Komentar Domovina.je

VEČ ...|20. 9. 2021
Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|20. 9. 2021
Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|19. 9. 2021
Vosovski likvidatorji - pričevanje Edo Brajnik - Štefan

Objavili smo pričevanje o delovanju Vartnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte v Ljubljani med letoma 1941 in 1942, kot se ga spominja eden od sodelujočih, narodni heroj Edo Brajnik - Štefan. Posnetek smo pridobili iz arhiva Republike Slovenije in je nastal leta 1979. Brajnik zelo odkritosrčno opisuje komunistične umore predvsem Slovencev, v času okupacije.

Vosovski likvidatorji - pričevanje Edo Brajnik - Štefan

Objavili smo pričevanje o delovanju Vartnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte v Ljubljani med letoma 1941 in 1942, kot se ga spominja eden od sodelujočih, narodni heroj Edo Brajnik - Štefan. Posnetek smo pridobili iz arhiva Republike Slovenije in je nastal leta 1979. Brajnik zelo odkritosrčno opisuje komunistične umore predvsem Slovencev, v času okupacije.

spominpolitikaVOSEdo Brajnik Štefan

Moja zgodba

Vosovski likvidatorji - pričevanje Edo Brajnik - Štefan

Objavili smo pričevanje o delovanju Vartnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte v Ljubljani med letoma 1941 in 1942, kot se ga spominja eden od sodelujočih, narodni heroj Edo Brajnik - Štefan. Posnetek smo pridobili iz arhiva Republike Slovenije in je nastal leta 1979. Brajnik zelo odkritosrčno opisuje komunistične umore predvsem Slovencev, v času okupacije.

VEČ ...|19. 9. 2021
Vosovski likvidatorji - pričevanje Edo Brajnik - Štefan

Objavili smo pričevanje o delovanju Vartnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte v Ljubljani med letoma 1941 in 1942, kot se ga spominja eden od sodelujočih, narodni heroj Edo Brajnik - Štefan. Posnetek smo pridobili iz arhiva Republike Slovenije in je nastal leta 1979. Brajnik zelo odkritosrčno opisuje komunistične umore predvsem Slovencev, v času okupacije.

Jože Bartolj

spominpolitikaVOSEdo Brajnik Štefan

Iz naših krajev

VEČ ...|18. 9. 2021
Šenčur, Kočevje, Postojna, Ivančna Gorica

Tokrat v oddaji boste slišali v Ivančni Gorici prvič imeli teden mobilnosti, o obiskovalcih postonjske jame, o povezovanju Kartitasa na kočevskem in Srbiji ter srečanje s županom Šenčurja na kolesarski poti od Marije do Marije, vabljeni k poslušanju. 

Šenčur, Kočevje, Postojna, Ivančna Gorica

Tokrat v oddaji boste slišali v Ivančni Gorici prvič imeli teden mobilnosti, o obiskovalcih postonjske jame, o povezovanju Kartitasa na kočevskem in Srbiji ter srečanje s županom Šenčurja na kolesarski poti od Marije do Marije, vabljeni k poslušanju. 

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Šenčur, Kočevje, Postojna, Ivančna Gorica

Tokrat v oddaji boste slišali v Ivančni Gorici prvič imeli teden mobilnosti, o obiskovalcih postonjske jame, o povezovanju Kartitasa na kočevskem in Srbiji ter srečanje s županom Šenčurja na kolesarski poti od Marije do Marije, vabljeni k poslušanju. 

VEČ ...|18. 9. 2021
Šenčur, Kočevje, Postojna, Ivančna Gorica

Tokrat v oddaji boste slišali v Ivančni Gorici prvič imeli teden mobilnosti, o obiskovalcih postonjske jame, o povezovanju Kartitasa na kočevskem in Srbiji ter srečanje s županom Šenčurja na kolesarski poti od Marije do Marije, vabljeni k poslušanju. 

Tanja Dominko

politikadružbainfo

Komentar tedna

VEČ ...|17. 9. 2021
Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

komentarkoronavirusdružbapolitika

Komentar tedna

Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

VEČ ...|17. 9. 2021
Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

Ivan Štuhec

komentarkoronavirusdružbapolitika

Doživetja narave

VEČ ...|17. 9. 2021
Pločevina v narodnem parku in drugod v naravi

V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.

Pločevina v narodnem parku in drugod v naravi

V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.

naravaprometokoljetnpizobraževanjeozaveščanjenaravovarstvoprometna politikaumirjanje prometagorske doline

Doživetja narave

Pločevina v narodnem parku in drugod v naravi

V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.

VEČ ...|17. 9. 2021
Pločevina v narodnem parku in drugod v naravi

V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.

Blaž Lesnik

naravaprometokoljetnpizobraževanjeozaveščanjenaravovarstvoprometna politikaumirjanje prometagorske doline

Pogovor o

VEČ ...|15. 9. 2021
Pogled mlajših predstavnikov državnega zbora na politiko

Gostili smo predstavnike državnega zbora, ki še niso dopolnili 40 let. Zanimalo nas je, kako vidijo politiko in svoj vstop vanjo, kako svoje starejše kolege in mlajše vrstnike, ki v politiki ne vidijo smisla.

Pogled mlajših predstavnikov državnega zbora na politiko

Gostili smo predstavnike državnega zbora, ki še niso dopolnili 40 let. Zanimalo nas je, kako vidijo politiko in svoj vstop vanjo, kako svoje starejše kolege in mlajše vrstnike, ki v politiki ne vidijo smisla.

politikadržavni zbor

Pogovor o

Pogled mlajših predstavnikov državnega zbora na politiko

Gostili smo predstavnike državnega zbora, ki še niso dopolnili 40 let. Zanimalo nas je, kako vidijo politiko in svoj vstop vanjo, kako svoje starejše kolege in mlajše vrstnike, ki v politiki ne vidijo smisla.

VEČ ...|15. 9. 2021
Pogled mlajših predstavnikov državnega zbora na politiko

Gostili smo predstavnike državnega zbora, ki še niso dopolnili 40 let. Zanimalo nas je, kako vidijo politiko in svoj vstop vanjo, kako svoje starejše kolege in mlajše vrstnike, ki v politiki ne vidijo smisla.

Tanja Dominko

politikadržavni zbor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 9. 2021
Dr. Aleš Maver o papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem

Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.

Dr. Aleš Maver o papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem

Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Aleš Maver o papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem

Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.

VEČ ...|13. 9. 2021
Dr. Aleš Maver o papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem

Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.

Jože Bartolj

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 9. 2021
Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|13. 9. 2021
Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Klemen Ban

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|12. 9. 2021
Ivan Hauptman - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Ivana Hauptmana iz Clevelanda v Ameriki, ki je z družino odšel v begunstvo maja 1945. Njegov brat Vinko je bil kot domobranec vrnjen iz Vetrinja in umorjen. Ostala družina je uspela priti v Severno Ameriko in tam je Ivan po več letih trdega dela odprl uspešno podjetje.

Ivan Hauptman - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Ivana Hauptmana iz Clevelanda v Ameriki, ki je z družino odšel v begunstvo maja 1945. Njegov brat Vinko je bil kot domobranec vrnjen iz Vetrinja in umorjen. Ostala družina je uspela priti v Severno Ameriko in tam je Ivan po več letih trdega dela odprl uspešno podjetje.

spominpolitika

Moja zgodba

Ivan Hauptman - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Ivana Hauptmana iz Clevelanda v Ameriki, ki je z družino odšel v begunstvo maja 1945. Njegov brat Vinko je bil kot domobranec vrnjen iz Vetrinja in umorjen. Ostala družina je uspela priti v Severno Ameriko in tam je Ivan po več letih trdega dela odprl uspešno podjetje.

VEČ ...|12. 9. 2021
Ivan Hauptman - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Ivana Hauptmana iz Clevelanda v Ameriki, ki je z družino odšel v begunstvo maja 1945. Njegov brat Vinko je bil kot domobranec vrnjen iz Vetrinja in umorjen. Ostala družina je uspela priti v Severno Ameriko in tam je Ivan po več letih trdega dela odprl uspešno podjetje.

Jože Bartolj

spominpolitika

Iz naših krajev

VEČ ...|11. 9. 2021
Kočevje, Dol pri Ljubljani, Mekinje pri Kamniku, Cerklje ob Krki

V oddaji smo spregovorili o najemu stanovanj v Kočevju, o urjenju vojaških enot, o utripu v samostanu v Mekinjah ter 200 let od prihoda cesarja v Dol pri Ljubljani. Vabljeni k poslušanju. 

Kočevje, Dol pri Ljubljani, Mekinje pri Kamniku, Cerklje ob Krki

V oddaji smo spregovorili o najemu stanovanj v Kočevju, o urjenju vojaških enot, o utripu v samostanu v Mekinjah ter 200 let od prihoda cesarja v Dol pri Ljubljani. Vabljeni k poslušanju. 

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Kočevje, Dol pri Ljubljani, Mekinje pri Kamniku, Cerklje ob Krki

V oddaji smo spregovorili o najemu stanovanj v Kočevju, o urjenju vojaških enot, o utripu v samostanu v Mekinjah ter 200 let od prihoda cesarja v Dol pri Ljubljani. Vabljeni k poslušanju. 

VEČ ...|11. 9. 2021
Kočevje, Dol pri Ljubljani, Mekinje pri Kamniku, Cerklje ob Krki

V oddaji smo spregovorili o najemu stanovanj v Kočevju, o urjenju vojaških enot, o utripu v samostanu v Mekinjah ter 200 let od prihoda cesarja v Dol pri Ljubljani. Vabljeni k poslušanju. 

Tanja Dominko

politikadružbainfo

Komentar tedna

VEČ ...|10. 9. 2021
Lenart Rihar: Novodobni srednji vek

Kdo se ne spomni, kako smo ob začetku epidemije držali pesti, navijali in tudi molili, da bi znanost čim hitreje odkrila cepivo in zdravilo, da se ta huda nadloga zajezi, ublaži in končno iztrebi. V Sloveniji s poldemokracijo, ki nas z eno nogo drži v lažeh in manipulacijah prejšnjega režima, smo vajeni vsega mogočega.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar: Novodobni srednji vek

Kdo se ne spomni, kako smo ob začetku epidemije držali pesti, navijali in tudi molili, da bi znanost čim hitreje odkrila cepivo in zdravilo, da se ta huda nadloga zajezi, ublaži in končno iztrebi. V Sloveniji s poldemokracijo, ki nas z eno nogo drži v lažeh in manipulacijah prejšnjega režima, smo vajeni vsega mogočega.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

komentarpolitikazdravstvo

Komentar tedna

Lenart Rihar: Novodobni srednji vek

Kdo se ne spomni, kako smo ob začetku epidemije držali pesti, navijali in tudi molili, da bi znanost čim hitreje odkrila cepivo in zdravilo, da se ta huda nadloga zajezi, ublaži in končno iztrebi. V Sloveniji s poldemokracijo, ki nas z eno nogo drži v lažeh in manipulacijah prejšnjega režima, smo vajeni vsega mogočega.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

VEČ ...|10. 9. 2021
Lenart Rihar: Novodobni srednji vek

Kdo se ne spomni, kako smo ob začetku epidemije držali pesti, navijali in tudi molili, da bi znanost čim hitreje odkrila cepivo in zdravilo, da se ta huda nadloga zajezi, ublaži in končno iztrebi. V Sloveniji s poldemokracijo, ki nas z eno nogo drži v lažeh in manipulacijah prejšnjega režima, smo vajeni vsega mogočega.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar

komentarpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 9. 2021
20. obletnica terorističnih napadov v ZDA

Po ZDA se ob dvajseti obletnici spominjajo napadov 11. septembra 2001. Obletnica sovpada s koncem najdaljše vojne v zgodovini ZDA, ki so jo té bojevale proti talibanom.  Ti so v Afganistanu spet na oblasti, svet pa ima več vprašanj kot odgovorov. Kako so napadi spremenili silnice moči po svetu, smo se pogovarjali z geopolitičnim analitikom in izrednim profesorjem za varnostne vede dr. Larisom Gaiserjem.

