referendumu, ki naj bi ga iz užaljenosti, ker poslanci niso znova potrdili sporne novele zakona o financiranju šolstva, predlagala Stranka Alenke Bratušek. Po beseda pravnika Mateja Avblja do takšnega referenduma ne more priti. Neustavnost na področju financiranja zasebnega šolstva tako ostaja, v Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah Marka Balažica že pozvali k novim pogovorom.

Alen Salihović

infoizobraževanjepolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 7. 2019
Pravnik Matej Avbelj o izboru Ursule von der Leyen in komisarjih

Pravnik Matej Avbelj o izboru Ursule von der Leyen in komisarjih

infodružbapolitikakomentar

Informativni prispevki

Pravnik Matej Avbelj o izboru Ursule von der Leyen in komisarjih
VEČ ...|17. 7. 2019
Pravnik Matej Avbelj o izboru Ursule von der Leyen in komisarjih

Petra Stopar

infodružbapolitikakomentar

Informativne oddaje

VEČ ...|16. 7. 2019
Krištofova nedelja in akcija MIVA

21. julija, na Krištofovo nedeljo, bodo duhovniki pri svetih mašah blagoslavljali avtomobile, obenem pa bodo verniki lahko v nabirki darovali za nakup vozil za naše misijonarje. O tem smo se v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji pogovarjali z ravnateljem Misijonskega središča Slovenije Matjažem Križnarjem.

Krištofova nedelja in akcija MIVA

21. julija, na Krištofovo nedeljo, bodo duhovniki pri svetih mašah blagoslavljali avtomobile, obenem pa bodo verniki lahko v nabirki darovali za nakup vozil za naše misijonarje. O tem smo se v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji pogovarjali z ravnateljem Misijonskega središča Slovenije Matjažem Križnarjem.

infoduhovnostdružba

Informativne oddaje

Krištofova nedelja in akcija MIVA
21. julija, na Krištofovo nedeljo, bodo duhovniki pri svetih mašah blagoslavljali avtomobile, obenem pa bodo verniki lahko v nabirki darovali za nakup vozil za naše misijonarje. O tem smo se v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji pogovarjali z ravnateljem Misijonskega središča Slovenije Matjažem Križnarjem.
VEČ ...|16. 7. 2019
Krištofova nedelja in akcija MIVA
21. julija, na Krištofovo nedeljo, bodo duhovniki pri svetih mašah blagoslavljali avtomobile, obenem pa bodo verniki lahko v nabirki darovali za nakup vozil za naše misijonarje. O tem smo se v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji pogovarjali z ravnateljem Misijonskega središča Slovenije Matjažem Križnarjem.

Petra StoparTone Gorjup

infoduhovnostdružba

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 7. 2019
Alojz Kovšca pred glasovanjem o vetu na novelo zakona o financiranju izobraževanja o ostro nekaterih očitkih

Državni svetniki so s 17 glasovi za in 13 proti izglasovali odložilni veto na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol. Poslanci bodo o noveli ponovno odločali predvidoma v četrtek, za njeno potrditev pa bo potrebnih najmanj 46 glasov. Razpravo državnih svetnikov je sklenil predsednik Alojz Kovšca, ki je spregovoril o očitkih zagovornikov zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje pod vodstvom Jerneja Pikala. Precej oster in tudi oseben nagovor objavljamo v celoti.

Alojz Kovšca pred glasovanjem o vetu na novelo zakona o financiranju izobraževanja o ostro nekaterih očitkih

Državni svetniki so s 17 glasovi za in 13 proti izglasovali odložilni veto na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol. Poslanci bodo o noveli ponovno odločali predvidoma v četrtek, za njeno potrditev pa bo potrebnih najmanj 46 glasov. Razpravo državnih svetnikov je sklenil predsednik Alojz Kovšca, ki je spregovoril o očitkih zagovornikov zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje pod vodstvom Jerneja Pikala. Precej oster in tudi oseben nagovor objavljamo v celoti.

državni svetvetokovšcadružbaizobraževanjeinfo

Informativni prispevki

Alojz Kovšca pred glasovanjem o vetu na novelo zakona o financiranju izobraževanja o ostro nekaterih očitkih
Državni svetniki so s 17 glasovi za in 13 proti izglasovali odložilni veto na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol. Poslanci bodo o noveli ponovno odločali predvidoma v četrtek, za njeno potrditev pa bo potrebnih najmanj 46 glasov. Razpravo državnih svetnikov je sklenil predsednik Alojz Kovšca, ki je spregovoril o očitkih zagovornikov zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje pod vodstvom Jerneja Pikala. Precej oster in tudi oseben nagovor objavljamo v celoti.
VEČ ...|15. 7. 2019
Alojz Kovšca pred glasovanjem o vetu na novelo zakona o financiranju izobraževanja o ostro nekaterih očitkih
Državni svetniki so s 17 glasovi za in 13 proti izglasovali odložilni veto na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol. Poslanci bodo o noveli ponovno odločali predvidoma v četrtek, za njeno potrditev pa bo potrebnih najmanj 46 glasov. Razpravo državnih svetnikov je sklenil predsednik Alojz Kovšca, ki je spregovoril o očitkih zagovornikov zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje pod vodstvom Jerneja Pikala. Precej oster in tudi oseben nagovor objavljamo v celoti.

Alen Salihović

državni svetvetokovšcadružbaizobraževanjeinfo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 7. 2019
Po nedelji Slovencev po svetu

Ob nedelji Slovencev po svetu so potekale prireditve na Brezjah, v Radovljici in Šentvidu v Ljubljani. Slišali boste, kaj je na Brezjah v pridigi povedal škof Jurij Bizjak, kaj na srečanju Dobrodošli doma v Radovljici minister Peter Jožef Česnik in dr. Boštjan Žekš v imenu predsednika republike. Pripravili smo tudi posnetke s Tabora Slovencev po svetu: pridigo škofa Antona Jamnika, pozdrava mag. Uroša Zorna in Jurija Komarja.

Po nedelji Slovencev po svetu

Ob nedelji Slovencev po svetu so potekale prireditve na Brezjah, v Radovljici in Šentvidu v Ljubljani. Slišali boste, kaj je na Brezjah v pridigi povedal škof Jurij Bizjak, kaj na srečanju Dobrodošli doma v Radovljici minister Peter Jožef Česnik in dr. Boštjan Žekš v imenu predsednika republike. Pripravili smo tudi posnetke s Tabora Slovencev po svetu: pridigo škofa Antona Jamnika, pozdrava mag. Uroša Zorna in Jurija Komarja.

rojakiinfo

Slovencem po svetu in domovini

Po nedelji Slovencev po svetu
Ob nedelji Slovencev po svetu so potekale prireditve na Brezjah, v Radovljici in Šentvidu v Ljubljani. Slišali boste, kaj je na Brezjah v pridigi povedal škof Jurij Bizjak, kaj na srečanju Dobrodošli doma v Radovljici minister Peter Jožef Česnik in dr. Boštjan Žekš v imenu predsednika republike. Pripravili smo tudi posnetke s Tabora Slovencev po svetu: pridigo škofa Antona Jamnika, pozdrava mag. Uroša Zorna in Jurija Komarja.
VEČ ...|14. 7. 2019
Po nedelji Slovencev po svetu
Ob nedelji Slovencev po svetu so potekale prireditve na Brezjah, v Radovljici in Šentvidu v Ljubljani. Slišali boste, kaj je na Brezjah v pridigi povedal škof Jurij Bizjak, kaj na srečanju Dobrodošli doma v Radovljici minister Peter Jožef Česnik in dr. Boštjan Žekš v imenu predsednika republike. Pripravili smo tudi posnetke s Tabora Slovencev po svetu: pridigo škofa Antona Jamnika, pozdrava mag. Uroša Zorna in Jurija Komarja.

Matjaž Merljak

rojakiinfo

Iz naših krajev

VEČ ...|13. 7. 2019
Kidričevo, Starše, Koper, Žužemberk

Pogledali smo na slovensko Obalo, kjer je že pol leta v uporabi novo ekološko plovilo. Poročali pa smo tudi o prazniku občine Žužemberk in tamkajšnjih Trških dnevih ter Destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše.

Kidričevo, Starše, Koper, Žužemberk

Pogledali smo na slovensko Obalo, kjer je že pol leta v uporabi novo ekološko plovilo. Poročali pa smo tudi o prazniku občine Žužemberk in tamkajšnjih Trških dnevih ter Destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše.

pogovordružbainfo

Iz naših krajev

Kidričevo, Starše, Koper, Žužemberk
Pogledali smo na slovensko Obalo, kjer je že pol leta v uporabi novo ekološko plovilo. Poročali pa smo tudi o prazniku občine Žužemberk in tamkajšnjih Trških dnevih ter Destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše.
VEČ ...|13. 7. 2019
Kidričevo, Starše, Koper, Žužemberk
Pogledali smo na slovensko Obalo, kjer je že pol leta v uporabi novo ekološko plovilo. Poročali pa smo tudi o prazniku občine Žužemberk in tamkajšnjih Trških dnevih ter Destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše.

Andrej Šinko

pogovordružbainfo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|7. 7. 2019
Nasveti za strniščne dosevke

Modro je, da njive takoj po žetvi plitvo obdelamo in jih pripravimo za setev strniščnih dosevkov. Več je v oddaji povedal Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana. Ustavili pa smo se tudi ob gojitvenih delih v gozdovih.

