Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 10. 2021
p. Branko Cestnik o suverenosti domovine

V oddaji smo gostili p. Branka Cestnika. Govorili smo o domovini, suverenosti, domoljubju … Ker letos obhajamo 30-letnico osamosvojitvenih dogodkov, je pogovor o teh temah nujen in potreben.

p. Branko Cestnik o suverenosti domovine

V oddaji smo gostili p. Branka Cestnika. Govorili smo o domovini, suverenosti, domoljubju … Ker letos obhajamo 30-letnico osamosvojitvenih dogodkov, je pogovor o teh temah nujen in potreben.

politikadružbadomovina

Spoznanje več, predsodek manj

p. Branko Cestnik o suverenosti domovine

V oddaji smo gostili p. Branka Cestnika. Govorili smo o domovini, suverenosti, domoljubju … Ker letos obhajamo 30-letnico osamosvojitvenih dogodkov, je pogovor o teh temah nujen in potreben.

VEČ ...|25. 10. 2021
p. Branko Cestnik o suverenosti domovine

V oddaji smo gostili p. Branka Cestnika. Govorili smo o domovini, suverenosti, domoljubju … Ker letos obhajamo 30-letnico osamosvojitvenih dogodkov, je pogovor o teh temah nujen in potreben.

Alen Salihović

politikadružbadomovina

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 10. 2021
Peter Jerman: Napetost v zvezi z razpravo o vladavini prava v EU se stopnjuje. Poljski slabo kaže

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman: Napetost v zvezi z razpravo o vladavini prava v EU se stopnjuje. Poljski slabo kaže

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Jerman: Napetost v zvezi z razpravo o vladavini prava v EU se stopnjuje. Poljski slabo kaže

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|25. 10. 2021
Peter Jerman: Napetost v zvezi z razpravo o vladavini prava v EU se stopnjuje. Poljski slabo kaže

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|24. 10. 2021
Jože Černe - Pričevanje 1. del

V oddaji Moja zgodba smo se tokrat ustavili ob knjigi Moč spominov avtorja Jožeta Černeta. Gre za spomine na življenje v Kozarjah, na Vrhovcih in Brdu pri Ljubljani pred, med in po drugi svetovni vojni! Jože Černe, inženir strojništva in akademski glasbenik pevec, solist v Koroškem in kasneje Ribniškem oktetu ima zelo dober spomin in dogodke iz svoje mladosti je delil tudi z nami. Prisluhnete lahko 1. delu pričevanja.

Jože Černe - Pričevanje 1. del

V oddaji Moja zgodba smo se tokrat ustavili ob knjigi Moč spominov avtorja Jožeta Černeta. Gre za spomine na življenje v Kozarjah, na Vrhovcih in Brdu pri Ljubljani pred, med in po drugi svetovni vojni! Jože Černe, inženir strojništva in akademski glasbenik pevec, solist v Koroškem in kasneje Ribniškem oktetu ima zelo dober spomin in dogodke iz svoje mladosti je delil tudi z nami. Prisluhnete lahko 1. delu pričevanja.

spominpolitikaJože ČerneMoč spominovKozarje Vrhovci Brdo med vojno

Moja zgodba

Jože Černe - Pričevanje 1. del

V oddaji Moja zgodba smo se tokrat ustavili ob knjigi Moč spominov avtorja Jožeta Černeta. Gre za spomine na življenje v Kozarjah, na Vrhovcih in Brdu pri Ljubljani pred, med in po drugi svetovni vojni! Jože Černe, inženir strojništva in akademski glasbenik pevec, solist v Koroškem in kasneje Ribniškem oktetu ima zelo dober spomin in dogodke iz svoje mladosti je delil tudi z nami. Prisluhnete lahko 1. delu pričevanja.

VEČ ...|24. 10. 2021
Jože Černe - Pričevanje 1. del

V oddaji Moja zgodba smo se tokrat ustavili ob knjigi Moč spominov avtorja Jožeta Černeta. Gre za spomine na življenje v Kozarjah, na Vrhovcih in Brdu pri Ljubljani pred, med in po drugi svetovni vojni! Jože Černe, inženir strojništva in akademski glasbenik pevec, solist v Koroškem in kasneje Ribniškem oktetu ima zelo dober spomin in dogodke iz svoje mladosti je delil tudi z nami. Prisluhnete lahko 1. delu pričevanja.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože ČerneMoč spominovKozarje Vrhovci Brdo med vojno

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|24. 10. 2021
Prostovoljstvo pri JRS

Program prostovoljstva pri Jezuitskem združenju za begunce Slovenije (JRS) traja že več kot 20 let. Predstavil ga je direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger. 

Prostovoljstvo pri JRS

Program prostovoljstva pri Jezuitskem združenju za begunce Slovenije (JRS) traja že več kot 20 let. Predstavil ga je direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger. 

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Prostovoljstvo pri JRS

Program prostovoljstva pri Jezuitskem združenju za begunce Slovenije (JRS) traja že več kot 20 let. Predstavil ga je direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger. 

VEČ ...|24. 10. 2021
Prostovoljstvo pri JRS

Program prostovoljstva pri Jezuitskem združenju za begunce Slovenije (JRS) traja že več kot 20 let. Predstavil ga je direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger. 

JRSMatjaž Merljak

politikainfobegunci

Iz naših krajev

VEČ ...|23. 10. 2021
Kočevje, Novo mesto, Tolmin, Horjul

Poročali smo o boju zoper epidemijo v Kočevju, težavah ribiške družine Tolmin zaradi izpada prihodkov od prodaje turističnih ribolovnih dovolilnic, ureditvi parkirišč v Gabrju pod Gorjanci, kjer želijo prekiniti divje parkiranje, obiskali pa smo tudi Zoo park pri Horjulu. 

Kočevje, Novo mesto, Tolmin, Horjul

Poročali smo o boju zoper epidemijo v Kočevju, težavah ribiške družine Tolmin zaradi izpada prihodkov od prodaje turističnih ribolovnih dovolilnic, ureditvi parkirišč v Gabrju pod Gorjanci, kjer želijo prekiniti divje parkiranje, obiskali pa smo tudi Zoo park pri Horjulu. 

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Kočevje, Novo mesto, Tolmin, Horjul

Poročali smo o boju zoper epidemijo v Kočevju, težavah ribiške družine Tolmin zaradi izpada prihodkov od prodaje turističnih ribolovnih dovolilnic, ureditvi parkirišč v Gabrju pod Gorjanci, kjer želijo prekiniti divje parkiranje, obiskali pa smo tudi Zoo park pri Horjulu. 

VEČ ...|23. 10. 2021
Kočevje, Novo mesto, Tolmin, Horjul

Poročali smo o boju zoper epidemijo v Kočevju, težavah ribiške družine Tolmin zaradi izpada prihodkov od prodaje turističnih ribolovnih dovolilnic, ureditvi parkirišč v Gabrju pod Gorjanci, kjer želijo prekiniti divje parkiranje, obiskali pa smo tudi Zoo park pri Horjulu. 

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 10. 2021
Dr. Matej Lahovnik o energetski krizi

Vlada je regulirala višino marže za kurilno olje, v prihodnje pa bo najverjetneje na energetski trg morala poseči še z nekaterimi drugimi ukrepi. Med njimi se omenja energetske vavčerje, ki jim je naklonjen tudi ekonomist Matej Lahovnik. Ta je v pogovoru za naš radio pojasnil, da država najlažje vpliva na cene električne energije, hkrati pa ima različne možnosti, kako lahko pomaga najranljivejšim in gospodarstvu. 

