O dejavnostih in izzivih slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi nam je na začetku oddaje več povedal predsednik Zveze, ki se je ta teden sestala na jesenski konferenci, Dori Pečovnik. Slišali ste tudi, kako je minilo prvih osem mesecev radijske oddaje Glas avstralskih Slovencev (z nami je bila urednica Tania Smrdel [10:34]) in o antologiji slovenskih glasbenikov v Avstraliji (gostja: Katarina Vrisk [26:18]).
O dejavnostih in izzivih slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi nam je na začetku oddaje več povedal predsednik Zveze, ki se je ta teden sestala na jesenski konferenci, Dori Pečovnik. Slišali ste tudi, kako je minilo prvih osem mesecev radijske oddaje Glas avstralskih Slovencev (z nami je bila urednica Tania Smrdel [10:34]) in o antologiji slovenskih glasbenikov v Avstraliji (gostja: Katarina Vrisk [26:18]).
V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.
V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.
Veste, kaj pomeni, če rečemo, da je nekdo kot Fructalov sok? Poln je samega sebe, s samopodobo nima težav. Jure Sešek v komentarju razmišlja, da ljudem dandanašnji ni več nerodno. razmišlja o resničnem in navideznem svetu, premierju in njegovih podanikih. Čisto malo ga skrbi, nerodno mu pa ni …
Veste, kaj pomeni, če rečemo, da je nekdo kot Fructalov sok? Poln je samega sebe, s samopodobo nima težav. Jure Sešek v komentarju razmišlja, da ljudem dandanašnji ni več nerodno. razmišlja o resničnem in navideznem svetu, premierju in njegovih podanikih. Čisto malo ga skrbi, nerodno mu pa ni …
Zdravstvo bo naša prednostna naloga. To obljubo poslušamo ob vsakih parlamentarnih volitvah ter vsakem novem mandatu poslancev in vlade. A sprememb ni oziroma ne gredo v pravo smer, sistem je načet do skrajnosti. Kako rešiti krizo na tem področju? Svoje poglede so nam v oddaji Pogovor o predstavili Jasna Humar z ministrstva za zdravje, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, doktorica Bojana Beović, in predstavnica Mladih zdravnikov Larisa Kragelj.
Zdravstvo bo naša prednostna naloga. To obljubo poslušamo ob vsakih parlamentarnih volitvah ter vsakem novem mandatu poslancev in vlade. A sprememb ni oziroma ne gredo v pravo smer, sistem je načet do skrajnosti. Kako rešiti krizo na tem področju? Svoje poglede so nam v oddaji Pogovor o predstavili Jasna Humar z ministrstva za zdravje, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, doktorica Bojana Beović, in predstavnica Mladih zdravnikov Larisa Kragelj.
Naša gostja je bila slikarka, vrtnarka, klena Primorka Stanka Golob iz Baške Grape oziroma iz Grahovega ob Bači. Pred kratkim je imela v Gorici, v tamkajšnjem Kulturnem domu razstavo svojih slik, ki jih ustvarja iz različnih barv slovenskih peskov. Te nabira v rekah, potokih, na gorskih meliščih in kamnolomih po vsej državi. V pogovoru nam je razkrila, kako je prišla na to idejo in kako sploh nastane slika iz peska. Gostja je raziskala tudi zgodovino svoje družine po mamini in očetovi strani in jo objavila v mapi Slovenskega etnografskega muzeja. Povedala nam je, zakaj ji je bilo to pomembno.
Naša gostja je bila slikarka, vrtnarka, klena Primorka Stanka Golob iz Baške Grape oziroma iz Grahovega ob Bači. Pred kratkim je imela v Gorici, v tamkajšnjem Kulturnem domu razstavo svojih slik, ki jih ustvarja iz različnih barv slovenskih peskov. Te nabira v rekah, potokih, na gorskih meliščih in kamnolomih po vsej državi. V pogovoru nam je razkrila, kako je prišla na to idejo in kako sploh nastane slika iz peska. Gostja je raziskala tudi zgodovino svoje družine po mamini in očetovi strani in jo objavila v mapi Slovenskega etnografskega muzeja. Povedala nam je, zakaj ji je bilo to pomembno.
Pred nami so Vsi sveti in Vernih duš dan, dva praznika, ko smo v mislih še posebej povezani z našimi pokojnimi in bolj kot običajno poskrbimo tudi za urejenost njihovih grobov. In prav o tem je tokrat svetovala vtnarka Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.
Pred nami so Vsi sveti in Vernih duš dan, dva praznika, ko smo v mislih še posebej povezani z našimi pokojnimi in bolj kot običajno poskrbimo tudi za urejenost njihovih grobov. In prav o tem je tokrat svetovala vtnarka Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.
Po uspešnem mednarodnem poletnem Masterclassu za operne pevce in dveh koncertih Opera na gradu, ki sta doživela izjemen sprejem, so se organizatorji odločili pripraviti koncert na gradu Borl. Ta bo v nedeljo 3. novembra ob 17. uri. Mlade izvajalce, ki prihajajo na velike odre, bodo predstavili nekaj klasike (arije in operete), slišali pa bo moč tudi znane pesmi iz muzikalov.
Po uspešnem mednarodnem poletnem Masterclassu za operne pevce in dveh koncertih Opera na gradu, ki sta doživela izjemen sprejem, so se organizatorji odločili pripraviti koncert na gradu Borl. Ta bo v nedeljo 3. novembra ob 17. uri. Mlade izvajalce, ki prihajajo na velike odre, bodo predstavili nekaj klasike (arije in operete), slišali pa bo moč tudi znane pesmi iz muzikalov.
Pred praznikom Vseh svetnikov se spominjamo tistih, ki so že pred nami odšli v večnost. Verujemo, da naši dragi rajni niso kar izginili v nič, ampak so pri Bogu ali v vicah, kjer potrebujejo našo pomoč na poti k Bogu. Kljub veri pa ob izgubi bližnjega žalujemo in smo žalostni. zato je dobro, da se o svojih občutkih pogovarjamo in si vzamemo čas za žalovanje, pravi p. Ivan Platovnjak, ki je napisal knjigo Preobrazba bolečine.
Pred praznikom Vseh svetnikov se spominjamo tistih, ki so že pred nami odšli v večnost. Verujemo, da naši dragi rajni niso kar izginili v nič, ampak so pri Bogu ali v vicah, kjer potrebujejo našo pomoč na poti k Bogu. Kljub veri pa ob izgubi bližnjega žalujemo in smo žalostni. zato je dobro, da se o svojih občutkih pogovarjamo in si vzamemo čas za žalovanje, pravi p. Ivan Platovnjak, ki je napisal knjigo Preobrazba bolečine.
Pred nami so Vsi sveti in Vernih duš dan, dva praznika, ko smo v mislih še posebej povezani z našimi pokojnimi in bolj kot običajno poskrbimo tudi za urejenost njihovih grobov. In prav o tem je tokrat svetovala vtnarka Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.
Pred nami so Vsi sveti in Vernih duš dan, dva praznika, ko smo v mislih še posebej povezani z našimi pokojnimi in bolj kot običajno poskrbimo tudi za urejenost njihovih grobov. In prav o tem je tokrat svetovala vtnarka Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.