Svetovalnica

VEČ ...|21. 8. 2019
Pravne zagate

V našem studiu je bila redna gostja Mateja Maček, strokovnjakinja za pravo. Dediščina je bila skupna tema nekaterih vprašanj, ki smo jih dobili po e-pošti.

Pravne zagate

V našem studiu je bila redna gostja Mateja Maček, strokovnjakinja za pravo. Dediščina je bila skupna tema nekaterih vprašanj, ki smo jih dobili po e-pošti.

svetovanjepogovorpolitika

Svetovalnica

Pravne zagate
V našem studiu je bila redna gostja Mateja Maček, strokovnjakinja za pravo. Dediščina je bila skupna tema nekaterih vprašanj, ki smo jih dobili po e-pošti.
VEČ ...|21. 8. 2019
Pravne zagate
V našem studiu je bila redna gostja Mateja Maček, strokovnjakinja za pravo. Dediščina je bila skupna tema nekaterih vprašanj, ki smo jih dobili po e-pošti.

Jože Bartolj

svetovanjepogovorpolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 8. 2019
Pritisk bolezni in škodljivcev v pridelavi sadja

Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota, je pod drobnogled vzel letošnjo pridelovalno sezono sadja in posebej izpostavil področje bolezni in škodljivcev.

Pritisk bolezni in škodljivcev v pridelavi sadja

Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota, je pod drobnogled vzel letošnjo pridelovalno sezono sadja in posebej izpostavil področje bolezni in škodljivcev.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pritisk bolezni in škodljivcev v pridelavi sadja
Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota, je pod drobnogled vzel letošnjo pridelovalno sezono sadja in posebej izpostavil področje bolezni in škodljivcev.
VEČ ...|21. 8. 2019
Pritisk bolezni in škodljivcev v pridelavi sadja
Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota, je pod drobnogled vzel letošnjo pridelovalno sezono sadja in posebej izpostavil področje bolezni in škodljivcev.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 8. 2019
Dr. Andreja Valič Zver o pomenu dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov

Ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo se pogovarjali z direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver.

Dr. Andreja Valič Zver o pomenu dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov

Ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo se pogovarjali z direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver.

spravapogovorinfopolitikaizobraževanje

Informativni prispevki

Dr. Andreja Valič Zver o pomenu dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov
Ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo se pogovarjali z direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver.
VEČ ...|21. 8. 2019
Dr. Andreja Valič Zver o pomenu dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov
Ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo se pogovarjali z direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver.

Alen Salihović

spravapogovorinfopolitikaizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 8. 2019
Novinar Andrej Černic o politični krizi v Italiji

Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.

Novinar Andrej Černic o politični krizi v Italiji

Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.

italijapolitikainfoizobraževanjepogovor

Informativni prispevki

Novinar Andrej Černic o politični krizi v Italiji
Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.
VEČ ...|21. 8. 2019
Novinar Andrej Černic o politični krizi v Italiji
Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.

Alen Salihović

italijapolitikainfoizobraževanjepogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 8. 2019
Pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja

Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota je pod drobnogled vzel pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja.

Pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja

Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota je pod drobnogled vzel pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja
Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota je pod drobnogled vzel pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja.
VEČ ...|20. 8. 2019
Pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja
Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota je pod drobnogled vzel pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 8. 2019
Če Nemčija kihne …

Če Nemčija kihne, se lahko hitro prehladi tudi ostali del Evropske unije. Na to opozarja ekonomist dr. Matej Lahovnik. Kot dodaja, utegnejo biti na udaru predvsem gospodarstva, ki so zelo odvisna od dogajanja v tej državi. Med njimi je Slovenija, ki se mora pripraviti na morebitno novo krizo.

Če Nemčija kihne …

Če Nemčija kihne, se lahko hitro prehladi tudi ostali del Evropske unije. Na to opozarja ekonomist dr. Matej Lahovnik. Kot dodaja, utegnejo biti na udaru predvsem gospodarstva, ki so zelo odvisna od dogajanja v tej državi. Med njimi je Slovenija, ki se mora pripraviti na morebitno novo krizo.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Če Nemčija kihne …
Če Nemčija kihne, se lahko hitro prehladi tudi ostali del Evropske unije. Na to opozarja ekonomist dr. Matej Lahovnik. Kot dodaja, utegnejo biti na udaru predvsem gospodarstva, ki so zelo odvisna od dogajanja v tej državi. Med njimi je Slovenija, ki se mora pripraviti na morebitno novo krizo.
VEČ ...|20. 8. 2019
Če Nemčija kihne …
Če Nemčija kihne, se lahko hitro prehladi tudi ostali del Evropske unije. Na to opozarja ekonomist dr. Matej Lahovnik. Kot dodaja, utegnejo biti na udaru predvsem gospodarstva, ki so zelo odvisna od dogajanja v tej državi. Med njimi je Slovenija, ki se mora pripraviti na morebitno novo krizo.

Helena Križnik

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 8. 2019
Zakaj imajo vodstva javnih zdravstvenih zavodov to poletje še dodatne skrbi?

Minister za zdravje Aleš Šabeder je sredi maja podpisal soglasje k dokumentu o poklicnih kompetencah v dejavnosti zdravstvene nege. S tem so začeli teči roki, v katerih je treba podeliti licence tistim srednjim medicinskim sestram, ki so 12 let vsaj polovico delovnega časa opravljale tudi naloge diplomiranih medicinskih sester. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo na kratko časovnico, omenjajo tudi več ostalih pomislekov. Govorili smo z direktorjem Marjanom Pintarjem.

Zakaj imajo vodstva javnih zdravstvenih zavodov to poletje še dodatne skrbi?

Minister za zdravje Aleš Šabeder je sredi maja podpisal soglasje k dokumentu o poklicnih kompetencah v dejavnosti zdravstvene nege. S tem so začeli teči roki, v katerih je treba podeliti licence tistim srednjim medicinskim sestram, ki so 12 let vsaj polovico delovnega časa opravljale tudi naloge diplomiranih medicinskih sester. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo na kratko časovnico, omenjajo tudi več ostalih pomislekov. Govorili smo z direktorjem Marjanom Pintarjem.

infozdravstvopolitikapogovor

Informativni prispevki

Zakaj imajo vodstva javnih zdravstvenih zavodov to poletje še dodatne skrbi?
Minister za zdravje Aleš Šabeder je sredi maja podpisal soglasje k dokumentu o poklicnih kompetencah v dejavnosti zdravstvene nege. S tem so začeli teči roki, v katerih je treba podeliti licence tistim srednjim medicinskim sestram, ki so 12 let vsaj polovico delovnega časa opravljale tudi naloge diplomiranih medicinskih sester. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo na kratko časovnico, omenjajo tudi več ostalih pomislekov. Govorili smo z direktorjem Marjanom Pintarjem.
VEČ ...|20. 8. 2019
Zakaj imajo vodstva javnih zdravstvenih zavodov to poletje še dodatne skrbi?
Minister za zdravje Aleš Šabeder je sredi maja podpisal soglasje k dokumentu o poklicnih kompetencah v dejavnosti zdravstvene nege. S tem so začeli teči roki, v katerih je treba podeliti licence tistim srednjim medicinskim sestram, ki so 12 let vsaj polovico delovnega časa opravljale tudi naloge diplomiranih medicinskih sester. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo na kratko časovnico, omenjajo tudi več ostalih pomislekov. Govorili smo z direktorjem Marjanom Pintarjem.

Helena Križnik

infozdravstvopolitikapogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|19. 8. 2019
Pogovor z vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem

V oddaji smo se z vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem pogovarjali o meji med tremi vejami oblasti ter o spoštovanju odločitev ustavnega sodišča.

Pogovor z vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem

V oddaji smo se z vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem pogovarjali o meji med tremi vejami oblasti ter o spoštovanju odločitev ustavnega sodišča.

družbapogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Pogovor z vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem
V oddaji smo se z vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem pogovarjali o meji med tremi vejami oblasti ter o spoštovanju odločitev ustavnega sodišča.
VEČ ...|19. 8. 2019
Pogovor z vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem
V oddaji smo se z vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem pogovarjali o meji med tremi vejami oblasti ter o spoštovanju odločitev ustavnega sodišča.

Alen Salihović

družbapogovorpolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|19. 8. 2019
Utrinek z okrogle mize v Davči

Na pobudo Civilne iniciative Cerkno so se v soboto v Davči prvič za skupno mizo zbrali vsi ključni akterji pri reševanju problematike odstrela zveri: predstavniki kmetov, lovcev, Zavoda za gozdove, občin, naravovarstvenikov ter obeh ministrstev. Zbrani kmetje so pozvali k popolni odstranitvi volkov z območja Severne Primorske, posebej Cerkljanskega kjer je zaradi hribovite krajine nemogoče izvajati zaščitne ukrepe, škoda zaradi intenzivnih napadov volkov na pašne živali pa je ogromna. Kmetje in prebivalci so bili kritični tudi do širitve projekta Slowolf. Podrobneje kolegica Petra Stopar.

Utrinek z okrogle mize v Davči

Na pobudo Civilne iniciative Cerkno so se v soboto v Davči prvič za skupno mizo zbrali vsi ključni akterji pri reševanju problematike odstrela zveri: predstavniki kmetov, lovcev, Zavoda za gozdove, občin, naravovarstvenikov ter obeh ministrstev. Zbrani kmetje so pozvali k popolni odstranitvi volkov z območja Severne Primorske, posebej Cerkljanskega kjer je zaradi hribovite krajine nemogoče izvajati zaščitne ukrepe, škoda zaradi intenzivnih napadov volkov na pašne živali pa je ogromna. Kmetje in prebivalci so bili kritični tudi do širitve projekta Slowolf. Podrobneje kolegica Petra Stopar.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Utrinek z okrogle mize v Davči
Na pobudo Civilne iniciative Cerkno so se v soboto v Davči prvič za skupno mizo zbrali vsi ključni akterji pri reševanju problematike odstrela zveri: predstavniki kmetov, lovcev, Zavoda za gozdove, občin, naravovarstvenikov ter obeh ministrstev. Zbrani kmetje so pozvali k popolni odstranitvi volkov z območja Severne Primorske, posebej Cerkljanskega kjer je zaradi hribovite krajine nemogoče izvajati zaščitne ukrepe, škoda zaradi intenzivnih napadov volkov na pašne živali pa je ogromna. Kmetje in prebivalci so bili kritični tudi do širitve projekta Slowolf. Podrobneje kolegica Petra Stopar.
VEČ ...|19. 8. 2019
Utrinek z okrogle mize v Davči
Na pobudo Civilne iniciative Cerkno so se v soboto v Davči prvič za skupno mizo zbrali vsi ključni akterji pri reševanju problematike odstrela zveri: predstavniki kmetov, lovcev, Zavoda za gozdove, občin, naravovarstvenikov ter obeh ministrstev. Zbrani kmetje so pozvali k popolni odstranitvi volkov z območja Severne Primorske, posebej Cerkljanskega kjer je zaradi hribovite krajine nemogoče izvajati zaščitne ukrepe, škoda zaradi intenzivnih napadov volkov na pašne živali pa je ogromna. Kmetje in prebivalci so bili kritični tudi do širitve projekta Slowolf. Podrobneje kolegica Petra Stopar.

Petra StoparRobert Božič

kmetijstvopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 8. 2019
dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana

Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana

Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

ivan omanrosvita pesekpolitikapogovor

Informativni prispevki

dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana
Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.
VEČ ...|19. 8. 2019
dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana
Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

Alen Salihović

ivan omanrosvita pesekpolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 8. 2019
Lojze Peterle o spominih na Ivana Omana

Umrl je Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, so sporočili iz SLS. Bil je eden ključnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanju Slovenije, politični sopotniki in tekmeci pa se ga spominjajo kot treznega politika in velikega Slovenca.

Lojze Peterle o spominih na Ivana Omana

Umrl je Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, so sporočili iz SLS. Bil je eden ključnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanju Slovenije, politični sopotniki in tekmeci pa se ga spominjajo kot treznega politika in velikega Slovenca.

ivan omanlojze peterlepolitikapogovor

Informativni prispevki

Lojze Peterle o spominih na Ivana Omana
Umrl je Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, so sporočili iz SLS. Bil je eden ključnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanju Slovenije, politični sopotniki in tekmeci pa se ga spominjajo kot treznega politika in velikega Slovenca.
VEČ ...|19. 8. 2019
Lojze Peterle o spominih na Ivana Omana
Umrl je Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, so sporočili iz SLS. Bil je eden ključnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanju Slovenije, politični sopotniki in tekmeci pa se ga spominjajo kot treznega politika in velikega Slovenca.

Silvestra Sadar

ivan omanlojze peterlepolitikapogovor

Komentar Domovina.je

VEČ ...|19. 8. 2019
Leta debelih krav se iztekajo, Slovenija pa še kar brezskrbno troši

V komentarju, objavljenem na spletnem portalu Domovina.je, smo prebirali besede Aleša Medena.

