Praznik EKO kmetij vabi tudi z ocenjevanji in degustacijami

Združenje za ekološko kmetovanje dopoldne vabi na jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. Strokovnjaki KGZ Maribor bodo zainteresiranim razstavljalcem omogočili tudi organoleptično ocenjevanje in nasvete glede njihovih izdelkov.

Dr. Ivan Štuhec: Dialog med kulturo in krščanstvom

Čas po dopustih je prinesel veliko tem, ki bi jih lahko komentirali. Nekaterih se je dotaknil teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

Vabljeni na 20. praznik EKO kmetij

Združenje za ekološko kmetovanje SV Slovenije prireja letos že jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. To je dan, ko na tržnico na Glavni trg v Mariboru povabijo ekološke kmetije s cele Slovenije in sosednjih držav, da se predstavijo skupaj z našimi stalnimi prodajalci ekoloških proizvodov.

Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje

Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov

Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

Zamenjava nosilca kmetije le v izjemnih primerih in premišljeno

Morda se prav na vaši kmetiji srečujete z vprašanjem, da bi v naslednjih mesecih zamenjali nosilca kmetije. Glede na pripombe revizorjev Evropske komisije na MKGP svetujejo, da to storite šele, ko prejmete vsa izplačila v zvezi z letošnjo subvencijsko kampanjo. Menjava nosilcev kmetije je za revizorje sprejemljiva le v primeru smrti, prijavljene višje sile zaradi nezmožnosti za delo ali pa zaradi kandidiranja na ukrep mladi prevzemnik.

Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi

Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi. Z njimi bodo kmetje poskušali javnost opozoriti na nevzdržne razmere za živinorejo in še posebej rejo drobnice, do katerih je privedla brezglava evropska politika zaščite volkov in velikih zveri ter posledično njihovega velikega širjenja. Kresovi bodo letos prvič zagoreli tudi v Sloveniji.

Dovolj je!

Komentar tedna Lenarta Riharja.

Nas čaka domino efekt?

Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

Opozicija ob prvi obletnici Šarčeve vlade

Gostili smo Jelko Godec, SDS, Jožeta Horvata, NSI in Zmaga Jelinčiča, SNS. Kritično so ocenili dosedanje delo vlade, zlasti ideje o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, neambiciozno pokojninsko reformo in zamujanje pri infrastrukturnih projektih. Menijo, da je Slovenija nazadovala tudi pri mednarodnem ugledu, kar kaže komisarsko mesto, ki ga je dobila v Evropski komisiji.

Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu

V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.

Jože Mlakar: Popolna odsotnost političnih vicev, ki bi nam polepšali dan

Dr. Žiga Turk o aktualnem dogajanju v politiki

V oddaji smo gostili dr. Žiga Turka in se dotaknili aktualnega dogajanja na politični sceni.

Prevalje, Lokev, Markovci, Vodice

V oddaji smo spregovorili o ustavitvi naložbe in prilagajanju Lek-a na tržne razmere, zapletih pri izgradnji obvoznice na območju Vodic, o 230-letnici delovanja župnije Sv. Marka v Markovcih ter razstavi predmetov z motiviko Matere Božje v Vojaškem muzeju Tabor Lokev.

Vlada in pravice vsakega državljana

Leto delovanja Šarčeve vlade je več medijev pospremili z ugodnimi ocenami, čeprav Vlada ni storila še nobenih za državljane ključnih projektov: zdravstva, pokojninske reforme, pač pa se je ukvarjala z obrobnimi zadevami in problemi njenih članov. Nadaljuje prakso, da ozadja v nasledstvu bivših totalitarnih sil ropajo državljane, zavlačujejo izvedbo projektov kot je karavanški predor, drugi tir in podobno na račun davkoplačevalcev. Predsednik vlade je sicer katoličan in je o svoji veri govoril pred volitvami, zdaj njegov odnos do Cerkve pogosto kaže temu nasprotno podobo. Kot drugi taki slovenski politiki se sicer slika s papežem, a njegova vlada nadaljuje prakso proticerkvenih politikov, ki vse versko in povezano s Cerkvijo odstranjujejo ali celo skušajo izbrisati iz javnosti.

Slovenska misijonarja o papeževem obisku v Mozambiku

O papeževem obisku v Mozambiku smo se pogovarjali s s. Zvonko Mikec in Tonetom Grmom.