Nasveti za strniščne dosevke

Modro je, da njive takoj po žetvi plitvo obdelamo in jih pripravimo za setev strniščnih dosevkov. Več je v oddaji povedal Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana. Ustavili pa smo se tudi ob gojitvenih delih v gozdovih.

infoizobraževanjekmetijstvonaravasvetovanje

Kmetijska oddaja

Nasveti za strniščne dosevke
Modro je, da njive takoj po žetvi plitvo obdelamo in jih pripravimo za setev strniščnih dosevkov. Več je v oddaji povedal Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana. Ustavili pa smo se tudi ob gojitvenih delih v gozdovih.
VEČ ...|7. 7. 2019
Nasveti za strniščne dosevke
Modro je, da njive takoj po žetvi plitvo obdelamo in jih pripravimo za setev strniščnih dosevkov. Več je v oddaji povedal Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana. Ustavili pa smo se tudi ob gojitvenih delih v gozdovih.

Robert Božič

infoizobraževanjekmetijstvonaravasvetovanje

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|7. 7. 2019
Papež na Japonsko, novi svetnik, beatifikacija deklice iz Francije, katoliški mediji v sodobnem svetu

V oddaji smo govorili o papeževem obisku na Japonskem, kamor se odpravlja v mesecu novembru. Med novimi svetniki bo tudi kardinal John Henry Newman, začel pa se je tudi postopek beatifikacije osemletne deklice iz Francije. Odgovorili smo tudi na vprašanje, kako katoliški mediji oznanjamo v sodobnem svetu.

Papež na Japonsko, novi svetnik, beatifikacija deklice iz Francije, katoliški mediji v sodobnem svetu

V oddaji smo govorili o papeževem obisku na Japonskem, kamor se odpravlja v mesecu novembru. Med novimi svetniki bo tudi kardinal John Henry Newman, začel pa se je tudi postopek beatifikacije osemletne deklice iz Francije. Odgovorili smo tudi na vprašanje, kako katoliški mediji oznanjamo v sodobnem svetu.

duhovnostinfopapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papež na Japonsko, novi svetnik, beatifikacija deklice iz Francije, katoliški mediji v sodobnem svetu
V oddaji smo govorili o papeževem obisku na Japonskem, kamor se odpravlja v mesecu novembru. Med novimi svetniki bo tudi kardinal John Henry Newman, začel pa se je tudi postopek beatifikacije osemletne deklice iz Francije. Odgovorili smo tudi na vprašanje, kako katoliški mediji oznanjamo v sodobnem svetu.
VEČ ...|7. 7. 2019
Papež na Japonsko, novi svetnik, beatifikacija deklice iz Francije, katoliški mediji v sodobnem svetu
V oddaji smo govorili o papeževem obisku na Japonskem, kamor se odpravlja v mesecu novembru. Med novimi svetniki bo tudi kardinal John Henry Newman, začel pa se je tudi postopek beatifikacije osemletne deklice iz Francije. Odgovorili smo tudi na vprašanje, kako katoliški mediji oznanjamo v sodobnem svetu.

Marjana Debevec

duhovnostinfopapež

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|7. 7. 2019
Mašniška posvečenja, Beseda med nami

V oddaji ste lahko slišali daljše povzetke prazničnega konca tedna ob godu sv. Petra in Pavla. Objavili smo izseke iz nagovorov novim duhovnikom, prisluhnili pa ste lahko tudi Besedi med nami iz julijske številke revije Novi svet.

Mašniška posvečenja, Beseda med nami

V oddaji ste lahko slišali daljše povzetke prazničnega konca tedna ob godu sv. Petra in Pavla. Objavili smo izseke iz nagovorov novim duhovnikom, prisluhnili pa ste lahko tudi Besedi med nami iz julijske številke revije Novi svet.

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

Mašniška posvečenja, Beseda med nami
V oddaji ste lahko slišali daljše povzetke prazničnega konca tedna ob godu sv. Petra in Pavla. Objavili smo izseke iz nagovorov novim duhovnikom, prisluhnili pa ste lahko tudi Besedi med nami iz julijske številke revije Novi svet.
VEČ ...|7. 7. 2019
Mašniška posvečenja, Beseda med nami
V oddaji ste lahko slišali daljše povzetke prazničnega konca tedna ob godu sv. Petra in Pavla. Objavili smo izseke iz nagovorov novim duhovnikom, prisluhnili pa ste lahko tudi Besedi med nami iz julijske številke revije Novi svet.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 7. 2019
Škof Bizjak na Brezjah nagovoril Slovence iz vsega sveta

Koprski škof Jurij Bizjak je na izseljensko nedeljo daroval sveto mašo v narodnem svetišču Marije Pomagaj in med drugim spregovoril o tem, kako pogosto omenja domovino Sveto pismo ter kako so apostoli navdušeno odšli v svet.

Škof Bizjak na Brezjah nagovoril Slovence iz vsega sveta

Koprski škof Jurij Bizjak je na izseljensko nedeljo daroval sveto mašo v narodnem svetišču Marije Pomagaj in med drugim spregovoril o tem, kako pogosto omenja domovino Sveto pismo ter kako so apostoli navdušeno odšli v svet.

infodružba

Informativni prispevki

Škof Bizjak na Brezjah nagovoril Slovence iz vsega sveta
Koprski škof Jurij Bizjak je na izseljensko nedeljo daroval sveto mašo v narodnem svetišču Marije Pomagaj in med drugim spregovoril o tem, kako pogosto omenja domovino Sveto pismo ter kako so apostoli navdušeno odšli v svet.
VEČ ...|7. 7. 2019
Škof Bizjak na Brezjah nagovoril Slovence iz vsega sveta
Koprski škof Jurij Bizjak je na izseljensko nedeljo daroval sveto mašo v narodnem svetišču Marije Pomagaj in med drugim spregovoril o tem, kako pogosto omenja domovino Sveto pismo ter kako so apostoli navdušeno odšli v svet.

Andrej Šinko

infodružba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 7. 2019
Vabljeni govorci na 18. Vseslovenskem srečanju

Slovenc, tvoja zemlja je zdrava…, pa vendar mladi odhajajo je naslov srečanja rojakov iz zamejstva in vsega sveta, ki je že osemnajstič potekalo v veliki dvorani parlamenta. Gre za tradicionalno srečanje, ki je lani zaradi predčasnih parlamentarnih volitev odpadlo in si je letos zadalo izzivalno tematiko: katere ukrepe bi morala sprejeti država, da bi mlade spodbujala k vračanju iz tujine domov. Kot uvodni razpravljalci so nastopili ustavni sodnik prof. ddr. Klemen Jaklič, izredni profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, raziskovalec in soustanovitelj fundacije ASEF dr. Jure Leskovec, parlamentarna asistentka v Evropskem parlamentu mag. Nežka Figelj in sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu doc. dr. Dejan Valentinčič.

Vabljeni govorci na 18. Vseslovenskem srečanju

Slovenc, tvoja zemlja je zdrava…, pa vendar mladi odhajajo je naslov srečanja rojakov iz zamejstva in vsega sveta, ki je že osemnajstič potekalo v veliki dvorani parlamenta. Gre za tradicionalno srečanje, ki je lani zaradi predčasnih parlamentarnih volitev odpadlo in si je letos zadalo izzivalno tematiko: katere ukrepe bi morala sprejeti država, da bi mlade spodbujala k vračanju iz tujine domov. Kot uvodni razpravljalci so nastopili ustavni sodnik prof. ddr. Klemen Jaklič, izredni profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, raziskovalec in soustanovitelj fundacije ASEF dr. Jure Leskovec, parlamentarna asistentka v Evropskem parlamentu mag. Nežka Figelj in sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu doc. dr. Dejan Valentinčič.

rojakiinfo

Slovencem po svetu in domovini

Vabljeni govorci na 18. Vseslovenskem srečanju
Slovenc, tvoja zemlja je zdrava…, pa vendar mladi odhajajo je naslov srečanja rojakov iz zamejstva in vsega sveta, ki je že osemnajstič potekalo v veliki dvorani parlamenta. Gre za tradicionalno srečanje, ki je lani zaradi predčasnih parlamentarnih volitev odpadlo in si je letos zadalo izzivalno tematiko: katere ukrepe bi morala sprejeti država, da bi mlade spodbujala k vračanju iz tujine domov. Kot uvodni razpravljalci so nastopili ustavni sodnik prof. ddr. Klemen Jaklič, izredni profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, raziskovalec in soustanovitelj fundacije ASEF dr. Jure Leskovec, parlamentarna asistentka v Evropskem parlamentu mag. Nežka Figelj in sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu doc. dr. Dejan Valentinčič.
VEČ ...|7. 7. 2019
Vabljeni govorci na 18. Vseslovenskem srečanju
Slovenc, tvoja zemlja je zdrava…, pa vendar mladi odhajajo je naslov srečanja rojakov iz zamejstva in vsega sveta, ki je že osemnajstič potekalo v veliki dvorani parlamenta. Gre za tradicionalno srečanje, ki je lani zaradi predčasnih parlamentarnih volitev odpadlo in si je letos zadalo izzivalno tematiko: katere ukrepe bi morala sprejeti država, da bi mlade spodbujala k vračanju iz tujine domov. Kot uvodni razpravljalci so nastopili ustavni sodnik prof. ddr. Klemen Jaklič, izredni profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, raziskovalec in soustanovitelj fundacije ASEF dr. Jure Leskovec, parlamentarna asistentka v Evropskem parlamentu mag. Nežka Figelj in sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu doc. dr. Dejan Valentinčič.