Leta debelih krav se iztekajo, Slovenija pa še kar brezskrbno troši

V komentarju, objavljenem na spletnem portalu Domovina.je, smo prebirali besede Aleša Medena.

infopolitikakomentardomovinaSlovenija

Komentar Domovina.je

Leta debelih krav se iztekajo, Slovenija pa še kar brezskrbno troši
V komentarju, objavljenem na spletnem portalu Domovina.je, smo prebirali besede Aleša Medena.
VEČ ...|19. 8. 2019
Leta debelih krav se iztekajo, Slovenija pa še kar brezskrbno troši
V komentarju, objavljenem na spletnem portalu Domovina.je, smo prebirali besede Aleša Medena.

Aleš Meden

infopolitikakomentardomovinaSlovenija

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|16. 8. 2019
Jutri II. protest kmetov v Jelšanah in problemska okrogla miza v Davči

Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.

Jutri II. protest kmetov v Jelšanah in problemska okrogla miza v Davči

Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Jutri II. protest kmetov v Jelšanah in problemska okrogla miza v Davči
Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.
VEČ ...|16. 8. 2019
Jutri II. protest kmetov v Jelšanah in problemska okrogla miza v Davči
Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Komentar tedna

VEČ ...|16. 8. 2019
Dr. Ivan Štuhec: S partizani čez poletje

Komunisti so izkoriščali zahodno naivnost, da so dobili pomoč v hrani, opremi in saniteti, hkrati pa gojili ideološke simpatije do Stalina in samo čakali, da bodo zavezniki pobrali šila in kopita. Ta logika delovanj se je nadaljevala v čas po vojni in vse v naš čas, ko v bruseljski birokraciji ne razumejo kje je jedro družbeno-političnega problema postkomunističnih držav.

Dr. Ivan Štuhec: S partizani čez poletje

Komunisti so izkoriščali zahodno naivnost, da so dobili pomoč v hrani, opremi in saniteti, hkrati pa gojili ideološke simpatije do Stalina in samo čakali, da bodo zavezniki pobrali šila in kopita. Ta logika delovanj se je nadaljevala v čas po vojni in vse v naš čas, ko v bruseljski birokraciji ne razumejo kje je jedro družbeno-političnega problema postkomunističnih držav.

zgodovinapolitika

Komentar tedna

Dr. Ivan Štuhec: S partizani čez poletje
Komunisti so izkoriščali zahodno naivnost, da so dobili pomoč v hrani, opremi in saniteti, hkrati pa gojili ideološke simpatije do Stalina in samo čakali, da bodo zavezniki pobrali šila in kopita. Ta logika delovanj se je nadaljevala v čas po vojni in vse v naš čas, ko v bruseljski birokraciji ne razumejo kje je jedro družbeno-političnega problema postkomunističnih držav.
VEČ ...|16. 8. 2019
Dr. Ivan Štuhec: S partizani čez poletje
Komunisti so izkoriščali zahodno naivnost, da so dobili pomoč v hrani, opremi in saniteti, hkrati pa gojili ideološke simpatije do Stalina in samo čakali, da bodo zavezniki pobrali šila in kopita. Ta logika delovanj se je nadaljevala v čas po vojni in vse v naš čas, ko v bruseljski birokraciji ne razumejo kje je jedro družbeno-političnega problema postkomunističnih držav.

Ivan Štuhec

zgodovinapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 8. 2019
Dobili naj bi 11 pokrajin, predstavila sta jih dr. Brezovnik in dr. Holcman

V sklopu ponovnega poskusa ustanavljanja pokrajin, za katerega izhodiščne predloge pripravlja strokovna skupina pod vodstvom dr. Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, je nastal predlog za bodočo pokrajinsko razdelitev. Da bi ustanovili 11 pokrajin, so napovedali že julija, zdaj pa je jasno, kako bi izgledale in kje bi imele sedeže. Več o tem je za Radio Ognjišče poleg dr. Brezovnika spregovoril tudi dr. Borut Holcman.

Dobili naj bi 11 pokrajin, predstavila sta jih dr. Brezovnik in dr. Holcman

V sklopu ponovnega poskusa ustanavljanja pokrajin, za katerega izhodiščne predloge pripravlja strokovna skupina pod vodstvom dr. Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, je nastal predlog za bodočo pokrajinsko razdelitev. Da bi ustanovili 11 pokrajin, so napovedali že julija, zdaj pa je jasno, kako bi izgledale in kje bi imele sedeže. Več o tem je za Radio Ognjišče poleg dr. Brezovnika spregovoril tudi dr. Borut Holcman.

infopolitikapogovorpokrajine

Informativni prispevki

Dobili naj bi 11 pokrajin, predstavila sta jih dr. Brezovnik in dr. Holcman
V sklopu ponovnega poskusa ustanavljanja pokrajin, za katerega izhodiščne predloge pripravlja strokovna skupina pod vodstvom dr. Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, je nastal predlog za bodočo pokrajinsko razdelitev. Da bi ustanovili 11 pokrajin, so napovedali že julija, zdaj pa je jasno, kako bi izgledale in kje bi imele sedeže. Več o tem je za Radio Ognjišče poleg dr. Brezovnika spregovoril tudi dr. Borut Holcman.
VEČ ...|16. 8. 2019
Dobili naj bi 11 pokrajin, predstavila sta jih dr. Brezovnik in dr. Holcman
V sklopu ponovnega poskusa ustanavljanja pokrajin, za katerega izhodiščne predloge pripravlja strokovna skupina pod vodstvom dr. Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, je nastal predlog za bodočo pokrajinsko razdelitev. Da bi ustanovili 11 pokrajin, so napovedali že julija, zdaj pa je jasno, kako bi izgledale in kje bi imele sedeže. Več o tem je za Radio Ognjišče poleg dr. Brezovnika spregovoril tudi dr. Borut Holcman.

Alen Salihović

infopolitikapogovorpokrajine

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 8. 2019
Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo

Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.

Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo

Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.

infospominpolitika

Informativni prispevki

Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo
Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.
VEČ ...|14. 8. 2019
Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo
Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.

Alen Salihović

infospominpolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|14. 8. 2019
Kulturni boj v 21. stoletju

Prisluhnili ste komentarju, v katerem avtor piše o cenzuri medijev kot orodje za diskreditacijo ali utišanje nosilca ideje.

Kulturni boj v 21. stoletju

Prisluhnili ste komentarju, v katerem avtor piše o cenzuri medijev kot orodje za diskreditacijo ali utišanje nosilca ideje.

komentarpolitikadružbaodnosi

Komentar Časnik.si

Kulturni boj v 21. stoletju
Prisluhnili ste komentarju, v katerem avtor piše o cenzuri medijev kot orodje za diskreditacijo ali utišanje nosilca ideje.
VEČ ...|14. 8. 2019
Kulturni boj v 21. stoletju
Prisluhnili ste komentarju, v katerem avtor piše o cenzuri medijev kot orodje za diskreditacijo ali utišanje nosilca ideje.

Žiga Turk

komentarpolitikadružbaodnosi

Naš pogled

VEČ ...|13. 8. 2019
Judežev denar

Kako zaupati nekaterim ljudem stroke, ki na eni strani delajo v javnih službah in oblikujejo politiko tega področja, na drugi strani pa ti isti ljudje sodelujejo v EU in mednarodnih projektih, ki prinašajo judežev denar, kot se je v Velikih Laščah minulo soboto izrazil eden od starejših kmetov?

Judežev denar

Kako zaupati nekaterim ljudem stroke, ki na eni strani delajo v javnih službah in oblikujejo politiko tega področja, na drugi strani pa ti isti ljudje sodelujejo v EU in mednarodnih projektih, ki prinašajo judežev denar, kot se je v Velikih Laščah minulo soboto izrazil eden od starejših kmetov?

kmetijstvopolitikakomentar

Naš pogled

Judežev denar
Kako zaupati nekaterim ljudem stroke, ki na eni strani delajo v javnih službah in oblikujejo politiko tega področja, na drugi strani pa ti isti ljudje sodelujejo v EU in mednarodnih projektih, ki prinašajo judežev denar, kot se je v Velikih Laščah minulo soboto izrazil eden od starejših kmetov?
VEČ ...|13. 8. 2019
Judežev denar
Kako zaupati nekaterim ljudem stroke, ki na eni strani delajo v javnih službah in oblikujejo politiko tega področja, na drugi strani pa ti isti ljudje sodelujejo v EU in mednarodnih projektih, ki prinašajo judežev denar, kot se je v Velikih Laščah minulo soboto izrazil eden od starejših kmetov?

Robert Božič

kmetijstvopolitikakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 8. 2019
Teorija spola v dokumentu Mestne občine Ljubljana

Teorija oziroma ideologija spola svoje lovke širi na vsa področja, tudi v jezikovni sistem. Filozofska fakulteta je lani sprejela sklep, ki za naslednja tri leta v pravnih aktih fakultete predpisuje uporabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol. Nekateri dokumenti za izražanje katerega koli spola uveljavljajo podčrtaj: primer učenke_ci. To smo lahko zasledili v akcijskem načrtu Enakost spolov, ki ga je junija sprejela Mestna občina Ljubljana. Na nekaterih fakultetah aktivisti zahtevajo spolno nevtralna stranišča. O tem se je s svetnico SDS v ljubljanskem mestnem svetu Mojco Škrinjar pogovarjala Marta Jerebič.

Teorija spola v dokumentu Mestne občine Ljubljana

Teorija oziroma ideologija spola svoje lovke širi na vsa področja, tudi v jezikovni sistem. Filozofska fakulteta je lani sprejela sklep, ki za naslednja tri leta v pravnih aktih fakultete predpisuje uporabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol. Nekateri dokumenti za izražanje katerega koli spola uveljavljajo podčrtaj: primer učenke_ci. To smo lahko zasledili v akcijskem načrtu Enakost spolov, ki ga je junija sprejela Mestna občina Ljubljana. Na nekaterih fakultetah aktivisti zahtevajo spolno nevtralna stranišča. O tem se je s svetnico SDS v ljubljanskem mestnem svetu Mojco Škrinjar pogovarjala Marta Jerebič.

družbapolitika

Informativni prispevki

Teorija spola v dokumentu Mestne občine Ljubljana
Teorija oziroma ideologija spola svoje lovke širi na vsa področja, tudi v jezikovni sistem. Filozofska fakulteta je lani sprejela sklep, ki za naslednja tri leta v pravnih aktih fakultete predpisuje uporabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol. Nekateri dokumenti za izražanje katerega koli spola uveljavljajo podčrtaj: primer učenke_ci. To smo lahko zasledili v akcijskem načrtu Enakost spolov, ki ga je junija sprejela Mestna občina Ljubljana. Na nekaterih fakultetah aktivisti zahtevajo spolno nevtralna stranišča. O tem se je s svetnico SDS v ljubljanskem mestnem svetu Mojco Škrinjar pogovarjala Marta Jerebič.
VEČ ...|13. 8. 2019
Teorija spola v dokumentu Mestne občine Ljubljana
Teorija oziroma ideologija spola svoje lovke širi na vsa področja, tudi v jezikovni sistem. Filozofska fakulteta je lani sprejela sklep, ki za naslednja tri leta v pravnih aktih fakultete predpisuje uporabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol. Nekateri dokumenti za izražanje katerega koli spola uveljavljajo podčrtaj: primer učenke_ci. To smo lahko zasledili v akcijskem načrtu Enakost spolov, ki ga je junija sprejela Mestna občina Ljubljana. Na nekaterih fakultetah aktivisti zahtevajo spolno nevtralna stranišča. O tem se je s svetnico SDS v ljubljanskem mestnem svetu Mojco Škrinjar pogovarjala Marta Jerebič.

Marta Jerebič

družbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 8. 2019
Izjava Komisije Pravičnost in mir pri SŠK ob stoletnici priključitve Prekmurja

Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se z veseljem, ponosom in hvaležnostjo pridružuje praznovanju stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. To je vseslovenski dogodek, ki ni omejen samo na Prekmurje, temveč ima velik pomen za zgodovino vsega slovenskega naroda, poudarja predsednik komisije nadškof Anton Stres.