Dr. Matej Lahovnik o energetski krizi

Vlada je regulirala višino marže za kurilno olje, v prihodnje pa bo najverjetneje na energetski trg morala poseči še z nekaterimi drugimi ukrepi. Med njimi se omenja energetske vavčerje, ki jim je naklonjen tudi ekonomist Matej Lahovnik. Ta je v pogovoru za naš radio pojasnil, da država najlažje vpliva na cene električne energije, hkrati pa ima različne možnosti, kako lahko pomaga najranljivejšim in gospodarstvu. 

infodružbapolitikapogovornarava

Informativni prispevki

Dr. Matej Lahovnik o energetski krizi

Vlada je regulirala višino marže za kurilno olje, v prihodnje pa bo najverjetneje na energetski trg morala poseči še z nekaterimi drugimi ukrepi. Med njimi se omenja energetske vavčerje, ki jim je naklonjen tudi ekonomist Matej Lahovnik. Ta je v pogovoru za naš radio pojasnil, da država najlažje vpliva na cene električne energije, hkrati pa ima različne možnosti, kako lahko pomaga najranljivejšim in gospodarstvu. 

VEČ ...|21. 10. 2021
Dr. Matej Lahovnik o energetski krizi

Vlada je regulirala višino marže za kurilno olje, v prihodnje pa bo najverjetneje na energetski trg morala poseči še z nekaterimi drugimi ukrepi. Med njimi se omenja energetske vavčerje, ki jim je naklonjen tudi ekonomist Matej Lahovnik. Ta je v pogovoru za naš radio pojasnil, da država najlažje vpliva na cene električne energije, hkrati pa ima različne možnosti, kako lahko pomaga najranljivejšim in gospodarstvu. 

Radio Ognjišče

infodružbapolitikapogovornarava

Komentar Časnik.si

VEČ ...|20. 10. 2021
Mitja Pucelj: Svoboda je pomembnejša od zdravja. Dokler ne zboliš.

Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.

Mitja Pucelj: Svoboda je pomembnejša od zdravja. Dokler ne zboliš.

Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.

komentarkoronaviruspolitikaprotesti

Komentar Časnik.si

Mitja Pucelj: Svoboda je pomembnejša od zdravja. Dokler ne zboliš.

Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.

VEČ ...|20. 10. 2021
Mitja Pucelj: Svoboda je pomembnejša od zdravja. Dokler ne zboliš.

Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.

Mitja Pucelj

komentarkoronaviruspolitikaprotesti

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 10. 2021
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o pogoju prebolelosti in cepljenja ter nasilnih protestih

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o pogoju prebolelosti in cepljenja ter nasilnih protestih

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.

politikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o pogoju prebolelosti in cepljenja ter nasilnih protestih

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.

VEČ ...|18. 10. 2021
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o pogoju prebolelosti in cepljenja ter nasilnih protestih

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.

Alen Salihović

politikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|18. 10. 2021
Rok Čakš: Kaj sem o svobodi medijev v Sloveniji povedal evropskim poslancem delegacije LIBE

Minuli četrtek sem se, skupaj s sedmimi novinarskimi kolegi, na povabilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta, udeležil pogovora z delegacijo, ki je v Slovenijo prišla preverjat dejstva glede vladavine prava in svobode medijev v naši državi. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Kaj sem o svobodi medijev v Sloveniji povedal evropskim poslancem delegacije LIBE

Minuli četrtek sem se, skupaj s sedmimi novinarskimi kolegi, na povabilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta, udeležil pogovora z delegacijo, ki je v Slovenijo prišla preverjat dejstva glede vladavine prava in svobode medijev v naši državi. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Kaj sem o svobodi medijev v Sloveniji povedal evropskim poslancem delegacije LIBE

Minuli četrtek sem se, skupaj s sedmimi novinarskimi kolegi, na povabilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta, udeležil pogovora z delegacijo, ki je v Slovenijo prišla preverjat dejstva glede vladavine prava in svobode medijev v naši državi. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|18. 10. 2021
Rok Čakš: Kaj sem o svobodi medijev v Sloveniji povedal evropskim poslancem delegacije LIBE

Minuli četrtek sem se, skupaj s sedmimi novinarskimi kolegi, na povabilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta, udeležil pogovora z delegacijo, ki je v Slovenijo prišla preverjat dejstva glede vladavine prava in svobode medijev v naši državi. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|17. 10. 2021
Lojze Peterle ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba z osamosvojitveno tematiko je bil tokrat z nami predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle. Z njim smo obujali spomine na čase osamosvajanja. Ker je zdaj tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve smo ga vprašali tudi, zakaj ni enotnosti med veteranskimi združenji? V pogovoru pa smo razmišljali tudi o domoljubju v državi, družbi, šolstvu. 

Lojze Peterle ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba z osamosvojitveno tematiko je bil tokrat z nami predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle. Z njim smo obujali spomine na čase osamosvajanja. Ker je zdaj tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve smo ga vprašali tudi, zakaj ni enotnosti med veteranskimi združenji? V pogovoru pa smo razmišljali tudi o domoljubju v državi, družbi, šolstvu. 

spominpolitikaLojze Peterle30 let samostojnosti

Moja zgodba

Lojze Peterle ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba z osamosvojitveno tematiko je bil tokrat z nami predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle. Z njim smo obujali spomine na čase osamosvajanja. Ker je zdaj tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve smo ga vprašali tudi, zakaj ni enotnosti med veteranskimi združenji? V pogovoru pa smo razmišljali tudi o domoljubju v državi, družbi, šolstvu. 

VEČ ...|17. 10. 2021
Lojze Peterle ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba z osamosvojitveno tematiko je bil tokrat z nami predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle. Z njim smo obujali spomine na čase osamosvajanja. Ker je zdaj tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve smo ga vprašali tudi, zakaj ni enotnosti med veteranskimi združenji? V pogovoru pa smo razmišljali tudi o domoljubju v državi, družbi, šolstvu. 

Jože Bartolj

spominpolitikaLojze Peterle30 let samostojnosti

Iz naših krajev

VEČ ...|16. 10. 2021
Ptuj, Brje, Pušča, Straža

Poročali smo o razvojnem programu za Podravje in da mineva 30 let od obnovitve in ponovne posvetitve cerkve Svetega Martina nad Brjami, kjer je maševal tudi pesnik Simon Gregorčič. Pogledali smo tudi v romsko naselje Pušča, ki praznuje 110 let ustanovitve, in v opuščene glinokope v Zalogu pri Novem mestu, ki so postali učna pot.

Ptuj, Brje, Pušča, Straža

Poročali smo o razvojnem programu za Podravje in da mineva 30 let od obnovitve in ponovne posvetitve cerkve Svetega Martina nad Brjami, kjer je maševal tudi pesnik Simon Gregorčič. Pogledali smo tudi v romsko naselje Pušča, ki praznuje 110 let ustanovitve, in v opuščene glinokope v Zalogu pri Novem mestu, ki so postali učna pot.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Ptuj, Brje, Pušča, Straža

Poročali smo o razvojnem programu za Podravje in da mineva 30 let od obnovitve in ponovne posvetitve cerkve Svetega Martina nad Brjami, kjer je maševal tudi pesnik Simon Gregorčič. Pogledali smo tudi v romsko naselje Pušča, ki praznuje 110 let ustanovitve, in v opuščene glinokope v Zalogu pri Novem mestu, ki so postali učna pot.

VEČ ...|16. 10. 2021
Ptuj, Brje, Pušča, Straža

Poročali smo o razvojnem programu za Podravje in da mineva 30 let od obnovitve in ponovne posvetitve cerkve Svetega Martina nad Brjami, kjer je maševal tudi pesnik Simon Gregorčič. Pogledali smo tudi v romsko naselje Pušča, ki praznuje 110 let ustanovitve, in v opuščene glinokope v Zalogu pri Novem mestu, ki so postali učna pot.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Pogovor o

VEČ ...|13. 10. 2021
Brezposelnost nizka, nekateri delodajalci težko najdejo kadre

Spregovorili smo o razmerah na trgu dela. Podatki o registrirani brezposelnosti so izjemno spodbudni, nekateri delodajalci pa imajo celo težave z iskanjem delovne sile. Zato si pristojni z različnimi ukrepi prizadevajo za zagotavljanje kadrov. Naš gost je bil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, s katerim smo se v oddaji dotaknili tudi aktualnega političnega dogajanja.