20. obletnica terorističnih napadov v ZDA

Po ZDA se ob dvajseti obletnici spominjajo napadov 11. septembra 2001. Obletnica sovpada s koncem najdaljše vojne v zgodovini ZDA, ki so jo té bojevale proti talibanom.  Ti so v Afganistanu spet na oblasti, svet pa ima več vprašanj kot odgovorov. Kako so napadi spremenili silnice moči po svetu, smo se pogovarjali z geopolitičnim analitikom in izrednim profesorjem za varnostne vede dr. Larisom Gaiserjem.

infoinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

20. obletnica terorističnih napadov v ZDA

Po ZDA se ob dvajseti obletnici spominjajo napadov 11. septembra 2001. Obletnica sovpada s koncem najdaljše vojne v zgodovini ZDA, ki so jo té bojevale proti talibanom.  Ti so v Afganistanu spet na oblasti, svet pa ima več vprašanj kot odgovorov. Kako so napadi spremenili silnice moči po svetu, smo se pogovarjali z geopolitičnim analitikom in izrednim profesorjem za varnostne vede dr. Larisom Gaiserjem.

VEČ ...|10. 9. 2021
20. obletnica terorističnih napadov v ZDA

Po ZDA se ob dvajseti obletnici spominjajo napadov 11. septembra 2001. Obletnica sovpada s koncem najdaljše vojne v zgodovini ZDA, ki so jo té bojevale proti talibanom.  Ti so v Afganistanu spet na oblasti, svet pa ima več vprašanj kot odgovorov. Kako so napadi spremenili silnice moči po svetu, smo se pogovarjali z geopolitičnim analitikom in izrednim profesorjem za varnostne vede dr. Larisom Gaiserjem.

Petra Stopar

infoinfopogovorpolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 9. 2021
Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

komentardružbapolitikaliberalizem

Komentar Časnik.si

Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

VEČ ...|8. 9. 2021
Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

Ervin Anton Schwarzbartl

komentardružbapolitikaliberalizem

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 9. 2021
Dr. Janez Juhant o cepljenju, odstavitvi direktorice RTV in vdoru na javno televizijo

Dr. Janez Juhant je bil z nami v tokratni oddaji. Med drugim smo govorili o cepljenju proti covidu, odstavitvi direktorice RTV Slovenija in zasedbi studia javne televizije s strani proticepilcev.

Dr. Janez Juhant o cepljenju, odstavitvi direktorice RTV in vdoru na javno televizijo

Dr. Janez Juhant je bil z nami v tokratni oddaji. Med drugim smo govorili o cepljenju proti covidu, odstavitvi direktorice RTV Slovenija in zasedbi studia javne televizije s strani proticepilcev.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Janez Juhant o cepljenju, odstavitvi direktorice RTV in vdoru na javno televizijo

Dr. Janez Juhant je bil z nami v tokratni oddaji. Med drugim smo govorili o cepljenju proti covidu, odstavitvi direktorice RTV Slovenija in zasedbi studia javne televizije s strani proticepilcev.

VEČ ...|6. 9. 2021
Dr. Janez Juhant o cepljenju, odstavitvi direktorice RTV in vdoru na javno televizijo

Dr. Janez Juhant je bil z nami v tokratni oddaji. Med drugim smo govorili o cepljenju proti covidu, odstavitvi direktorice RTV Slovenija in zasedbi studia javne televizije s strani proticepilcev.

Jože Bartolj

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|6. 9. 2021
Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|6. 9. 2021
Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|5. 9. 2021
Anuška Lekan - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Anuške Lekan, ki je bila po vojni kot učiteljica poslana v Faro pri Kočevju. Ker je bila njena zvestoba do Cerkve in vere v svinčenih povojnih letih kamen spotike, je leta 1960 odšla v Ameriko. Tam se je srečala s svojo družino, ki je že pred tem odšla v begunstvo.

Anuška Lekan - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Anuške Lekan, ki je bila po vojni kot učiteljica poslana v Faro pri Kočevju. Ker je bila njena zvestoba do Cerkve in vere v svinčenih povojnih letih kamen spotike, je leta 1960 odšla v Ameriko. Tam se je srečala s svojo družino, ki je že pred tem odšla v begunstvo.

spominpolitika

Moja zgodba

Anuška Lekan - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Anuške Lekan, ki je bila po vojni kot učiteljica poslana v Faro pri Kočevju. Ker je bila njena zvestoba do Cerkve in vere v svinčenih povojnih letih kamen spotike, je leta 1960 odšla v Ameriko. Tam se je srečala s svojo družino, ki je že pred tem odšla v begunstvo.

VEČ ...|5. 9. 2021
Anuška Lekan - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Anuške Lekan, ki je bila po vojni kot učiteljica poslana v Faro pri Kočevju. Ker je bila njena zvestoba do Cerkve in vere v svinčenih povojnih letih kamen spotike, je leta 1960 odšla v Ameriko. Tam se je srečala s svojo družino, ki je že pred tem odšla v begunstvo.

Jože Bartolj

spominpolitika

Iz naših krajev

VEČ ...|4. 9. 2021
Brezplačni potniški promet; pitna voda; kompostarna ...

V rubriki Iz naših krajev bomo slišali prispevke iz Savinjske regije, Pomurja, Gorenjske in Štajerske, posredno pa tudi Ljubljane ter Maribora, kjer se ureja se brezplačni potniški promet za upokojence. Slišali boste, kako povezuje prebivalce reka Mura, kako napreduje izboljšanje oskrbe s pitno vodo in kako nezadovoljni so zaradi kompostarne v občini Šentilj. 

Brezplačni potniški promet; pitna voda; kompostarna ...

V rubriki Iz naših krajev bomo slišali prispevke iz Savinjske regije, Pomurja, Gorenjske in Štajerske, posredno pa tudi Ljubljane ter Maribora, kjer se ureja se brezplačni potniški promet za upokojence. Slišali boste, kako povezuje prebivalce reka Mura, kako napreduje izboljšanje oskrbe s pitno vodo in kako nezadovoljni so zaradi kompostarne v občini Šentilj. 

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Brezplačni potniški promet; pitna voda; kompostarna ...

V rubriki Iz naših krajev bomo slišali prispevke iz Savinjske regije, Pomurja, Gorenjske in Štajerske, posredno pa tudi Ljubljane ter Maribora, kjer se ureja se brezplačni potniški promet za upokojence. Slišali boste, kako povezuje prebivalce reka Mura, kako napreduje izboljšanje oskrbe s pitno vodo in kako nezadovoljni so zaradi kompostarne v občini Šentilj. 

VEČ ...|4. 9. 2021
Brezplačni potniški promet; pitna voda; kompostarna ...

V rubriki Iz naših krajev bomo slišali prispevke iz Savinjske regije, Pomurja, Gorenjske in Štajerske, posredno pa tudi Ljubljane ter Maribora, kjer se ureja se brezplačni potniški promet za upokojence. Slišali boste, kako povezuje prebivalce reka Mura, kako napreduje izboljšanje oskrbe s pitno vodo in kako nezadovoljni so zaradi kompostarne v občini Šentilj. 

Tanja Dominko

politikadružbainfo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 9. 2021
Dr. Stane Kavčič o dilemah dostopa do razvojnih sredstev v II. stebru SKP po letu 2023

Potem ko je vlada za izvajanje strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023 prejšnji teden zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov,  agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič pravi, da je odpravljena glavna težava reforme.  A hkrati opozarja na temeljno dilemo t.i. II. stebra kmetijske politike, kako pravično radeliti razvojna sredstav vsem kmetijam in ne pozabiti na srednje velike, ki so v minulih obdobjih redno ostajale brez dostopa do teh sredstev.

Dr. Stane Kavčič o dilemah dostopa do razvojnih sredstev v II. stebru SKP po letu 2023

Potem ko je vlada za izvajanje strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023 prejšnji teden zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov,  agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič pravi, da je odpravljena glavna težava reforme.  A hkrati opozarja na temeljno dilemo t.i. II. stebra kmetijske politike, kako pravično radeliti razvojna sredstav vsem kmetijam in ne pozabiti na srednje velike, ki so v minulih obdobjih redno ostajale brez dostopa do teh sredstev.

naravakmetijstvopolitikaSKP

Minute za kmetijstvo in podeželje

Dr. Stane Kavčič o dilemah dostopa do razvojnih sredstev v II. stebru SKP po letu 2023

Potem ko je vlada za izvajanje strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023 prejšnji teden zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov,  agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič pravi, da je odpravljena glavna težava reforme.  A hkrati opozarja na temeljno dilemo t.i. II. stebra kmetijske politike, kako pravično radeliti razvojna sredstav vsem kmetijam in ne pozabiti na srednje velike, ki so v minulih obdobjih redno ostajale brez dostopa do teh sredstev.

VEČ ...|3. 9. 2021
Dr. Stane Kavčič o dilemah dostopa do razvojnih sredstev v II. stebru SKP po letu 2023

Potem ko je vlada za izvajanje strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023 prejšnji teden zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov,  agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič pravi, da je odpravljena glavna težava reforme.  A hkrati opozarja na temeljno dilemo t.i. II. stebra kmetijske politike, kako pravično radeliti razvojna sredstav vsem kmetijam in ne pozabiti na srednje velike, ki so v minulih obdobjih redno ostajale brez dostopa do teh sredstev.

Robert Božič

naravakmetijstvopolitikaSKP

Pogovor o

VEČ ...|1. 9. 2021
Duševno zdravje otrok in mladostnikov

Duševno zdravje otrok in mladostnikov je naša skupna skrb. Nanj danes močno vplivajo različni zasloni in pritiski okolja. Kaj lahko storijo starši, da bodo okrepili svoje otroke za življenju v svetu, ki skriva kar nekaj zank? O tem boste več slišali v oddaji Pogovor o.

Duševno zdravje otrok in mladostnikov

Duševno zdravje otrok in mladostnikov je naša skupna skrb. Nanj danes močno vplivajo različni zasloni in pritiski okolja. Kaj lahko storijo starši, da bodo okrepili svoje otroke za življenju v svetu, ki skriva kar nekaj zank? O tem boste več slišali v oddaji Pogovor o.

politikaživljenjeduševno zdravjemladostniki

Pogovor o

Duševno zdravje otrok in mladostnikov

Duševno zdravje otrok in mladostnikov je naša skupna skrb. Nanj danes močno vplivajo različni zasloni in pritiski okolja. Kaj lahko storijo starši, da bodo okrepili svoje otroke za življenju v svetu, ki skriva kar nekaj zank? O tem boste več slišali v oddaji Pogovor o.

VEČ ...|1. 9. 2021
Duševno zdravje otrok in mladostnikov

Duševno zdravje otrok in mladostnikov je naša skupna skrb. Nanj danes močno vplivajo različni zasloni in pritiski okolja. Kaj lahko storijo starši, da bodo okrepili svoje otroke za življenju v svetu, ki skriva kar nekaj zank? O tem boste več slišali v oddaji Pogovor o.