Izjava Komisije Pravičnost in mir pri SŠK ob stoletnici priključitve Prekmurja

Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se z veseljem, ponosom in hvaležnostjo pridružuje praznovanju stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. To je vseslovenski dogodek, ki ni omejen samo na Prekmurje, temveč ima velik pomen za zgodovino vsega slovenskega naroda, poudarja predsednik komisije nadškof Anton Stres.

infopolitikadružbastrespravičnost in mir

Informativni prispevki

Izjava Komisije Pravičnost in mir pri SŠK ob stoletnici priključitve Prekmurja
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se z veseljem, ponosom in hvaležnostjo pridružuje praznovanju stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. To je vseslovenski dogodek, ki ni omejen samo na Prekmurje, temveč ima velik pomen za zgodovino vsega slovenskega naroda, poudarja predsednik komisije nadškof Anton Stres.
VEČ ...|13. 8. 2019
Izjava Komisije Pravičnost in mir pri SŠK ob stoletnici priključitve Prekmurja
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se z veseljem, ponosom in hvaležnostjo pridružuje praznovanju stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. To je vseslovenski dogodek, ki ni omejen samo na Prekmurje, temveč ima velik pomen za zgodovino vsega slovenskega naroda, poudarja predsednik komisije nadškof Anton Stres.

Alen Salihović

infopolitikadružbastrespravičnost in mir

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 8. 2019
Kršinar o zaupanju v stranke in pestri politični jeseni

Nekateri politiki in tudi mediji napovedujejo, da nas čaka pestra politična jesen. Sprejemanje proračuna bo zanimivo, saj naj bi nanj predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico. A kot je v pogovoru za Radio Ognjišč dejal novinar tednika Reporter Igor Kršinar ni bojazni, da bi to omajalo koalicijo, kajti Šarec bo potrebnih 46 glasov zaupanja dobil. Kršinar je komentiral še zaupanje v politične stranke.

Kršinar o zaupanju v stranke in pestri politični jeseni

Nekateri politiki in tudi mediji napovedujejo, da nas čaka pestra politična jesen. Sprejemanje proračuna bo zanimivo, saj naj bi nanj predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico. A kot je v pogovoru za Radio Ognjišč dejal novinar tednika Reporter Igor Kršinar ni bojazni, da bi to omajalo koalicijo, kajti Šarec bo potrebnih 46 glasov zaupanja dobil. Kršinar je komentiral še zaupanje v politične stranke.

infopolitikapogovorreporter

Informativni prispevki

Kršinar o zaupanju v stranke in pestri politični jeseni
Nekateri politiki in tudi mediji napovedujejo, da nas čaka pestra politična jesen. Sprejemanje proračuna bo zanimivo, saj naj bi nanj predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico. A kot je v pogovoru za Radio Ognjišč dejal novinar tednika Reporter Igor Kršinar ni bojazni, da bi to omajalo koalicijo, kajti Šarec bo potrebnih 46 glasov zaupanja dobil. Kršinar je komentiral še zaupanje v politične stranke.
VEČ ...|12. 8. 2019
Kršinar o zaupanju v stranke in pestri politični jeseni
Nekateri politiki in tudi mediji napovedujejo, da nas čaka pestra politična jesen. Sprejemanje proračuna bo zanimivo, saj naj bi nanj predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico. A kot je v pogovoru za Radio Ognjišč dejal novinar tednika Reporter Igor Kršinar ni bojazni, da bi to omajalo koalicijo, kajti Šarec bo potrebnih 46 glasov zaupanja dobil. Kršinar je komentiral še zaupanje v politične stranke.

Alen Salihović

infopolitikapogovorreporter

Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

infopolitikakomentardomovina

Komentar Domovina.je

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.
VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar

infopolitikakomentardomovina

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|11. 8. 2019
Tomaž Kunstelj o mandatu veleposlanika v Vatikanu

Zdaj že nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj je spregovoril o svojem delu veleposlanika, vatikanski diplomaciji, razkril pa je tudi, kaj je njegova družina ob slovesu podarila papežu.

Tomaž Kunstelj o mandatu veleposlanika v Vatikanu

Zdaj že nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj je spregovoril o svojem delu veleposlanika, vatikanski diplomaciji, razkril pa je tudi, kaj je njegova družina ob slovesu podarila papežu.

papeždružbapolitika

Iz življenja vesoljne Cerkve

Tomaž Kunstelj o mandatu veleposlanika v Vatikanu
Zdaj že nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj je spregovoril o svojem delu veleposlanika, vatikanski diplomaciji, razkril pa je tudi, kaj je njegova družina ob slovesu podarila papežu.
VEČ ...|11. 8. 2019
Tomaž Kunstelj o mandatu veleposlanika v Vatikanu
Zdaj že nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj je spregovoril o svojem delu veleposlanika, vatikanski diplomaciji, razkril pa je tudi, kaj je njegova družina ob slovesu podarila papežu.

Marta Jerebič

papeždružbapolitika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|11. 8. 2019
Slovensko podeželje ne bo zverinjak

Kmetijsko oddajo je zaznamoval utrip prvega protesta kmetov, ki so ga pod naslovom Slovensko podeželje ne bo zverinjak pripravili v Velikih Laščah. In čeprav so nekateri slovenski mediji poročali, da so kmetom popustili živci, temu ni bilo tako in je celotno dogajanje minevalo umirjeno in na visokem kulturnem nivoju, vključno s protestno zaporo ceste. Vabljeni k poslušanju!

Slovensko podeželje ne bo zverinjak

Kmetijsko oddajo je zaznamoval utrip prvega protesta kmetov, ki so ga pod naslovom Slovensko podeželje ne bo zverinjak pripravili v Velikih Laščah. In čeprav so nekateri slovenski mediji poročali, da so kmetom popustili živci, temu ni bilo tako in je celotno dogajanje minevalo umirjeno in na visokem kulturnem nivoju, vključno s protestno zaporo ceste. Vabljeni k poslušanju!

kmetijstvodružbapolitikakomentar

Kmetijska oddaja

Slovensko podeželje ne bo zverinjak
Kmetijsko oddajo je zaznamoval utrip prvega protesta kmetov, ki so ga pod naslovom Slovensko podeželje ne bo zverinjak pripravili v Velikih Laščah. In čeprav so nekateri slovenski mediji poročali, da so kmetom popustili živci, temu ni bilo tako in je celotno dogajanje minevalo umirjeno in na visokem kulturnem nivoju, vključno s protestno zaporo ceste. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|11. 8. 2019
Slovensko podeželje ne bo zverinjak
Kmetijsko oddajo je zaznamoval utrip prvega protesta kmetov, ki so ga pod naslovom Slovensko podeželje ne bo zverinjak pripravili v Velikih Laščah. In čeprav so nekateri slovenski mediji poročali, da so kmetom popustili živci, temu ni bilo tako in je celotno dogajanje minevalo umirjeno in na visokem kulturnem nivoju, vključno s protestno zaporo ceste. Vabljeni k poslušanju!

Robert Božič

kmetijstvodružbapolitikakomentar

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|9. 8. 2019
Roman Žveglič: Jutri na protest kmetov v Velikih Laščah!

Vsak lastnik živali je odgovoren za škodo, ki jo živali povzročijo, pravijo v Sindikatu kmetov Slovenije in pri tem s prstom kažejo na državo, ki se je pri nas v preteklosti po boljševistični maniri oklicala za lastnico vseh divjih živali in tudi zveri, zato da bi nekaterim skupinam omogočila nadaljevanje privilegijev. Sindikat kmetov Slovenije zato jutri ob 10.00 v Velikih Laščah pripravlja protestni shod proti takemu ravnanju. O glavnih zahtevah je spregovoril Roman Žveglič, podpredsednik SKS.

Roman Žveglič: Jutri na protest kmetov v Velikih Laščah!

Vsak lastnik živali je odgovoren za škodo, ki jo živali povzročijo, pravijo v Sindikatu kmetov Slovenije in pri tem s prstom kažejo na državo, ki se je pri nas v preteklosti po boljševistični maniri oklicala za lastnico vseh divjih živali in tudi zveri, zato da bi nekaterim skupinam omogočila nadaljevanje privilegijev. Sindikat kmetov Slovenije zato jutri ob 10.00 v Velikih Laščah pripravlja protestni shod proti takemu ravnanju. O glavnih zahtevah je spregovoril Roman Žveglič, podpredsednik SKS.

družbakmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Roman Žveglič: Jutri na protest kmetov v Velikih Laščah!
Vsak lastnik živali je odgovoren za škodo, ki jo živali povzročijo, pravijo v Sindikatu kmetov Slovenije in pri tem s prstom kažejo na državo, ki se je pri nas v preteklosti po boljševistični maniri oklicala za lastnico vseh divjih živali in tudi zveri, zato da bi nekaterim skupinam omogočila nadaljevanje privilegijev. Sindikat kmetov Slovenije zato jutri ob 10.00 v Velikih Laščah pripravlja protestni shod proti takemu ravnanju. O glavnih zahtevah je spregovoril Roman Žveglič, podpredsednik SKS.
VEČ ...|9. 8. 2019
Roman Žveglič: Jutri na protest kmetov v Velikih Laščah!
Vsak lastnik živali je odgovoren za škodo, ki jo živali povzročijo, pravijo v Sindikatu kmetov Slovenije in pri tem s prstom kažejo na državo, ki se je pri nas v preteklosti po boljševistični maniri oklicala za lastnico vseh divjih živali in tudi zveri, zato da bi nekaterim skupinam omogočila nadaljevanje privilegijev. Sindikat kmetov Slovenije zato jutri ob 10.00 v Velikih Laščah pripravlja protestni shod proti takemu ravnanju. O glavnih zahtevah je spregovoril Roman Žveglič, podpredsednik SKS.

Robert Božič

družbakmetijstvopolitika

Pogovor o

VEČ ...|7. 8. 2019
Spremembe zemljiške politike v nekaterih delih še nedorečene

Z državnim sekretarjem na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetom Podgorškom, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS dr. Tatjano Zagorc, predsednikomSindikata kmetov Slovenije Antonom Medvedom in direktorjem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Brankom Ravnikom smo spregovorili o načrtovanih spremembah zemljiške politike. Te med drugim zadevajo prednostni vrstni red v postopkih nakupa kmetijskih zemljišč in delovanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Spremembe zemljiške politike v nekaterih delih še nedorečene

Z državnim sekretarjem na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetom Podgorškom, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS dr. Tatjano Zagorc, predsednikomSindikata kmetov Slovenije Antonom Medvedom in direktorjem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Brankom Ravnikom smo spregovorili o načrtovanih spremembah zemljiške politike. Te med drugim zadevajo prednostni vrstni red v postopkih nakupa kmetijskih zemljišč in delovanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

družbainfokmetijstvopogovorpolitika

Pogovor o

Spremembe zemljiške politike v nekaterih delih še nedorečene
Z državnim sekretarjem na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetom Podgorškom, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS dr. Tatjano Zagorc, predsednikomSindikata kmetov Slovenije Antonom Medvedom in direktorjem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Brankom Ravnikom smo spregovorili o načrtovanih spremembah zemljiške politike. Te med drugim zadevajo prednostni vrstni red v postopkih nakupa kmetijskih zemljišč in delovanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
VEČ ...|7. 8. 2019
Spremembe zemljiške politike v nekaterih delih še nedorečene
Z državnim sekretarjem na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetom Podgorškom, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS dr. Tatjano Zagorc, predsednikomSindikata kmetov Slovenije Antonom Medvedom in direktorjem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Brankom Ravnikom smo spregovorili o načrtovanih spremembah zemljiške politike. Te med drugim zadevajo prednostni vrstni red v postopkih nakupa kmetijskih zemljišč in delovanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Andrej Šinko

družbainfokmetijstvopogovorpolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|7. 8. 2019
V Sloveniji je slabo, če si bil komunist in ti je ime Janez Janša

V tokratnem komentarju Spletnega portala Časnik.si smo prebirali besede Mateja Kovača.

V Sloveniji je slabo, če si bil komunist in ti je ime Janez Janša

V tokratnem komentarju Spletnega portala Časnik.si smo prebirali besede Mateja Kovača.

komentarpolitikacasnik

Komentar Časnik.si

V Sloveniji je slabo, če si bil komunist in ti je ime Janez Janša
V tokratnem komentarju Spletnega portala Časnik.si smo prebirali besede Mateja Kovača.
VEČ ...|7. 8. 2019
V Sloveniji je slabo, če si bil komunist in ti je ime Janez Janša
V tokratnem komentarju Spletnega portala Časnik.si smo prebirali besede Mateja Kovača.

Matej Kovač

komentarpolitikacasnik

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|6. 8. 2019
Slovensko podeželje ne bo zverinjak!

V napadih volkov prizadeti kmetje petkov obisk ministra Zajca in medijske izjave, da je nujno omogočiti sobivanje z volkom, jemljejo kot norčevanje oblasti. Zato je po novih hudih nedeljskih napadih volkov Sindikat kmetov Slovenije za soboto, 10. avgusta 2019 ob 10 uri, na trgu v Velikih Laščah, napovedal velik protestni shod pod sloganom »Slovensko podeželje ne bo zverinjak«.

Slovensko podeželje ne bo zverinjak!