Matjaž Merljak

rojakiinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 7. 2019
Škof Jamnik: Trudimo se ustvarjati, saj je to dar bližnjim in Bogu

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je na izseljensko nedeljo poudaril, da moramo v svetu hoditi kot občestvo, kot prijatelji, saj da je to tisto, kar daje človeku moč. Opozoril je tudi na vse pogostejšo osamljenost.

Škof Jamnik: Trudimo se ustvarjati, saj je to dar bližnjim in Bogu

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je na izseljensko nedeljo poudaril, da moramo v svetu hoditi kot občestvo, kot prijatelji, saj da je to tisto, kar daje človeku moč. Opozoril je tudi na vse pogostejšo osamljenost.

info

Informativni prispevki

Škof Jamnik: Trudimo se ustvarjati, saj je to dar bližnjim in Bogu
Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je na izseljensko nedeljo poudaril, da moramo v svetu hoditi kot občestvo, kot prijatelji, saj da je to tisto, kar daje človeku moč. Opozoril je tudi na vse pogostejšo osamljenost.
VEČ ...|7. 7. 2019
Škof Jamnik: Trudimo se ustvarjati, saj je to dar bližnjim in Bogu
Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je na izseljensko nedeljo poudaril, da moramo v svetu hoditi kot občestvo, kot prijatelji, saj da je to tisto, kar daje človeku moč. Opozoril je tudi na vse pogostejšo osamljenost.

Andrej Šinko

info

Iz naših krajev

VEČ ...|6. 7. 2019
Kidričevo, Starše, Koper, Borovnica

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo pogledali na Obalo. Sloveniji je za različne intervencije na morju že skoraj pol leto na voljo novo ekološko plovilo. Pristojni pravijo, da gre za pomembno pridobitev. Spregovorili smo tudi o destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše. Odpravili pa smo se tudi v Borovnico, kjer se pripravljajo na praznik borovnic.

Kidričevo, Starše, Koper, Borovnica

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo pogledali na Obalo. Sloveniji je za različne intervencije na morju že skoraj pol leto na voljo novo ekološko plovilo. Pristojni pravijo, da gre za pomembno pridobitev. Spregovorili smo tudi o destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše. Odpravili pa smo se tudi v Borovnico, kjer se pripravljajo na praznik borovnic.

infopolitikadružba

Iz naših krajev

Kidričevo, Starše, Koper, Borovnica
V tokratni oddaji Iz naših krajev smo pogledali na Obalo. Sloveniji je za različne intervencije na morju že skoraj pol leto na voljo novo ekološko plovilo. Pristojni pravijo, da gre za pomembno pridobitev. Spregovorili smo tudi o destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše. Odpravili pa smo se tudi v Borovnico, kjer se pripravljajo na praznik borovnic.
VEČ ...|6. 7. 2019
Kidričevo, Starše, Koper, Borovnica
V tokratni oddaji Iz naših krajev smo pogledali na Obalo. Sloveniji je za različne intervencije na morju že skoraj pol leto na voljo novo ekološko plovilo. Pristojni pravijo, da gre za pomembno pridobitev. Spregovorili smo tudi o destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše. Odpravili pa smo se tudi v Borovnico, kjer se pripravljajo na praznik borovnic.

Andrej Šinko

infopolitikadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 7. 2019
Nadškof Hočevar: Knoblehar je vzgled misijonarjem

S slovesnim bogoslužjem v cerkvi sv. Kancijana so se spomnili misijonarja Ignacija Knobleharja. Beograjski nadškof Stanislav Hočevar je v pridigi orisal vlogo in delovanje Knobleharja in spregovoril o tem, kakšen vzor je bil misijonarjem. Nadškof je poudaril, da je Knoblehar znal vsak trenutek izkoristiti za to, da bi lahko pravilno posredoval evangelij.

Nadškof Hočevar: Knoblehar je vzgled misijonarjem

S slovesnim bogoslužjem v cerkvi sv. Kancijana so se spomnili misijonarja Ignacija Knobleharja. Beograjski nadškof Stanislav Hočevar je v pridigi orisal vlogo in delovanje Knobleharja in spregovoril o tem, kakšen vzor je bil misijonarjem. Nadškof je poudaril, da je Knoblehar znal vsak trenutek izkoristiti za to, da bi lahko pravilno posredoval evangelij.

infoduhovnost

Informativni prispevki

Nadškof Hočevar: Knoblehar je vzgled misijonarjem
S slovesnim bogoslužjem v cerkvi sv. Kancijana so se spomnili misijonarja Ignacija Knobleharja. Beograjski nadškof Stanislav Hočevar je v pridigi orisal vlogo in delovanje Knobleharja in spregovoril o tem, kakšen vzor je bil misijonarjem. Nadškof je poudaril, da je Knoblehar znal vsak trenutek izkoristiti za to, da bi lahko pravilno posredoval evangelij.
VEČ ...|6. 7. 2019
Nadškof Hočevar: Knoblehar je vzgled misijonarjem
S slovesnim bogoslužjem v cerkvi sv. Kancijana so se spomnili misijonarja Ignacija Knobleharja. Beograjski nadškof Stanislav Hočevar je v pridigi orisal vlogo in delovanje Knobleharja in spregovoril o tem, kakšen vzor je bil misijonarjem. Nadškof je poudaril, da je Knoblehar znal vsak trenutek izkoristiti za to, da bi lahko pravilno posredoval evangelij.

Andrej Šinko

infoduhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 7. 2019
Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne

Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne

Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

infokomentarcasnik

Informativni prispevki

Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne
Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.
VEČ ...|3. 7. 2019
Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne
Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

dr. Peter Lah

infokomentarcasnik

Pogovor o

VEČ ...|3. 7. 2019
Bo Trump na volitvah prihodnje leto dobil še en predsedniški mandat?

V oddaji smo spregovorili o obetih za bližajoče se volitve v Združenih državah Amerike, ki bodo prihodnje leto. Dotaknili smo se odnosov ZDA z Iranom in velesilami ter v kontekstu tega pogledali tudi, kaj je prinesel pretekli vrh G20. O omenjenem in še nekaterih drugih temah sta spregovorila politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Primož Šterbenc.

Bo Trump na volitvah prihodnje leto dobil še en predsedniški mandat?

V oddaji smo spregovorili o obetih za bližajoče se volitve v Združenih državah Amerike, ki bodo prihodnje leto. Dotaknili smo se odnosov ZDA z Iranom in velesilami ter v kontekstu tega pogledali tudi, kaj je prinesel pretekli vrh G20. O omenjenem in še nekaterih drugih temah sta spregovorila politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Primož Šterbenc.

infopolitika

Pogovor o

Bo Trump na volitvah prihodnje leto dobil še en predsedniški mandat?
V oddaji smo spregovorili o obetih za bližajoče se volitve v Združenih državah Amerike, ki bodo prihodnje leto. Dotaknili smo se odnosov ZDA z Iranom in velesilami ter v kontekstu tega pogledali tudi, kaj je prinesel pretekli vrh G20. O omenjenem in še nekaterih drugih temah sta spregovorila politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Primož Šterbenc.
VEČ ...|3. 7. 2019
Bo Trump na volitvah prihodnje leto dobil še en predsedniški mandat?
V oddaji smo spregovorili o obetih za bližajoče se volitve v Združenih državah Amerike, ki bodo prihodnje leto. Dotaknili smo se odnosov ZDA z Iranom in velesilami ter v kontekstu tega pogledali tudi, kaj je prinesel pretekli vrh G20. O omenjenem in še nekaterih drugih temah sta spregovorila politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Primož Šterbenc.

Andrej Šinko

infopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 7. 2019
Plastika Skaza uvaja 6-urni delovnik

V enem od najuspešnejših slovenskih podjetij, Plastika Skaza v Velenju, so napovedali uvedbo šesturnega delovnika. Podjetje proizvaja izdelke iz umetnih mas za dom in prosti čas, skupaj z dobavitelji pa zagotavlja posel več kot tisoč ljudem, pretežno iz Savinjsko-šaleške doline. Več o spremembi delovnika nam je povedala kadrovska specialistka v Plastiki Skaza Janja Berčon.

Plastika Skaza uvaja 6-urni delovnik

V enem od najuspešnejših slovenskih podjetij, Plastika Skaza v Velenju, so napovedali uvedbo šesturnega delovnika. Podjetje proizvaja izdelke iz umetnih mas za dom in prosti čas, skupaj z dobavitelji pa zagotavlja posel več kot tisoč ljudem, pretežno iz Savinjsko-šaleške doline. Več o spremembi delovnika nam je povedala kadrovska specialistka v Plastiki Skaza Janja Berčon.

infopogovordružbazdravstvo

Informativni prispevki

Plastika Skaza uvaja 6-urni delovnik
V enem od najuspešnejših slovenskih podjetij, Plastika Skaza v Velenju, so napovedali uvedbo šesturnega delovnika. Podjetje proizvaja izdelke iz umetnih mas za dom in prosti čas, skupaj z dobavitelji pa zagotavlja posel več kot tisoč ljudem, pretežno iz Savinjsko-šaleške doline. Več o spremembi delovnika nam je povedala kadrovska specialistka v Plastiki Skaza Janja Berčon.
VEČ ...|2. 7. 2019
Plastika Skaza uvaja 6-urni delovnik
V enem od najuspešnejših slovenskih podjetij, Plastika Skaza v Velenju, so napovedali uvedbo šesturnega delovnika. Podjetje proizvaja izdelke iz umetnih mas za dom in prosti čas, skupaj z dobavitelji pa zagotavlja posel več kot tisoč ljudem, pretežno iz Savinjsko-šaleške doline. Več o spremembi delovnika nam je povedala kadrovska specialistka v Plastiki Skaza Janja Berčon.