Radio Ognjišče

politikaživljenjeduševno zdravjemladostniki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|30. 8. 2021
Stane Granda o političnem stanju in cepljenju

V tokratni oddaji smo gostili našega rednega gosta Staneta Grando, ki je komentiral stanje politike v Sloveniji, nekatere nerešene poboje v Kočevskem rogu in odnos Slovencev do cepljenja proti koronavirusu.

Stane Granda o političnem stanju in cepljenju

V tokratni oddaji smo gostili našega rednega gosta Staneta Grando, ki je komentiral stanje politike v Sloveniji, nekatere nerešene poboje v Kočevskem rogu in odnos Slovencev do cepljenja proti koronavirusu.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Stane Granda o političnem stanju in cepljenju

V tokratni oddaji smo gostili našega rednega gosta Staneta Grando, ki je komentiral stanje politike v Sloveniji, nekatere nerešene poboje v Kočevskem rogu in odnos Slovencev do cepljenja proti koronavirusu.

VEČ ...|30. 8. 2021
Stane Granda o političnem stanju in cepljenju

V tokratni oddaji smo gostili našega rednega gosta Staneta Grando, ki je komentiral stanje politike v Sloveniji, nekatere nerešene poboje v Kočevskem rogu in odnos Slovencev do cepljenja proti koronavirusu.

Franci Trstenjak

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|30. 8. 2021
Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|30. 8. 2021
Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|29. 8. 2021
Ivanka Tominec - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Ivanke Tominec iz Clevelanda, ki je kot begunka leta 1945 v strahu pred partizani odšla na Koroško. Tam je z možem in hčerkama ostala 11 let. Po srečnem naključju je niso vrnili nazaj v Jugoslavijo. Šele leta 1956 jim je uspelo priti v ZDA, kjer so morali življenje še tretjič zgraditi iz nič.

Ivanka Tominec - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Ivanke Tominec iz Clevelanda, ki je kot begunka leta 1945 v strahu pred partizani odšla na Koroško. Tam je z možem in hčerkama ostala 11 let. Po srečnem naključju je niso vrnili nazaj v Jugoslavijo. Šele leta 1956 jim je uspelo priti v ZDA, kjer so morali življenje še tretjič zgraditi iz nič.

spominpolitikaIvanka Tominec

Moja zgodba

Ivanka Tominec - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Ivanke Tominec iz Clevelanda, ki je kot begunka leta 1945 v strahu pred partizani odšla na Koroško. Tam je z možem in hčerkama ostala 11 let. Po srečnem naključju je niso vrnili nazaj v Jugoslavijo. Šele leta 1956 jim je uspelo priti v ZDA, kjer so morali življenje še tretjič zgraditi iz nič.

VEČ ...|29. 8. 2021
Ivanka Tominec - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Ivanke Tominec iz Clevelanda, ki je kot begunka leta 1945 v strahu pred partizani odšla na Koroško. Tam je z možem in hčerkama ostala 11 let. Po srečnem naključju je niso vrnili nazaj v Jugoslavijo. Šele leta 1956 jim je uspelo priti v ZDA, kjer so morali življenje še tretjič zgraditi iz nič.

Jože Bartolj

spominpolitikaIvanka Tominec

Iz naših krajev

VEČ ...|28. 8. 2021
Škocjan, Murska Sobota, Veržej

Spregovorili smo o aktualnih projektih v občini Škocjan, pogledali smo v Prekmurje, ki ponuja številne turistične znamenitosti, in obiskali Zavod Marianum v Veržeju ter predstavili njegovo delovanje, na katerega je močno vplivala epidemija.

Škocjan, Murska Sobota, Veržej

Spregovorili smo o aktualnih projektih v občini Škocjan, pogledali smo v Prekmurje, ki ponuja številne turistične znamenitosti, in obiskali Zavod Marianum v Veržeju ter predstavili njegovo delovanje, na katerega je močno vplivala epidemija.

politikadružbainfoSlovenija

Iz naših krajev

Škocjan, Murska Sobota, Veržej

Spregovorili smo o aktualnih projektih v občini Škocjan, pogledali smo v Prekmurje, ki ponuja številne turistične znamenitosti, in obiskali Zavod Marianum v Veržeju ter predstavili njegovo delovanje, na katerega je močno vplivala epidemija.

VEČ ...|28. 8. 2021
Škocjan, Murska Sobota, Veržej

Spregovorili smo o aktualnih projektih v občini Škocjan, pogledali smo v Prekmurje, ki ponuja številne turistične znamenitosti, in obiskali Zavod Marianum v Veržeju ter predstavili njegovo delovanje, na katerega je močno vplivala epidemija.

Andrej Šinko

politikadružbainfoSlovenija

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 8. 2021
Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

infodružbakomentarpolitika

Informativni prispevki

Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

VEČ ...|27. 8. 2021
Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

Radio Ognjišče

infodružbakomentarpolitika

Pogovor o

VEČ ...|25. 8. 2021
Navidezna sprava – ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov

Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.

Navidezna sprava – ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov

Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.

politikaFašizemnacizemkomunizemdan spomina na žrtve totalitarnih režimovspravaAlojz KovšcaJanez JanšaPeter JambrekJernej Letnar ČerničTomaž Ivešić

Pogovor o

Navidezna sprava – ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov

Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.

VEČ ...|25. 8. 2021
Navidezna sprava – ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov

Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.

Radio Ognjišče

politikaFašizemnacizemkomunizemdan spomina na žrtve totalitarnih režimovspravaAlojz KovšcaJanez JanšaPeter JambrekJernej Letnar ČerničTomaž Ivešić

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 8. 2021
Branko Cestnik

V tokratni oddaji je naš gost pater klaretinec Branko Cestnik komentiral aktualno družbeno politično dogajanje doma in v svetu. Glavne teme pogovora so tako bile:

  • dan spomina na žrtve totalitarizma
  • umik ameriških sil iz Afganistana in lahka zmaga talibanov
  • koronaskepticizem in njegove posledice
  • nedavno neprimerno obnašanje t.i. “petkovih kolesarjev” ob srečanju s člani aktualne vlade RS pri koči na Kredarici pod Triglavom.

Branko Cestnik

V tokratni oddaji je naš gost pater klaretinec Branko Cestnik komentiral aktualno družbeno politično dogajanje doma in v svetu. Glavne teme pogovora so tako bile:

  • dan spomina na žrtve totalitarizma
  • umik ameriških sil iz Afganistana in lahka zmaga talibanov
  • koronaskepticizem in njegove posledice
  • nedavno neprimerno obnašanje t.i. “petkovih kolesarjev” ob srečanju s člani aktualne vlade RS pri koči na Kredarici pod Triglavom.

politikadružbasvet

Spoznanje več, predsodek manj

Branko Cestnik

V tokratni oddaji je naš gost pater klaretinec Branko Cestnik komentiral aktualno družbeno politično dogajanje doma in v svetu. Glavne teme pogovora so tako bile:

  • dan spomina na žrtve totalitarizma
  • umik ameriških sil iz Afganistana in lahka zmaga talibanov
  • koronaskepticizem in njegove posledice
  • nedavno neprimerno obnašanje t.i. “petkovih kolesarjev” ob srečanju s člani aktualne vlade RS pri koči na Kredarici pod Triglavom.
VEČ ...|23. 8. 2021
Branko Cestnik

V tokratni oddaji je naš gost pater klaretinec Branko Cestnik komentiral aktualno družbeno politično dogajanje doma in v svetu. Glavne teme pogovora so tako bile:

  • dan spomina na žrtve totalitarizma
  • umik ameriških sil iz Afganistana in lahka zmaga talibanov
  • koronaskepticizem in njegove posledice
  • nedavno neprimerno obnašanje t.i. “petkovih kolesarjev” ob srečanju s člani aktualne vlade RS pri koči na Kredarici pod Triglavom.

Jože Bartolj

politikadružbasvet

Komentar Domovina.je

VEČ ...|23. 8. 2021
Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentarpolitikadružbaSlovenija

Komentar Domovina.je

Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|23. 8. 2021
Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Rok Čakš

komentarpolitikadružbaSlovenija

Moja zgodba

VEČ ...|22. 8. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 6.

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete še zadnjima dvema predavanjema s simpozija z naslovom Tragedija 1941, ki je potekal ob 80. letnici začetka druge svetovne vojne, junija letos, v Parku vojaške zgodovine v Pivki. O Hitlerjevem obisku Maribora je spregovoril prof. Boris Hajdinjak, o nacistični politični propagandi in germanizaciji Gorenjske v letu 1941 pa dr. Damjan Hančič.

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 6.

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete še zadnjima dvema predavanjema s simpozija z naslovom Tragedija 1941, ki je potekal ob 80. letnici začetka druge svetovne vojne, junija letos, v Parku vojaške zgodovine v Pivki. O Hitlerjevem obisku Maribora je spregovoril prof. Boris Hajdinjak, o nacistični politični propagandi in germanizaciji Gorenjske v letu 1941 pa dr. Damjan Hančič.

spominpolitikavojnaBoris HajdinjakDamjan Hančič

Moja zgodba

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 6.

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete še zadnjima dvema predavanjema s simpozija z naslovom Tragedija 1941, ki je potekal ob 80. letnici začetka druge svetovne vojne, junija letos, v Parku vojaške zgodovine v Pivki. O Hitlerjevem obisku Maribora je spregovoril prof. Boris Hajdinjak, o nacistični politični propagandi in germanizaciji Gorenjske v letu 1941 pa dr. Damjan Hančič.

VEČ ...|22. 8. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 6.

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete še zadnjima dvema predavanjema s simpozija z naslovom Tragedija 1941, ki je potekal ob 80. letnici začetka druge svetovne vojne, junija letos, v Parku vojaške zgodovine v Pivki. O Hitlerjevem obisku Maribora je spregovoril prof. Boris Hajdinjak, o nacistični politični propagandi in germanizaciji Gorenjske v letu 1941 pa dr. Damjan Hančič.

Jože Bartolj

spominpolitikavojnaBoris HajdinjakDamjan Hančič

Iz naših krajev

VEČ ...|21. 8. 2021
Gornja Radgona, Hrastnik, Škocjan, Preddvor

Poročali smo o investicijah v gradnjo širokopasovnega omrežja na nekaterih še vedno nepokritih območjih Slovenije, 59. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni, participatornem proračunu, ki ga uvajajo tudi v občini Hrastnik, in vzpostavljanju nove inustrijske cone ter arheološkega parka v Občini Preddvor.

Gornja Radgona, Hrastnik, Škocjan, Preddvor

Poročali smo o investicijah v gradnjo širokopasovnega omrežja na nekaterih še vedno nepokritih območjih Slovenije, 59. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni, participatornem proračunu, ki ga uvajajo tudi v občini Hrastnik, in vzpostavljanju nove inustrijske cone ter arheološkega parka v Občini Preddvor.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Gornja Radgona, Hrastnik, Škocjan, Preddvor

Poročali smo o investicijah v gradnjo širokopasovnega omrežja na nekaterih še vedno nepokritih območjih Slovenije, 59. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni, participatornem proračunu, ki ga uvajajo tudi v občini Hrastnik, in vzpostavljanju nove inustrijske cone ter arheološkega parka v Občini Preddvor.