V napadih volkov prizadeti kmetje petkov obisk ministra Zajca in medijske izjave, da je nujno omogočiti sobivanje z volkom, jemljejo kot norčevanje oblasti. Zato je po novih hudih nedeljskih napadih volkov Sindikat kmetov Slovenije za soboto, 10. avgusta 2019 ob 10 uri, na trgu v Velikih Laščah, napovedal velik protestni shod pod sloganom »Slovensko podeželje ne bo zverinjak«.

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Slovensko podeželje ne bo zverinjak!
V napadih volkov prizadeti kmetje petkov obisk ministra Zajca in medijske izjave, da je nujno omogočiti sobivanje z volkom, jemljejo kot norčevanje oblasti. Zato je po novih hudih nedeljskih napadih volkov Sindikat kmetov Slovenije za soboto, 10. avgusta 2019 ob 10 uri, na trgu v Velikih Laščah, napovedal velik protestni shod pod sloganom »Slovensko podeželje ne bo zverinjak«.
VEČ ...|6. 8. 2019
Slovensko podeželje ne bo zverinjak!
V napadih volkov prizadeti kmetje petkov obisk ministra Zajca in medijske izjave, da je nujno omogočiti sobivanje z volkom, jemljejo kot norčevanje oblasti. Zato je po novih hudih nedeljskih napadih volkov Sindikat kmetov Slovenije za soboto, 10. avgusta 2019 ob 10 uri, na trgu v Velikih Laščah, napovedal velik protestni shod pod sloganom »Slovensko podeželje ne bo zverinjak«.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|5. 8. 2019
O novi predsednici Evropske komisije, migracijah in brexitu

Evropski parlament je pred dopusti izvolil novo predsednico Evropske komisije. Kaj Evropska unija dobiva z Ursulo von der Leyen? Kakšen temelj za nadaljnje delo bo zapuščina njenega predhodnika Jean-Clauda Junckerja? Bo končno prišlo do rešitve migracijskega vprašanja? Kako bo začetek mandata nove ekipe v Bruslju zaznamoval brexit? To so vprašanja, na katera je v tokratni oddaji odgovarjal politični analitik in publicist dr. Aleš Maver.

O novi predsednici Evropske komisije, migracijah in brexitu

Evropski parlament je pred dopusti izvolil novo predsednico Evropske komisije. Kaj Evropska unija dobiva z Ursulo von der Leyen? Kakšen temelj za nadaljnje delo bo zapuščina njenega predhodnika Jean-Clauda Junckerja? Bo končno prišlo do rešitve migracijskega vprašanja? Kako bo začetek mandata nove ekipe v Bruslju zaznamoval brexit? To so vprašanja, na katera je v tokratni oddaji odgovarjal politični analitik in publicist dr. Aleš Maver.

infopolitikaMaversvpm

Spoznanje več, predsodek manj

O novi predsednici Evropske komisije, migracijah in brexitu
Evropski parlament je pred dopusti izvolil novo predsednico Evropske komisije. Kaj Evropska unija dobiva z Ursulo von der Leyen? Kakšen temelj za nadaljnje delo bo zapuščina njenega predhodnika Jean-Clauda Junckerja? Bo končno prišlo do rešitve migracijskega vprašanja? Kako bo začetek mandata nove ekipe v Bruslju zaznamoval brexit? To so vprašanja, na katera je v tokratni oddaji odgovarjal politični analitik in publicist dr. Aleš Maver.
VEČ ...|5. 8. 2019
O novi predsednici Evropske komisije, migracijah in brexitu
Evropski parlament je pred dopusti izvolil novo predsednico Evropske komisije. Kaj Evropska unija dobiva z Ursulo von der Leyen? Kakšen temelj za nadaljnje delo bo zapuščina njenega predhodnika Jean-Clauda Junckerja? Bo končno prišlo do rešitve migracijskega vprašanja? Kako bo začetek mandata nove ekipe v Bruslju zaznamoval brexit? To so vprašanja, na katera je v tokratni oddaji odgovarjal politični analitik in publicist dr. Aleš Maver.

Helena Križnik

infopolitikaMaversvpm

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 8. 2019
Profesor Novak meni, da bi pobudo pri ustanovitvi pokrajin morala prevzeti predsednik Pahor in državni svet

Letos mineva 25 let od reforme na področju lokalne samouprave. Kot poudarjajo mnogi, je prvi del s tem, ko smo dobili več manjših občin uspel, nadaljevanja, da bi dobili pokrajine pa kar ni na vidiku. Z novimi poskusi naj bi začenjal predsednik republike Borut Pahor. Na to se je odzval profesor Evropske pravne fakultete Nove univerze Marko Novak.

Profesor Novak meni, da bi pobudo pri ustanovitvi pokrajin morala prevzeti predsednik Pahor in državni svet

Letos mineva 25 let od reforme na področju lokalne samouprave. Kot poudarjajo mnogi, je prvi del s tem, ko smo dobili več manjših občin uspel, nadaljevanja, da bi dobili pokrajine pa kar ni na vidiku. Z novimi poskusi naj bi začenjal predsednik republike Borut Pahor. Na to se je odzval profesor Evropske pravne fakultete Nove univerze Marko Novak.

pokrajineslovenijainfopolitika

Informativni prispevki

Profesor Novak meni, da bi pobudo pri ustanovitvi pokrajin morala prevzeti predsednik Pahor in državni svet
Letos mineva 25 let od reforme na področju lokalne samouprave. Kot poudarjajo mnogi, je prvi del s tem, ko smo dobili več manjših občin uspel, nadaljevanja, da bi dobili pokrajine pa kar ni na vidiku. Z novimi poskusi naj bi začenjal predsednik republike Borut Pahor. Na to se je odzval profesor Evropske pravne fakultete Nove univerze Marko Novak.
VEČ ...|5. 8. 2019
Profesor Novak meni, da bi pobudo pri ustanovitvi pokrajin morala prevzeti predsednik Pahor in državni svet
Letos mineva 25 let od reforme na področju lokalne samouprave. Kot poudarjajo mnogi, je prvi del s tem, ko smo dobili več manjših občin uspel, nadaljevanja, da bi dobili pokrajine pa kar ni na vidiku. Z novimi poskusi naj bi začenjal predsednik republike Borut Pahor. Na to se je odzval profesor Evropske pravne fakultete Nove univerze Marko Novak.

Alen Salihović

pokrajineslovenijainfopolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|5. 8. 2019
Migracije spreminjajo svet na bolje

Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

Migracije spreminjajo svet na bolje

Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

komentardružbapolitikaodnosi

Komentar Domovina.je

Migracije spreminjajo svet na bolje
Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je
VEČ ...|5. 8. 2019
Migracije spreminjajo svet na bolje
Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

Žiga Turk

komentardružbapolitikaodnosi

Iz naših krajev

VEČ ...|3. 8. 2019
Brežice, Ptuj, Velenje in Kranj

Poročali smo o gospodarstvu v brežiški občini, zastali obnovi vodovodnega sistema v Spodnjem Podravju in poletnem dogajanju v Velenju. Predstavili smo tudi knjigo Marjete Žebovec z naslovom V zavetju sv. Marije Magdalene in podnaslovom Življenje vasi Praše pri Kranju.

Brežice, Ptuj, Velenje in Kranj

Poročali smo o gospodarstvu v brežiški občini, zastali obnovi vodovodnega sistema v Spodnjem Podravju in poletnem dogajanju v Velenju. Predstavili smo tudi knjigo Marjete Žebovec z naslovom V zavetju sv. Marije Magdalene in podnaslovom Življenje vasi Praše pri Kranju.

infodružbapolitika

Iz naših krajev

Brežice, Ptuj, Velenje in Kranj
Poročali smo o gospodarstvu v brežiški občini, zastali obnovi vodovodnega sistema v Spodnjem Podravju in poletnem dogajanju v Velenju. Predstavili smo tudi knjigo Marjete Žebovec z naslovom V zavetju sv. Marije Magdalene in podnaslovom Življenje vasi Praše pri Kranju.
VEČ ...|3. 8. 2019
Brežice, Ptuj, Velenje in Kranj
Poročali smo o gospodarstvu v brežiški občini, zastali obnovi vodovodnega sistema v Spodnjem Podravju in poletnem dogajanju v Velenju. Predstavili smo tudi knjigo Marjete Žebovec z naslovom V zavetju sv. Marije Magdalene in podnaslovom Življenje vasi Praše pri Kranju.

Andrej Šinko

infodružbapolitika

Komentar tedna

VEČ ...|2. 8. 2019
Izbira je uravnotežena. Razočara vse stranke. Kdo je Janez Lenarčič?

Avtor komentarja je geopolitnični analitik, profesor in gospodarski svetovalec dr. Laris Gaiser.

Izbira je uravnotežena. Razočara vse stranke. Kdo je Janez Lenarčič?

Avtor komentarja je geopolitnični analitik, profesor in gospodarski svetovalec dr. Laris Gaiser.

komentarpolitika

Komentar tedna

Izbira je uravnotežena. Razočara vse stranke. Kdo je Janez Lenarčič?
Avtor komentarja je geopolitnični analitik, profesor in gospodarski svetovalec dr. Laris Gaiser.
VEČ ...|2. 8. 2019
Izbira je uravnotežena. Razočara vse stranke. Kdo je Janez Lenarčič?
Avtor komentarja je geopolitnični analitik, profesor in gospodarski svetovalec dr. Laris Gaiser.

dr. Laris Gaiser

komentarpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 8. 2019
Primer Emanuele Orlandi

Primer hčere nekdanjega visokega vatikanskega uslužbenca, Emanuele Orlandi, ki je pogrešana že 36 let, bo v Italiji še naprej buril duhove. Zadnje raziskave na pokopališču v Vatikanu niso privedle do njenih posmrtnih ostankov.

Primer Emanuele Orlandi

Primer hčere nekdanjega visokega vatikanskega uslužbenca, Emanuele Orlandi, ki je pogrešana že 36 let, bo v Italiji še naprej buril duhove. Zadnje raziskave na pokopališču v Vatikanu niso privedle do njenih posmrtnih ostankov.

papežpolitika

Informativni prispevki

Primer Emanuele Orlandi
Primer hčere nekdanjega visokega vatikanskega uslužbenca, Emanuele Orlandi, ki je pogrešana že 36 let, bo v Italiji še naprej buril duhove. Zadnje raziskave na pokopališču v Vatikanu niso privedle do njenih posmrtnih ostankov.
VEČ ...|1. 8. 2019
Primer Emanuele Orlandi
Primer hčere nekdanjega visokega vatikanskega uslužbenca, Emanuele Orlandi, ki je pogrešana že 36 let, bo v Italiji še naprej buril duhove. Zadnje raziskave na pokopališču v Vatikanu niso privedle do njenih posmrtnih ostankov.

Marta Jerebič

papežpolitika

Pogovor o

VEČ ...|31. 7. 2019
Obletnica združitve Prekmurja z matičnim narodom

Pred praznovanjem 100-letnice združitve Prekmurja z matično domovino smo v oddaji »Pogovor o« predstaviti priprave na praznovanje jubileja, shod 17. avgusta 1919 v Beltincih, okoliščine, ki so do tega pripeljale ter vlogo duhovnikom pri tem. V studiu smo gostili soboškega škofa dr. Petra Štumpfa, župnika v Bogojini dr. Stanka Zvera in poslanca Jožefa Horvata. Predstavili so tudi preteklost Prekmurja.

Obletnica združitve Prekmurja z matičnim narodom

Pred praznovanjem 100-letnice združitve Prekmurja z matično domovino smo v oddaji »Pogovor o« predstaviti priprave na praznovanje jubileja, shod 17. avgusta 1919 v Beltincih, okoliščine, ki so do tega pripeljale ter vlogo duhovnikom pri tem. V studiu smo gostili soboškega škofa dr. Petra Štumpfa, župnika v Bogojini dr. Stanka Zvera in poslanca Jožefa Horvata. Predstavili so tudi preteklost Prekmurja.

družbainfoodnosipogovorpolitikaspomin

Pogovor o

Obletnica združitve Prekmurja z matičnim narodom
Pred praznovanjem 100-letnice združitve Prekmurja z matično domovino smo v oddaji »Pogovor o« predstaviti priprave na praznovanje jubileja, shod 17. avgusta 1919 v Beltincih, okoliščine, ki so do tega pripeljale ter vlogo duhovnikom pri tem. V studiu smo gostili soboškega škofa dr. Petra Štumpfa, župnika v Bogojini dr. Stanka Zvera in poslanca Jožefa Horvata. Predstavili so tudi preteklost Prekmurja.
VEČ ...|31. 7. 2019
Obletnica združitve Prekmurja z matičnim narodom
Pred praznovanjem 100-letnice združitve Prekmurja z matično domovino smo v oddaji »Pogovor o« predstaviti priprave na praznovanje jubileja, shod 17. avgusta 1919 v Beltincih, okoliščine, ki so do tega pripeljale ter vlogo duhovnikom pri tem. V studiu smo gostili soboškega škofa dr. Petra Štumpfa, župnika v Bogojini dr. Stanka Zvera in poslanca Jožefa Horvata. Predstavili so tudi preteklost Prekmurja.