Brezposelnost nizka, nekateri delodajalci težko najdejo kadre

Spregovorili smo o razmerah na trgu dela. Podatki o registrirani brezposelnosti so izjemno spodbudni, nekateri delodajalci pa imajo celo težave z iskanjem delovne sile. Zato si pristojni z različnimi ukrepi prizadevajo za zagotavljanje kadrov. Naš gost je bil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, s katerim smo se v oddaji dotaknili tudi aktualnega političnega dogajanja.

politikaživljenjedeloslužbe

Pogovor o

Brezposelnost nizka, nekateri delodajalci težko najdejo kadre

Spregovorili smo o razmerah na trgu dela. Podatki o registrirani brezposelnosti so izjemno spodbudni, nekateri delodajalci pa imajo celo težave z iskanjem delovne sile. Zato si pristojni z različnimi ukrepi prizadevajo za zagotavljanje kadrov. Naš gost je bil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, s katerim smo se v oddaji dotaknili tudi aktualnega političnega dogajanja.

VEČ ...|13. 10. 2021
Brezposelnost nizka, nekateri delodajalci težko najdejo kadre

Spregovorili smo o razmerah na trgu dela. Podatki o registrirani brezposelnosti so izjemno spodbudni, nekateri delodajalci pa imajo celo težave z iskanjem delovne sile. Zato si pristojni z različnimi ukrepi prizadevajo za zagotavljanje kadrov. Naš gost je bil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, s katerim smo se v oddaji dotaknili tudi aktualnega političnega dogajanja.

Andrej Šinko

politikaživljenjedeloslužbe

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 10. 2021
Sodnik Jaklič o zadržanju ukrepa PC: Izguba življenja in zdravja nesporno hujši škodljivi posledici

Ustavno sodišče je nedavno zadržalo vladni odlok, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Za zadržanje odloka je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, dva, Klemen Jaklič in Marko Šorli, sta bila proti. Odklonilni in preostala pritrdilna ločena mnenja je ustavno sodišče objavilo kar štiri dni po odločitvi večine. Kot je zapisal sodnik Jaklič sta izguba življenja in zdravja zaradi slabše stopnje precepljenosti sredi epidemije nesporno hujši škodljivi posledici. To je ponovil tudi v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče.

Sodnik Jaklič o zadržanju ukrepa PC: Izguba življenja in zdravja nesporno hujši škodljivi posledici

Ustavno sodišče je nedavno zadržalo vladni odlok, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Za zadržanje odloka je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, dva, Klemen Jaklič in Marko Šorli, sta bila proti. Odklonilni in preostala pritrdilna ločena mnenja je ustavno sodišče objavilo kar štiri dni po odločitvi večine. Kot je zapisal sodnik Jaklič sta izguba življenja in zdravja zaradi slabše stopnje precepljenosti sredi epidemije nesporno hujši škodljivi posledici. To je ponovil tudi v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče.

infopogovorpolitikakoronavirusustavno sodišče

Informativni prispevki

Sodnik Jaklič o zadržanju ukrepa PC: Izguba življenja in zdravja nesporno hujši škodljivi posledici

Ustavno sodišče je nedavno zadržalo vladni odlok, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Za zadržanje odloka je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, dva, Klemen Jaklič in Marko Šorli, sta bila proti. Odklonilni in preostala pritrdilna ločena mnenja je ustavno sodišče objavilo kar štiri dni po odločitvi večine. Kot je zapisal sodnik Jaklič sta izguba življenja in zdravja zaradi slabše stopnje precepljenosti sredi epidemije nesporno hujši škodljivi posledici. To je ponovil tudi v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče.

VEČ ...|12. 10. 2021
Sodnik Jaklič o zadržanju ukrepa PC: Izguba življenja in zdravja nesporno hujši škodljivi posledici

Ustavno sodišče je nedavno zadržalo vladni odlok, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Za zadržanje odloka je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, dva, Klemen Jaklič in Marko Šorli, sta bila proti. Odklonilni in preostala pritrdilna ločena mnenja je ustavno sodišče objavilo kar štiri dni po odločitvi večine. Kot je zapisal sodnik Jaklič sta izguba življenja in zdravja zaradi slabše stopnje precepljenosti sredi epidemije nesporno hujši škodljivi posledici. To je ponovil tudi v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče.

Alen Salihović

infopogovorpolitikakoronavirusustavno sodišče

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 10. 2021
Dr. Peter Gregorčič: Levim strankam očitno ni mar za ljudi

Slovenija je že dalj časa močno razdeljena. Pred dobrim letom in pol je za krmilo stopila tretja vlada Janeza Janše, ki bi se morala osredotočiti na boj proti novemu koronavirusu ter njegovim posledicam v družbi in gospodarstvu. A praktično od samega začetka bije vse ostale boje - z opozicijo, različnimi interesnimi skupinami, celo mediji, tožilstvom in sodstvom. Komu koristijo trenutne napete razmere? Govorili smo s političnim komentatorjem dr. Petrom Gregorčičem.

Dr. Peter Gregorčič: Levim strankam očitno ni mar za ljudi

Slovenija je že dalj časa močno razdeljena. Pred dobrim letom in pol je za krmilo stopila tretja vlada Janeza Janše, ki bi se morala osredotočiti na boj proti novemu koronavirusu ter njegovim posledicam v družbi in gospodarstvu. A praktično od samega začetka bije vse ostale boje - z opozicijo, različnimi interesnimi skupinami, celo mediji, tožilstvom in sodstvom. Komu koristijo trenutne napete razmere? Govorili smo s političnim komentatorjem dr. Petrom Gregorčičem.

infopolitikakoronaviruspogovor

Informativni prispevki

Dr. Peter Gregorčič: Levim strankam očitno ni mar za ljudi

Slovenija je že dalj časa močno razdeljena. Pred dobrim letom in pol je za krmilo stopila tretja vlada Janeza Janše, ki bi se morala osredotočiti na boj proti novemu koronavirusu ter njegovim posledicam v družbi in gospodarstvu. A praktično od samega začetka bije vse ostale boje - z opozicijo, različnimi interesnimi skupinami, celo mediji, tožilstvom in sodstvom. Komu koristijo trenutne napete razmere? Govorili smo s političnim komentatorjem dr. Petrom Gregorčičem.

VEČ ...|11. 10. 2021
Dr. Peter Gregorčič: Levim strankam očitno ni mar za ljudi

Slovenija je že dalj časa močno razdeljena. Pred dobrim letom in pol je za krmilo stopila tretja vlada Janeza Janše, ki bi se morala osredotočiti na boj proti novemu koronavirusu ter njegovim posledicam v družbi in gospodarstvu. A praktično od samega začetka bije vse ostale boje - z opozicijo, različnimi interesnimi skupinami, celo mediji, tožilstvom in sodstvom. Komu koristijo trenutne napete razmere? Govorili smo s političnim komentatorjem dr. Petrom Gregorčičem.

Helena Križnik

infopolitikakoronaviruspogovor

Komentar Domovina.je

VEČ ...|11. 10. 2021
Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|11. 10. 2021
Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|10. 10. 2021
Vosovski likvidatorji - pričevanje dr. Miloš Kobal

V ciklu Vosovski likvidatorji oddaje Moja zgodba, se tokrat ustavljamo ob imenu prof. dr. Miloša Kobala. Ta se je že kot zelo mlad dijak vključil v delo VOS, bil nato komunistični vohun pri domobrancih, končno pa je nastopil tudi v oddaji Spomini na RTV Slovenija. Leta 1978 je opravil vrsto razgovorov o delu ilegalcev v Ljubljani in tokrat lahko ob njem poslušate še Sonjo Flajs Ojčo in Lidijo Dermastja Kovič. Zanimiv je razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vosovski likvidatorji - pričevanje dr. Miloš Kobal