Jože Mlakar: 29 miljonov

Pred nekaj dnevi je bila na RTV kratka razprava o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Različni govorci so izražali svoja mnenja podpore ali nasprotovanja tej zamisli. Med glavnimi poudarki je bila zahteva po transparentnosti investicije.

Alojz Kovšca kritično o stanju v slovenski politiki

S predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco smo se pogovarjali o aktualnih političnih zadevah. Koliko vroča bo politična jesen je predvsem odvisno od politike in politikov. A zaradi tega ne bo manjkalo vprašanj: Kje zaostajamo, kaj storiti najprej, kdo naj bi povezoval narod in kako, bodo pri pokrajinah zmagali politični ali strokovni interesi... In to so vprašanja, ki smo jih zastavili predsedniku državnega sveta Alojzu Kovšci. Gre za državno institucijo, ki je marsikomu trn v peti.

Pričevanje taboriščnice Lidije Drobnič - Moč mi je dajala vera!

7. julija je minilo 70 let od uvedbe edinega ženskega taborišča pri nas. V nekdanji vasi kočevskih Nemcev Ferdrenk pri Kočevju je pod komunistično oblastjo trpelo od 600 do 700 žena in deklet, med njimi je bila tudi Lidija Drobnič. Ženske so ženske prisilno opravljati »družbenokoristno delo«, saj so jim očitali sodelovanje ali stik z ljudmi iz zahodnih držav, karierizem, protidržavno držo ali celo brezdelnost.

Dr. Stane Granda - Sedanja vlada, še bolj kot prejšnja, skrbi zgolj in samo za bogate