Tone Gorjup

družbainfoodnosipogovorpolitikaspomin

Komentar Časnik.si

VEČ ...|31. 7. 2019
Kučan, kaj nam je zares lahko skupna vrednota?

V tokratnem komentarju Spletnega portala Časnik.si smo prebirali besede Franca Mihiča. V komentarju se sprašuje: Kučan, kaj nam je zares lahko skupna vrednota?

Kučan, kaj nam je zares lahko skupna vrednota?

V tokratnem komentarju Spletnega portala Časnik.si smo prebirali besede Franca Mihiča. V komentarju se sprašuje: Kučan, kaj nam je zares lahko skupna vrednota?

komentarpolitikacasnik

Komentar Časnik.si

Kučan, kaj nam je zares lahko skupna vrednota?
V tokratnem komentarju Spletnega portala Časnik.si smo prebirali besede Franca Mihiča. V komentarju se sprašuje: Kučan, kaj nam je zares lahko skupna vrednota?
VEČ ...|31. 7. 2019
Kučan, kaj nam je zares lahko skupna vrednota?
V tokratnem komentarju Spletnega portala Časnik.si smo prebirali besede Franca Mihiča. V komentarju se sprašuje: Kučan, kaj nam je zares lahko skupna vrednota?

Franc Mihič

komentarpolitikacasnik

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 7. 2019
Kovšca: »Slovensko družbo je treba ozdraviti razdeljenosti na dve vojskujoči se strani«

»Mnogo vprašanj v slovenski družbi se pometa pod preprogo. Mnogi problemi so spregledani in državni svet je pravi naslov, da se ukvarja s takšnimi vprašanji in problemi,« je za Radio Ognjišče ocenil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Poudaril je, da za razliko od političnega glasovanja v državnem zboru pri njih pogosto prevladajo argumenti. Svetniki se velikokrat odločajo zelo samostojno, brez tega, da bi kdor koli vplival na njih. Po besedah Kovšce je drugače v državnem zboru, kjer se odločajo glede na strankarsko disciplino in koalicijsko pogodbo. »Pri nas večkrat prevladajo argumenti. Me pa zelo veseli, da so v tem mandatu svetniki ne glede na svojo ideološko podstat pokazali izjemno veliko spoštovanje do argumentov in velikokrat glasovali v skladu s predstavljenimi argumenti, ne pa po ideološki orientaciji in nekih čustvenih vzgibih. Velikokrat se nanje iz različnih strani vrši pritiske, a, kot sem rekel, zelo mi je všeč, da smo čedalje bolj imuni na pritiske.« Kovšca je dejal še, da je slovenska družba bistveno preveč razdeljena, kot bi smela biti. Zato vidi vlogo državnega sveta tudi v povezovanju. »V državnem svetu zagovarjamo stališče, da je možna pluralnost. Da se lahko pri nekaterih odločitvah nagneš k levi, pri drugih k deni strani, vedno pa morajo prevladati argumenti. In sporočilo, ki bi ga mi radi poslali slovenski javnosti, je, da nas ni treba porivati ne v levo in ne v v desno. Glejte, na podlagi katerih argumentov se odločamo. Tudi ljudje bi morali spoštovati moč argumenta, ne pa moč ideološke opredelitve.«Kovšca je prepričan, da bi bilo treba slovensko družbo ozdraviti te razdeljenosti na dve medsebojno vojskujoči se strani, ker življenje nikoli ni črno-belo, ampak je v njem veliko odtenkov sive barve. »Mislim, da se mora slovenska družba počasi zavedati tega, da je še najbolje, da se nekje na sredi najdemo, sklenemo kompromis in sobivamo drug z drugim, ne pa drug proti drugemu.«

Kovšca: »Slovensko družbo je treba ozdraviti razdeljenosti na dve vojskujoči se strani«

»Mnogo vprašanj v slovenski družbi se pometa pod preprogo. Mnogi problemi so spregledani in državni svet je pravi naslov, da se ukvarja s takšnimi vprašanji in problemi,« je za Radio Ognjišče ocenil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Poudaril je, da za razliko od političnega glasovanja v državnem zboru pri njih pogosto prevladajo argumenti. Svetniki se velikokrat odločajo zelo samostojno, brez tega, da bi kdor koli vplival na njih. Po besedah Kovšce je drugače v državnem zboru, kjer se odločajo glede na strankarsko disciplino in koalicijsko pogodbo. »Pri nas večkrat prevladajo argumenti. Me pa zelo veseli, da so v tem mandatu svetniki ne glede na svojo ideološko podstat pokazali izjemno veliko spoštovanje do argumentov in velikokrat glasovali v skladu s predstavljenimi argumenti, ne pa po ideološki orientaciji in nekih čustvenih vzgibih. Velikokrat se nanje iz različnih strani vrši pritiske, a, kot sem rekel, zelo mi je všeč, da smo čedalje bolj imuni na pritiske.« Kovšca je dejal še, da je slovenska družba bistveno preveč razdeljena, kot bi smela biti. Zato vidi vlogo državnega sveta tudi v povezovanju. »V državnem svetu zagovarjamo stališče, da je možna pluralnost. Da se lahko pri nekaterih odločitvah nagneš k levi, pri drugih k deni strani, vedno pa morajo prevladati argumenti. In sporočilo, ki bi ga mi radi poslali slovenski javnosti, je, da nas ni treba porivati ne v levo in ne v v desno. Glejte, na podlagi katerih argumentov se odločamo. Tudi ljudje bi morali spoštovati moč argumenta, ne pa moč ideološke opredelitve.«Kovšca je prepričan, da bi bilo treba slovensko družbo ozdraviti te razdeljenosti na dve medsebojno vojskujoči se strani, ker življenje nikoli ni črno-belo, ampak je v njem veliko odtenkov sive barve. »Mislim, da se mora slovenska družba počasi zavedati tega, da je še najbolje, da se nekje na sredi najdemo, sklenemo kompromis in sobivamo drug z drugim, ne pa drug proti drugemu.«

infopolitikapogovordržavni svet

Informativni prispevki

Kovšca: »Slovensko družbo je treba ozdraviti razdeljenosti na dve vojskujoči se strani«
»Mnogo vprašanj v slovenski družbi se pometa pod preprogo. Mnogi problemi so spregledani in državni svet je pravi naslov, da se ukvarja s takšnimi vprašanji in problemi,« je za Radio Ognjišče ocenil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Poudaril je, da za razliko od političnega glasovanja v državnem zboru pri njih pogosto prevladajo argumenti. Svetniki se velikokrat odločajo zelo samostojno, brez tega, da bi kdor koli vplival na njih. Po besedah Kovšce je drugače v državnem zboru, kjer se odločajo glede na strankarsko disciplino in koalicijsko pogodbo. »Pri nas večkrat prevladajo argumenti. Me pa zelo veseli, da so v tem mandatu svetniki ne glede na svojo ideološko podstat pokazali izjemno veliko spoštovanje do argumentov in velikokrat glasovali v skladu s predstavljenimi argumenti, ne pa po ideološki orientaciji in nekih čustvenih vzgibih. Velikokrat se nanje iz različnih strani vrši pritiske, a, kot sem rekel, zelo mi je všeč, da smo čedalje bolj imuni na pritiske.« Kovšca je dejal še, da je slovenska družba bistveno preveč razdeljena, kot bi smela biti. Zato vidi vlogo državnega sveta tudi v povezovanju. »V državnem svetu zagovarjamo stališče, da je možna pluralnost. Da se lahko pri nekaterih odločitvah nagneš k levi, pri drugih k deni strani, vedno pa morajo prevladati argumenti. In sporočilo, ki bi ga mi radi poslali slovenski javnosti, je, da nas ni treba porivati ne v levo in ne v v desno. Glejte, na podlagi katerih argumentov se odločamo. Tudi ljudje bi morali spoštovati moč argumenta, ne pa moč ideološke opredelitve.«Kovšca je prepričan, da bi bilo treba slovensko družbo ozdraviti te razdeljenosti na dve medsebojno vojskujoči se strani, ker življenje nikoli ni črno-belo, ampak je v njem veliko odtenkov sive barve. »Mislim, da se mora slovenska družba počasi zavedati tega, da je še najbolje, da se nekje na sredi najdemo, sklenemo kompromis in sobivamo drug z drugim, ne pa drug proti drugemu.«
VEČ ...|30. 7. 2019
Kovšca: »Slovensko družbo je treba ozdraviti razdeljenosti na dve vojskujoči se strani«
»Mnogo vprašanj v slovenski družbi se pometa pod preprogo. Mnogi problemi so spregledani in državni svet je pravi naslov, da se ukvarja s takšnimi vprašanji in problemi,« je za Radio Ognjišče ocenil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Poudaril je, da za razliko od političnega glasovanja v državnem zboru pri njih pogosto prevladajo argumenti. Svetniki se velikokrat odločajo zelo samostojno, brez tega, da bi kdor koli vplival na njih. Po besedah Kovšce je drugače v državnem zboru, kjer se odločajo glede na strankarsko disciplino in koalicijsko pogodbo. »Pri nas večkrat prevladajo argumenti. Me pa zelo veseli, da so v tem mandatu svetniki ne glede na svojo ideološko podstat pokazali izjemno veliko spoštovanje do argumentov in velikokrat glasovali v skladu s predstavljenimi argumenti, ne pa po ideološki orientaciji in nekih čustvenih vzgibih. Velikokrat se nanje iz različnih strani vrši pritiske, a, kot sem rekel, zelo mi je všeč, da smo čedalje bolj imuni na pritiske.« Kovšca je dejal še, da je slovenska družba bistveno preveč razdeljena, kot bi smela biti. Zato vidi vlogo državnega sveta tudi v povezovanju. »V državnem svetu zagovarjamo stališče, da je možna pluralnost. Da se lahko pri nekaterih odločitvah nagneš k levi, pri drugih k deni strani, vedno pa morajo prevladati argumenti. In sporočilo, ki bi ga mi radi poslali slovenski javnosti, je, da nas ni treba porivati ne v levo in ne v v desno. Glejte, na podlagi katerih argumentov se odločamo. Tudi ljudje bi morali spoštovati moč argumenta, ne pa moč ideološke opredelitve.«Kovšca je prepričan, da bi bilo treba slovensko družbo ozdraviti te razdeljenosti na dve medsebojno vojskujoči se strani, ker življenje nikoli ni črno-belo, ampak je v njem veliko odtenkov sive barve. »Mislim, da se mora slovenska družba počasi zavedati tega, da je še najbolje, da se nekje na sredi najdemo, sklenemo kompromis in sobivamo drug z drugim, ne pa drug proti drugemu.«

Alen Salihović

infopolitikapogovordržavni svet

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|29. 7. 2019
O aktualnostih s patrom Brankom Cestnikom

V začetku oddaje je pater Branko Cestnik razmišljal o pomanjkanju duhovnikov, premestitvah in stanju v Cerkvi, nadaljeval pa je tudi z razmislekom o slovesnosti pri Ruski kapelici.

O aktualnostih s patrom Brankom Cestnikom

V začetku oddaje je pater Branko Cestnik razmišljal o pomanjkanju duhovnikov, premestitvah in stanju v Cerkvi, nadaljeval pa je tudi z razmislekom o slovesnosti pri Ruski kapelici.

pogovorpolitikaduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

O aktualnostih s patrom Brankom Cestnikom
V začetku oddaje je pater Branko Cestnik razmišljal o pomanjkanju duhovnikov, premestitvah in stanju v Cerkvi, nadaljeval pa je tudi z razmislekom o slovesnosti pri Ruski kapelici.
VEČ ...|29. 7. 2019
O aktualnostih s patrom Brankom Cestnikom
V začetku oddaje je pater Branko Cestnik razmišljal o pomanjkanju duhovnikov, premestitvah in stanju v Cerkvi, nadaljeval pa je tudi z razmislekom o slovesnosti pri Ruski kapelici.

Jože Bartolj

pogovorpolitikaduhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 7. 2019
Napovedana je pomoč EU kmetom v bitki s sušo

Evropska komisija pa je minuli teden napovedala pomoč evropskim kmetom v bitki s sušo. Reševanje nastale situacije se bo odvijalo po že po ustaljenih navadah, tako naj bi prizadete kmetije imele prednost pri izplačilih ukrepov kmetijske politike za letošnje leto, prva pa naj bi bila tako v obliki predplačil izplačana že v oktobru.