V ciklu Vosovski likvidatorji oddaje Moja zgodba, se tokrat ustavljamo ob imenu prof. dr. Miloša Kobala. Ta se je že kot zelo mlad dijak vključil v delo VOS, bil nato komunistični vohun pri domobrancih, končno pa je nastopil tudi v oddaji Spomini na RTV Slovenija. Leta 1978 je opravil vrsto razgovorov o delu ilegalcev v Ljubljani in tokrat lahko ob njem poslušate še Sonjo Flajs Ojčo in Lidijo Dermastja Kovič. Zanimiv je razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

spominpolitikaMiloš KobalSinja Flajs OjčaLidija Dermastja Kovič

Moja zgodba

Vosovski likvidatorji - pričevanje dr. Miloš Kobal

V ciklu Vosovski likvidatorji oddaje Moja zgodba, se tokrat ustavljamo ob imenu prof. dr. Miloša Kobala. Ta se je že kot zelo mlad dijak vključil v delo VOS, bil nato komunistični vohun pri domobrancih, končno pa je nastopil tudi v oddaji Spomini na RTV Slovenija. Leta 1978 je opravil vrsto razgovorov o delu ilegalcev v Ljubljani in tokrat lahko ob njem poslušate še Sonjo Flajs Ojčo in Lidijo Dermastja Kovič. Zanimiv je razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

VEČ ...|10. 10. 2021
Vosovski likvidatorji - pričevanje dr. Miloš Kobal

V ciklu Vosovski likvidatorji oddaje Moja zgodba, se tokrat ustavljamo ob imenu prof. dr. Miloša Kobala. Ta se je že kot zelo mlad dijak vključil v delo VOS, bil nato komunistični vohun pri domobrancih, končno pa je nastopil tudi v oddaji Spomini na RTV Slovenija. Leta 1978 je opravil vrsto razgovorov o delu ilegalcev v Ljubljani in tokrat lahko ob njem poslušate še Sonjo Flajs Ojčo in Lidijo Dermastja Kovič. Zanimiv je razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Jože Bartolj

spominpolitikaMiloš KobalSinja Flajs OjčaLidija Dermastja Kovič

Iz naših krajev

VEČ ...|9. 10. 2021
Murska Sobota, Domžale, Brežice

Poročali smo o investicijah v zdravstveno infrastrukturo v Murski Soboti, vzpostavitvi novega centra za duševno zdravje v Domžalah in dogajanju v Brežicah ob občinskem prazniku.

Murska Sobota, Domžale, Brežice

Poročali smo o investicijah v zdravstveno infrastrukturo v Murski Soboti, vzpostavitvi novega centra za duševno zdravje v Domžalah in dogajanju v Brežicah ob občinskem prazniku.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Murska Sobota, Domžale, Brežice

Poročali smo o investicijah v zdravstveno infrastrukturo v Murski Soboti, vzpostavitvi novega centra za duševno zdravje v Domžalah in dogajanju v Brežicah ob občinskem prazniku.

VEČ ...|9. 10. 2021
Murska Sobota, Domžale, Brežice

Poročali smo o investicijah v zdravstveno infrastrukturo v Murski Soboti, vzpostavitvi novega centra za duševno zdravje v Domžalah in dogajanju v Brežicah ob občinskem prazniku.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Komentar tedna

VEČ ...|8. 10. 2021
Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

VEČ ...|8. 10. 2021
Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

Marko Pavliha

komentardružbaodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 10. 2021
Gaiser: Za Zahodni Balkan v kratkem ni evropske perspektive

Geopolitični analitik dr. Laris Gaiser je za naš radio komentiral sklepe vrha EU-Zahodni Balkan. Poudaril je, da je Evropska unija regiji dala jasno sporočilo. To je, da v kratkem evropske perspektive za države v tej regiji ni.

Gaiser: Za Zahodni Balkan v kratkem ni evropske perspektive

Geopolitični analitik dr. Laris Gaiser je za naš radio komentiral sklepe vrha EU-Zahodni Balkan. Poudaril je, da je Evropska unija regiji dala jasno sporočilo. To je, da v kratkem evropske perspektive za države v tej regiji ni.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Gaiser: Za Zahodni Balkan v kratkem ni evropske perspektive

Geopolitični analitik dr. Laris Gaiser je za naš radio komentiral sklepe vrha EU-Zahodni Balkan. Poudaril je, da je Evropska unija regiji dala jasno sporočilo. To je, da v kratkem evropske perspektive za države v tej regiji ni.

VEČ ...|7. 10. 2021
Gaiser: Za Zahodni Balkan v kratkem ni evropske perspektive

Geopolitični analitik dr. Laris Gaiser je za naš radio komentiral sklepe vrha EU-Zahodni Balkan. Poudaril je, da je Evropska unija regiji dala jasno sporočilo. To je, da v kratkem evropske perspektive za države v tej regiji ni.

Marcel Krek

infopolitikapogovor

Pogovor o

VEČ ...|6. 10. 2021
Minister za javno upravo Boštjan Koritnik

Gosta smo vprašali kako vidi javno upravo, nagrajevanje zaposlenih, kako digitalizacijo in njeno prednost za državljene. Gre za ministra iz kvote Stranke modernega centra, zato smo kakšno vprašanje zastavili tudi na to temo. Vabljeni k poslušanju.

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik

Gosta smo vprašali kako vidi javno upravo, nagrajevanje zaposlenih, kako digitalizacijo in njeno prednost za državljene. Gre za ministra iz kvote Stranke modernega centra, zato smo kakšno vprašanje zastavili tudi na to temo. Vabljeni k poslušanju.

politikajavna uprava

Pogovor o

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik

Gosta smo vprašali kako vidi javno upravo, nagrajevanje zaposlenih, kako digitalizacijo in njeno prednost za državljene. Gre za ministra iz kvote Stranke modernega centra, zato smo kakšno vprašanje zastavili tudi na to temo. Vabljeni k poslušanju.

VEČ ...|6. 10. 2021
Minister za javno upravo Boštjan Koritnik

Gosta smo vprašali kako vidi javno upravo, nagrajevanje zaposlenih, kako digitalizacijo in njeno prednost za državljene. Gre za ministra iz kvote Stranke modernega centra, zato smo kakšno vprašanje zastavili tudi na to temo. Vabljeni k poslušanju.

Radio Ognjišče

politikajavna uprava

Komentar Časnik.si

VEČ ...|6. 10. 2021
Anton Tomažič: Verjamem, da globoka država obstaja

Globoke države morda ne moremo kar s prstom pokazati, ker se dobro skriva, jo pa lahko vedno zaznamo in čutimo, ker prav močno smrdi, naglaša avtor. 

Anton Tomažič: Verjamem, da globoka država obstaja

Globoke države morda ne moremo kar s prstom pokazati, ker se dobro skriva, jo pa lahko vedno zaznamo in čutimo, ker prav močno smrdi, naglaša avtor. 

komentarglobka državapolitika

Komentar Časnik.si

Anton Tomažič: Verjamem, da globoka država obstaja

Globoke države morda ne moremo kar s prstom pokazati, ker se dobro skriva, jo pa lahko vedno zaznamo in čutimo, ker prav močno smrdi, naglaša avtor. 

VEČ ...|6. 10. 2021
Anton Tomažič: Verjamem, da globoka država obstaja

Globoke države morda ne moremo kar s prstom pokazati, ker se dobro skriva, jo pa lahko vedno zaznamo in čutimo, ker prav močno smrdi, naglaša avtor. 

Anton Tomažič

komentarglobka državapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 10. 2021
Dr. Žiga Turk o protestih in povezovanju opozicije

O aktualnem dogajanju je v oddaji govoril profesor in publicist dr. Žiga Turk. Naš gost s svojim kritičnim umom Sloveniji večkrat nastavi ogledalo tudi na svojem Twitter profilu. Zanimal nas je njegov pogled na proteste, ki se bohotijo v Sloveniji in po svetu zaradi nezadovoljstva z epidemijo, dotaknili pa smo se tudi povezovanja opozicije, katere cilj ostaja boj proti predsedniku vlade Janezu Janši.
 