Nedavno je v enem osrednjih časopisov dober poznavalec slovenskih finančnih razmer zapisal trditev, da imamo Slovenci zaradi slabih gospodarjev na čelu države približno tretjino nižji BDP. Ni minilo nekaj dni, ko je ministrica Alenka Bratušek javno trdila, da imamo probleme v zdravstvu, šolstvu in pri pokojninah zaradi preplačanih javnih del v preteklosti. Glede na dejstvo, da se na proračun dobro spozna, njene izjave ni mogoče podcenjevati.Pred nekaj dnevi so se pojavili tudi neki glasovi v imenu upokojencev, ki pa so bili šibki in plehki, kot so bili nedavno o zvišanju pokojnin. Vse, predvsem pa najnižje, bi morali takoj zvišati najmanj za četrtino! Pričakovali bi reakcije pisunov, ki jim uredništva prepuščajo prostor za »pisma bralcev«, pa nič. Bog obvaruj! Če bi se pojavila neka zgodovinska resnica, ki bi oblatila podobo revolucije, ki je uradno ni bilo, ker je bil zgolj in samo boj proti okupatorju, bi nekatere revije pripravile celo posebne številke. Še vedno velja, da so v Sloveniji dobre teme samo ideološke, realno življenje nima vrednosti.V zraku krožijo zahteve po zvišanju plač državnim funkcionarjem. Če gre za predsednika države, vlade in nekatere ministre, bi se s tem strinjal. Nikakor pa ne v primeru, ko hočejo ta resnična neravnovesja izrabiti državni škrici. Seveda tudi njim privoščim višje plače, vendar v sorazmerju z drugimi državnimi uslužbenci. Dokler bo glavni dokaz za »strokovnost« predvsem strankarska pripadnost, je še to najmanj vprašljivo, če ne nemoralno.V Sloveniji so glede na ceno energije, hrane in številnih storitvenih dejavnosti, ki jih uravnava država, dejansko problem plače. Prav gospodarska vloga države kaže, da je njeno vodstvo glavni krivec za neprimerne plače in družbena neravnovesja. Položaj v domovih za ostarele, je kljub njegovemu ignoriranju, na robu eksplozije. Če s cenami teh državnih »uslug« primerjamo plače šefov državnih podjetij, se nam razkrije tragedija socialne Slovenije.Nedavno smo lahko prebrali, da imajo vodilni v napol državni energetiki neto letne plače okoli pol milijona eurov. Mogoče je tam blizu tudi direktor Krke, toda oni proizvajajo, se borijo na mednarodnem trgu, predvsem pa izjemno skrbijo za svoje delavce. Vodilni elektro podjetij pa zgolj in samo izrabljajo monopolni trg, dejstvo, da brez energije ne moremo živeti. Naš bencin je dražji kot v Avstriji, plače pa nekajkrat nižje. Enake testenine so v Italiji pol eura, pri nas več kot evro … Sedaj hočejo podražiti obvezno dodatno zavarovanje. Vsota presega vsoto letnega zvišanja pokojnine. Kje pa so ostale podražitve.Ne samo to. Zvišanje je za vse enako, za one, ki imajo 500 ali 2000 eurov pokojnine. Če to ni protiustavno v smislu načela, da je Slovenija socialna država, naj me »vrag tik tak vzame«. Podobnih primerov je veliko in kar je najhuje, še več jih bo. Vse bolj se kaže, da sedanja vlada, še bolj kot prejšnja, skrbi zgolj in samo za bogate.Danes sem bil v neki veleblagovnici, ki slovi po najnižjih cenah. Tudi šolskih pripomočkov. Jok otrok in vreščanje obupanih mater, da nakupa ne zmorejo, ker ne bodo imeli za preživetje, je bil pretresljiv. Pobegnil sem, ne da bi opravil namen obiska. Država krade predvsem revnim, ker jih je največ in ker kupujejo samo tisto, kar morajo. Zaposleni lahko reagirajo s štrajki, nekaj jim pomagajo sindikati. Kaj pa upokojenci, ki imajo za svoje voditelje večinoma prodane duše neuspešnih politikov?!Da bi onemogočili izražanje nezadovoljstva in družbeno kritiko, do skrajne obsedenosti preganjajo sovražni govor in nanj navezujoče si pojave. Proti sociali naperjenih dejanj, kot so zahteve po podražitvi velikih gradenj kot so drugi tir, karavanški predor, tretja os in podobno, za njimi stojijo vodilni člani Kučanovega Foruma 21, ne smemo kritizirati. Zlorabljanje človekovega dostojanstva in eksistenčne stiske, kot je bil primer županove farmacevtke, nevtralizira sodišče (nič ne govorite čez njega!!!!!!!!!). Vsak od nas bi lahko dodal še številne dokumentirane primere iz svojega okolja. Pohitite, dokler vam ne zavežejo usta določila o sovražnem govoru.Kot zgodovinar bi rad vprašal, bo sovražni govor tudi ponarejanje in zlorabljanje zgodovine. Tam so glavni mojstri v Zvezi borcev z Kučanom-Efialtom na čelu? Dajejo napake ali moralni zdrsi katoliških duhovnikov pravico do blatenja in žalitev verskega prepričanja, ki ga nam zagotavlja ustava? S kakšno pravico nam podtikajo, da je naša vera zgolj in samo rezultat manipulacij klera, da nimamo svojih spoznanj?Slovenija je gnila, da zaudarja do brezzračnega prostora nad nami. Tega seveda ni kriva ona, ampak mi, ki ne znamo biti državljani, ki se kot ljudje ne cenimo. Ni problem v premikanju proti sredini, nasprotovanju nacionalistom in antiekologom. Problem je v vrednotenju človekovega življenja! Tukaj in zdaj.Dediščina nadvrednosti ideologije nad vrednostjo in spoštovanjem človeškega dostojanstva vsakega posameznika je očitno za Slovence nepremagljiva. Vse bolj razumem one, ki trdijo, da je razprava o evtanaziji zgolj in samo priprava za dokončno rešitev pred onimi, ki so revni ter nebogljeni, ki trkajo na vest človeške družbe!

Z Mitjo Štularjem smo komentirali umik Igorja Šoltesa in posledice afere za družbo

Tanja Dominko se je pogovarjala s publicistom Mitjo Štularjem o Igorju Šoltesu, Marjanu Šarcu in Branetu Kralju, zlasti z vidika kadrovanja in odzivov nanj.

Aktualni pogovor

S prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o študijskih dnevih Draga, 14. Blejskem forumu, o pomenu diplomacije in izbiri diplomatskih predstavnikov, o nedavno umrlih velikih Slovencih Ivanu Omanu in Vinku Lipovcu ... pa tudi o kadrovanju »naših«

Kako težko bo kardinalom v primeru konklava izvoliti novega papeža?