VEČ ...|21. 8. 2021
Gornja Radgona, Hrastnik, Škocjan, Preddvor

Poročali smo o investicijah v gradnjo širokopasovnega omrežja na nekaterih še vedno nepokritih območjih Slovenije, 59. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni, participatornem proračunu, ki ga uvajajo tudi v občini Hrastnik, in vzpostavljanju nove inustrijske cone ter arheološkega parka v Občini Preddvor.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 8. 2021
Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

infopolitikavladajanez janšakomentarboštjan marko turk

Informativni prispevki

Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

VEČ ...|19. 8. 2021
Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

Radio Ognjišče

infopolitikavladajanez janšakomentarboštjan marko turk

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 8. 2021
Tonin: Slovenska vojska je v Afganistan odšla zato, ker je želela tamkajšnjemu narodu zagotoviti boljšo prihodnost

Prevajalec, ki je v Afganistanu pomagal Slovenski vojski, je skupaj s petimi člani svoje družine prispel do varnega dela kabulskega letališča, kjer zdaj čakajo na prvo razpoložljivo letalo iz Afganistana. Novico je za Radio Ognjišče potrdil minister za obrambo Matej Tonin. Slovenija si medtem prizadeva za evakuacijo še enega sodelavca z družino.

Tonin: Slovenska vojska je v Afganistan odšla zato, ker je želela tamkajšnjemu narodu zagotoviti boljšo prihodnost

Prevajalec, ki je v Afganistanu pomagal Slovenski vojski, je skupaj s petimi člani svoje družine prispel do varnega dela kabulskega letališča, kjer zdaj čakajo na prvo razpoložljivo letalo iz Afganistana. Novico je za Radio Ognjišče potrdil minister za obrambo Matej Tonin. Slovenija si medtem prizadeva za evakuacijo še enega sodelavca z družino.

infoafganistanpogovorpolitikavojnamatej toninobramba

Informativni prispevki

Tonin: Slovenska vojska je v Afganistan odšla zato, ker je želela tamkajšnjemu narodu zagotoviti boljšo prihodnost

Prevajalec, ki je v Afganistanu pomagal Slovenski vojski, je skupaj s petimi člani svoje družine prispel do varnega dela kabulskega letališča, kjer zdaj čakajo na prvo razpoložljivo letalo iz Afganistana. Novico je za Radio Ognjišče potrdil minister za obrambo Matej Tonin. Slovenija si medtem prizadeva za evakuacijo še enega sodelavca z družino.

VEČ ...|19. 8. 2021
Tonin: Slovenska vojska je v Afganistan odšla zato, ker je želela tamkajšnjemu narodu zagotoviti boljšo prihodnost

Prevajalec, ki je v Afganistanu pomagal Slovenski vojski, je skupaj s petimi člani svoje družine prispel do varnega dela kabulskega letališča, kjer zdaj čakajo na prvo razpoložljivo letalo iz Afganistana. Novico je za Radio Ognjišče potrdil minister za obrambo Matej Tonin. Slovenija si medtem prizadeva za evakuacijo še enega sodelavca z družino.

Alen Salihović

infoafganistanpogovorpolitikavojnamatej toninobramba

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 8. 2021
Bo Evropska unija zaradi Afganistana soočena z novim valom migrantov?

Obramboslovec dr. Vladimir Prebilič in politolog dr. Bogomil Ferfila sta spregovorila o tem, kaj lahko pričakujemo po prevzetju oblasti v Afganistanu s strani talibanov. Iskali smo odgovore na vprašanja: Kako bodo vladali talibani? Se bo okrepil ekstremizem? Kako naj se Evropska unija sooči z migracijami? 

Bo Evropska unija zaradi Afganistana soočena z novim valom migrantov?

Obramboslovec dr. Vladimir Prebilič in politolog dr. Bogomil Ferfila sta spregovorila o tem, kaj lahko pričakujemo po prevzetju oblasti v Afganistanu s strani talibanov. Iskali smo odgovore na vprašanja: Kako bodo vladali talibani? Se bo okrepil ekstremizem? Kako naj se Evropska unija sooči z migracijami? 

infodružbapolitikapogovor

Informativni prispevki

Bo Evropska unija zaradi Afganistana soočena z novim valom migrantov?

Obramboslovec dr. Vladimir Prebilič in politolog dr. Bogomil Ferfila sta spregovorila o tem, kaj lahko pričakujemo po prevzetju oblasti v Afganistanu s strani talibanov. Iskali smo odgovore na vprašanja: Kako bodo vladali talibani? Se bo okrepil ekstremizem? Kako naj se Evropska unija sooči z migracijami? 

VEČ ...|17. 8. 2021
Bo Evropska unija zaradi Afganistana soočena z novim valom migrantov?

Obramboslovec dr. Vladimir Prebilič in politolog dr. Bogomil Ferfila sta spregovorila o tem, kaj lahko pričakujemo po prevzetju oblasti v Afganistanu s strani talibanov. Iskali smo odgovore na vprašanja: Kako bodo vladali talibani? Se bo okrepil ekstremizem? Kako naj se Evropska unija sooči z migracijami? 

Andrej Šinko

infodružbapolitikapogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|16. 8. 2021
Dr. Ernest Petrič o demokraciji in redu, ki ga ta zahteva

Tokrat o delu komisije OZN za mednarodno pravo, o pozivu nadškofa Zoreta o odprtosti, sprejemanju in medsebojnem spoštovanju, o Šarčevem izključujočem povezovanju levice, o demokraciji pri nas in o njeni izkrivljeni podobi, o intervjuju Jožeta Možine z Igorjem Vovkom.

Tudi o cepljenju PTC potrdilih, napetostih med informacijsko pooblaščenko in NIJZ ter o vlogi ustavnega sodišča pri razsojanju vladnih ukrepov. Ob koncu je dr. Petrič spregovoril še o razmerah v Afganistanu in kaj lahko pričakujemo v tem delu sveta.

Dr. Ernest Petrič o demokraciji in redu, ki ga ta zahteva

Tokrat o delu komisije OZN za mednarodno pravo, o pozivu nadškofa Zoreta o odprtosti, sprejemanju in medsebojnem spoštovanju, o Šarčevem izključujočem povezovanju levice, o demokraciji pri nas in o njeni izkrivljeni podobi, o intervjuju Jožeta Možine z Igorjem Vovkom.

Tudi o cepljenju PTC potrdilih, napetostih med informacijsko pooblaščenko in NIJZ ter o vlogi ustavnega sodišča pri razsojanju vladnih ukrepov. Ob koncu je dr. Petrič spregovoril še o razmerah v Afganistanu in kaj lahko pričakujemo v tem delu sveta.

politikanadškof Stanislav ZoreMarjan Šarecdemokracijapandemijaolimpijske igrePCT potrdilaAfganistan

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič o demokraciji in redu, ki ga ta zahteva

Tokrat o delu komisije OZN za mednarodno pravo, o pozivu nadškofa Zoreta o odprtosti, sprejemanju in medsebojnem spoštovanju, o Šarčevem izključujočem povezovanju levice, o demokraciji pri nas in o njeni izkrivljeni podobi, o intervjuju Jožeta Možine z Igorjem Vovkom.

Tudi o cepljenju PTC potrdilih, napetostih med informacijsko pooblaščenko in NIJZ ter o vlogi ustavnega sodišča pri razsojanju vladnih ukrepov. Ob koncu je dr. Petrič spregovoril še o razmerah v Afganistanu in kaj lahko pričakujemo v tem delu sveta.

VEČ ...|16. 8. 2021
Dr. Ernest Petrič o demokraciji in redu, ki ga ta zahteva

Tokrat o delu komisije OZN za mednarodno pravo, o pozivu nadškofa Zoreta o odprtosti, sprejemanju in medsebojnem spoštovanju, o Šarčevem izključujočem povezovanju levice, o demokraciji pri nas in o njeni izkrivljeni podobi, o intervjuju Jožeta Možine z Igorjem Vovkom.

Tudi o cepljenju PTC potrdilih, napetostih med informacijsko pooblaščenko in NIJZ ter o vlogi ustavnega sodišča pri razsojanju vladnih ukrepov. Ob koncu je dr. Petrič spregovoril še o razmerah v Afganistanu in kaj lahko pričakujemo v tem delu sveta.

Tone Gorjup

politikanadškof Stanislav ZoreMarjan Šarecdemokracijapandemijaolimpijske igrePCT potrdilaAfganistan

Komentar Domovina.je

VEČ ...|16. 8. 2021
dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|16. 8. 2021
dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|15. 8. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 5.

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma dr. Matica Batiča, o poteku in ozadju italijanskega napada na Jugoslavijo aprila 1941 in referatu o Razmereh na Primorskem v letu 1941 dr. Renata Podbersiča. Oba zgodovinarja sta nastopila na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 5.

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma dr. Matica Batiča, o poteku in ozadju italijanskega napada na Jugoslavijo aprila 1941 in referatu o Razmereh na Primorskem v letu 1941 dr. Renata Podbersiča. Oba zgodovinarja sta nastopila na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

spominpolitikavojnaMatic BatičRenato Podbersič

Moja zgodba

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 5.

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma dr. Matica Batiča, o poteku in ozadju italijanskega napada na Jugoslavijo aprila 1941 in referatu o Razmereh na Primorskem v letu 1941 dr. Renata Podbersiča. Oba zgodovinarja sta nastopila na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

VEČ ...|15. 8. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 5.

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma dr. Matica Batiča, o poteku in ozadju italijanskega napada na Jugoslavijo aprila 1941 in referatu o Razmereh na Primorskem v letu 1941 dr. Renata Podbersiča. Oba zgodovinarja sta nastopila na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

Jože Bartolj

spominpolitikavojnaMatic BatičRenato Podbersič

Kmetijska oddaja

VEČ ...|15. 8. 2021
Skupna kmatijska politika, Semenarna Lj.

Hribovski kmet Janez Beja, je delil svoje poglede na predlog strategije ukrepov Skupne kmeitjske politike. Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana pa opozoril na poletno setev trav, Igor Stare je prestavil dva stroja, ki lahko pri tej setvi zelo pomagata.

Skupna kmatijska politika, Semenarna Lj.

Hribovski kmet Janez Beja, je delil svoje poglede na predlog strategije ukrepov Skupne kmeitjske politike. Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana pa opozoril na poletno setev trav, Igor Stare je prestavil dva stroja, ki lahko pri tej setvi zelo pomagata.

kmetijstvonaravavrt

Kmetijska oddaja

Skupna kmatijska politika, Semenarna Lj.

Hribovski kmet Janez Beja, je delil svoje poglede na predlog strategije ukrepov Skupne kmeitjske politike. Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana pa opozoril na poletno setev trav, Igor Stare je prestavil dva stroja, ki lahko pri tej setvi zelo pomagata.

VEČ ...|15. 8. 2021
Skupna kmatijska politika, Semenarna Lj.

Hribovski kmet Janez Beja, je delil svoje poglede na predlog strategije ukrepov Skupne kmeitjske politike. Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana pa opozoril na poletno setev trav, Igor Stare je prestavil dva stroja, ki lahko pri tej setvi zelo pomagata.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Iz naših krajev

VEČ ...|14. 8. 2021
Gornji Grad, Kobarid, Maribor, Volčji Potok

Poročali smo o začetku delovanja najsodobnejšega centra za osebe z demenco v Sloveniji, ki je zaživel v Gornjem Gradu, desetletnici delovanja Dializnega centra v Kobaridu, ki je močno olajšal življenja oseb, ki potrebujejo dializno zdravljenje, odgovornejšem ravnanju z odpadki na javnih prireditvah v Mariboru in cvetlični razstavi, ki si jo je mogoče ogledati v Arboretumu Volčji Potok.