Dr. Žiga Turk o protestih in povezovanju opozicije

O aktualnem dogajanju je v oddaji govoril profesor in publicist dr. Žiga Turk. Naš gost s svojim kritičnim umom Sloveniji večkrat nastavi ogledalo tudi na svojem Twitter profilu. Zanimal nas je njegov pogled na proteste, ki se bohotijo v Sloveniji in po svetu zaradi nezadovoljstva z epidemijo, dotaknili pa smo se tudi povezovanja opozicije, katere cilj ostaja boj proti predsedniku vlade Janezu Janši.
 

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o protestih in povezovanju opozicije

O aktualnem dogajanju je v oddaji govoril profesor in publicist dr. Žiga Turk. Naš gost s svojim kritičnim umom Sloveniji večkrat nastavi ogledalo tudi na svojem Twitter profilu. Zanimal nas je njegov pogled na proteste, ki se bohotijo v Sloveniji in po svetu zaradi nezadovoljstva z epidemijo, dotaknili pa smo se tudi povezovanja opozicije, katere cilj ostaja boj proti predsedniku vlade Janezu Janši.
 

VEČ ...|4. 10. 2021
Dr. Žiga Turk o protestih in povezovanju opozicije

O aktualnem dogajanju je v oddaji govoril profesor in publicist dr. Žiga Turk. Naš gost s svojim kritičnim umom Sloveniji večkrat nastavi ogledalo tudi na svojem Twitter profilu. Zanimal nas je njegov pogled na proteste, ki se bohotijo v Sloveniji in po svetu zaradi nezadovoljstva z epidemijo, dotaknili pa smo se tudi povezovanja opozicije, katere cilj ostaja boj proti predsedniku vlade Janezu Janši.
 

Radio Ognjišče

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 10. 2021
Peter Merše: Pohod za življenje z letošnjim letom postal faktor tudi v Sloveniji

Prvi Pohod za življenje leta 2014 je bil prvi poskus prenosa tega uspešnega gibanja na slovenska tla, lani so bili postavljeni temelji kontinuiranega organiziranja Pohoda za življenje, z letošnjim letom pa je Pohod za življenje postal faktor v slovenski družbi na področju opozarjanja na pomen človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše: Pohod za življenje z letošnjim letom postal faktor tudi v Sloveniji

Prvi Pohod za življenje leta 2014 je bil prvi poskus prenosa tega uspešnega gibanja na slovenska tla, lani so bili postavljeni temelji kontinuiranega organiziranja Pohoda za življenje, z letošnjim letom pa je Pohod za življenje postal faktor v slovenski družbi na področju opozarjanja na pomen človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Pohod za življenje z letošnjim letom postal faktor tudi v Sloveniji

Prvi Pohod za življenje leta 2014 je bil prvi poskus prenosa tega uspešnega gibanja na slovenska tla, lani so bili postavljeni temelji kontinuiranega organiziranja Pohoda za življenje, z letošnjim letom pa je Pohod za življenje postal faktor v slovenski družbi na področju opozarjanja na pomen človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|4. 10. 2021
Peter Merše: Pohod za življenje z letošnjim letom postal faktor tudi v Sloveniji

Prvi Pohod za življenje leta 2014 je bil prvi poskus prenosa tega uspešnega gibanja na slovenska tla, lani so bili postavljeni temelji kontinuiranega organiziranja Pohoda za življenje, z letošnjim letom pa je Pohod za življenje postal faktor v slovenski družbi na področju opozarjanja na pomen človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|3. 10. 2021
Vosovski likvidatorji - pričevanje Franc Stadler Pepe in Kamil Kratochwill Mile 2

Prisluhnete lahko tretji oddaji iz niza, ki smo ga poimenovali VOS-ovski likvidatorji. Gre pa za ljudi, ki so v Ljubljani v času italijske okupacije v letih 1941 in 1942 dejansko sprožili državljansko vojno. To so bili mladi ljudje, Skojevci, nekdanji Sokoli, prepričani, da je ideja komunizma, ki prihaja iz Sovjetske zveze prava. Zato si niso pomišljali nad svoje politične nasprotnike nalepiti etikete izdajalca in jih tudi fizično odstraniti. Posnetki so nastali leta 1979 in na srečo niso bili uničeni. Prav tako še nikoli niso bili javno objavljeni. Prisluhnite Francu Stadlerju Pepetu in Kamilu Kratochwillu Miletu v opisu umora Lamberta Erlicha in Marka Natlačena.

Vosovski likvidatorji - pričevanje Franc Stadler Pepe in Kamil Kratochwill Mile 2

Prisluhnete lahko tretji oddaji iz niza, ki smo ga poimenovali VOS-ovski likvidatorji. Gre pa za ljudi, ki so v Ljubljani v času italijske okupacije v letih 1941 in 1942 dejansko sprožili državljansko vojno. To so bili mladi ljudje, Skojevci, nekdanji Sokoli, prepričani, da je ideja komunizma, ki prihaja iz Sovjetske zveze prava. Zato si niso pomišljali nad svoje politične nasprotnike nalepiti etikete izdajalca in jih tudi fizično odstraniti. Posnetki so nastali leta 1979 in na srečo niso bili uničeni. Prav tako še nikoli niso bili javno objavljeni. Prisluhnite Francu Stadlerju Pepetu in Kamilu Kratochwillu Miletu v opisu umora Lamberta Erlicha in Marka Natlačena.

spominpolitikaFranc Stadler PepeKamil Kratochwill MileLambert ErlichMarko Natlačen

Moja zgodba

Vosovski likvidatorji - pričevanje Franc Stadler Pepe in Kamil Kratochwill Mile 2

Prisluhnete lahko tretji oddaji iz niza, ki smo ga poimenovali VOS-ovski likvidatorji. Gre pa za ljudi, ki so v Ljubljani v času italijske okupacije v letih 1941 in 1942 dejansko sprožili državljansko vojno. To so bili mladi ljudje, Skojevci, nekdanji Sokoli, prepričani, da je ideja komunizma, ki prihaja iz Sovjetske zveze prava. Zato si niso pomišljali nad svoje politične nasprotnike nalepiti etikete izdajalca in jih tudi fizično odstraniti. Posnetki so nastali leta 1979 in na srečo niso bili uničeni. Prav tako še nikoli niso bili javno objavljeni. Prisluhnite Francu Stadlerju Pepetu in Kamilu Kratochwillu Miletu v opisu umora Lamberta Erlicha in Marka Natlačena.

VEČ ...|3. 10. 2021
Vosovski likvidatorji - pričevanje Franc Stadler Pepe in Kamil Kratochwill Mile 2

Prisluhnete lahko tretji oddaji iz niza, ki smo ga poimenovali VOS-ovski likvidatorji. Gre pa za ljudi, ki so v Ljubljani v času italijske okupacije v letih 1941 in 1942 dejansko sprožili državljansko vojno. To so bili mladi ljudje, Skojevci, nekdanji Sokoli, prepričani, da je ideja komunizma, ki prihaja iz Sovjetske zveze prava. Zato si niso pomišljali nad svoje politične nasprotnike nalepiti etikete izdajalca in jih tudi fizično odstraniti. Posnetki so nastali leta 1979 in na srečo niso bili uničeni. Prav tako še nikoli niso bili javno objavljeni. Prisluhnite Francu Stadlerju Pepetu in Kamilu Kratochwillu Miletu v opisu umora Lamberta Erlicha in Marka Natlačena.

Jože Bartolj

spominpolitikaFranc Stadler PepeKamil Kratochwill MileLambert ErlichMarko Natlačen

Iz naših krajev

VEČ ...|2. 10. 2021
Brežice, Črnomelj, Hrastnik, Trbovlje, Celje

Poročali smo o naložbah v šolsko infrastrukturo, odprtju novega izobraževalnega programa za frizerje v Celju, razvoju podjetništva in krepitvi zaposlovanja v občinah Trbovlje, Hrastnik in Radeče ter novi turistični pridobitvi v soški dolini tenigolfu. 

Brežice, Črnomelj, Hrastnik, Trbovlje, Celje

Poročali smo o naložbah v šolsko infrastrukturo, odprtju novega izobraževalnega programa za frizerje v Celju, razvoju podjetništva in krepitvi zaposlovanja v občinah Trbovlje, Hrastnik in Radeče ter novi turistični pridobitvi v soški dolini tenigolfu. 