O novo imenovanih kardinalih smo se pogovarjali s Karlom Bolčino.

Živimo v deželi Absurdistan?

Živimo v državi, ki jo zadnje čase vlade bolj in bolj spreminjajo v deželo visoko organizirane bebavosti. Spomnimo se samo naravnost bizarnega dogajanja ob gradnji drugega tira in sedanje komedije ob gradnji druge cevi karavanškega cestnega tunela, na polomijo s termoelektrarno Šoštanj, na gradnjo »tretje razvojne osi«, na kopičenje plastičnih odpadkov, povsem neustrezno ravnanje z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki, da o visoko radioaktivnih sploh ne govorimo ...O teh in še drugih temah je razmišljal današnji avtor Komentarja tedna.

Novinar Bojan Požar o Kralju in kadriranju

Novinar Bojan Požar je prvi objavil dokument, ki priča, da je predsednica nadzornega sveta Uradnega lista prijavila generalnega sekretarja stranke Marjana Šarca Braneta Kralja, ker je poskušal vplivati na izbiro direktorja Uradnega lista. Dejal ji je nekako tako, da država pričakuje, da bo to mesto zasedel Igor Šoltes. Tanja Dominko je poklicala Požarja, ki je dejal, da so tudi nanj pritiskali, naj dokumenta ne objavi.

Nevzdržne razmere v slovenskem zdravstvu

Celovite reforme še kar ni na vidiku. Komu je v interesu ohranjanje statusa quo? O tem je v oddaji Pogovor o med drugim razmišljal priznan kardiolog doktor Marko Noč.

Andrej Tomelj: Avtogoli slovenske zunanje politike

Avtogoli slovenske zunanje politike, je naslov komentarja, ki ga je za portal Časnik.si napisal Andrej Tomelj. Govori o novi ameriški veleposlanici v ZDA. Končno smo s srcu Evrope in popku sveta učakali prihod nove ameriške veleposlanice in jadra slovenskega žurnalizma so se napela v močnem vetru, ki je zavel ob njenih prvih korakih na sončni stran Alp. Še z nobenim veleposlanikom doslej si ob njegovem prihodu nismo dali toliko opraviti. V komentarjih je moč zaznati vse, od podcenjevanja nove veleposlanice do užaljenosti zaradi nezanimanja ameriške zunanje politike za Slovenijo.Veleposlanica Lynda Blanchard ni karierna diplomatka. Zato ji številni komentatorji očitajo, da si je veleposlaniško mesto kupila s težkimi milijoni, ki jih je darovala republikancem in Donaldu Trumpu v njegovi volilni kampanji. Je s tem kaj narobe? Nič; to je ameriški način financiranja politike. Slovenski žurnalisti, pometajte raje pred domačim pragom. Vendar ne pod preprogo! Pometajte raje na kup, ki ga bo lahko videl kdorkoli, tudi iz letala. Raziščite, kaj je z rdečimi številkami, v katerih je umirala LDS, kako krije izgubo parlamentarna stranka SD itd. Potrudili ste se le pri vprašljivem posojilu SDS-u, ki pa ga je stranka takoj poplačala in vrtoglavo drago preplačala.Povsem smo pozabili na Lyndinega soseda, veleposlanika Ruske federacije. Z njim postaja soseda, čeprav je ameriška ambasada na Prešernovi cesti, ruska pa na Tomšičevi. Kako zgovorna naslova: genialni Slovenec in svetovljan nasproti partijskemu sekretarju!Skoraj bo že deset let, kar Doku Gapurovič Zavgajev zaseda mesto veleposlanika v Sloveniji. Putin in Medvedjev sta vedela koga, kam, zakaj in za kaj sta ga poslala v Ljubljano. Putin še predobro ve, zakaj je Zavgajev, kljub starosti (decembra bo dopolnil devetinsedemdeset let) nenadomestljiv. Zavgajev v Kremelj ni prinesel milijonov. V nahrbtniku je imel le bleščečo partijsko kariero ter problematična in nečastna dejanja v Čečeniji. Ne naši oblastniki ne žurnalisti provladnih medijev niso mogli in/ali si upali odločno ugovarjati temu, koga Rusi pošiljajo v Ljubljano. Zunanji minister Žbogar je bil ob ruski nameri celo naravnost navdušen. Pozdravil je dejstvo, da k nam prihaja za veleposlanika celo namestnik ruskega zunanjega ministra.V kateri resnično demokratični državi bi Zavgajev užival gostoljubje? Ni problematičen samo njegov življenjepis ampak tudi njegove čudne predstave o delu veleposlanika. Na odprti sceni se je bratil s Turnškovimi borci, s podporo navezi Janković-Erjavec se je vtikal v zadnje državnozborske volitve. Z zaskrbljenostjo lahko ugibamo, kakšne poteze je vlekel v zaodrju. Njegovo nezaslišano početje pred volitvami je med drugimi močno razburilo Damirja Črnčeca. Prav zanimivo bi bilo današnje videnje predrznega veleposlanikovega ravnanja v očeh aktualnega vladnega sekretarja.Po Erjavčevi vroči ljubezni z Rusijo smo si od novega zunanjega ministra obetali bolj uravnoteženo zunanjo politiko. Žal je Cerar človek, za katerega ljudska modrost pravi, da kar z glavo naredi, z ritjo podre. Minister Cerar se je vendarle odpravil v ZDA in že prvi dan zabil Sloveniji avtogol. V Washingtonu se je srečal z demokratsko senatorko Klobucharjevo, ki jo nekateri omenjajo kot kandidatko z predsednico, torej Trumpovo izzivalko. Kaj sta govorila s političarko belokranjskih korenin, ali sta jedla potico ali belokranjsko pogačo, ni pomembno. Pomembna je usodna napaka, da je po dolgoletnem diplomatskem zatišju slovenski zunanji minister pohitel v Trumpu sovražni tabor.Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Klobucharjeva v senatu glasovala proti imenovanju Lynde Blanchard za veleposlanico, glasovala je proti prijateljici in zaupnici Melanije Trump. In potem jokamo, da Melanija ničesar ne postori za Slovenijo. Naj gre v slovenski gol in brani domovino svoje mladosti pred avtogoli? Naj občuduje grobo obtesano plavo skulpturo nad Sevnico, s katero se ji posmehujejo »umetnik« in slovenski amerikanofobi?Kaj Slovenci v teh dneh sporočamo urbi et orbi? Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba, tako rekoč iz časa ameriške državljanske vojne: kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Hudo! Je premožna in nekoruptivna. Še huje!Prijateljuje z družino Trump. Najhuje!