Gornji Grad, Kobarid, Maribor, Volčji Potok

Poročali smo o začetku delovanja najsodobnejšega centra za osebe z demenco v Sloveniji, ki je zaživel v Gornjem Gradu, desetletnici delovanja Dializnega centra v Kobaridu, ki je močno olajšal življenja oseb, ki potrebujejo dializno zdravljenje, odgovornejšem ravnanju z odpadki na javnih prireditvah v Mariboru in cvetlični razstavi, ki si jo je mogoče ogledati v Arboretumu Volčji Potok.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Gornji Grad, Kobarid, Maribor, Volčji Potok

Poročali smo o začetku delovanja najsodobnejšega centra za osebe z demenco v Sloveniji, ki je zaživel v Gornjem Gradu, desetletnici delovanja Dializnega centra v Kobaridu, ki je močno olajšal življenja oseb, ki potrebujejo dializno zdravljenje, odgovornejšem ravnanju z odpadki na javnih prireditvah v Mariboru in cvetlični razstavi, ki si jo je mogoče ogledati v Arboretumu Volčji Potok.

VEČ ...|14. 8. 2021
Gornji Grad, Kobarid, Maribor, Volčji Potok

Poročali smo o začetku delovanja najsodobnejšega centra za osebe z demenco v Sloveniji, ki je zaživel v Gornjem Gradu, desetletnici delovanja Dializnega centra v Kobaridu, ki je močno olajšal življenja oseb, ki potrebujejo dializno zdravljenje, odgovornejšem ravnanju z odpadki na javnih prireditvah v Mariboru in cvetlični razstavi, ki si jo je mogoče ogledati v Arboretumu Volčji Potok.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 8. 2021
Janez Beja: Prvo in drugorazredni mladi prevzemniki

“Upam, da bo nova verzija Strateškega načrta Skupne kmetijske politike pravično obravnavala bodoče mlade prevzemnike. Enačiti hribovske in ravninske kmetije na podlagi doseganja t.i. Standardnega dohodka ni pravično,” pravi kmet Janez Beja, predsednik OE KGZS Ljubljana.

Janez Beja: Prvo in drugorazredni mladi prevzemniki

“Upam, da bo nova verzija Strateškega načrta Skupne kmetijske politike pravično obravnavala bodoče mlade prevzemnike. Enačiti hribovske in ravninske kmetije na podlagi doseganja t.i. Standardnega dohodka ni pravično,” pravi kmet Janez Beja, predsednik OE KGZS Ljubljana.

naravakmetijstvopolitikamladi prevzemniki

Minute za kmetijstvo in podeželje

Janez Beja: Prvo in drugorazredni mladi prevzemniki

“Upam, da bo nova verzija Strateškega načrta Skupne kmetijske politike pravično obravnavala bodoče mlade prevzemnike. Enačiti hribovske in ravninske kmetije na podlagi doseganja t.i. Standardnega dohodka ni pravično,” pravi kmet Janez Beja, predsednik OE KGZS Ljubljana.

VEČ ...|12. 8. 2021
Janez Beja: Prvo in drugorazredni mladi prevzemniki

“Upam, da bo nova verzija Strateškega načrta Skupne kmetijske politike pravično obravnavala bodoče mlade prevzemnike. Enačiti hribovske in ravninske kmetije na podlagi doseganja t.i. Standardnega dohodka ni pravično,” pravi kmet Janez Beja, predsednik OE KGZS Ljubljana.

Robert Božič

naravakmetijstvopolitikamladi prevzemniki

Pogovor o

VEČ ...|11. 8. 2021
K skupnemu Izviru

Slovenija je junija letos obhajala 30. obletnico svoje samostojnosti. Gre za velik mejnik neke države, sploh če je ta majhna, kot je naša. Pobudniki Molitev post za domovino so organzirali omizje z naslovom K skupnemu Izviru, v katerem so sodelovali za področje prava mag. Miroslav Mozetič, gospodarstva dr. Aleš Štrancar, jezika dr. Kozma Ahačič, zdravstva dr. Tina Bregant in kolumnist in predstavnik mlajše generacije Blaž Podobnik. Sogovorniki so odgovorili na vprašanje, kako je epidemija covida-19 zaznamovala področje njihovega delovanja, kako je nanj vplival čas pred osamosvojitvijo in po njej, povedali pa so tudi, kje črpajo navdih in moč za delo, ki ga opravljajo. Omizje je vodila Silvestra Sadar.

K skupnemu Izviru

Slovenija je junija letos obhajala 30. obletnico svoje samostojnosti. Gre za velik mejnik neke države, sploh če je ta majhna, kot je naša. Pobudniki Molitev post za domovino so organzirali omizje z naslovom K skupnemu Izviru, v katerem so sodelovali za področje prava mag. Miroslav Mozetič, gospodarstva dr. Aleš Štrancar, jezika dr. Kozma Ahačič, zdravstva dr. Tina Bregant in kolumnist in predstavnik mlajše generacije Blaž Podobnik. Sogovorniki so odgovorili na vprašanje, kako je epidemija covida-19 zaznamovala področje njihovega delovanja, kako je nanj vplival čas pred osamosvojitvijo in po njej, povedali pa so tudi, kje črpajo navdih in moč za delo, ki ga opravljajo. Omizje je vodila Silvestra Sadar.

politikaživljenjeosamosvojitevkoronavirus

Pogovor o

K skupnemu Izviru

Slovenija je junija letos obhajala 30. obletnico svoje samostojnosti. Gre za velik mejnik neke države, sploh če je ta majhna, kot je naša. Pobudniki Molitev post za domovino so organzirali omizje z naslovom K skupnemu Izviru, v katerem so sodelovali za področje prava mag. Miroslav Mozetič, gospodarstva dr. Aleš Štrancar, jezika dr. Kozma Ahačič, zdravstva dr. Tina Bregant in kolumnist in predstavnik mlajše generacije Blaž Podobnik. Sogovorniki so odgovorili na vprašanje, kako je epidemija covida-19 zaznamovala področje njihovega delovanja, kako je nanj vplival čas pred osamosvojitvijo in po njej, povedali pa so tudi, kje črpajo navdih in moč za delo, ki ga opravljajo. Omizje je vodila Silvestra Sadar.

VEČ ...|11. 8. 2021
K skupnemu Izviru

Slovenija je junija letos obhajala 30. obletnico svoje samostojnosti. Gre za velik mejnik neke države, sploh če je ta majhna, kot je naša. Pobudniki Molitev post za domovino so organzirali omizje z naslovom K skupnemu Izviru, v katerem so sodelovali za področje prava mag. Miroslav Mozetič, gospodarstva dr. Aleš Štrancar, jezika dr. Kozma Ahačič, zdravstva dr. Tina Bregant in kolumnist in predstavnik mlajše generacije Blaž Podobnik. Sogovorniki so odgovorili na vprašanje, kako je epidemija covida-19 zaznamovala področje njihovega delovanja, kako je nanj vplival čas pred osamosvojitvijo in po njej, povedali pa so tudi, kje črpajo navdih in moč za delo, ki ga opravljajo. Omizje je vodila Silvestra Sadar.

Silvestra Sadar

politikaživljenjeosamosvojitevkoronavirus

Komentar Časnik.si

VEČ ...|11. 8. 2021
Aleš Maver: Čas prostosti: V čem se je leto 1991 razlikovalo od naših dni? (1. del)

Opozoriti je treba, da Slovenija zunaj sovjetskega prostora vendarle celo v dogajanju okoli leta 1991 predstavljala izjemo. Prelom je bil namreč izrazito polovičen in ga je najbolj poosebljala izvolitev Milana Kučana za predsednika predsedstva aprila 1990.

Aleš Maver: Čas prostosti: V čem se je leto 1991 razlikovalo od naših dni? (1. del)

Opozoriti je treba, da Slovenija zunaj sovjetskega prostora vendarle celo v dogajanju okoli leta 1991 predstavljala izjemo. Prelom je bil namreč izrazito polovičen in ga je najbolj poosebljala izvolitev Milana Kučana za predsednika predsedstva aprila 1990.

komentarzgodovinapolitika

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Čas prostosti: V čem se je leto 1991 razlikovalo od naših dni? (1. del)

Opozoriti je treba, da Slovenija zunaj sovjetskega prostora vendarle celo v dogajanju okoli leta 1991 predstavljala izjemo. Prelom je bil namreč izrazito polovičen in ga je najbolj poosebljala izvolitev Milana Kučana za predsednika predsedstva aprila 1990.

VEČ ...|11. 8. 2021
Aleš Maver: Čas prostosti: V čem se je leto 1991 razlikovalo od naših dni? (1. del)

Opozoriti je treba, da Slovenija zunaj sovjetskega prostora vendarle celo v dogajanju okoli leta 1991 predstavljala izjemo. Prelom je bil namreč izrazito polovičen in ga je najbolj poosebljala izvolitev Milana Kučana za predsednika predsedstva aprila 1990.

Aleš Maver

komentarzgodovinapolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|9. 8. 2021
Rok Sedminek: Zdaj je čas za pripombe in predloge

Slovensko kmetijstvo potrebuje leaderja, kot je Luka Dončič, ki bo povezal vse sektorje in nevladne organizacije v ekipo, ki bo skupaj s kmeti ustvarila blaginjo državljanom Slovenije, pravi Rok Sedminek, in vabi, da podate pripombe in predloge na predlog slovenske verzije Strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023.

Rok Sedminek: Zdaj je čas za pripombe in predloge

Slovensko kmetijstvo potrebuje leaderja, kot je Luka Dončič, ki bo povezal vse sektorje in nevladne organizacije v ekipo, ki bo skupaj s kmeti ustvarila blaginjo državljanom Slovenije, pravi Rok Sedminek, in vabi, da podate pripombe in predloge na predlog slovenske verzije Strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023.

naravakmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Rok Sedminek: Zdaj je čas za pripombe in predloge

Slovensko kmetijstvo potrebuje leaderja, kot je Luka Dončič, ki bo povezal vse sektorje in nevladne organizacije v ekipo, ki bo skupaj s kmeti ustvarila blaginjo državljanom Slovenije, pravi Rok Sedminek, in vabi, da podate pripombe in predloge na predlog slovenske verzije Strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023.

VEČ ...|9. 8. 2021
Rok Sedminek: Zdaj je čas za pripombe in predloge

Slovensko kmetijstvo potrebuje leaderja, kot je Luka Dončič, ki bo povezal vse sektorje in nevladne organizacije v ekipo, ki bo skupaj s kmeti ustvarila blaginjo državljanom Slovenije, pravi Rok Sedminek, in vabi, da podate pripombe in predloge na predlog slovenske verzije Strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023.

Robert Božič

naravakmetijstvopolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|9. 8. 2021
Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|9. 8. 2021
Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|8. 8. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 4.

V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili prispevkoma ddr. Igor Grdine z naslovom Priti pod enega okupatorja in dr. Vide Deželak Barič z naslovom Komunistična partija Slovenije med revolucijo in osvobodilnim bojem leta 1941, ki sta ju imela na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojsške zgodovine v Pivki.

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 4.

V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili prispevkoma ddr. Igor Grdine z naslovom Priti pod enega okupatorja in dr. Vide Deželak Barič z naslovom Komunistična partija Slovenije med revolucijo in osvobodilnim bojem leta 1941, ki sta ju imela na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojsške zgodovine v Pivki.

spominpolitikavojnaGrdinaDeželak Barič

Moja zgodba

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 4.