Petra Stopar

infopogovordružbazdravstvo

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|30. 6. 2019
Diakonska posvečenja, posvetitev nove cerkve v Mariboru, vseslovensko srečanje misijonark in misijonarjev

V oddaji smo bolj obširno poročali o nedavnih dogodkih minulih dni. Spomnili smo se diakonskih posvečenj, srečanja misijonark in misijonarjev in posvetitve cerkve v župniji sv. Rešnjega Telesa v Mariboru.

Diakonska posvečenja, posvetitev nove cerkve v Mariboru, vseslovensko srečanje misijonark in misijonarjev

V oddaji smo bolj obširno poročali o nedavnih dogodkih minulih dni. Spomnili smo se diakonskih posvečenj, srečanja misijonark in misijonarjev in posvetitve cerkve v župniji sv. Rešnjega Telesa v Mariboru.

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

Diakonska posvečenja, posvetitev nove cerkve v Mariboru, vseslovensko srečanje misijonark in misijonarjev
V oddaji smo bolj obširno poročali o nedavnih dogodkih minulih dni. Spomnili smo se diakonskih posvečenj, srečanja misijonark in misijonarjev in posvetitve cerkve v župniji sv. Rešnjega Telesa v Mariboru.
VEČ ...|30. 6. 2019
Diakonska posvečenja, posvetitev nove cerkve v Mariboru, vseslovensko srečanje misijonark in misijonarjev
V oddaji smo bolj obširno poročali o nedavnih dogodkih minulih dni. Spomnili smo se diakonskih posvečenj, srečanja misijonark in misijonarjev in posvetitve cerkve v župniji sv. Rešnjega Telesa v Mariboru.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|30. 6. 2019
Janez Flis

Duhovnik Janez Flis je bil naš prvi umetnostni zgodovinar. V knjigi Stavbinski slogi, ki je izšla 1885, je postavil temelje slovenskemu izrazoslovju v arhitekturni. Kot generalni vikar je bil vrsto let desna roka škofa Jegliča. Vodil je obnovo stolnice po ljubljanskem potresu. Jegliču je svetoval, naj škofijske gimnazije ne gradi predaleč od Ljubljane.

Janez Flis

Duhovnik Janez Flis je bil naš prvi umetnostni zgodovinar. V knjigi Stavbinski slogi, ki je izšla 1885, je postavil temelje slovenskemu izrazoslovju v arhitekturni. Kot generalni vikar je bil vrsto let desna roka škofa Jegliča. Vodil je obnovo stolnice po ljubljanskem potresu. Jegliču je svetoval, naj škofijske gimnazije ne gradi predaleč od Ljubljane.

duhovnostspomininfo

Graditelji slovenskega doma

Janez Flis
Duhovnik Janez Flis je bil naš prvi umetnostni zgodovinar. V knjigi Stavbinski slogi, ki je izšla 1885, je postavil temelje slovenskemu izrazoslovju v arhitekturni. Kot generalni vikar je bil vrsto let desna roka škofa Jegliča. Vodil je obnovo stolnice po ljubljanskem potresu. Jegliču je svetoval, naj škofijske gimnazije ne gradi predaleč od Ljubljane.
VEČ ...|30. 6. 2019
Janez Flis
Duhovnik Janez Flis je bil naš prvi umetnostni zgodovinar. V knjigi Stavbinski slogi, ki je izšla 1885, je postavil temelje slovenskemu izrazoslovju v arhitekturni. Kot generalni vikar je bil vrsto let desna roka škofa Jegliča. Vodil je obnovo stolnice po ljubljanskem potresu. Jegliču je svetoval, naj škofijske gimnazije ne gradi predaleč od Ljubljane.

Tone Gorjup

duhovnostspomininfo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|30. 6. 2019
Dan državnosti po svetu

Tudi naši rojaki po svetu so praznovali dan državnosti, med drugim v Bruslju in drugod v Belgiji, v Sydneyju v Avstraliji, v Buenos Airesu v Argentini, v Hamiltonu v Kanadi pa so imeli že 30. Slovenski dan. Več ste slišali tudi o prireditvah, ki bodo v prihodnjih dneh potekale v Sloveniji in bodo osvetlile pomen Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu.

Dan državnosti po svetu

Tudi naši rojaki po svetu so praznovali dan državnosti, med drugim v Bruslju in drugod v Belgiji, v Sydneyju v Avstraliji, v Buenos Airesu v Argentini, v Hamiltonu v Kanadi pa so imeli že 30. Slovenski dan. Več ste slišali tudi o prireditvah, ki bodo v prihodnjih dneh potekale v Sloveniji in bodo osvetlile pomen Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu.

infozamejstvoizseljenstvo

Slovencem po svetu in domovini

Dan državnosti po svetu
Tudi naši rojaki po svetu so praznovali dan državnosti, med drugim v Bruslju in drugod v Belgiji, v Sydneyju v Avstraliji, v Buenos Airesu v Argentini, v Hamiltonu v Kanadi pa so imeli že 30. Slovenski dan. Več ste slišali tudi o prireditvah, ki bodo v prihodnjih dneh potekale v Sloveniji in bodo osvetlile pomen Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu.
VEČ ...|30. 6. 2019
Dan državnosti po svetu
Tudi naši rojaki po svetu so praznovali dan državnosti, med drugim v Bruslju in drugod v Belgiji, v Sydneyju v Avstraliji, v Buenos Airesu v Argentini, v Hamiltonu v Kanadi pa so imeli že 30. Slovenski dan. Več ste slišali tudi o prireditvah, ki bodo v prihodnjih dneh potekale v Sloveniji in bodo osvetlile pomen Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu.

Matjaž Merljak

infozamejstvoizseljenstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 6. 2019
Vrtnice

V Arboretumu Volčji Potok imajo nov rožni vrt, v katerem lahko občudujemo tudi vrtnice poimenovane po papežih, romarskih krajih in drugih pomembnih cerkvenih mejnikih. Matjaž Mastnak je povedal, od kod tolikšna priljubljenost te kraljice med cvetovi in zakaj so to gartrože.

Vrtnice

V Arboretumu Volčji Potok imajo nov rožni vrt, v katerem lahko občudujemo tudi vrtnice poimenovane po papežih, romarskih krajih in drugih pomembnih cerkvenih mejnikih. Matjaž Mastnak je povedal, od kod tolikšna priljubljenost te kraljice med cvetovi in zakaj so to gartrože.

kmetijstvokulturanaravaizobraževanjeinfopogovordružba

Informativni prispevki

Vrtnice
V Arboretumu Volčji Potok imajo nov rožni vrt, v katerem lahko občudujemo tudi vrtnice poimenovane po papežih, romarskih krajih in drugih pomembnih cerkvenih mejnikih. Matjaž Mastnak je povedal, od kod tolikšna priljubljenost te kraljice med cvetovi in zakaj so to gartrože.
VEČ ...|30. 6. 2019
Vrtnice
V Arboretumu Volčji Potok imajo nov rožni vrt, v katerem lahko občudujemo tudi vrtnice poimenovane po papežih, romarskih krajih in drugih pomembnih cerkvenih mejnikih. Matjaž Mastnak je povedal, od kod tolikšna priljubljenost te kraljice med cvetovi in zakaj so to gartrože.

Nataša Ličen

kmetijstvokulturanaravaizobraževanjeinfopogovordružba

Iz naših krajev

VEČ ...|29. 6. 2019
Celje, Podčetrtek, Strunjan, Hoče

Za tokratno oddajo Iz naših krajev smo poklicali v Celje, ki je bilo pred nekaj dnevi že skoraj tradicionalno med prizorišči znamenite kolesarske dirke po Sloveniji, kar so v knežjem mestu po oceni župana Bojana Šrota dobro izkoristili. Slišali ste lahko tudi župana občine Podčetrtek Petra Misjo. Zanimalo nas je, s kakšnimi pričakovanji vstopajo v počitniški čas in kako živi turizem v njihovi ter v sosednjih občinah. Zanimiva je tudi novica za mlade, da je Panasonic v Hočah odprl svoj prvi učni center v Sloveniji. Pokukali pa smo še na obalo v Strunjan. Tamkajšnji krajinski park ima smele načrte za prihodnost. Sodeloval pa je tudi v projektu približanja parkoslovja šolarjem.