Napovedana je pomoč EU kmetom v bitki s sušo

Evropska komisija pa je minuli teden napovedala pomoč evropskim kmetom v bitki s sušo. Reševanje nastale situacije se bo odvijalo po že po ustaljenih navadah, tako naj bi prizadete kmetije imele prednost pri izplačilih ukrepov kmetijske politike za letošnje leto, prva pa naj bi bila tako v obliki predplačil izplačana že v oktobru.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Napovedana je pomoč EU kmetom v bitki s sušo
Evropska komisija pa je minuli teden napovedala pomoč evropskim kmetom v bitki s sušo. Reševanje nastale situacije se bo odvijalo po že po ustaljenih navadah, tako naj bi prizadete kmetije imele prednost pri izplačilih ukrepov kmetijske politike za letošnje leto, prva pa naj bi bila tako v obliki predplačil izplačana že v oktobru.
VEČ ...|29. 7. 2019
Napovedana je pomoč EU kmetom v bitki s sušo
Evropska komisija pa je minuli teden napovedala pomoč evropskim kmetom v bitki s sušo. Reševanje nastale situacije se bo odvijalo po že po ustaljenih navadah, tako naj bi prizadete kmetije imele prednost pri izplačilih ukrepov kmetijske politike za letošnje leto, prva pa naj bi bila tako v obliki predplačil izplačana že v oktobru.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|29. 7. 2019
Rok Fralih: Stran poti slovenske zunanje politike. Zakaj smo zadnji v mestu in zadnji na vasi?

Slovenska zunanja politika je iztirila. Kljub temu, da ima to lahko katastrofalne posledice pa se zdi, da niti slehernika, niti vladajočih ni kaj posebej pretreslo.

Rok Fralih: Stran poti slovenske zunanje politike. Zakaj smo zadnji v mestu in zadnji na vasi?

Slovenska zunanja politika je iztirila. Kljub temu, da ima to lahko katastrofalne posledice pa se zdi, da niti slehernika, niti vladajočih ni kaj posebej pretreslo.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Fralih: Stran poti slovenske zunanje politike. Zakaj smo zadnji v mestu in zadnji na vasi?
Slovenska zunanja politika je iztirila. Kljub temu, da ima to lahko katastrofalne posledice pa se zdi, da niti slehernika, niti vladajočih ni kaj posebej pretreslo.
VEČ ...|29. 7. 2019
Rok Fralih: Stran poti slovenske zunanje politike. Zakaj smo zadnji v mestu in zadnji na vasi?
Slovenska zunanja politika je iztirila. Kljub temu, da ima to lahko katastrofalne posledice pa se zdi, da niti slehernika, niti vladajočih ni kaj posebej pretreslo.

Rok Fralih

komentarpolitikadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 7. 2019
Janez Janša za Radio Ognjišče o taboru SDS, Bovškem kotu, Lenarčiču, migrantih ...

Studio Radia Ognjišče se je včeraj za nekaj ur preselil v Bovec, kjer od prejšnjega meseca domačini prek oddajnika s kaninske B postaje lahko spremljajo naš program. Tam nas je obiskal tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se mudi na 24. poletnem taboru stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pred mikrofon ga je povabil Tone Gorjup. Veselo razpoložen in nasmejan je spregovoril najprej o Posočju, o krajih, ki so zanj najlepši v Sloveniji. Povedal je, kako so se tavori začeli, kaj vse na njih počnejo ... Na vprašanje ali ostaja Janez Janša politik tudi na počitnicah, je odgovoril, da je to čas, ko se lahko posveti družini, prijateljem … kot politik pa lahko izklopi. Kljub temu je bil pripravljen na pogovor o aktualnih političnih zadevah. Izbira Janeza Lenarčiča za kandidata za komisarja iz Slovenije se mu zdi neka logična poteza neambicioznosti slovenske politike doma in navzven. Način izbire predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kaže na minus demokratične legitimnosti, saj je volivci niso izbrali. Napoved Marjana Šarca, da naj bi vezal proračunske dokumente na glasovanje o zaupnici, se mu zdi brezpredmetna, saj v danih okoliščinah, ko so gospodarski kazalci še dokaj dobri, ni težko sestaviti proračuna. Dejal pa je, da ta vlada ne zna porabiti denarja, ki ji je na voljo. Gre predvsem za veliko vsoto evropskih sredstev, ki jih ne znamo počrpati. Ugotavlja tudi, da je sla te vlade po kontroli, nadzoru, obvladovanju državljanov še večja kot pri prejšnji, čeprav gre za reciklirano vlado. Pojavljajo se ideje, ki zelo spominjajo na nekdanje totalitarne čase, kar se tiče pooblastil tajnih služb. V tem smislu je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča širok nadzor nad posamezniki, ko gre za mobilne telefone. Janša je spregovoril tudi o propustnosti schengenske meje, kjer je Slovenija na svetovnem zemljevidu označena z zeleno in še očem. Zato ni čudno, da največ migrantov na dan v schengensko območje v zadnjih mesecih vstopi ravno v Sloveniji.

Janez Janša za Radio Ognjišče o taboru SDS, Bovškem kotu, Lenarčiču, migrantih ...

Studio Radia Ognjišče se je včeraj za nekaj ur preselil v Bovec, kjer od prejšnjega meseca domačini prek oddajnika s kaninske B postaje lahko spremljajo naš program. Tam nas je obiskal tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se mudi na 24. poletnem taboru stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pred mikrofon ga je povabil Tone Gorjup. Veselo razpoložen in nasmejan je spregovoril najprej o Posočju, o krajih, ki so zanj najlepši v Sloveniji. Povedal je, kako so se tavori začeli, kaj vse na njih počnejo ... Na vprašanje ali ostaja Janez Janša politik tudi na počitnicah, je odgovoril, da je to čas, ko se lahko posveti družini, prijateljem … kot politik pa lahko izklopi. Kljub temu je bil pripravljen na pogovor o aktualnih političnih zadevah. Izbira Janeza Lenarčiča za kandidata za komisarja iz Slovenije se mu zdi neka logična poteza neambicioznosti slovenske politike doma in navzven. Način izbire predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kaže na minus demokratične legitimnosti, saj je volivci niso izbrali. Napoved Marjana Šarca, da naj bi vezal proračunske dokumente na glasovanje o zaupnici, se mu zdi brezpredmetna, saj v danih okoliščinah, ko so gospodarski kazalci še dokaj dobri, ni težko sestaviti proračuna. Dejal pa je, da ta vlada ne zna porabiti denarja, ki ji je na voljo. Gre predvsem za veliko vsoto evropskih sredstev, ki jih ne znamo počrpati. Ugotavlja tudi, da je sla te vlade po kontroli, nadzoru, obvladovanju državljanov še večja kot pri prejšnji, čeprav gre za reciklirano vlado. Pojavljajo se ideje, ki zelo spominjajo na nekdanje totalitarne čase, kar se tiče pooblastil tajnih služb. V tem smislu je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča širok nadzor nad posamezniki, ko gre za mobilne telefone. Janša je spregovoril tudi o propustnosti schengenske meje, kjer je Slovenija na svetovnem zemljevidu označena z zeleno in še očem. Zato ni čudno, da največ migrantov na dan v schengensko območje v zadnjih mesecih vstopi ravno v Sloveniji.

janšapogovormigracijesdsinfokomentarpolitika

Informativni prispevki

Janez Janša za Radio Ognjišče o taboru SDS, Bovškem kotu, Lenarčiču, migrantih ...
Studio Radia Ognjišče se je včeraj za nekaj ur preselil v Bovec, kjer od prejšnjega meseca domačini prek oddajnika s kaninske B postaje lahko spremljajo naš program. Tam nas je obiskal tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se mudi na 24. poletnem taboru stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pred mikrofon ga je povabil Tone Gorjup. Veselo razpoložen in nasmejan je spregovoril najprej o Posočju, o krajih, ki so zanj najlepši v Sloveniji. Povedal je, kako so se tavori začeli, kaj vse na njih počnejo ... Na vprašanje ali ostaja Janez Janša politik tudi na počitnicah, je odgovoril, da je to čas, ko se lahko posveti družini, prijateljem … kot politik pa lahko izklopi. Kljub temu je bil pripravljen na pogovor o aktualnih političnih zadevah. Izbira Janeza Lenarčiča za kandidata za komisarja iz Slovenije se mu zdi neka logična poteza neambicioznosti slovenske politike doma in navzven. Način izbire predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kaže na minus demokratične legitimnosti, saj je volivci niso izbrali. Napoved Marjana Šarca, da naj bi vezal proračunske dokumente na glasovanje o zaupnici, se mu zdi brezpredmetna, saj v danih okoliščinah, ko so gospodarski kazalci še dokaj dobri, ni težko sestaviti proračuna. Dejal pa je, da ta vlada ne zna porabiti denarja, ki ji je na voljo. Gre predvsem za veliko vsoto evropskih sredstev, ki jih ne znamo počrpati. Ugotavlja tudi, da je sla te vlade po kontroli, nadzoru, obvladovanju državljanov še večja kot pri prejšnji, čeprav gre za reciklirano vlado. Pojavljajo se ideje, ki zelo spominjajo na nekdanje totalitarne čase, kar se tiče pooblastil tajnih služb. V tem smislu je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča širok nadzor nad posamezniki, ko gre za mobilne telefone. Janša je spregovoril tudi o propustnosti schengenske meje, kjer je Slovenija na svetovnem zemljevidu označena z zeleno in še očem. Zato ni čudno, da največ migrantov na dan v schengensko območje v zadnjih mesecih vstopi ravno v Sloveniji.
VEČ ...|26. 7. 2019
Janez Janša za Radio Ognjišče o taboru SDS, Bovškem kotu, Lenarčiču, migrantih ...
Studio Radia Ognjišče se je včeraj za nekaj ur preselil v Bovec, kjer od prejšnjega meseca domačini prek oddajnika s kaninske B postaje lahko spremljajo naš program. Tam nas je obiskal tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se mudi na 24. poletnem taboru stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pred mikrofon ga je povabil Tone Gorjup. Veselo razpoložen in nasmejan je spregovoril najprej o Posočju, o krajih, ki so zanj najlepši v Sloveniji. Povedal je, kako so se tavori začeli, kaj vse na njih počnejo ... Na vprašanje ali ostaja Janez Janša politik tudi na počitnicah, je odgovoril, da je to čas, ko se lahko posveti družini, prijateljem … kot politik pa lahko izklopi. Kljub temu je bil pripravljen na pogovor o aktualnih političnih zadevah. Izbira Janeza Lenarčiča za kandidata za komisarja iz Slovenije se mu zdi neka logična poteza neambicioznosti slovenske politike doma in navzven. Način izbire predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kaže na minus demokratične legitimnosti, saj je volivci niso izbrali. Napoved Marjana Šarca, da naj bi vezal proračunske dokumente na glasovanje o zaupnici, se mu zdi brezpredmetna, saj v danih okoliščinah, ko so gospodarski kazalci še dokaj dobri, ni težko sestaviti proračuna. Dejal pa je, da ta vlada ne zna porabiti denarja, ki ji je na voljo. Gre predvsem za veliko vsoto evropskih sredstev, ki jih ne znamo počrpati. Ugotavlja tudi, da je sla te vlade po kontroli, nadzoru, obvladovanju državljanov še večja kot pri prejšnji, čeprav gre za reciklirano vlado. Pojavljajo se ideje, ki zelo spominjajo na nekdanje totalitarne čase, kar se tiče pooblastil tajnih služb. V tem smislu je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča širok nadzor nad posamezniki, ko gre za mobilne telefone. Janša je spregovoril tudi o propustnosti schengenske meje, kjer je Slovenija na svetovnem zemljevidu označena z zeleno in še očem. Zato ni čudno, da največ migrantov na dan v schengensko območje v zadnjih mesecih vstopi ravno v Sloveniji.

Tone Gorjup

janšapogovormigracijesdsinfokomentarpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 7. 2019
Izrivanje slovenščine – dr. Marko Jesenšek

Pred tremi leti je že padel poskus, da bi angleščina dobila še večjo veljavo na univerzah. Zdaj se znova poskuša, malce bolj zvito, doseči enak cilj z novelama Zakona o visokem šolstvu in o raziskovalni dejavnosti. O tem smo se pogovarjali z jezikoslovcem dr. Markom Jesenškom.

Izrivanje slovenščine – dr. Marko Jesenšek

Pred tremi leti je že padel poskus, da bi angleščina dobila še večjo veljavo na univerzah. Zdaj se znova poskuša, malce bolj zvito, doseči enak cilj z novelama Zakona o visokem šolstvu in o raziskovalni dejavnosti. O tem smo se pogovarjali z jezikoslovcem dr. Markom Jesenškom.

družbaizobraževanjepolitika

Informativni prispevki

Izrivanje slovenščine – dr. Marko Jesenšek
Pred tremi leti je že padel poskus, da bi angleščina dobila še večjo veljavo na univerzah. Zdaj se znova poskuša, malce bolj zvito, doseči enak cilj z novelama Zakona o visokem šolstvu in o raziskovalni dejavnosti. O tem smo se pogovarjali z jezikoslovcem dr. Markom Jesenškom.
VEČ ...|25. 7. 2019
Izrivanje slovenščine – dr. Marko Jesenšek
Pred tremi leti je že padel poskus, da bi angleščina dobila še večjo veljavo na univerzah. Zdaj se znova poskuša, malce bolj zvito, doseči enak cilj z novelama Zakona o visokem šolstvu in o raziskovalni dejavnosti. O tem smo se pogovarjali z jezikoslovcem dr. Markom Jesenškom.