V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili prispevkoma ddr. Igor Grdine z naslovom Priti pod enega okupatorja in dr. Vide Deželak Barič z naslovom Komunistična partija Slovenije med revolucijo in osvobodilnim bojem leta 1941, ki sta ju imela na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojsške zgodovine v Pivki.

VEČ ...|8. 8. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 4.

V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili prispevkoma ddr. Igor Grdine z naslovom Priti pod enega okupatorja in dr. Vide Deželak Barič z naslovom Komunistična partija Slovenije med revolucijo in osvobodilnim bojem leta 1941, ki sta ju imela na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojsške zgodovine v Pivki.

Jože Bartolj

spominpolitikavojnaGrdinaDeželak Barič

Iz naših krajev

VEČ ...|7. 8. 2021
Radovljica, Dutovlje, Tolmin, Mozirje

Poročali smo o Prazniku terana in pršuta, prometnem povezovanju Posočja in Italije, festivalu stare glasbe v občini Radovljica ter razstavi eksotičnih živali in cvetja v Mozirskem gaju.

Radovljica, Dutovlje, Tolmin, Mozirje

Poročali smo o Prazniku terana in pršuta, prometnem povezovanju Posočja in Italije, festivalu stare glasbe v občini Radovljica ter razstavi eksotičnih živali in cvetja v Mozirskem gaju.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Radovljica, Dutovlje, Tolmin, Mozirje

Poročali smo o Prazniku terana in pršuta, prometnem povezovanju Posočja in Italije, festivalu stare glasbe v občini Radovljica ter razstavi eksotičnih živali in cvetja v Mozirskem gaju.

VEČ ...|7. 8. 2021
Radovljica, Dutovlje, Tolmin, Mozirje

Poročali smo o Prazniku terana in pršuta, prometnem povezovanju Posočja in Italije, festivalu stare glasbe v občini Radovljica ter razstavi eksotičnih živali in cvetja v Mozirskem gaju.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Komentar tedna

VEČ ...|6. 8. 2021
Laris Gaiser: Evropa v svetu

Imperij ZDA bo trajal še desetletja, Evropa pa mora znotraj danega okvira poskušati zase pridobiti čim večji manevrski prostor tudi zato, ker če bi se svet - kot ga poznamo danes – porušil, je skoraj nemogoče, da bi Evropska unija, kot jo zgrajena danes, preživela. 

Komentar je pripravil Predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

Laris Gaiser: Evropa v svetu

Imperij ZDA bo trajal še desetletja, Evropa pa mora znotraj danega okvira poskušati zase pridobiti čim večji manevrski prostor tudi zato, ker če bi se svet - kot ga poznamo danes – porušil, je skoraj nemogoče, da bi Evropska unija, kot jo zgrajena danes, preživela. 

Komentar je pripravil Predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Laris Gaiser: Evropa v svetu

Imperij ZDA bo trajal še desetletja, Evropa pa mora znotraj danega okvira poskušati zase pridobiti čim večji manevrski prostor tudi zato, ker če bi se svet - kot ga poznamo danes – porušil, je skoraj nemogoče, da bi Evropska unija, kot jo zgrajena danes, preživela. 

Komentar je pripravil Predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

VEČ ...|6. 8. 2021
Laris Gaiser: Evropa v svetu

Imperij ZDA bo trajal še desetletja, Evropa pa mora znotraj danega okvira poskušati zase pridobiti čim večji manevrski prostor tudi zato, ker če bi se svet - kot ga poznamo danes – porušil, je skoraj nemogoče, da bi Evropska unija, kot jo zgrajena danes, preživela. 

Komentar je pripravil Predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

Laris Gaiser

komentardružbapolitika

Pogovor o

VEČ ...|4. 8. 2021
Pandemija kot generator politične nestabilnosti

Pandemija kot generator politične nestabilnosti

Spregovorili smo o mednarodno aktualnih temah in pogledali v nekatere neevropske države, ki so soočene s protesti in posledično politično nestabilnostjo. Dotaknili smo se vojaškega umika iz Afganistana ter odnosov med Iranom in Izraelom. Na vse omenjeno smo pogledali v luči globalnih igralcev - Združenih držav Amerike, Kitajske, Rusije in Evropske unije. Gosta sta bila politična analitika dr. Primož Šterbenc in dr. Bogomil Ferfila.

Pandemija kot generator politične nestabilnosti

Pandemija kot generator politične nestabilnosti

Spregovorili smo o mednarodno aktualnih temah in pogledali v nekatere neevropske države, ki so soočene s protesti in posledično politično nestabilnostjo. Dotaknili smo se vojaškega umika iz Afganistana ter odnosov med Iranom in Izraelom. Na vse omenjeno smo pogledali v luči globalnih igralcev - Združenih držav Amerike, Kitajske, Rusije in Evropske unije. Gosta sta bila politična analitika dr. Primož Šterbenc in dr. Bogomil Ferfila.

politikaživljenje

Pogovor o

Pandemija kot generator politične nestabilnosti

Pandemija kot generator politične nestabilnosti

Spregovorili smo o mednarodno aktualnih temah in pogledali v nekatere neevropske države, ki so soočene s protesti in posledično politično nestabilnostjo. Dotaknili smo se vojaškega umika iz Afganistana ter odnosov med Iranom in Izraelom. Na vse omenjeno smo pogledali v luči globalnih igralcev - Združenih držav Amerike, Kitajske, Rusije in Evropske unije. Gosta sta bila politična analitika dr. Primož Šterbenc in dr. Bogomil Ferfila.

VEČ ...|4. 8. 2021
Pandemija kot generator politične nestabilnosti

Pandemija kot generator politične nestabilnosti

Spregovorili smo o mednarodno aktualnih temah in pogledali v nekatere neevropske države, ki so soočene s protesti in posledično politično nestabilnostjo. Dotaknili smo se vojaškega umika iz Afganistana ter odnosov med Iranom in Izraelom. Na vse omenjeno smo pogledali v luči globalnih igralcev - Združenih držav Amerike, Kitajske, Rusije in Evropske unije. Gosta sta bila politična analitika dr. Primož Šterbenc in dr. Bogomil Ferfila.

Andrej Šinko

politikaživljenje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 8. 2021
Ne želimo si govedoreje na poti prašičereje!

»Ključno je, da imamo izračune, da vemo, kaj se bo zgodilo, če investiramo v en sektor več in v drugega manj, kaj se bo zgodilo s strukturo kmetij. Mene je strah da se bo na koncu zgodilo, da bomo imeli govedorejo na poti prašičereje, se pravi v ne-samooskrbo. Pozivamo, da se na podlagi izračunov in študij strokovnjakov ponovno usedemo. Jesen bo kar topla,« o javni razpravi o prihodnji SKP pravi predsednik zadružne zveze Borut Florjančič.

Ne želimo si govedoreje na poti prašičereje!

»Ključno je, da imamo izračune, da vemo, kaj se bo zgodilo, če investiramo v en sektor več in v drugega manj, kaj se bo zgodilo s strukturo kmetij. Mene je strah da se bo na koncu zgodilo, da bomo imeli govedorejo na poti prašičereje, se pravi v ne-samooskrbo. Pozivamo, da se na podlagi izračunov in študij strokovnjakov ponovno usedemo. Jesen bo kar topla,« o javni razpravi o prihodnji SKP pravi predsednik zadružne zveze Borut Florjančič.

naravakmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Ne želimo si govedoreje na poti prašičereje!

»Ključno je, da imamo izračune, da vemo, kaj se bo zgodilo, če investiramo v en sektor več in v drugega manj, kaj se bo zgodilo s strukturo kmetij. Mene je strah da se bo na koncu zgodilo, da bomo imeli govedorejo na poti prašičereje, se pravi v ne-samooskrbo. Pozivamo, da se na podlagi izračunov in študij strokovnjakov ponovno usedemo. Jesen bo kar topla,« o javni razpravi o prihodnji SKP pravi predsednik zadružne zveze Borut Florjančič.

VEČ ...|4. 8. 2021
Ne želimo si govedoreje na poti prašičereje!

»Ključno je, da imamo izračune, da vemo, kaj se bo zgodilo, če investiramo v en sektor več in v drugega manj, kaj se bo zgodilo s strukturo kmetij. Mene je strah da se bo na koncu zgodilo, da bomo imeli govedorejo na poti prašičereje, se pravi v ne-samooskrbo. Pozivamo, da se na podlagi izračunov in študij strokovnjakov ponovno usedemo. Jesen bo kar topla,« o javni razpravi o prihodnji SKP pravi predsednik zadružne zveze Borut Florjančič.

Robert Božič

naravakmetijstvopolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|2. 8. 2021
Dr. Žiga Turk: Politika in letni časi

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami dr. Žiga Turk. Poletno zatišje v politiki, jesenska vročica in napadi. Pa tudi bruseljsko videnje dogajanja pri nas ...

Dr. Žiga Turk: Politika in letni časi

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami dr. Žiga Turk. Poletno zatišje v politiki, jesenska vročica in napadi. Pa tudi bruseljsko videnje dogajanja pri nas ...

politikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk: Politika in letni časi

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami dr. Žiga Turk. Poletno zatišje v politiki, jesenska vročica in napadi. Pa tudi bruseljsko videnje dogajanja pri nas ...

VEČ ...|2. 8. 2021
Dr. Žiga Turk: Politika in letni časi

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami dr. Žiga Turk. Poletno zatišje v politiki, jesenska vročica in napadi. Pa tudi bruseljsko videnje dogajanja pri nas ...

Tanja Dominko

politikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|2. 8. 2021
Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

VEČ ...|2. 8. 2021
Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

Gabriel Kavčič

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|1. 8. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 3.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba lahko poleti poslušate prispevke sodelujočih na omenjenem simpoziju. Danes je bila na sporedu tretja oddaja s prispevkoma dr. Tomaža Kladnika in dr. Mateje Čoh Kladnik, ter razprava, ki se je razvila ob nekaterih vprašanjih.

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 3.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba lahko poleti poslušate prispevke sodelujočih na omenjenem simpoziju. Danes je bila na sporedu tretja oddaja s prispevkoma dr. Tomaža Kladnika in dr. Mateje Čoh Kladnik, ter razprava, ki se je razvila ob nekaterih vprašanjih.

spominpolitikavojnaKladnikKočevar

Moja zgodba

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 3.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba lahko poleti poslušate prispevke sodelujočih na omenjenem simpoziju. Danes je bila na sporedu tretja oddaja s prispevkoma dr. Tomaža Kladnika in dr. Mateje Čoh Kladnik, ter razprava, ki se je razvila ob nekaterih vprašanjih.

VEČ ...|1. 8. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 3.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba lahko poleti poslušate prispevke sodelujočih na omenjenem simpoziju. Danes je bila na sporedu tretja oddaja s prispevkoma dr. Tomaža Kladnika in dr. Mateje Čoh Kladnik, ter razprava, ki se je razvila ob nekaterih vprašanjih.

Jože Bartolj

spominpolitikavojnaKladnikKočevar

Iz naših krajev

VEČ ...|31. 7. 2021
Ljubljana, Radenci, Julijske Alpe, Prekmurje

Slišali ste prispevek o tem, da so na Unescovem seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine tudi izbrana Plečnikova dela v Ljubljani, da so v Radencih ustanovili gospodarsko interesno združenje, da bo biosferno območje Julijske Alpe povezalo sosednji državi, in da se štorklje žal odseljujejo iz Prekmurja.