Župan Železnikov Anton Luznar o vplivu volkov na podeželje

Posnetek izjave je z okrogle mize Civilne iniciative Cerkno v Davči, ki je bila 17. 8. 2019.

P. Branko Cestnik o Dnevu spomina na žrtve vseh totalitarizmov

Z nami je bil kalretinec p. Branko Cestnik. Dotaknili smo se Dneva spomina na žrtve vseh totalitarizmov, ki je bil 23. avgusta, vloge ženske v Cerkvi, požarov v Amazoniji in drugih aktualnih tem.

Tino Mamić: Tri pokrajine namesto 11 parcel

Slovenska ustava pravi, da je naša država razdeljena na pokrajine. Tudi evropska zakonodaja govori o nujnosti pokrajin – to smo zaobšli z ustanovitvijo takoimenovanih kohezijskih regij. Da politiki, torej vlada, parlament in predsednik republike v več kot četrt stoletja niso uveljavili tega dela ustave je škandalozno ...

Komentar si lahko v celoti preberete na spletni strani www.Domovina.je.

V spomin Ivanu Omanu

Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.

Jutri se začne sejem AGRA

Jutri bo v Gornji Radgoni odprl svoja vrata letošnji že 57. sejem Agra, na katerem se bo prestavilo 1850 razstavljavcev iz 32 držav, pravi Mateja Jaklič, direktorica komerciale Pomurskega sejma.

Ministrica Aleksandra Pivec: Dobivam občutek, da v Sloveniji kmetijstva ne želimo!

Zdi se, da smo v naši državi prišli do trenutka, ko si precejšen in predvsem družbeno odmeven ter v medijih in na socialnih omrežjih glasen del publike prizadeva vsem dopovedati, da kmetijstva ne potrebujemo. O tej dilemi sem se v začetku tedna pogovarjal z ministrico dr. Aleksandro Pivec.