Marta Jerebič

družbaizobraževanjepolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 7. 2019
In prišel je Johnson …

V Veliki Britaniji se je Theresa May poslovila od premierske funkcije. Kraljici Elizabeti II. je predala odstopno izjavo, ta je na čelo vlade imenovala Borisa Johnsona, ki so ga še prej za svojega novega predsednika izvolili vodilni konservativci. Johnson se namerava takoj lotiti dela in do konca oktobra udejanjiti brexit - z dogovorom z Evropsko unijo ali brez njega. Za komentar smo poklicali raziskovalca na Univerzi George Washington v ZDA Igorja Kovača.

In prišel je Johnson …

V Veliki Britaniji se je Theresa May poslovila od premierske funkcije. Kraljici Elizabeti II. je predala odstopno izjavo, ta je na čelo vlade imenovala Borisa Johnsona, ki so ga še prej za svojega novega predsednika izvolili vodilni konservativci. Johnson se namerava takoj lotiti dela in do konca oktobra udejanjiti brexit - z dogovorom z Evropsko unijo ali brez njega. Za komentar smo poklicali raziskovalca na Univerzi George Washington v ZDA Igorja Kovača.

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

In prišel je Johnson …
V Veliki Britaniji se je Theresa May poslovila od premierske funkcije. Kraljici Elizabeti II. je predala odstopno izjavo, ta je na čelo vlade imenovala Borisa Johnsona, ki so ga še prej za svojega novega predsednika izvolili vodilni konservativci. Johnson se namerava takoj lotiti dela in do konca oktobra udejanjiti brexit - z dogovorom z Evropsko unijo ali brez njega. Za komentar smo poklicali raziskovalca na Univerzi George Washington v ZDA Igorja Kovača.
VEČ ...|24. 7. 2019
In prišel je Johnson …
V Veliki Britaniji se je Theresa May poslovila od premierske funkcije. Kraljici Elizabeti II. je predala odstopno izjavo, ta je na čelo vlade imenovala Borisa Johnsona, ki so ga še prej za svojega novega predsednika izvolili vodilni konservativci. Johnson se namerava takoj lotiti dela in do konca oktobra udejanjiti brexit - z dogovorom z Evropsko unijo ali brez njega. Za komentar smo poklicali raziskovalca na Univerzi George Washington v ZDA Igorja Kovača.

Helena Križnik

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 7. 2019
Poslanec Kaloh o prikritih prisluškovalnih naprava policije

Ustavno sodišče je ob obravnavi zahteve poslancev SDS in Levice za oceno ustavnosti več členov spremenjenega zakona o kazenskem postopku začasno zadržalo izvajanje člena, ki ustvarja pravno podlago za uporabo IMSI lovilcev. V omenjenih strankah so zadovoljni, na notranjem ministrstvu odločitev obžalujejo. Pogovarjali smo se s poslancem SDS Dejanom Kalohom.

Poslanec Kaloh o prikritih prisluškovalnih naprava policije

Ustavno sodišče je ob obravnavi zahteve poslancev SDS in Levice za oceno ustavnosti več členov spremenjenega zakona o kazenskem postopku začasno zadržalo izvajanje člena, ki ustvarja pravno podlago za uporabo IMSI lovilcev. V omenjenih strankah so zadovoljni, na notranjem ministrstvu odločitev obžalujejo. Pogovarjali smo se s poslancem SDS Dejanom Kalohom.

imsiprisluškovanjepolicijainfopolitika

Informativni prispevki

Poslanec Kaloh o prikritih prisluškovalnih naprava policije
Ustavno sodišče je ob obravnavi zahteve poslancev SDS in Levice za oceno ustavnosti več členov spremenjenega zakona o kazenskem postopku začasno zadržalo izvajanje člena, ki ustvarja pravno podlago za uporabo IMSI lovilcev. V omenjenih strankah so zadovoljni, na notranjem ministrstvu odločitev obžalujejo. Pogovarjali smo se s poslancem SDS Dejanom Kalohom.
VEČ ...|24. 7. 2019
Poslanec Kaloh o prikritih prisluškovalnih naprava policije
Ustavno sodišče je ob obravnavi zahteve poslancev SDS in Levice za oceno ustavnosti več členov spremenjenega zakona o kazenskem postopku začasno zadržalo izvajanje člena, ki ustvarja pravno podlago za uporabo IMSI lovilcev. V omenjenih strankah so zadovoljni, na notranjem ministrstvu odločitev obžalujejo. Pogovarjali smo se s poslancem SDS Dejanom Kalohom.

Alen Salihović

imsiprisluškovanjepolicijainfopolitika

Naš pogled

VEČ ...|23. 7. 2019
V Bovcu imamo nov oddajnik... Po 20 letni kalvariji!

Je AKOS v službi izdajateljev, državljanov, davkoplačevalcev? Naša izkušnja je, da je predvsem sam sebi namen in da dejansko lahko dela (oz. ne dela) in naredi (ne naredi) kar hoče. Ob dejstvu, da za njihovo delovanje tudi mi - Radio Ognjišče - prispevamo kar lepo vsoto denarja v obliki frekvenčnine vsako leto.Pri Radiu Ognjišče si že od svojega nastanka prizadevamo, da bi s svojim signalom pokrili vse prebivalce RS. Zlasti si prizadevamo to zagotoviti na področjih, kjer je za to močno izražen interes lokalnega prebivalstva. Ker nam to v več kot 20 letih ni uspelo, pa ne po lastni »krivdi« ali nesposobnosti, smo vedno iskali tudi alternativne možnosti.O spotikanjih pri pridobivanju FM frekvenc v poletnem našem pogledu, ki ga je pripravil tehnik radia, ki je zadolžen tudi za načrtovanje in delovanje oddajniške mreže radia.

V Bovcu imamo nov oddajnik... Po 20 letni kalvariji!

Je AKOS v službi izdajateljev, državljanov, davkoplačevalcev? Naša izkušnja je, da je predvsem sam sebi namen in da dejansko lahko dela (oz. ne dela) in naredi (ne naredi) kar hoče. Ob dejstvu, da za njihovo delovanje tudi mi - Radio Ognjišče - prispevamo kar lepo vsoto denarja v obliki frekvenčnine vsako leto.Pri Radiu Ognjišče si že od svojega nastanka prizadevamo, da bi s svojim signalom pokrili vse prebivalce RS. Zlasti si prizadevamo to zagotoviti na področjih, kjer je za to močno izražen interes lokalnega prebivalstva. Ker nam to v več kot 20 letih ni uspelo, pa ne po lastni »krivdi« ali nesposobnosti, smo vedno iskali tudi alternativne možnosti.O spotikanjih pri pridobivanju FM frekvenc v poletnem našem pogledu, ki ga je pripravil tehnik radia, ki je zadolžen tudi za načrtovanje in delovanje oddajniške mreže radia.

komentarpolitika

Naš pogled

V Bovcu imamo nov oddajnik... Po 20 letni kalvariji!
Je AKOS v službi izdajateljev, državljanov, davkoplačevalcev? Naša izkušnja je, da je predvsem sam sebi namen in da dejansko lahko dela (oz. ne dela) in naredi (ne naredi) kar hoče. Ob dejstvu, da za njihovo delovanje tudi mi - Radio Ognjišče - prispevamo kar lepo vsoto denarja v obliki frekvenčnine vsako leto.Pri Radiu Ognjišče si že od svojega nastanka prizadevamo, da bi s svojim signalom pokrili vse prebivalce RS. Zlasti si prizadevamo to zagotoviti na področjih, kjer je za to močno izražen interes lokalnega prebivalstva. Ker nam to v več kot 20 letih ni uspelo, pa ne po lastni »krivdi« ali nesposobnosti, smo vedno iskali tudi alternativne možnosti.O spotikanjih pri pridobivanju FM frekvenc v poletnem našem pogledu, ki ga je pripravil tehnik radia, ki je zadolžen tudi za načrtovanje in delovanje oddajniške mreže radia.
VEČ ...|23. 7. 2019
V Bovcu imamo nov oddajnik... Po 20 letni kalvariji!
Je AKOS v službi izdajateljev, državljanov, davkoplačevalcev? Naša izkušnja je, da je predvsem sam sebi namen in da dejansko lahko dela (oz. ne dela) in naredi (ne naredi) kar hoče. Ob dejstvu, da za njihovo delovanje tudi mi - Radio Ognjišče - prispevamo kar lepo vsoto denarja v obliki frekvenčnine vsako leto.Pri Radiu Ognjišče si že od svojega nastanka prizadevamo, da bi s svojim signalom pokrili vse prebivalce RS. Zlasti si prizadevamo to zagotoviti na področjih, kjer je za to močno izražen interes lokalnega prebivalstva. Ker nam to v več kot 20 letih ni uspelo, pa ne po lastni »krivdi« ali nesposobnosti, smo vedno iskali tudi alternativne možnosti.O spotikanjih pri pridobivanju FM frekvenc v poletnem našem pogledu, ki ga je pripravil tehnik radia, ki je zadolžen tudi za načrtovanje in delovanje oddajniške mreže radia.

Marko Zupan

komentarpolitika

Komentar tedna

VEČ ...|19. 7. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Bitka dobljena, vojna še traja

V tokratnem komentarju dr. Ivan Štuhec komentira delo vlade in premierja Marjana Šarca.

Dr. Ivan Štuhec: Bitka dobljena, vojna še traja

V tokratnem komentarju dr. Ivan Štuhec komentira delo vlade in premierja Marjana Šarca.

politikakomentardružba

Komentar tedna

Dr. Ivan Štuhec: Bitka dobljena, vojna še traja
V tokratnem komentarju dr. Ivan Štuhec komentira delo vlade in premierja Marjana Šarca.
VEČ ...|19. 7. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Bitka dobljena, vojna še traja
V tokratnem komentarju dr. Ivan Štuhec komentira delo vlade in premierja Marjana Šarca.

Ivan Štuhec

politikakomentardružba

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 7. 2019
Nsi: Zločin spolne zlorabe ne sme zastarati!

Po raznih državah sveta se zaostruje kazenska zakonodaja na področju zločina spolnih zlorab. Poljska je ustanovila posebno državno komisijo, ki bo preiskovala in se borila proti spolnim zlorabam mladoletnikov, v Argentini pa se je ena od žrtev obrnila na svetega očeta, naj se zavzame za to, da ta zločin ne bi nikoli zastaral. Podoben zakonski predlog so pripravili tudi v poslanski skupini Nove Slovenije.

Nsi: Zločin spolne zlorabe ne sme zastarati!

Po raznih državah sveta se zaostruje kazenska zakonodaja na področju zločina spolnih zlorab. Poljska je ustanovila posebno državno komisijo, ki bo preiskovala in se borila proti spolnim zlorabam mladoletnikov, v Argentini pa se je ena od žrtev obrnila na svetega očeta, naj se zavzame za to, da ta zločin ne bi nikoli zastaral. Podoben zakonski predlog so pripravili tudi v poslanski skupini Nove Slovenije.

družbaizobraževanjekomentarmladiodnosipogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Nsi: Zločin spolne zlorabe ne sme zastarati!
Po raznih državah sveta se zaostruje kazenska zakonodaja na področju zločina spolnih zlorab. Poljska je ustanovila posebno državno komisijo, ki bo preiskovala in se borila proti spolnim zlorabam mladoletnikov, v Argentini pa se je ena od žrtev obrnila na svetega očeta, naj se zavzame za to, da ta zločin ne bi nikoli zastaral. Podoben zakonski predlog so pripravili tudi v poslanski skupini Nove Slovenije.
VEČ ...|18. 7. 2019
Nsi: Zločin spolne zlorabe ne sme zastarati!
Po raznih državah sveta se zaostruje kazenska zakonodaja na področju zločina spolnih zlorab. Poljska je ustanovila posebno državno komisijo, ki bo preiskovala in se borila proti spolnim zlorabam mladoletnikov, v Argentini pa se je ena od žrtev obrnila na svetega očeta, naj se zavzame za to, da ta zločin ne bi nikoli zastaral. Podoben zakonski predlog so pripravili tudi v poslanski skupini Nove Slovenije.