Celje, Podčetrtek, Strunjan, Hoče

Za tokratno oddajo Iz naših krajev smo poklicali v Celje, ki je bilo pred nekaj dnevi že skoraj tradicionalno med prizorišči znamenite kolesarske dirke po Sloveniji, kar so v knežjem mestu po oceni župana Bojana Šrota dobro izkoristili. Slišali ste lahko tudi župana občine Podčetrtek Petra Misjo. Zanimalo nas je, s kakšnimi pričakovanji vstopajo v počitniški čas in kako živi turizem v njihovi ter v sosednjih občinah. Zanimiva je tudi novica za mlade, da je Panasonic v Hočah odprl svoj prvi učni center v Sloveniji. Pokukali pa smo še na obalo v Strunjan. Tamkajšnji krajinski park ima smele načrte za prihodnost. Sodeloval pa je tudi v projektu približanja parkoslovja šolarjem.

infodružbapolitika

Iz naših krajev

Celje, Podčetrtek, Strunjan, Hoče
Za tokratno oddajo Iz naših krajev smo poklicali v Celje, ki je bilo pred nekaj dnevi že skoraj tradicionalno med prizorišči znamenite kolesarske dirke po Sloveniji, kar so v knežjem mestu po oceni župana Bojana Šrota dobro izkoristili. Slišali ste lahko tudi župana občine Podčetrtek Petra Misjo. Zanimalo nas je, s kakšnimi pričakovanji vstopajo v počitniški čas in kako živi turizem v njihovi ter v sosednjih občinah. Zanimiva je tudi novica za mlade, da je Panasonic v Hočah odprl svoj prvi učni center v Sloveniji. Pokukali pa smo še na obalo v Strunjan. Tamkajšnji krajinski park ima smele načrte za prihodnost. Sodeloval pa je tudi v projektu približanja parkoslovja šolarjem.
VEČ ...|29. 6. 2019
Celje, Podčetrtek, Strunjan, Hoče
Za tokratno oddajo Iz naših krajev smo poklicali v Celje, ki je bilo pred nekaj dnevi že skoraj tradicionalno med prizorišči znamenite kolesarske dirke po Sloveniji, kar so v knežjem mestu po oceni župana Bojana Šrota dobro izkoristili. Slišali ste lahko tudi župana občine Podčetrtek Petra Misjo. Zanimalo nas je, s kakšnimi pričakovanji vstopajo v počitniški čas in kako živi turizem v njihovi ter v sosednjih občinah. Zanimiva je tudi novica za mlade, da je Panasonic v Hočah odprl svoj prvi učni center v Sloveniji. Pokukali pa smo še na obalo v Strunjan. Tamkajšnji krajinski park ima smele načrte za prihodnost. Sodeloval pa je tudi v projektu približanja parkoslovja šolarjem.

Alen Salihović

infodružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 6. 2019
Komentar Aleša Hojsa na kazensko ovadbo zoper Milana Kučana

Proti nekdanjemu predsedniku Slovenije Milanu Kučanu je bila v Srbiji vložena kazenska ovadba za domnevne vojne zločine in genocid nad pripadniki JLA in drugimi vojnimi ujetniki v času osamosvajanja leta 1991. Za komentar o tem smo poklicali nekdanjega obrambnega ministra in aktualnega predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa.

Komentar Aleša Hojsa na kazensko ovadbo zoper Milana Kučana

Proti nekdanjemu predsedniku Slovenije Milanu Kučanu je bila v Srbiji vložena kazenska ovadba za domnevne vojne zločine in genocid nad pripadniki JLA in drugimi vojnimi ujetniki v času osamosvajanja leta 1991. Za komentar o tem smo poklicali nekdanjega obrambnega ministra in aktualnega predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa.

infopolitikakomentar

Informativni prispevki

Komentar Aleša Hojsa na kazensko ovadbo zoper Milana Kučana
Proti nekdanjemu predsedniku Slovenije Milanu Kučanu je bila v Srbiji vložena kazenska ovadba za domnevne vojne zločine in genocid nad pripadniki JLA in drugimi vojnimi ujetniki v času osamosvajanja leta 1991. Za komentar o tem smo poklicali nekdanjega obrambnega ministra in aktualnega predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa.
VEČ ...|28. 6. 2019
Komentar Aleša Hojsa na kazensko ovadbo zoper Milana Kučana
Proti nekdanjemu predsedniku Slovenije Milanu Kučanu je bila v Srbiji vložena kazenska ovadba za domnevne vojne zločine in genocid nad pripadniki JLA in drugimi vojnimi ujetniki v času osamosvajanja leta 1991. Za komentar o tem smo poklicali nekdanjega obrambnega ministra in aktualnega predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa.

Petra Stopar

infopolitikakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 6. 2019
Aktualno z županom Občine Celje Bojanom Šrotom

Aktualno z županom Občine Celje Bojanom Šrotom

infopolitika

Informativni prispevki

Aktualno z županom Občine Celje Bojanom Šrotom
VEČ ...|27. 6. 2019
Aktualno z županom Občine Celje Bojanom Šrotom

Petra Stopar

infopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 6. 2019
Papež s Šarcem o migracijah, šolstvu in obisku Slovenije

Predsednik vlade Marjan Šarec se je v Vatikanu srečal s papežem Frančiškom. V izjavi za medije je spregovoril o obisku, znova povabil papeža v Slovenijo in komentiral tudi nekatere aktualne politične zadeve.

Papež s Šarcem o migracijah, šolstvu in obisku Slovenije

Predsednik vlade Marjan Šarec se je v Vatikanu srečal s papežem Frančiškom. V izjavi za medije je spregovoril o obisku, znova povabil papeža v Slovenijo in komentiral tudi nekatere aktualne politične zadeve.

šareecvatikanpapežobiskcerkevdružbaizobraževanjeinfo

Informativni prispevki

Papež s Šarcem o migracijah, šolstvu in obisku Slovenije
Predsednik vlade Marjan Šarec se je v Vatikanu srečal s papežem Frančiškom. V izjavi za medije je spregovoril o obisku, znova povabil papeža v Slovenijo in komentiral tudi nekatere aktualne politične zadeve.
VEČ ...|27. 6. 2019
Papež s Šarcem o migracijah, šolstvu in obisku Slovenije
Predsednik vlade Marjan Šarec se je v Vatikanu srečal s papežem Frančiškom. V izjavi za medije je spregovoril o obisku, znova povabil papeža v Slovenijo in komentiral tudi nekatere aktualne politične zadeve.

Ksenja Hočevar

šareecvatikanpapežobiskcerkevdružbaizobraževanjeinfo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 6. 2019
Vitamini na palčki

V pregretih dneh dobro denejo zmrznjeni vitamini na palčki, ki je lahko boljša izbira, bolj zdrava, od sladoleda. Zanimiva ideja mladih mamic Neže in Karmen.

Vitamini na palčki

V pregretih dneh dobro denejo zmrznjeni vitamini na palčki, ki je lahko boljša izbira, bolj zdrava, od sladoleda. Zanimiva ideja mladih mamic Neže in Karmen.

infoizobraževanjeotrocisvetovanjezdravstvoinovativnost

Ni meje za dobre ideje

Vitamini na palčki
V pregretih dneh dobro denejo zmrznjeni vitamini na palčki, ki je lahko boljša izbira, bolj zdrava, od sladoleda. Zanimiva ideja mladih mamic Neže in Karmen.
VEČ ...|27. 6. 2019
Vitamini na palčki
V pregretih dneh dobro denejo zmrznjeni vitamini na palčki, ki je lahko boljša izbira, bolj zdrava, od sladoleda. Zanimiva ideja mladih mamic Neže in Karmen.

Urša Sešek

infoizobraževanjeotrocisvetovanjezdravstvoinovativnost

Pogovor o

VEČ ...|26. 6. 2019
Število evtanazij se poveča pred dopusti

V zadnjih mesecih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

Število evtanazij se poveča pred dopusti

V zadnjih mesecih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

družbaduhovnostizobraževanjeinfomladiodnosiotrocipapežpogovorpolitikasvetovanjevzgojazdravstvo

Pogovor o

Število evtanazij se poveča pred dopusti
V zadnjih mesecih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.
VEČ ...|26. 6. 2019
Število evtanazij se poveča pred dopusti
V zadnjih mesecih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjeinfomladiodnosiotrocipapežpogovorpolitikasvetovanjevzgojazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 6. 2019
Pričevanje Terezije Moljk, mame žrtve vojne za Slovenijo

V prazničnem Mozaiku dneva na dan državnosti smo predvajali pričevanje 75-letne Terezije Moljk. Njenega sina, Miroslava Moljka namreč najdem med žrtvami vojne za Slovenijo. 20-leni pripadnik Teritorialne obrambe je umrl v juliju leta 1991 skupaj z Antonom Žakljem v prometni nesreči. Z njo se je pogovarjal Alen Salihović.

Pričevanje Terezije Moljk, mame žrtve vojne za Slovenijo

V prazničnem Mozaiku dneva na dan državnosti smo predvajali pričevanje 75-letne Terezije Moljk. Njenega sina, Miroslava Moljka namreč najdem med žrtvami vojne za Slovenijo. 20-leni pripadnik Teritorialne obrambe je umrl v juliju leta 1991 skupaj z Antonom Žakljem v prometni nesreči. Z njo se je pogovarjal Alen Salihović.

dan državnostižrtevslovenijainfoizobraževanjespominpogovorpolitikadružba

Informativni prispevki

Pričevanje Terezije Moljk, mame žrtve vojne za Slovenijo
V prazničnem Mozaiku dneva na dan državnosti smo predvajali pričevanje 75-letne Terezije Moljk. Njenega sina, Miroslava Moljka namreč najdem med žrtvami vojne za Slovenijo. 20-leni pripadnik Teritorialne obrambe je umrl v juliju leta 1991 skupaj z Antonom Žakljem v prometni nesreči. Z njo se je pogovarjal Alen Salihović.
VEČ ...|25. 6. 2019
Pričevanje Terezije Moljk, mame žrtve vojne za Slovenijo
V prazničnem Mozaiku dneva na dan državnosti smo predvajali pričevanje 75-letne Terezije Moljk. Njenega sina, Miroslava Moljka namreč najdem med žrtvami vojne za Slovenijo. 20-leni pripadnik Teritorialne obrambe je umrl v juliju leta 1991 skupaj z Antonom Žakljem v prometni nesreči. Z njo se je pogovarjal Alen Salihović.