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Brežice, Črnomelj, Hrastnik, Trbovlje, Celje

Poročali smo o naložbah v šolsko infrastrukturo, odprtju novega izobraževalnega programa za frizerje v Celju, razvoju podjetništva in krepitvi zaposlovanja v občinah Trbovlje, Hrastnik in Radeče ter novi turistični pridobitvi v soški dolini tenigolfu. 

VEČ ...|2. 10. 2021
Brežice, Črnomelj, Hrastnik, Trbovlje, Celje

Poročali smo o naložbah v šolsko infrastrukturo, odprtju novega izobraževalnega programa za frizerje v Celju, razvoju podjetništva in krepitvi zaposlovanja v občinah Trbovlje, Hrastnik in Radeče ter novi turistični pridobitvi v soški dolini tenigolfu. 

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Pogovor o

VEČ ...|29. 9. 2021
Dr. Pavel Poredoš o cepljenju, cepivih, stranskih učinkih in pogoju PCT

Gostili smo zdravnika in predsednika Slovenske medicinske akademije dr. Pavla Porédoša. Spregovoril je o varnosti cepiv, neželenih učinkih, poteku epidemije pa tudi o ukrepih za zajezitev epidemije. 

Dr. Pavel Poredoš o cepljenju, cepivih, stranskih učinkih in pogoju PCT

Gostili smo zdravnika in predsednika Slovenske medicinske akademije dr. Pavla Porédoša. Spregovoril je o varnosti cepiv, neželenih učinkih, poteku epidemije pa tudi o ukrepih za zajezitev epidemije. 

politikaživljenjekoronavirusepidemijazdravje

Pogovor o

Dr. Pavel Poredoš o cepljenju, cepivih, stranskih učinkih in pogoju PCT

Gostili smo zdravnika in predsednika Slovenske medicinske akademije dr. Pavla Porédoša. Spregovoril je o varnosti cepiv, neželenih učinkih, poteku epidemije pa tudi o ukrepih za zajezitev epidemije. 

VEČ ...|29. 9. 2021
Dr. Pavel Poredoš o cepljenju, cepivih, stranskih učinkih in pogoju PCT

Gostili smo zdravnika in predsednika Slovenske medicinske akademije dr. Pavla Porédoša. Spregovoril je o varnosti cepiv, neželenih učinkih, poteku epidemije pa tudi o ukrepih za zajezitev epidemije. 

Radio Ognjišče

politikaživljenjekoronavirusepidemijazdravje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 9. 2021
Andrej Tomelj: Izganjanje prerokov iz politike in kulture

V slovenski politiki zadnjih desteletij smo bili in smo priče izganjanju vsaj petih velikih prerokov iz javnega političnega življenja.

Andrej Tomelj: Izganjanje prerokov iz politike in kulture

V slovenski politiki zadnjih desteletij smo bili in smo priče izganjanju vsaj petih velikih prerokov iz javnega političnega življenja.

komentarpolitikadružba

Komentar Časnik.si

Andrej Tomelj: Izganjanje prerokov iz politike in kulture

V slovenski politiki zadnjih desteletij smo bili in smo priče izganjanju vsaj petih velikih prerokov iz javnega političnega življenja.

VEČ ...|29. 9. 2021
Andrej Tomelj: Izganjanje prerokov iz politike in kulture

V slovenski politiki zadnjih desteletij smo bili in smo priče izganjanju vsaj petih velikih prerokov iz javnega političnega življenja.

Andrej Tomelj

komentarpolitikadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 9. 2021
Marko Balažic o sporazumu opozicijskih strank

Vodje opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica in SAB - Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek, so na Trgu republike v Ljubljani podpisali sporazum o povolilnem sodelovanju. Največji skupni imenovalec dogovora je po volitvah ne-sodelovati s trenutnimi koalicijskimi strankami. Za komentar smo poklicali političnega komentatorja in vodjo miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica

Marko Balažic o sporazumu opozicijskih strank

Vodje opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica in SAB - Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek, so na Trgu republike v Ljubljani podpisali sporazum o povolilnem sodelovanju. Največji skupni imenovalec dogovora je po volitvah ne-sodelovati s trenutnimi koalicijskimi strankami. Za komentar smo poklicali političnega komentatorja in vodjo miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica

infopolitika

Informativni prispevki

Marko Balažic o sporazumu opozicijskih strank

Vodje opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica in SAB - Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek, so na Trgu republike v Ljubljani podpisali sporazum o povolilnem sodelovanju. Največji skupni imenovalec dogovora je po volitvah ne-sodelovati s trenutnimi koalicijskimi strankami. Za komentar smo poklicali političnega komentatorja in vodjo miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica

VEČ ...|28. 9. 2021
Marko Balažic o sporazumu opozicijskih strank

Vodje opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica in SAB - Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek, so na Trgu republike v Ljubljani podpisali sporazum o povolilnem sodelovanju. Največji skupni imenovalec dogovora je po volitvah ne-sodelovati s trenutnimi koalicijskimi strankami. Za komentar smo poklicali političnega komentatorja in vodjo miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica

Radio Ognjišče

infopolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 9. 2021
P. Branko Cestnik o PCT pogoju pri vstopu v cerkev in dvojnih protestnikih

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o PCT pogoju in obisku cerkve; o učiteljih, ali še nosijo baklo razuma in napredka, ko pa jih je kar nekaj med zanikovalci virusa; in tudi o dvojnih protestnikih: k petkovim so se pridružili še sredini, kaj jih druži in kaj razlikuje.

P. Branko Cestnik o PCT pogoju pri vstopu v cerkev in dvojnih protestnikih

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o PCT pogoju in obisku cerkve; o učiteljih, ali še nosijo baklo razuma in napredka, ko pa jih je kar nekaj med zanikovalci virusa; in tudi o dvojnih protestnikih: k petkovim so se pridružili še sredini, kaj jih druži in kaj razlikuje.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik o PCT pogoju pri vstopu v cerkev in dvojnih protestnikih

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o PCT pogoju in obisku cerkve; o učiteljih, ali še nosijo baklo razuma in napredka, ko pa jih je kar nekaj med zanikovalci virusa; in tudi o dvojnih protestnikih: k petkovim so se pridružili še sredini, kaj jih druži in kaj razlikuje.

VEČ ...|27. 9. 2021
P. Branko Cestnik o PCT pogoju pri vstopu v cerkev in dvojnih protestnikih

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o PCT pogoju in obisku cerkve; o učiteljih, ali še nosijo baklo razuma in napredka, ko pa jih je kar nekaj med zanikovalci virusa; in tudi o dvojnih protestnikih: k petkovim so se pridružili še sredini, kaj jih druži in kaj razlikuje.

Jože Bartolj

politikadružbakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 9. 2021
Komentar dr. Aleša Mavra o rezultatih nemških volitev

Za komentar po nemških volitvah in napoved, kakšno koalicijo lahko pričakujejo v Nemčiji smo vprašali dr. Aleša Mavra iz mariborske Filozofske fakultete.

Komentar dr. Aleša Mavra o rezultatih nemških volitev

Za komentar po nemških volitvah in napoved, kakšno koalicijo lahko pričakujejo v Nemčiji smo vprašali dr. Aleša Mavra iz mariborske Filozofske fakultete.

infopolitika

Informativni prispevki

Komentar dr. Aleša Mavra o rezultatih nemških volitev

Za komentar po nemških volitvah in napoved, kakšno koalicijo lahko pričakujejo v Nemčiji smo vprašali dr. Aleša Mavra iz mariborske Filozofske fakultete.

VEČ ...|27. 9. 2021
Komentar dr. Aleša Mavra o rezultatih nemških volitev

Za komentar po nemških volitvah in napoved, kakšno koalicijo lahko pričakujejo v Nemčiji smo vprašali dr. Aleša Mavra iz mariborske Filozofske fakultete.