Ljubljana, Radenci, Julijske Alpe, Prekmurje

Slišali ste prispevek o tem, da so na Unescovem seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine tudi izbrana Plečnikova dela v Ljubljani, da so v Radencih ustanovili gospodarsko interesno združenje, da bo biosferno območje Julijske Alpe povezalo sosednji državi, in da se štorklje žal odseljujejo iz Prekmurja.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Ljubljana, Radenci, Julijske Alpe, Prekmurje

Slišali ste prispevek o tem, da so na Unescovem seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine tudi izbrana Plečnikova dela v Ljubljani, da so v Radencih ustanovili gospodarsko interesno združenje, da bo biosferno območje Julijske Alpe povezalo sosednji državi, in da se štorklje žal odseljujejo iz Prekmurja.

VEČ ...|31. 7. 2021
Ljubljana, Radenci, Julijske Alpe, Prekmurje

Slišali ste prispevek o tem, da so na Unescovem seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine tudi izbrana Plečnikova dela v Ljubljani, da so v Radencih ustanovili gospodarsko interesno združenje, da bo biosferno območje Julijske Alpe povezalo sosednji državi, in da se štorklje žal odseljujejo iz Prekmurja.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Informativne oddaje

VEČ ...|30. 7. 2021
Mozaik dneva dne 30. 7.

  • Evropa in z njo Slovenija ima na razpolago vse, da epidemijo konča, potrebno je zaupanje, da je cepljenje edini izhod.
  • Obveznost cepljenja uvajajo številni državni voditelji. Skupno dobro je nad dobrim posameznika.
  • 12 let je od dogovora o arbitraži med Slovenijo in Hrvaško.
  • Kalvarija leta 1945 skozi umetnost ter oči pravnika, inovtaorja in politika.
  • Vreme: Jutri bo sončno.

Mozaik dneva dne 30. 7.

  • Evropa in z njo Slovenija ima na razpolago vse, da epidemijo konča, potrebno je zaupanje, da je cepljenje edini izhod.
  • Obveznost cepljenja uvajajo številni državni voditelji. Skupno dobro je nad dobrim posameznika.
  • 12 let je od dogovora o arbitraži med Slovenijo in Hrvaško.
  • Kalvarija leta 1945 skozi umetnost ter oči pravnika, inovtaorja in politika.
  • Vreme: Jutri bo sončno.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 30. 7.
  • Evropa in z njo Slovenija ima na razpolago vse, da epidemijo konča, potrebno je zaupanje, da je cepljenje edini izhod.
  • Obveznost cepljenja uvajajo številni državni voditelji. Skupno dobro je nad dobrim posameznika.
  • 12 let je od dogovora o arbitraži med Slovenijo in Hrvaško.
  • Kalvarija leta 1945 skozi umetnost ter oči pravnika, inovtaorja in politika.
  • Vreme: Jutri bo sončno.
VEČ ...|30. 7. 2021
Mozaik dneva dne 30. 7.
  • Evropa in z njo Slovenija ima na razpolago vse, da epidemijo konča, potrebno je zaupanje, da je cepljenje edini izhod.
  • Obveznost cepljenja uvajajo številni državni voditelji. Skupno dobro je nad dobrim posameznika.
  • 12 let je od dogovora o arbitraži med Slovenijo in Hrvaško.
  • Kalvarija leta 1945 skozi umetnost ter oči pravnika, inovtaorja in politika.
  • Vreme: Jutri bo sončno.

Radio Ognjišče

infonovice

Pogovor o

VEČ ...|28. 7. 2021
Matej Tonin

Gostili smo predsednika Nove Slovenije in obrambnega ministra Mateja Tonina. Povedal je kako vidi aktualno dogajanje in izzive, ki vlado čakajo jeseni, kako so zadovoljni z delom vlade nasploh, kako se stranka pripravlja na volilno leto ter kateri so izzivi obrambnega resorja. 

Matej Tonin

Gostili smo predsednika Nove Slovenije in obrambnega ministra Mateja Tonina. Povedal je kako vidi aktualno dogajanje in izzive, ki vlado čakajo jeseni, kako so zadovoljni z delom vlade nasploh, kako se stranka pripravlja na volilno leto ter kateri so izzivi obrambnega resorja. 

politikaživljenjedružbaSlovenija

Pogovor o

Matej Tonin

Gostili smo predsednika Nove Slovenije in obrambnega ministra Mateja Tonina. Povedal je kako vidi aktualno dogajanje in izzive, ki vlado čakajo jeseni, kako so zadovoljni z delom vlade nasploh, kako se stranka pripravlja na volilno leto ter kateri so izzivi obrambnega resorja. 

VEČ ...|28. 7. 2021
Matej Tonin

Gostili smo predsednika Nove Slovenije in obrambnega ministra Mateja Tonina. Povedal je kako vidi aktualno dogajanje in izzive, ki vlado čakajo jeseni, kako so zadovoljni z delom vlade nasploh, kako se stranka pripravlja na volilno leto ter kateri so izzivi obrambnega resorja. 

Tanja Dominko

politikaživljenjedružbaSlovenija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|28. 7. 2021
Politična korektnost postaja mit, ideologija in orodje prikrite represije

Celotni komentar Katje Ferletič si lahko preberete na spletni strani casnik.si.

Politična korektnost postaja mit, ideologija in orodje prikrite represije

Celotni komentar Katje Ferletič si lahko preberete na spletni strani casnik.si.

komentarpolitikaevropa

Komentar Časnik.si

Politična korektnost postaja mit, ideologija in orodje prikrite represije

Celotni komentar Katje Ferletič si lahko preberete na spletni strani casnik.si.

VEČ ...|28. 7. 2021
Politična korektnost postaja mit, ideologija in orodje prikrite represije

Celotni komentar Katje Ferletič si lahko preberete na spletni strani casnik.si.

Katja Ferletič

komentarpolitikaevropa

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 7. 2021
P. Branko Cestnik

Glavni temi tokratnega pogovora sta bili radikalizacija političnega diskurza in nedavno apostolsko pismo papeža Frančiška v obliki motuproprij z naslovom Traditionis Custodes (Varuhi tradicije).

P. Branko Cestnik

Glavni temi tokratnega pogovora sta bili radikalizacija političnega diskurza in nedavno apostolsko pismo papeža Frančiška v obliki motuproprij z naslovom Traditionis Custodes (Varuhi tradicije).

politikacerkevtradicija

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik

Glavni temi tokratnega pogovora sta bili radikalizacija političnega diskurza in nedavno apostolsko pismo papeža Frančiška v obliki motuproprij z naslovom Traditionis Custodes (Varuhi tradicije).

VEČ ...|26. 7. 2021
P. Branko Cestnik

Glavni temi tokratnega pogovora sta bili radikalizacija političnega diskurza in nedavno apostolsko pismo papeža Frančiška v obliki motuproprij z naslovom Traditionis Custodes (Varuhi tradicije).

Tanja Dominko

politikacerkevtradicija

Komentar Domovina.je

VEČ ...|26. 7. 2021
Slovenski paradoks: levica noče sprememb, desnica pa jih ne zmore uveljaviti

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Slovenski paradoks: levica noče sprememb, desnica pa jih ne zmore uveljaviti

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentarpolitikadružbaSlovenija

Komentar Domovina.je

Slovenski paradoks: levica noče sprememb, desnica pa jih ne zmore uveljaviti

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|26. 7. 2021
Slovenski paradoks: levica noče sprememb, desnica pa jih ne zmore uveljaviti

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Jakob Vid Zupančič

komentarpolitikadružbaSlovenija

Moja zgodba

VEČ ...|25. 7. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 2.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. Danes je bila na sporedu druga oddaja s prispevkoma dr. Jožeta Možine in dr. Jelke Piškurić.

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 2.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. Danes je bila na sporedu druga oddaja s prispevkoma dr. Jožeta Možine in dr. Jelke Piškurić.

spominpolitikavojnaMožinaPiškurić

Moja zgodba

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 2.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. Danes je bila na sporedu druga oddaja s prispevkoma dr. Jožeta Možine in dr. Jelke Piškurić.

VEČ ...|25. 7. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 2.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. Danes je bila na sporedu druga oddaja s prispevkoma dr. Jožeta Možine in dr. Jelke Piškurić.

Jože Bartolj

spominpolitikavojnaMožinaPiškurić

Iz naših krajev

VEČ ...|24. 7. 2021
Mislinja, Bled, Tolmin, Mengeš, Maribor

Poročali smo o škodi po neurju v Občini Mislinja, slabem finančnem položaju blejskega Zavoda za turizem, pojavu zajčje mrzlice na Primorskem ter koruznem labirintu v Mengšu in Mariboru.

Mislinja, Bled, Tolmin, Mengeš, Maribor

Poročali smo o škodi po neurju v Občini Mislinja, slabem finančnem položaju blejskega Zavoda za turizem, pojavu zajčje mrzlice na Primorskem ter koruznem labirintu v Mengšu in Mariboru.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Mislinja, Bled, Tolmin, Mengeš, Maribor

Poročali smo o škodi po neurju v Občini Mislinja, slabem finančnem položaju blejskega Zavoda za turizem, pojavu zajčje mrzlice na Primorskem ter koruznem labirintu v Mengšu in Mariboru.

VEČ ...|24. 7. 2021
Mislinja, Bled, Tolmin, Mengeš, Maribor

Poročali smo o škodi po neurju v Občini Mislinja, slabem finančnem položaju blejskega Zavoda za turizem, pojavu zajčje mrzlice na Primorskem ter koruznem labirintu v Mengšu in Mariboru.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Pogovor o

VEČ ...|21. 7. 2021
Vloga starih staršev

Pred nedeljskim prvim svetovnim dnevom starih staršev in starejših (25. 7. 2021) smo v oddaji Pogovor o ... gostili predsednico Slovenskega združenja starih staršev Metko Zevnik in Aleša ter Marinko Čerin. 

Vloga starih staršev

Pred nedeljskim prvim svetovnim dnevom starih staršev in starejših (25. 7. 2021) smo v oddaji Pogovor o ... gostili predsednico Slovenskega združenja starih staršev Metko Zevnik in Aleša ter Marinko Čerin. 

politikaživljenje

Pogovor o

Vloga starih staršev

Pred nedeljskim prvim svetovnim dnevom starih staršev in starejših (25. 7. 2021) smo v oddaji Pogovor o ... gostili predsednico Slovenskega združenja starih staršev Metko Zevnik in Aleša ter Marinko Čerin. 

VEČ ...|21. 7. 2021
Vloga starih staršev

Pred nedeljskim prvim svetovnim dnevom starih staršev in starejših (25. 7. 2021) smo v oddaji Pogovor o ... gostili predsednico Slovenskega združenja starih staršev Metko Zevnik in Aleša ter Marinko Čerin. 

Marjana Debevec

politikaživljenje

Naš pogled

VEČ ...|20. 7. 2021
Slovenija, obljubljena dežela?