Alen Salihović

dan državnostižrtevslovenijainfoizobraževanjespominpogovorpolitikadružba

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|23. 6. 2019
Intervju s Ksenijo Majcem

V redni mesečni oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce v Sloveniji, smo se pogovarjali prostovoljko Ksenijo Majcen.

Intervju s Ksenijo Majcem

V redni mesečni oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce v Sloveniji, smo se pogovarjali prostovoljko Ksenijo Majcen.

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

Intervju s Ksenijo Majcem
V redni mesečni oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce v Sloveniji, smo se pogovarjali prostovoljko Ksenijo Majcen.
VEČ ...|23. 6. 2019
Intervju s Ksenijo Majcem
V redni mesečni oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce v Sloveniji, smo se pogovarjali prostovoljko Ksenijo Majcen.

Matjaž Merljak

infobeguncijrs

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 6. 2019
Štipendistka ASEF Tina Rozman iz Clevelanda

Tina Rozman iz Clevelanda v ZDA študira za medicinsko sestro, preko ASEF štipendije je bila na praksi v enem od ljubljanskih domov upokojencev. V oddaji tudi o Kulturnem tednu v Velikovcu, novice iz slovenske župnije v Frankfurtu in nekaj vabil in obvestil.

Štipendistka ASEF Tina Rozman iz Clevelanda

Tina Rozman iz Clevelanda v ZDA študira za medicinsko sestro, preko ASEF štipendije je bila na praksi v enem od ljubljanskih domov upokojencev. V oddaji tudi o Kulturnem tednu v Velikovcu, novice iz slovenske župnije v Frankfurtu in nekaj vabil in obvestil.

rojakiinfonemčijaasef

Slovencem po svetu in domovini

Štipendistka ASEF Tina Rozman iz Clevelanda
Tina Rozman iz Clevelanda v ZDA študira za medicinsko sestro, preko ASEF štipendije je bila na praksi v enem od ljubljanskih domov upokojencev. V oddaji tudi o Kulturnem tednu v Velikovcu, novice iz slovenske župnije v Frankfurtu in nekaj vabil in obvestil.
VEČ ...|23. 6. 2019
Štipendistka ASEF Tina Rozman iz Clevelanda
Tina Rozman iz Clevelanda v ZDA študira za medicinsko sestro, preko ASEF štipendije je bila na praksi v enem od ljubljanskih domov upokojencev. V oddaji tudi o Kulturnem tednu v Velikovcu, novice iz slovenske župnije v Frankfurtu in nekaj vabil in obvestil.

Matjaž Merljak

rojakiinfonemčijaasef

Iz naših krajev

VEČ ...|22. 6. 2019
Kočevska reka, goriška, koroška, Borl na Štajerskem

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo slišali, da bodo v Kočevski reki obhajali 20. obletnico nove župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika ter da je za nove projekte na goriškem podeželju na voljo več kot 350 tisoč evrov. Spregovorili smo še o tem, da je na Koroškem pilotni projekt za dolgotrajno oskrbo na pol poti in s prvimi rezultati ob sklepu pa smo spregovorili še o obljubah pri obnovi gradu Borl na Štajerskem.

Kočevska reka, goriška, koroška, Borl na Štajerskem

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo slišali, da bodo v Kočevski reki obhajali 20. obletnico nove župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika ter da je za nove projekte na goriškem podeželju na voljo več kot 350 tisoč evrov. Spregovorili smo še o tem, da je na Koroškem pilotni projekt za dolgotrajno oskrbo na pol poti in s prvimi rezultati ob sklepu pa smo spregovorili še o obljubah pri obnovi gradu Borl na Štajerskem.

družbainfo

Iz naših krajev

Kočevska reka, goriška, koroška, Borl na Štajerskem
V tokratni oddaji Iz naših krajev smo slišali, da bodo v Kočevski reki obhajali 20. obletnico nove župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika ter da je za nove projekte na goriškem podeželju na voljo več kot 350 tisoč evrov. Spregovorili smo še o tem, da je na Koroškem pilotni projekt za dolgotrajno oskrbo na pol poti in s prvimi rezultati ob sklepu pa smo spregovorili še o obljubah pri obnovi gradu Borl na Štajerskem.
VEČ ...|22. 6. 2019
Kočevska reka, goriška, koroška, Borl na Štajerskem
V tokratni oddaji Iz naših krajev smo slišali, da bodo v Kočevski reki obhajali 20. obletnico nove župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika ter da je za nove projekte na goriškem podeželju na voljo več kot 350 tisoč evrov. Spregovorili smo še o tem, da je na Koroškem pilotni projekt za dolgotrajno oskrbo na pol poti in s prvimi rezultati ob sklepu pa smo spregovorili še o obljubah pri obnovi gradu Borl na Štajerskem.

Alen Salihović

družbainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 6. 2019
O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona

V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.

O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona

V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.

izobraževanjeinfokomentarotrocipolitikapolitika

Informativni prispevki

O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona
V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.
VEČ ...|20. 6. 2019
O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona
V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.

Tanja Dominko

izobraževanjeinfokomentarotrocipolitikapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 6. 2019
Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini

V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.

Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini

V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.

migracijekaritaspogovorbihinfopogovor

Informativni prispevki

Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini
V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.
VEČ ...|20. 6. 2019
Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini
V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.

Alen Salihović

migracijekaritaspogovorbihinfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 6. 2019
Pogovor z nadškofom Antonom Stresom

Nadškof dr. Anton Stres nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija, sprava v slovenskem narodu in molitev za domovino.

Pogovor z nadškofom Antonom Stresom

Nadškof dr. Anton Stres nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija, sprava v slovenskem narodu in molitev za domovino.

infoodnosizdravstvopolitikapogovordružba

Informativni prispevki

Pogovor z nadškofom Antonom Stresom
Nadškof dr. Anton Stres nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija, sprava v slovenskem narodu in molitev za domovino.
VEČ ...|18. 6. 2019
Pogovor z nadškofom Antonom Stresom
Nadškof dr. Anton Stres nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija, sprava v slovenskem narodu in molitev za domovino.

Petra Stopar

infoodnosizdravstvopolitikapogovordružba

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 6. 2019
Direktorica ZD Kočevje o razmerah v družinski medicini

Direktorica ZD Kočevje o razmerah v družinski medicini

infozdravstvopogovorpolitika

Informativni prispevki

Direktorica ZD Kočevje o razmerah v družinski medicini
VEČ ...|17. 6. 2019
Direktorica ZD Kočevje o razmerah v družinski medicini

Petra Stopar

infozdravstvopogovorpolitika

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|16. 6. 2019
Novi vatikanski dokument o teoriji spola, zasedanje mednarodne Karitas v Rimu

V oddaji smo predstavili novi vatikanski dokument o teoriji spola. Govorili smo tudi o temah, ki so se jih predstavniki Karitas z vsega sveta lotevali na srečanju v Rimu.

Novi vatikanski dokument o teoriji spola, zasedanje mednarodne Karitas v Rimu

V oddaji smo predstavili novi vatikanski dokument o teoriji spola. Govorili smo tudi o temah, ki so se jih predstavniki Karitas z vsega sveta lotevali na srečanju v Rimu.

družbaduhovnostinfo

Iz življenja vesoljne Cerkve

Novi vatikanski dokument o teoriji spola, zasedanje mednarodne Karitas v Rimu
V oddaji smo predstavili novi vatikanski dokument o teoriji spola. Govorili smo tudi o temah, ki so se jih predstavniki Karitas z vsega sveta lotevali na srečanju v Rimu.
VEČ ...|16. 6. 2019
Novi vatikanski dokument o teoriji spola, zasedanje mednarodne Karitas v Rimu
V oddaji smo predstavili novi vatikanski dokument o teoriji spola. Govorili smo tudi o temah, ki so se jih predstavniki Karitas z vsega sveta lotevali na srečanju v Rimu.

Marta Jerebič

družbaduhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|16. 6. 2019
Molitev in post za domovino, 130 let karmeličank v Sloveniji

V oddaji ste slišali, kako so 130. obletnico svojega prihoda na slovenska tla praznovale sestre karmeličanke, kaj je župnik Martin Golob položil na srce najstnikom na romanju na Brezjah in kako se lahko tudi letos pred dnevom državnosti združimo v molitveno verigo za domovino.

Molitev in post za domovino, 130 let karmeličank v Sloveniji

V oddaji ste slišali, kako so 130. obletnico svojega prihoda na slovenska tla praznovale sestre karmeličanke, kaj je župnik Martin Golob položil na srce najstnikom na romanju na Brezjah in kako se lahko tudi letos pred dnevom državnosti združimo v molitveno verigo za domovino.

duhovnostinfomladi

Utrip Cerkve v Sloveniji

Molitev in post za domovino, 130 let karmeličank v Sloveniji
V oddaji ste slišali, kako so 130. obletnico svojega prihoda na slovenska tla praznovale sestre karmeličanke, kaj je župnik Martin Golob položil na srce najstnikom na romanju na Brezjah in kako se lahko tudi letos pred dnevom državnosti združimo v molitveno verigo za domovino.
VEČ ...|16. 6. 2019
Molitev in post za domovino, 130 let karmeličank v Sloveniji
V oddaji ste slišali, kako so 130. obletnico svojega prihoda na slovenska tla praznovale sestre karmeličanke, kaj je župnik Martin Golob položil na srce najstnikom na romanju na Brezjah in kako se lahko tudi letos pred dnevom državnosti združimo v molitveno verigo za domovino.