Radio Ognjišče

infopolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 9. 2021
Rok Čakš: V javnem šolstvu se ne čutijo pristojni za promocijo znanosti

Ob vseh slabih plateh, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, je po drugi strani naplavila nekatera pomembna spoznanja o naši družbi in nas samih. Ob prvi resni krizi generacije, rojene in vzgojene v lagodju potrošniškega kapitalizma, so se razkrile tudi njegove postranske negativne posledice. Najbolj očitno denimo prevlada egoizma nad medčloveško solidarnostjo ter odsotnost občutka državljanske dolžnosti in odgovornosti za skupno dobro. Nekoliko presenetljivo pa tudi razširjenost skepse do znanosti in nezaupanja do strokovnih avtoritet, če nizko zaupanje v politiko še lahko razumemo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: V javnem šolstvu se ne čutijo pristojni za promocijo znanosti

Ob vseh slabih plateh, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, je po drugi strani naplavila nekatera pomembna spoznanja o naši družbi in nas samih. Ob prvi resni krizi generacije, rojene in vzgojene v lagodju potrošniškega kapitalizma, so se razkrile tudi njegove postranske negativne posledice. Najbolj očitno denimo prevlada egoizma nad medčloveško solidarnostjo ter odsotnost občutka državljanske dolžnosti in odgovornosti za skupno dobro. Nekoliko presenetljivo pa tudi razširjenost skepse do znanosti in nezaupanja do strokovnih avtoritet, če nizko zaupanje v politiko še lahko razumemo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: V javnem šolstvu se ne čutijo pristojni za promocijo znanosti

Ob vseh slabih plateh, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, je po drugi strani naplavila nekatera pomembna spoznanja o naši družbi in nas samih. Ob prvi resni krizi generacije, rojene in vzgojene v lagodju potrošniškega kapitalizma, so se razkrile tudi njegove postranske negativne posledice. Najbolj očitno denimo prevlada egoizma nad medčloveško solidarnostjo ter odsotnost občutka državljanske dolžnosti in odgovornosti za skupno dobro. Nekoliko presenetljivo pa tudi razširjenost skepse do znanosti in nezaupanja do strokovnih avtoritet, če nizko zaupanje v politiko še lahko razumemo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|27. 9. 2021
Rok Čakš: V javnem šolstvu se ne čutijo pristojni za promocijo znanosti

Ob vseh slabih plateh, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, je po drugi strani naplavila nekatera pomembna spoznanja o naši družbi in nas samih. Ob prvi resni krizi generacije, rojene in vzgojene v lagodju potrošniškega kapitalizma, so se razkrile tudi njegove postranske negativne posledice. Najbolj očitno denimo prevlada egoizma nad medčloveško solidarnostjo ter odsotnost občutka državljanske dolžnosti in odgovornosti za skupno dobro. Nekoliko presenetljivo pa tudi razširjenost skepse do znanosti in nezaupanja do strokovnih avtoritet, če nizko zaupanje v politiko še lahko razumemo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|26. 9. 2021
Vosovski likvidatorji - pričevanje Franc Stadler Pepe in Kamil Kratochwill Mile

Slišite lahko nov posnetek o umorih Vos-a v Ljubljani med drugo svetovno vojno. Tokrat sta spregovorila Franc Stadler Pepe in Kamil Kratochwil Mile. To je bil prvi del pričevanja dvojice, ki je med drugimi večinoma slovenskimi žrtvami, umorila profesorja Lamberta Erlicha. Posnetki pričevanj so iz leta 1979, ko so se heroji še spominjali vseh podrobnosti svojih dejanj, na katera so v zadnjih letih pozabili ...

Vosovski likvidatorji - pričevanje Franc Stadler Pepe in Kamil Kratochwill Mile

Slišite lahko nov posnetek o umorih Vos-a v Ljubljani med drugo svetovno vojno. Tokrat sta spregovorila Franc Stadler Pepe in Kamil Kratochwil Mile. To je bil prvi del pričevanja dvojice, ki je med drugimi večinoma slovenskimi žrtvami, umorila profesorja Lamberta Erlicha. Posnetki pričevanj so iz leta 1979, ko so se heroji še spominjali vseh podrobnosti svojih dejanj, na katera so v zadnjih letih pozabili ...

spominpolitikaFranc Stadler PepeKamil Kratochwill Mile

Moja zgodba

Vosovski likvidatorji - pričevanje Franc Stadler Pepe in Kamil Kratochwill Mile

Slišite lahko nov posnetek o umorih Vos-a v Ljubljani med drugo svetovno vojno. Tokrat sta spregovorila Franc Stadler Pepe in Kamil Kratochwil Mile. To je bil prvi del pričevanja dvojice, ki je med drugimi večinoma slovenskimi žrtvami, umorila profesorja Lamberta Erlicha. Posnetki pričevanj so iz leta 1979, ko so se heroji še spominjali vseh podrobnosti svojih dejanj, na katera so v zadnjih letih pozabili ...

VEČ ...|26. 9. 2021
Vosovski likvidatorji - pričevanje Franc Stadler Pepe in Kamil Kratochwill Mile

Slišite lahko nov posnetek o umorih Vos-a v Ljubljani med drugo svetovno vojno. Tokrat sta spregovorila Franc Stadler Pepe in Kamil Kratochwil Mile. To je bil prvi del pričevanja dvojice, ki je med drugimi večinoma slovenskimi žrtvami, umorila profesorja Lamberta Erlicha. Posnetki pričevanj so iz leta 1979, ko so se heroji še spominjali vseh podrobnosti svojih dejanj, na katera so v zadnjih letih pozabili ...

Jože Bartolj

spominpolitikaFranc Stadler PepeKamil Kratochwill Mile

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|26. 9. 2021
Proti vedno večjemu mu

Za 107. svetovni dan migrantov in beguncev [26. september 2021] je papež napisal poslanico. O njej je spregovoril p. dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije, in sicer: zakaj papež napiše poslanico, kakšnja je središčna tema, kako je problematika beguncev in migrantov urejena v naši državi ….

Proti vedno večjemu mu

Za 107. svetovni dan migrantov in beguncev [26. september 2021] je papež napisal poslanico. O njej je spregovoril p. dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije, in sicer: zakaj papež napiše poslanico, kakšnja je središčna tema, kako je problematika beguncev in migrantov urejena v naši državi ….

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Proti vedno večjemu mu

Za 107. svetovni dan migrantov in beguncev [26. september 2021] je papež napisal poslanico. O njej je spregovoril p. dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije, in sicer: zakaj papež napiše poslanico, kakšnja je središčna tema, kako je problematika beguncev in migrantov urejena v naši državi ….

VEČ ...|26. 9. 2021
Proti vedno večjemu mu

Za 107. svetovni dan migrantov in beguncev [26. september 2021] je papež napisal poslanico. O njej je spregovoril p. dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije, in sicer: zakaj papež napiše poslanico, kakšnja je središčna tema, kako je problematika beguncev in migrantov urejena v naši državi ….

JRSMatjaž Merljak

politikainfobegunci

Iz naših krajev

VEČ ...|25. 9. 2021
Velenje, Kranj, Maribor, Murska Sobota

V rubriki Iz naših krajev ste slišali o dogajanju v Velenju, Kranju, Mariboru in Murski Soboti. V ospredju bodo investicije, prehod na obnovljive vire energije in pogled v zgodovino s pomočjo arheoloških odkritij. Prisluhnite oddaji.

Velenje, Kranj, Maribor, Murska Sobota

V rubriki Iz naših krajev ste slišali o dogajanju v Velenju, Kranju, Mariboru in Murski Soboti. V ospredju bodo investicije, prehod na obnovljive vire energije in pogled v zgodovino s pomočjo arheoloških odkritij. Prisluhnite oddaji.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Velenje, Kranj, Maribor, Murska Sobota

V rubriki Iz naših krajev ste slišali o dogajanju v Velenju, Kranju, Mariboru in Murski Soboti. V ospredju bodo investicije, prehod na obnovljive vire energije in pogled v zgodovino s pomočjo arheoloških odkritij. Prisluhnite oddaji.