Okrogla miza v Davči: Zahteve glede škode po zvereh

Veliko besed na temo zveri je bilo izrečenih že pred današnjim sestankom pri predsedniku vlade. Med drugim so se minulo soboto v Davči zbrali rejci pašnih živali na Cerkljanskem in v okolici. Civilna iniciativa Cerkno je pripravila okroglo mizo, ki so se je udeležili tudi predstavniki vlade. Več kmetov in predstavnikov občin je predstavilo svoje zahteve zaradi škode po zvereh. Dogajanje je spremljala novinarka Petra Stopar.

Pravne zagate

V našem studiu je bila redna gostja Mateja Maček, strokovnjakinja za pravo. Dediščina je bila skupna tema nekaterih vprašanj, ki smo jih dobili po e-pošti.

Pritisk bolezni in škodljivcev v pridelavi sadja

Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota, je pod drobnogled vzel letošnjo pridelovalno sezono sadja in posebej izpostavil področje bolezni in škodljivcev.

Dr. Andreja Valič Zver o pomenu dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov

Ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo se pogovarjali z direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver.

Novinar Andrej Černic o politični krizi v Italiji

Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.

Pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja

Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota je pod drobnogled vzel pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja.

Če Nemčija kihne …

Če Nemčija kihne, se lahko hitro prehladi tudi ostali del Evropske unije. Na to opozarja ekonomist dr. Matej Lahovnik. Kot dodaja, utegnejo biti na udaru predvsem gospodarstva, ki so zelo odvisna od dogajanja v tej državi. Med njimi je Slovenija, ki se mora pripraviti na morebitno novo krizo.

Zakaj imajo vodstva javnih zdravstvenih zavodov to poletje še dodatne skrbi?

Minister za zdravje Aleš Šabeder je sredi maja podpisal soglasje k dokumentu o poklicnih kompetencah v dejavnosti zdravstvene nege. S tem so začeli teči roki, v katerih je treba podeliti licence tistim srednjim medicinskim sestram, ki so 12 let vsaj polovico delovnega časa opravljale tudi naloge diplomiranih medicinskih sester. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo na kratko časovnico, omenjajo tudi več ostalih pomislekov. Govorili smo z direktorjem Marjanom Pintarjem.

Pogovor z vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem

V oddaji smo se z vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem pogovarjali o meji med tremi vejami oblasti ter o spoštovanju odločitev ustavnega sodišča.

Utrinek z okrogle mize v Davči

Na pobudo Civilne iniciative Cerkno so se v soboto v Davči prvič za skupno mizo zbrali vsi ključni akterji pri reševanju problematike odstrela zveri: predstavniki kmetov, lovcev, Zavoda za gozdove, občin, naravovarstvenikov ter obeh ministrstev. Zbrani kmetje so pozvali k popolni odstranitvi volkov z območja Severne Primorske, posebej Cerkljanskega kjer je zaradi hribovite krajine nemogoče izvajati zaščitne ukrepe, škoda zaradi intenzivnih napadov volkov na pašne živali pa je ogromna. Kmetje in prebivalci so bili kritični tudi do širitve projekta Slowolf. Podrobneje kolegica Petra Stopar.

dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana

Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

Lojze Peterle o spominih na Ivana Omana

Umrl je Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, so sporočili iz SLS. Bil je eden ključnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanju Slovenije, politični sopotniki in tekmeci pa se ga spominjajo kot treznega politika in velikega Slovenca.

Leta debelih krav se iztekajo, Slovenija pa še kar brezskrbno troši

V komentarju, objavljenem na spletnem portalu Domovina.je, smo prebirali besede Aleša Medena.

Jutri II. protest kmetov v Jelšanah in problemska okrogla miza v Davči

Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.

Dr. Ivan Štuhec: S partizani čez poletje

Komunisti so izkoriščali zahodno naivnost, da so dobili pomoč v hrani, opremi in saniteti, hkrati pa gojili ideološke simpatije do Stalina in samo čakali, da bodo zavezniki pobrali šila in kopita. Ta logika delovanj se je nadaljevala v čas po vojni in vse v naš čas, ko v bruseljski birokraciji ne razumejo kje je jedro družbeno-političnega problema postkomunističnih držav.