Petra Stopar

duhovnostinfomladi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 6. 2019
Binkoštni srečanji in Spominska proslava

Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

Binkoštni srečanji in Spominska proslava

Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

rojakiinfoargentinašvedskanemčija

Slovencem po svetu in domovini

Binkoštni srečanji in Spominska proslava
Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.
VEČ ...|16. 6. 2019
Binkoštni srečanji in Spominska proslava
Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

Matjaž Merljak

rojakiinfoargentinašvedskanemčija

Iz naših krajev

VEČ ...|15. 6. 2019
Brežice, Kamnik, Izola, Laško

Soboto smo sicer ob 8h začeli z redno oddajo Iz naših krajev. Slišali ste kdo je v letošnjem letu dobil priznanje Najučiteljica šolskega leta. Električna kolesa nas bodo popeljala po občini Kamnik, šli bomo na obalo, v Izoli namreč v sklopu Doma upokojencev že eno leto deluje Medgeneracijski center. Zadnji prispevek pa bo iz občine Laško, ki bo v ponedeljek uvedla projekt Prijateljstvo, s katerim bo starejšim in gibalno oviranim omogočila večjo mobilnost.

Brežice, Kamnik, Izola, Laško

Soboto smo sicer ob 8h začeli z redno oddajo Iz naših krajev. Slišali ste kdo je v letošnjem letu dobil priznanje Najučiteljica šolskega leta. Električna kolesa nas bodo popeljala po občini Kamnik, šli bomo na obalo, v Izoli namreč v sklopu Doma upokojencev že eno leto deluje Medgeneracijski center. Zadnji prispevek pa bo iz občine Laško, ki bo v ponedeljek uvedla projekt Prijateljstvo, s katerim bo starejšim in gibalno oviranim omogočila večjo mobilnost.

družbainfo

Iz naših krajev

Brežice, Kamnik, Izola, Laško
Soboto smo sicer ob 8h začeli z redno oddajo Iz naših krajev. Slišali ste kdo je v letošnjem letu dobil priznanje Najučiteljica šolskega leta. Električna kolesa nas bodo popeljala po občini Kamnik, šli bomo na obalo, v Izoli namreč v sklopu Doma upokojencev že eno leto deluje Medgeneracijski center. Zadnji prispevek pa bo iz občine Laško, ki bo v ponedeljek uvedla projekt Prijateljstvo, s katerim bo starejšim in gibalno oviranim omogočila večjo mobilnost.
VEČ ...|15. 6. 2019
Brežice, Kamnik, Izola, Laško
Soboto smo sicer ob 8h začeli z redno oddajo Iz naših krajev. Slišali ste kdo je v letošnjem letu dobil priznanje Najučiteljica šolskega leta. Električna kolesa nas bodo popeljala po občini Kamnik, šli bomo na obalo, v Izoli namreč v sklopu Doma upokojencev že eno leto deluje Medgeneracijski center. Zadnji prispevek pa bo iz občine Laško, ki bo v ponedeljek uvedla projekt Prijateljstvo, s katerim bo starejšim in gibalno oviranim omogočila večjo mobilnost.

Alen Salihović

družbainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 6. 2019
Romanje bolnikov in invalidov na Brezje

Na Brezjah bo jutri potekalo že 51. slovensko narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših. V prispevku lahko prisluhnete spominom msgr. Franca Boleta o začetkih tega romanja. Mag. Božo Rustja pa je spregovoril o pomenu bolniškega maziljenja in vlogi prostovoljcev.

Romanje bolnikov in invalidov na Brezje

Na Brezjah bo jutri potekalo že 51. slovensko narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših. V prispevku lahko prisluhnete spominom msgr. Franca Boleta o začetkih tega romanja. Mag. Božo Rustja pa je spregovoril o pomenu bolniškega maziljenja in vlogi prostovoljcev.

družbaduhovnostinfopogovorodnosi

Informativni prispevki

Romanje bolnikov in invalidov na Brezje
Na Brezjah bo jutri potekalo že 51. slovensko narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših. V prispevku lahko prisluhnete spominom msgr. Franca Boleta o začetkih tega romanja. Mag. Božo Rustja pa je spregovoril o pomenu bolniškega maziljenja in vlogi prostovoljcev.
VEČ ...|14. 6. 2019
Romanje bolnikov in invalidov na Brezje
Na Brezjah bo jutri potekalo že 51. slovensko narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših. V prispevku lahko prisluhnete spominom msgr. Franca Boleta o začetkih tega romanja. Mag. Božo Rustja pa je spregovoril o pomenu bolniškega maziljenja in vlogi prostovoljcev.

Marta Jerebič

družbaduhovnostinfopogovorodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 6. 2019
Vatikanski dokument o teoriji spola - Mojca Belcl Magdič

Vatikan je včeraj objavil prvi dokument o teoriji spola z naslovom Moškega in žensko ju je ustvaril. Nastal je pod okriljem Kongregacije za katoliško vzgojo. O tem smo se pogovarjali z Mojco Belcl Magdič, ki dela doktorat o teoriji spola.

Vatikanski dokument o teoriji spola - Mojca Belcl Magdič

Vatikan je včeraj objavil prvi dokument o teoriji spola z naslovom Moškega in žensko ju je ustvaril. Nastal je pod okriljem Kongregacije za katoliško vzgojo. O tem smo se pogovarjali z Mojco Belcl Magdič, ki dela doktorat o teoriji spola.

papeždružbainfo

Informativni prispevki

Vatikanski dokument o teoriji spola - Mojca Belcl Magdič
Vatikan je včeraj objavil prvi dokument o teoriji spola z naslovom Moškega in žensko ju je ustvaril. Nastal je pod okriljem Kongregacije za katoliško vzgojo. O tem smo se pogovarjali z Mojco Belcl Magdič, ki dela doktorat o teoriji spola.
VEČ ...|11. 6. 2019
Vatikanski dokument o teoriji spola - Mojca Belcl Magdič
Vatikan je včeraj objavil prvi dokument o teoriji spola z naslovom Moškega in žensko ju je ustvaril. Nastal je pod okriljem Kongregacije za katoliško vzgojo. O tem smo se pogovarjali z Mojco Belcl Magdič, ki dela doktorat o teoriji spola.

Marta Jerebič

papeždružbainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 6. 2019
Spomini na Otona Župančiča

V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.

Spomini na Otona Župančiča

V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.

infoizobraževanjekulturaspominOton Župančič

Informativni prispevki

Spomini na Otona Župančiča
V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.
VEČ ...|11. 6. 2019
Spomini na Otona Župančiča
V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.

Tone Gorjup

infoizobraževanjekulturaspominOton Župančič

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 6. 2019
Andrej Mihevc o najdbah v breznu pred grobiščem pod Krenom

Jamarji novomeškega jamarskega kluba in arheologi Avguste pod vodstvom Uroša Koširja so praznili brezno pri Debliških livadah ob cesti pod Krenom. Iz tega brezna so že lani odstranili večjo količino odpadkov, ki je bila namensko odvržena v jamo, je povedal član komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Andrej Mihevc.

Andrej Mihevc o najdbah v breznu pred grobiščem pod Krenom

Jamarji novomeškega jamarskega kluba in arheologi Avguste pod vodstvom Uroša Koširja so praznili brezno pri Debliških livadah ob cesti pod Krenom. Iz tega brezna so že lani odstranili večjo količino odpadkov, ki je bila namensko odvržena v jamo, je povedal član komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Andrej Mihevc.

grobiščekočevski rogizkopavanjapolitikainfospomin

Informativni prispevki

Andrej Mihevc o najdbah v breznu pred grobiščem pod Krenom
Jamarji novomeškega jamarskega kluba in arheologi Avguste pod vodstvom Uroša Koširja so praznili brezno pri Debliških livadah ob cesti pod Krenom. Iz tega brezna so že lani odstranili večjo količino odpadkov, ki je bila namensko odvržena v jamo, je povedal član komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Andrej Mihevc.
VEČ ...|10. 6. 2019
Andrej Mihevc o najdbah v breznu pred grobiščem pod Krenom
Jamarji novomeškega jamarskega kluba in arheologi Avguste pod vodstvom Uroša Koširja so praznili brezno pri Debliških livadah ob cesti pod Krenom. Iz tega brezna so že lani odstranili večjo količino odpadkov, ki je bila namensko odvržena v jamo, je povedal član komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Andrej Mihevc.

Alen Salihović

grobiščekočevski rogizkopavanjapolitikainfospomin

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 6. 2019
Jože Dežman sprašuje Milana Kučana o tem ali je vedel za laž o grobišču pod Krenom?

So v grobišču pod Krenom, kjer je bila leta 1990 tako imenovana spravna slovesnost, bili večinsko pobiti vojni ujetniki iz držav nekdanje Jugoslavije? Je komunistična oblast, na čelu z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom zavedla slovenski narod s slovesnostjo in kaj pomenijo v Debliških livadah, nedaleč stran od brezna pod Krenom, kjer so te dni znova kopali jamarji, koledarji iz leta 1966?

Jože Dežman sprašuje Milana Kučana o tem ali je vedel za laž o grobišču pod Krenom?