Desetletja in stoletja so se trudili, da bi jo imeli. In da bi v njej živeli svobodno. Da bi volili. In da bi volili slovenske politike. Da bi govorili slovensko, povsod, v šoli in na uradih. Da bi se šolali ne glede na to, ali si naši starši to lahko privoščijo, in bili uspešni v šoli, čeprav so naši starši hodili v cerkev. Da bi svobodno izbirali svojega življenjskega sopotnika. Da bi svobodno prehajali državno mejo in da bi lahko potovali po svetu brez strahu, da bi nadzorovali naše poti. Kako nenavadno se to danes sliši, kajne? Težko si predstavljamo, da so vse to stvari, ki so si jih morali priboriti rodovi pred nami. Za katere so se trudili pisatelji, duhovniki, učitelji in drugi izobraženci, ki so vedeli, da je narod nekaj pomembnega, nekaj edinstvenega, nekaj, na čemer je treba graditi, zavest, ki jo je treba gojiti in spoštovati. In ubraniti.

Celotni komentar, ki ga je napisala Tanja Dominko, si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišča.

Slovenija, obljubljena dežela?

Desetletja in stoletja so se trudili, da bi jo imeli. In da bi v njej živeli svobodno. Da bi volili. In da bi volili slovenske politike. Da bi govorili slovensko, povsod, v šoli in na uradih. Da bi se šolali ne glede na to, ali si naši starši to lahko privoščijo, in bili uspešni v šoli, čeprav so naši starši hodili v cerkev. Da bi svobodno izbirali svojega življenjskega sopotnika. Da bi svobodno prehajali državno mejo in da bi lahko potovali po svetu brez strahu, da bi nadzorovali naše poti. Kako nenavadno se to danes sliši, kajne? Težko si predstavljamo, da so vse to stvari, ki so si jih morali priboriti rodovi pred nami. Za katere so se trudili pisatelji, duhovniki, učitelji in drugi izobraženci, ki so vedeli, da je narod nekaj pomembnega, nekaj edinstvenega, nekaj, na čemer je treba graditi, zavest, ki jo je treba gojiti in spoštovati. In ubraniti.

Celotni komentar, ki ga je napisala Tanja Dominko, si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišča.

komentarSlovenijapolitika

Naš pogled

Slovenija, obljubljena dežela?

Desetletja in stoletja so se trudili, da bi jo imeli. In da bi v njej živeli svobodno. Da bi volili. In da bi volili slovenske politike. Da bi govorili slovensko, povsod, v šoli in na uradih. Da bi se šolali ne glede na to, ali si naši starši to lahko privoščijo, in bili uspešni v šoli, čeprav so naši starši hodili v cerkev. Da bi svobodno izbirali svojega življenjskega sopotnika. Da bi svobodno prehajali državno mejo in da bi lahko potovali po svetu brez strahu, da bi nadzorovali naše poti. Kako nenavadno se to danes sliši, kajne? Težko si predstavljamo, da so vse to stvari, ki so si jih morali priboriti rodovi pred nami. Za katere so se trudili pisatelji, duhovniki, učitelji in drugi izobraženci, ki so vedeli, da je narod nekaj pomembnega, nekaj edinstvenega, nekaj, na čemer je treba graditi, zavest, ki jo je treba gojiti in spoštovati. In ubraniti.

Celotni komentar, ki ga je napisala Tanja Dominko, si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišča.

VEČ ...|20. 7. 2021
Slovenija, obljubljena dežela?

Desetletja in stoletja so se trudili, da bi jo imeli. In da bi v njej živeli svobodno. Da bi volili. In da bi volili slovenske politike. Da bi govorili slovensko, povsod, v šoli in na uradih. Da bi se šolali ne glede na to, ali si naši starši to lahko privoščijo, in bili uspešni v šoli, čeprav so naši starši hodili v cerkev. Da bi svobodno izbirali svojega življenjskega sopotnika. Da bi svobodno prehajali državno mejo in da bi lahko potovali po svetu brez strahu, da bi nadzorovali naše poti. Kako nenavadno se to danes sliši, kajne? Težko si predstavljamo, da so vse to stvari, ki so si jih morali priboriti rodovi pred nami. Za katere so se trudili pisatelji, duhovniki, učitelji in drugi izobraženci, ki so vedeli, da je narod nekaj pomembnega, nekaj edinstvenega, nekaj, na čemer je treba graditi, zavest, ki jo je treba gojiti in spoštovati. In ubraniti.

Celotni komentar, ki ga je napisala Tanja Dominko, si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišča.

Tanja Dominko

komentarSlovenijapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 7. 2021
Čaka nas politično vroča jesen

O nalogah vlade v jeseni, vlogi opozicije in razmerju sil v parlamentu, je za naš radio spregovoril publicist dr. Bernard Nežmah. V pogovoru se je dotaknil tudi ustanavljanja novih strank in njihove dejanske moči. 

Čaka nas politično vroča jesen

O nalogah vlade v jeseni, vlogi opozicije in razmerju sil v parlamentu, je za naš radio spregovoril publicist dr. Bernard Nežmah. V pogovoru se je dotaknil tudi ustanavljanja novih strank in njihove dejanske moči. 

infodružbainfopolitikapogovornarava

Informativni prispevki

Čaka nas politično vroča jesen

O nalogah vlade v jeseni, vlogi opozicije in razmerju sil v parlamentu, je za naš radio spregovoril publicist dr. Bernard Nežmah. V pogovoru se je dotaknil tudi ustanavljanja novih strank in njihove dejanske moči. 

VEČ ...|20. 7. 2021
Čaka nas politično vroča jesen

O nalogah vlade v jeseni, vlogi opozicije in razmerju sil v parlamentu, je za naš radio spregovoril publicist dr. Bernard Nežmah. V pogovoru se je dotaknil tudi ustanavljanja novih strank in njihove dejanske moči. 

Andrej Šinko

infodružbainfopolitikapogovornarava

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|19. 7. 2021
Dr. Klemen Jaklič o šestih resnicah o slovenski državi

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Klemena Jakliča. V luči 30-letnice Slovenije je spregovoril o šestih resnicah o slovenski državi.

Dr. Klemen Jaklič o šestih resnicah o slovenski državi

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Klemena Jakliča. V luči 30-letnice Slovenije je spregovoril o šestih resnicah o slovenski državi.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Klemen Jaklič o šestih resnicah o slovenski državi

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Klemena Jakliča. V luči 30-letnice Slovenije je spregovoril o šestih resnicah o slovenski državi.

VEČ ...|19. 7. 2021
Dr. Klemen Jaklič o šestih resnicah o slovenski državi

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Klemena Jakliča. V luči 30-letnice Slovenije je spregovoril o šestih resnicah o slovenski državi.

Alen Salihović

politikadružbakomentar

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|20. 9. 2021
Covid in cepljenje

V njej smo gostili direktorja bolnišnice Golnik dr. Aleša Rozmana. Po precepljenosti smo Slovenci na repu Evrope. Kakšne posledice lahko pričakujemo v naslednjih tednih in kakšno je trenutno stanje na Golniku?

Covid in cepljenje

V njej smo gostili direktorja bolnišnice Golnik dr. Aleša Rozmana. Po precepljenosti smo Slovenci na repu Evrope. Kakšne posledice lahko pričakujemo v naslednjih tednih in kakšno je trenutno stanje na Golniku?

Blaž Lesnik

svetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 9. 2021
Zakaj paša na planinah izumira

Na Jenkovo planino nad Jezerskim se prihodnje leto ovce ne bodo vrnile, pravi Polona Karničar s Šenkove domačije. Letos je njihovo čredo dvakrat napadel medved in jim povzročil veliko škode. V oddaji pa smo prestavili tudi ponudbo ozimnih žit Semenarne Ljubljana.

Zakaj paša na planinah izumira

Na Jenkovo planino nad Jezerskim se prihodnje leto ovce ne bodo vrnile, pravi Polona Karničar s Šenkove domačije. Letos je njihovo čredo dvakrat napadel medved in jim povzročil veliko škode. V oddaji pa smo prestavili tudi ponudbo ozimnih žit Semenarne Ljubljana.

Robert Božič

kmetijstvoovceškodamedvedsemenarnažita

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 9. 2021
Vzgojno družinski seminar v Bruslju in Štefi Leber iz Argentine

Slovenski pastoralni center v Bruslju je pretekli konec tedna pripravil Vzgojno družinski seminar - več nam je povedal slovenski župnik dr. Zvone Štrubelj; 10-tedenski raziskovalni obisk v Sloveniji kot Asefova štipendistka zaključuje zobozdravnica Štefi Leber iz Buenos Airesa v Argentini. Predvajali smo tudi razmišljanje italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu Feliceja Žiža z letošnje Drage. 

Vzgojno družinski seminar v Bruslju in Štefi Leber iz Argentine

Slovenski pastoralni center v Bruslju je pretekli konec tedna pripravil Vzgojno družinski seminar - več nam je povedal slovenski župnik dr. Zvone Štrubelj; 10-tedenski raziskovalni obisk v Sloveniji kot Asefova štipendistka zaključuje zobozdravnica Štefi Leber iz Buenos Airesa v Argentini. Predvajali smo tudi razmišljanje italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu Feliceja Žiža z letošnje Drage. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Komentar tedna

VEČ ...|17. 9. 2021
Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

Ivan Štuhec

komentarkoronavirusdružbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 9. 2021
Dr. Aleš Maver o papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem

Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.

Dr. Aleš Maver o papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem

Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.

Jože Bartolj

politikadružbakomentar

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 9. 2021
Tjulenjčica

Prav zanimivo je kako se pravljični motivi ponavljajo v različnih narodih. Hitro lahko naletimo na pravljico, ki skoraj enaka živi na povsem drugem koncu sveta. So pa tudi take, ki jih drugam ne moremo preseliti. Zgodba o tjulenjčici skoraj gotovo ne more biti slovenska. Res je! Škotska je.

Tjulenjčica

Prav zanimivo je kako se pravljični motivi ponavljajo v različnih narodih. Hitro lahko naletimo na pravljico, ki skoraj enaka živi na povsem drugem koncu sveta. So pa tudi take, ki jih drugam ne moremo preseliti. Zgodba o tjulenjčici skoraj gotovo ne more biti slovenska. Res je! Škotska je.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 9. 2021
Nagrada večernica Sebastjanu Preglju - Parka vojaške zgodovine pooblastilo

Nagrada večernica Sebastjanu Preglju - Parka vojaške zgodovine pooblastilo

Jože Bartolj

kulturaliteraturaPark vojaške zgodovine

Komentar Domovina.je

VEČ ...|20. 9. 2021
Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič

komentarpolitikadružba

Iz Betanije

VEČ ...|20. 9. 2021
Izziv učiteljskega poklica v novem šolskem letu

O izzivu pedagoškega dela in o tem, kaj zanjo pomeni imeti rad nekega učenca, je spregovorila osnovnošolska učiteljica slovenščine Alenka Brovč.

Izziv učiteljskega poklica v novem šolskem letu

O izzivu pedagoškega dela in o tem, kaj zanjo pomeni imeti rad nekega učenca, je spregovorila osnovnošolska učiteljica slovenščine Alenka Brovč.

Blaž Lesnik

vzgojaodnosiotrocišolapedagoški poklicdruštvo katoliških pedagogovdkps

Svetovalnica

VEČ ...|20. 9. 2021
Covid in cepljenje

V njej smo gostili direktorja bolnišnice Golnik dr. Aleša Rozmana. Po precepljenosti smo Slovenci na repu Evrope. Kakšne posledice lahko pričakujemo v naslednjih tednih in kakšno je trenutno stanje na Golniku?

Covid in cepljenje

V njej smo gostili direktorja bolnišnice Golnik dr. Aleša Rozmana. Po precepljenosti smo Slovenci na repu Evrope. Kakšne posledice lahko pričakujemo v naslednjih tednih in kakšno je trenutno stanje na Golniku?

Blaž Lesnik

svetovanje