Marjana Debevec

družbaizobraževanjekomentarmladiodnosipogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 7. 2019
Romana Tomc o slovenskem kandidatu za evropskega komisarja

Predlog premierja za slovenskega kandidata za evropskega komisarja je nekoliko zaostril odnose v koaliciji. A Marjan Šarec poudarja, da je pri svoji izbiri dolgoletnega diplomata Janeza Lenarčiča ravnal tako, kot meni, da je dobro za Slovenijo in ne za strankarske interese. Ti so prišli v ospredju pri glasovanju. Vlada je Lenarčiča kljub polemikam potrdila. Kritični so v SDS. Romana Tomc je za Radio Ognjišče dejala, da Marjan Šarec po zavrnitvi govora v Evropskem parlamentu nadaljuje svoj niz potez v smeri zmanjševanja mednarodnega političnega ugleda Slovenije. »Danes s predlogom Janeza Lenarčiča ambicije slovenske evropske politike postavlja na uradniški nivo,« je dejala.

Romana Tomc o slovenskem kandidatu za evropskega komisarja

Predlog premierja za slovenskega kandidata za evropskega komisarja je nekoliko zaostril odnose v koaliciji. A Marjan Šarec poudarja, da je pri svoji izbiri dolgoletnega diplomata Janeza Lenarčiča ravnal tako, kot meni, da je dobro za Slovenijo in ne za strankarske interese. Ti so prišli v ospredju pri glasovanju. Vlada je Lenarčiča kljub polemikam potrdila. Kritični so v SDS. Romana Tomc je za Radio Ognjišče dejala, da Marjan Šarec po zavrnitvi govora v Evropskem parlamentu nadaljuje svoj niz potez v smeri zmanjševanja mednarodnega političnega ugleda Slovenije. »Danes s predlogom Janeza Lenarčiča ambicije slovenske evropske politike postavlja na uradniški nivo,« je dejala.

infopolitikaeu

Informativni prispevki

Romana Tomc o slovenskem kandidatu za evropskega komisarja
Predlog premierja za slovenskega kandidata za evropskega komisarja je nekoliko zaostril odnose v koaliciji. A Marjan Šarec poudarja, da je pri svoji izbiri dolgoletnega diplomata Janeza Lenarčiča ravnal tako, kot meni, da je dobro za Slovenijo in ne za strankarske interese. Ti so prišli v ospredju pri glasovanju. Vlada je Lenarčiča kljub polemikam potrdila. Kritični so v SDS. Romana Tomc je za Radio Ognjišče dejala, da Marjan Šarec po zavrnitvi govora v Evropskem parlamentu nadaljuje svoj niz potez v smeri zmanjševanja mednarodnega političnega ugleda Slovenije. »Danes s predlogom Janeza Lenarčiča ambicije slovenske evropske politike postavlja na uradniški nivo,« je dejala.
VEČ ...|18. 7. 2019
Romana Tomc o slovenskem kandidatu za evropskega komisarja
Predlog premierja za slovenskega kandidata za evropskega komisarja je nekoliko zaostril odnose v koaliciji. A Marjan Šarec poudarja, da je pri svoji izbiri dolgoletnega diplomata Janeza Lenarčiča ravnal tako, kot meni, da je dobro za Slovenijo in ne za strankarske interese. Ti so prišli v ospredju pri glasovanju. Vlada je Lenarčiča kljub polemikam potrdila. Kritični so v SDS. Romana Tomc je za Radio Ognjišče dejala, da Marjan Šarec po zavrnitvi govora v Evropskem parlamentu nadaljuje svoj niz potez v smeri zmanjševanja mednarodnega političnega ugleda Slovenije. »Danes s predlogom Janeza Lenarčiča ambicije slovenske evropske politike postavlja na uradniški nivo,« je dejala.

Alen Salihović

infopolitikaeu

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 7. 2019
Balažič in Avbelj o referendumu med javnim in zasebnim

»Ali se strinjate s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja.« To naj bi bilo vprašanje na referendumu, ki naj bi ga iz užaljenosti, ker poslanci niso znova potrdili sporne novele zakona o financiranju šolstva, predlagala Stranka Alenke Bratušek. Po beseda pravnika Mateja Avblja do takšnega referenduma ne more priti. Neustavnost na področju financiranja zasebnega šolstva tako ostaja, v Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah Marka Balažica že pozvali k novim pogovorom.

Balažič in Avbelj o referendumu med javnim in zasebnim

»Ali se strinjate s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja.« To naj bi bilo vprašanje na referendumu, ki naj bi ga iz užaljenosti, ker poslanci niso znova potrdili sporne novele zakona o financiranju šolstva, predlagala Stranka Alenke Bratušek. Po beseda pravnika Mateja Avblja do takšnega referenduma ne more priti. Neustavnost na področju financiranja zasebnega šolstva tako ostaja, v Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah Marka Balažica že pozvali k novim pogovorom.

infoizobraževanjepolitikapogovor

Informativni prispevki

Balažič in Avbelj o referendumu med javnim in zasebnim
»Ali se strinjate s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja.« To naj bi bilo vprašanje na referendumu, ki naj bi ga iz užaljenosti, ker poslanci niso znova potrdili sporne novele zakona o financiranju šolstva, predlagala Stranka Alenke Bratušek. Po beseda pravnika Mateja Avblja do takšnega referenduma ne more priti. Neustavnost na področju financiranja zasebnega šolstva tako ostaja, v Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah Marka Balažica že pozvali k novim pogovorom.
VEČ ...|18. 7. 2019
Balažič in Avbelj o referendumu med javnim in zasebnim
»Ali se strinjate s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja.« To naj bi bilo vprašanje na referendumu, ki naj bi ga iz užaljenosti, ker poslanci niso znova potrdili sporne novele zakona o financiranju šolstva, predlagala Stranka Alenke Bratušek. Po beseda pravnika Mateja Avblja do takšnega referenduma ne more priti. Neustavnost na področju financiranja zasebnega šolstva tako ostaja, v Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah Marka Balažica že pozvali k novim pogovorom.

Alen Salihović

infoizobraževanjepolitikapogovor

Pogovor o

VEČ ...|17. 7. 2019
Ekonomist dr. Janez Šušteršič nam je razklil svoj pogled na pot, po kateri hodi Slovenija

Nekdanji finančni minister se je iz politike umaknil, a tu in tam še pristane na daljši intervju.

Ekonomist dr. Janez Šušteršič nam je razklil svoj pogled na pot, po kateri hodi Slovenija

Nekdanji finančni minister se je iz politike umaknil, a tu in tam še pristane na daljši intervju.

politika

Pogovor o

Ekonomist dr. Janez Šušteršič nam je razklil svoj pogled na pot, po kateri hodi Slovenija
Nekdanji finančni minister se je iz politike umaknil, a tu in tam še pristane na daljši intervju.
VEČ ...|17. 7. 2019
Ekonomist dr. Janez Šušteršič nam je razklil svoj pogled na pot, po kateri hodi Slovenija
Nekdanji finančni minister se je iz politike umaknil, a tu in tam še pristane na daljši intervju.

Helena Križnik

politika

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|18. 8. 2019
Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov kot dopolnilna dejavnost na kmetiji

V oddaji smo se v luči prihajajočega sejma Agra z gospo Andrejko Krt pogovarjali o trženju in prodaji kmetijskih pridelkov in izdelkov na kmetiji.

Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov kot dopolnilna dejavnost na kmetiji

V oddaji smo se v luči prihajajočega sejma Agra z gospo Andrejko Krt pogovarjali o trženju in prodaji kmetijskih pridelkov in izdelkov na kmetiji.

Robert Božič

kmetijstvonaravapogovorsvetovanje

Doživetja narave

VEČ ...|16. 8. 2019
Dolomiti, podolgem in počez

Tokrat smo vstopili v svet Bledih gora, kot so Dolomitom rekli nekoč. Danes, ko je ta greben južnih apneniških Alp tudi na Unescovem seznamu naravne dediščine, ga obiskuje vse več Slovencev. Naš gost je bil odličen poznavalec Dolomitov dr. Andrej Mašera. Nedavno je namreč pri Planinski založbi izšel njegov dopolnjen vodnik.

Dolomiti, podolgem in počez

Tokrat smo vstopili v svet Bledih gora, kot so Dolomitom rekli nekoč. Danes, ko je ta greben južnih apneniških Alp tudi na Unescovem seznamu naravne dediščine, ga obiskuje vse več Slovencev. Naš gost je bil odličen poznavalec Dolomitov dr. Andrej Mašera. Nedavno je namreč pri Planinski založbi izšel njegov dopolnjen vodnik.

Blaž Lesnik

naravagorevodnikplaninstvoferate

Naš gost

VEČ ...|17. 8. 2019
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver

Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver

Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Damijana Medved

Stanislav ZverJožef Klekl st.PrekmurjeBogojinaJože Plečnikkultura

Pogovor o

VEČ ...|21. 8. 2019
Začetek šole

Pogovor o smo tokrat namenili začetku šolskega leta. Sodelovala sta prof. Marti Zabret in doktor Anton Meden. Spregovorila sta o pomenu strukture v dnevu, o tem, kaj storiti s telefonom in računalnikom, o skrbi za otroke, če sta starša ločena, vlogi starih staršev, stresu, izsledkih raziskav med slovenskim šolarji, matematiki in postopnem prenosu odgovornosti zase na otroka.

Začetek šole

Pogovor o smo tokrat namenili začetku šolskega leta. Sodelovala sta prof. Marti Zabret in doktor Anton Meden. Spregovorila sta o pomenu strukture v dnevu, o tem, kaj storiti s telefonom in računalnikom, o skrbi za otroke, če sta starša ločena, vlogi starih staršev, stresu, izsledkih raziskav med slovenskim šolarji, matematiki in postopnem prenosu odgovornosti zase na otroka.

Silvestra Sadar

odnosipogovorvzgojaizobraževanje

Naš pogled

VEČ ...|20. 8. 2019
Je turizem v Ljubljani ušel z vrvice?

Avtor v komnetarju razmišlja o negativnih vplivih množičnega turizma v Ljubljani. Tega vidi kot spodbujevalnik rasti cen in padca kakovosti gostinskih storitev v centru prestolnice. Hkrati pa opozarja na negativne vplive turizma na nepremičninski trg.

Je turizem v Ljubljani ušel z vrvice?

Avtor v komnetarju razmišlja o negativnih vplivih množičnega turizma v Ljubljani. Tega vidi kot spodbujevalnik rasti cen in padca kakovosti gostinskih storitev v centru prestolnice. Hkrati pa opozarja na negativne vplive turizma na nepremičninski trg.

Andrej Šinko

komentar

Duhovna misel

VEČ ...|22. 8. 2019
Če si povabljen - greš!

Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. In poslal je svoje služabnike klicat povabljene na svatbo, pa niso hoteli priti. (Mt 22, 2-3)

Če si povabljen - greš!

Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. In poslal je svoje služabnike klicat povabljene na svatbo, pa niso hoteli priti. (Mt 22, 2-3)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|22. 8. 2019
Svetli del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Svetli del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|22. 8. 2019
Sv. Devica Marija Kraljica

Sv. Devica Marija Kraljica

Jure Sešek

duhovnost

Za nasmeh

VEČ ...|22. 8. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Ritem srca

VEČ ...|21. 8. 2019
Jeremy Camp

V tokratni oddaji smo z veseljem povedali, da je glasba skupine Svetnik od zdaj dostopna tudi kot prek ponudnikov pretočne glasbe oz. t.i. streamanja. Izdali so namreč nov digitalni album Ti si: Prvih X let, ki pa prinaša že izdane pesmi a tokrat prvič dostopne vsem tudi prek spleta. Večji del oddaje pa smo namenili Jeremy-ju Camp-u in skorajšnjemu izidu novega albuma.

V oddaji smo zavrteli: Svetnik - Psalm 47, Jeremy Camp - Stay, Jeremy Camp - Dead Man Walking, , Jeremy Camp - Shouldve Been Me, Jeremy Camp - Still Alive, Jeremy Camp - I Still Believe.

Jeremy Camp

V tokratni oddaji smo z veseljem povedali, da je glasba skupine Svetnik od zdaj dostopna tudi kot prek ponudnikov pretočne glasbe oz. t.i. streamanja. Izdali so namreč nov digitalni album Ti si: Prvih X let, ki pa prinaša že izdane pesmi a tokrat prvič dostopne vsem tudi prek spleta. Večji del oddaje pa smo namenili Jeremy-ju Camp-u in skorajšnjemu izidu novega albuma.

V oddaji smo zavrteli: Svetnik - Psalm 47, Jeremy Camp - Stay, Jeremy Camp - Dead Man Walking, , Jeremy Camp - Shouldve Been Me, Jeremy Camp - Still Alive, Jeremy Camp - I Still Believe.

Tadej Vindiš, Andrej Jerman

duhovnostglasbasodobna krščanska glasba