So v grobišču pod Krenom, kjer je bila leta 1990 tako imenovana spravna slovesnost, bili večinsko pobiti vojni ujetniki iz držav nekdanje Jugoslavije? Je komunistična oblast, na čelu z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom zavedla slovenski narod s slovesnostjo in kaj pomenijo v Debliških livadah, nedaleč stran od brezna pod Krenom, kjer so te dni znova kopali jamarji, koledarji iz leta 1966?

grobiščekočevski rogizkopavanjapolitikainfospomin

Informativni prispevki

Jože Dežman sprašuje Milana Kučana o tem ali je vedel za laž o grobišču pod Krenom?
So v grobišču pod Krenom, kjer je bila leta 1990 tako imenovana spravna slovesnost, bili večinsko pobiti vojni ujetniki iz držav nekdanje Jugoslavije? Je komunistična oblast, na čelu z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom zavedla slovenski narod s slovesnostjo in kaj pomenijo v Debliških livadah, nedaleč stran od brezna pod Krenom, kjer so te dni znova kopali jamarji, koledarji iz leta 1966?
VEČ ...|10. 6. 2019
Jože Dežman sprašuje Milana Kučana o tem ali je vedel za laž o grobišču pod Krenom?
So v grobišču pod Krenom, kjer je bila leta 1990 tako imenovana spravna slovesnost, bili večinsko pobiti vojni ujetniki iz držav nekdanje Jugoslavije? Je komunistična oblast, na čelu z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom zavedla slovenski narod s slovesnostjo in kaj pomenijo v Debliških livadah, nedaleč stran od brezna pod Krenom, kjer so te dni znova kopali jamarji, koledarji iz leta 1966?

Alen Salihović

grobiščekočevski rogizkopavanjapolitikainfospomin

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 6. 2019
Zbornik o mejah in brošura o Slovencih v Italiji

K rojakom v Argentino, Kanado Avstralijo in v sosednje države smo za vas pogledali tokrat, med drugim ste slišali o zborniku Meje ločujejo in povezujejo ter o brošuri Mi, Slovenci v Italiji.

Zbornik o mejah in brošura o Slovencih v Italiji

K rojakom v Argentino, Kanado Avstralijo in v sosednje države smo za vas pogledali tokrat, med drugim ste slišali o zborniku Meje ločujejo in povezujejo ter o brošuri Mi, Slovenci v Italiji.

rojakiinfo

Slovencem po svetu in domovini

Zbornik o mejah in brošura o Slovencih v Italiji
K rojakom v Argentino, Kanado Avstralijo in v sosednje države smo za vas pogledali tokrat, med drugim ste slišali o zborniku Meje ločujejo in povezujejo ter o brošuri Mi, Slovenci v Italiji.
VEČ ...|9. 6. 2019
Zbornik o mejah in brošura o Slovencih v Italiji
K rojakom v Argentino, Kanado Avstralijo in v sosednje države smo za vas pogledali tokrat, med drugim ste slišali o zborniku Meje ločujejo in povezujejo ter o brošuri Mi, Slovenci v Italiji.

Matjaž Merljak

rojakiinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 6. 2019
Študentje medicine o težavah zdravstva

V pogovoru smo gostili predsednika in podpredsednico Študentskega sveta Medicinske fakultete UL. Pozornost smo posvetili aktualnim razmeram v družinski medicini in pričakovanjih študentov medicine za prihodnost slovenskega zdravstva.

Študentje medicine o težavah zdravstva

V pogovoru smo gostili predsednika in podpredsednico Študentskega sveta Medicinske fakultete UL. Pozornost smo posvetili aktualnim razmeram v družinski medicini in pričakovanjih študentov medicine za prihodnost slovenskega zdravstva.

infozdravstvomladipolitikapogovor

Informativni prispevki

Študentje medicine o težavah zdravstva
V pogovoru smo gostili predsednika in podpredsednico Študentskega sveta Medicinske fakultete UL. Pozornost smo posvetili aktualnim razmeram v družinski medicini in pričakovanjih študentov medicine za prihodnost slovenskega zdravstva.
VEČ ...|7. 6. 2019
Študentje medicine o težavah zdravstva
V pogovoru smo gostili predsednika in podpredsednico Študentskega sveta Medicinske fakultete UL. Pozornost smo posvetili aktualnim razmeram v družinski medicini in pričakovanjih študentov medicine za prihodnost slovenskega zdravstva.

Petra Stopar

infozdravstvomladipolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 6. 2019
Smrt 17-letne Noe: družba osamljenosti

Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.

Smrt 17-letne Noe: družba osamljenosti

Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.

družbaduhovnostizobraževanjeinfokomentarmladiodnosipapežotrocivzgojazdravstvo

Informativni prispevki

Smrt 17-letne Noe: družba osamljenosti
Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.
VEČ ...|6. 6. 2019
Smrt 17-letne Noe: družba osamljenosti
Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjeinfokomentarmladiodnosipapežotrocivzgojazdravstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 7. 2019
Orehova muha, travništvo in govedoreja

V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.

Orehova muha, travništvo in govedoreja

V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjevrt

Za življenje

VEČ ...|13. 7. 2019
Stres otrok

S stresom se v sodobnem kaotičnem družbenem svetu sooča vse več otrok, vse mlajših. Specialnega pedagoga, pisatelja in predavatelja Marka Juhanta smo vprašali, kako pomagati. Koristni nasveti, ki bi jih morali slišati vsi, ki so vključeni v vzgojo otrok.

Stres otrok

S stresom se v sodobnem kaotičnem družbenem svetu sooča vse več otrok, vse mlajših. Specialnega pedagoga, pisatelja in predavatelja Marka Juhanta smo vprašali, kako pomagati. Koristni nasveti, ki bi jih morali slišati vsi, ki so vključeni v vzgojo otrok.

Nataša Ličen

družbamladivzgojapogovorodnosiotroci

Globine

VEČ ...|9. 7. 2019
O krščanski skupnosti

Tokrat smo odprli vprašanje skupnosti oziroma občestva. Velikokrat slišimo in govorimo, da je delovanje Cerkve neločljivo povezano z gradnjo skupnosti. Kaj so bile prve krščanske skupnosti in kako to izročilo živimo danes v času individualizma? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

O krščanski skupnosti

Tokrat smo odprli vprašanje skupnosti oziroma občestva. Velikokrat slišimo in govorimo, da je delovanje Cerkve neločljivo povezano z gradnjo skupnosti. Kaj so bile prve krščanske skupnosti in kako to izročilo živimo danes v času individualizma? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosiskupnost

Svetovalnica

VEČ ...|18. 7. 2019
Cent na cent

V Svetovalnici sta bila tokrat z nami Ana in Mitja Vezovišek. Odgovorila sta na nekaj vprašnj, ki ste jih poslali - kam naložiti privarčevan denar, da ga bomo oplemenitili; kako se izkopati iz kreditov in limitov; ali je dobro, če imamo vse prihranke v zlatu.

Cent na cent

V Svetovalnici sta bila tokrat z nami Ana in Mitja Vezovišek. Odgovorila sta na nekaj vprašnj, ki ste jih poslali - kam naložiti privarčevan denar, da ga bomo oplemenitili; kako se izkopati iz kreditov in limitov; ali je dobro, če imamo vse prihranke v zlatu.

Mateja Feltrin Novljan

svetovanjepogovor

Naš gost

VEČ ...|13. 7. 2019
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.

Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.

Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

Nataša Ličen

pogovordružbaizobraževanjekulturaodnosiduhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|20. 7. 2019
Peter Pan in uganke

Sobotna iskrica vas je popeljala v kino. V sodelovanju z distributerjem smo namreč razdelili nekaj parov vstopnic za ogled filma Peter Pan. Kako? S pomočjo ugank in glasbenih nalog.

Peter Pan in uganke

Sobotna iskrica vas je popeljala v kino. V sodelovanju z distributerjem smo namreč razdelili nekaj parov vstopnic za ogled filma Peter Pan. Kako? S pomočjo ugank in glasbenih nalog.

Jure Sešek

otrocimladi

Iz naših krajev

VEČ ...|20. 7. 2019
Ljubljana, Loški Potok, Odranci

V oddaji ste lahko slišali o projektih v Občini Loški Potok, o zgodbi Andreja Rotarja, ki mu je podjetje Carthago iz Prekmurja po bolezni in preteku pogodbe za določen čas našlo novo primerno delovno mesto, na pomoč pa so mu priskočili tudi sodelavci, ter o načrtih Konjeniške zveze Slovenije, da klubi pod njihovim okriljem odprejo vrata šolarjem.

Ljubljana, Loški Potok, Odranci

V oddaji ste lahko slišali o projektih v Občini Loški Potok, o zgodbi Andreja Rotarja, ki mu je podjetje Carthago iz Prekmurja po bolezni in preteku pogodbe za določen čas našlo novo primerno delovno mesto, na pomoč pa so mu priskočili tudi sodelavci, ter o načrtih Konjeniške zveze Slovenije, da klubi pod njihovim okriljem odprejo vrata šolarjem.

Andrej Šinko

družbapogovor

Duhovna misel

VEČ ...|20. 7. 2019
Te besede so se uresničile

Glej, moj služabnik, ki sem ga izvolil, moj ljubljenec, ki ga je vzljubila moja duša! Dal mu bom svojega duha in oznanil bo pravico narodom Ne bo se prepiral in ne bo vpil in nihče ne bo slišal na ulicah njegovega glasu. (Mt 12, 18-19)

Te besede so se uresničile

Glej, moj služabnik, ki sem ga izvolil, moj ljubljenec, ki ga je vzljubila moja duša! Dal mu bom svojega duha in oznanil bo pravico narodom Ne bo se prepiral in ne bo vpil in nihče ne bo slišal na ulicah njegovega glasu. (Mt 12, 18-19)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|20. 7. 2019
Veseli del

Molili so radijski sodelavci.

Veseli del

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|20. 7. 2019
Svetnik