VEČ ...|25. 9. 2021
Velenje, Kranj, Maribor, Murska Sobota

V rubriki Iz naših krajev ste slišali o dogajanju v Velenju, Kranju, Mariboru in Murski Soboti. V ospredju bodo investicije, prehod na obnovljive vire energije in pogled v zgodovino s pomočjo arheoloških odkritij. Prisluhnite oddaji.

Tanja Dominko

politikadružbainfo

Pogovor o

VEČ ...|22. 9. 2021
Delovanje Društva katoliških pedagogov

S člani Društva katoliških pedagogov smo se pogovarjali o tem, kako s svojimi seminarji, prostovoljstvom in duhovno ponudbo prihajajo naproti staršem, otrokom in učiteljem. 

Delovanje Društva katoliških pedagogov

S člani Društva katoliških pedagogov smo se pogovarjali o tem, kako s svojimi seminarji, prostovoljstvom in duhovno ponudbo prihajajo naproti staršem, otrokom in učiteljem. 

politikaživljenjeizobraževanje

Pogovor o

Delovanje Društva katoliških pedagogov

S člani Društva katoliških pedagogov smo se pogovarjali o tem, kako s svojimi seminarji, prostovoljstvom in duhovno ponudbo prihajajo naproti staršem, otrokom in učiteljem. 

VEČ ...|22. 9. 2021
Delovanje Društva katoliških pedagogov

S člani Društva katoliških pedagogov smo se pogovarjali o tem, kako s svojimi seminarji, prostovoljstvom in duhovno ponudbo prihajajo naproti staršem, otrokom in učiteljem. 

Radio Ognjišče

politikaživljenjeizobraževanje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 9. 2021
Andrej Umek: Aktualno delitev na dva tabora je mogoče razumeti za pripravo na novo revolucijo

Med delovanjem slovenskih komunistov v tridesetih letih prejšnjega stoletja in koalicije KUL je vse preveč vzporednic, da bi jih smel človek, ki mu je dobrobit Slovenije pri srcu, spregledati.

Andrej Umek: Aktualno delitev na dva tabora je mogoče razumeti za pripravo na novo revolucijo

Med delovanjem slovenskih komunistov v tridesetih letih prejšnjega stoletja in koalicije KUL je vse preveč vzporednic, da bi jih smel človek, ki mu je dobrobit Slovenije pri srcu, spregledati.

komentarpolitikazgodovinakomunizemrevolucija

Komentar Časnik.si

Andrej Umek: Aktualno delitev na dva tabora je mogoče razumeti za pripravo na novo revolucijo

Med delovanjem slovenskih komunistov v tridesetih letih prejšnjega stoletja in koalicije KUL je vse preveč vzporednic, da bi jih smel človek, ki mu je dobrobit Slovenije pri srcu, spregledati.

VEČ ...|22. 9. 2021
Andrej Umek: Aktualno delitev na dva tabora je mogoče razumeti za pripravo na novo revolucijo

Med delovanjem slovenskih komunistov v tridesetih letih prejšnjega stoletja in koalicije KUL je vse preveč vzporednic, da bi jih smel človek, ki mu je dobrobit Slovenije pri srcu, spregledati.

Andrej Umek

komentarpolitikazgodovinakomunizemrevolucija

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 9. 2021
Ustavni sodnik Dr. Dr. Klemen Jaklič o tem, kako zdravje varuje ustava

Gostili smo ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Vprašali smo ga, kaj govori o varovanju zdravja Ustava RS in kako lahko to apliciramo na epidemijo ter kako je s spoštovanjem človekovih pravic v času epidemije in testom sorazmernosti pri odločanju o ukrepih. Spomnil je na svoje delno odklonilo ločeno mnenje na »Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja (COVID-19)«. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

Ustavni sodnik Dr. Dr. Klemen Jaklič o tem, kako zdravje varuje ustava

Gostili smo ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Vprašali smo ga, kaj govori o varovanju zdravja Ustava RS in kako lahko to apliciramo na epidemijo ter kako je s spoštovanjem človekovih pravic v času epidemije in testom sorazmernosti pri odločanju o ukrepih. Spomnil je na svoje delno odklonilo ločeno mnenje na »Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja (COVID-19)«. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

politikasvpmustavno sodiščekoronavirusepidemijačlovekove praviceinfo

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik Dr. Dr. Klemen Jaklič o tem, kako zdravje varuje ustava

Gostili smo ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Vprašali smo ga, kaj govori o varovanju zdravja Ustava RS in kako lahko to apliciramo na epidemijo ter kako je s spoštovanjem človekovih pravic v času epidemije in testom sorazmernosti pri odločanju o ukrepih. Spomnil je na svoje delno odklonilo ločeno mnenje na »Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja (COVID-19)«. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

VEČ ...|20. 9. 2021
Ustavni sodnik Dr. Dr. Klemen Jaklič o tem, kako zdravje varuje ustava

Gostili smo ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Vprašali smo ga, kaj govori o varovanju zdravja Ustava RS in kako lahko to apliciramo na epidemijo ter kako je s spoštovanjem človekovih pravic v času epidemije in testom sorazmernosti pri odločanju o ukrepih. Spomnil je na svoje delno odklonilo ločeno mnenje na »Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja (COVID-19)«. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

Alen Salihović

politikasvpmustavno sodiščekoronavirusepidemijačlovekove praviceinfo

Komentar Domovina.je

VEČ ...|20. 9. 2021
Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|20. 9. 2021
Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|19. 9. 2021
Vosovski likvidatorji - pričevanje Edo Brajnik - Štefan

Objavili smo pričevanje o delovanju Vartnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte v Ljubljani med letoma 1941 in 1942, kot se ga spominja eden od sodelujočih, narodni heroj Edo Brajnik - Štefan. Posnetek smo pridobili iz arhiva Republike Slovenije in je nastal leta 1979. Brajnik zelo odkritosrčno opisuje komunistične umore predvsem Slovencev, v času okupacije.

Vosovski likvidatorji - pričevanje Edo Brajnik - Štefan

Objavili smo pričevanje o delovanju Vartnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte v Ljubljani med letoma 1941 in 1942, kot se ga spominja eden od sodelujočih, narodni heroj Edo Brajnik - Štefan. Posnetek smo pridobili iz arhiva Republike Slovenije in je nastal leta 1979. Brajnik zelo odkritosrčno opisuje komunistične umore predvsem Slovencev, v času okupacije.

spominpolitikaVOSEdo Brajnik Štefan

Moja zgodba

Vosovski likvidatorji - pričevanje Edo Brajnik - Štefan

Objavili smo pričevanje o delovanju Vartnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte v Ljubljani med letoma 1941 in 1942, kot se ga spominja eden od sodelujočih, narodni heroj Edo Brajnik - Štefan. Posnetek smo pridobili iz arhiva Republike Slovenije in je nastal leta 1979. Brajnik zelo odkritosrčno opisuje komunistične umore predvsem Slovencev, v času okupacije.

VEČ ...|19. 9. 2021
Vosovski likvidatorji - pričevanje Edo Brajnik - Štefan

Objavili smo pričevanje o delovanju Vartnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte v Ljubljani med letoma 1941 in 1942, kot se ga spominja eden od sodelujočih, narodni heroj Edo Brajnik - Štefan. Posnetek smo pridobili iz arhiva Republike Slovenije in je nastal leta 1979. Brajnik zelo odkritosrčno opisuje komunistične umore predvsem Slovencev, v času okupacije.

Jože Bartolj

spominpolitikaVOSEdo Brajnik Štefan

Iz naših krajev

VEČ ...|18. 9. 2021
Šenčur, Kočevje, Postojna, Ivančna Gorica

Tokrat v oddaji boste slišali v Ivančni Gorici prvič imeli teden mobilnosti, o obiskovalcih postonjske jame, o povezovanju Kartitasa na kočevskem in Srbiji ter srečanje s županom Šenčurja na kolesarski poti od Marije do Marije, vabljeni k poslušanju. 

Šenčur, Kočevje, Postojna, Ivančna Gorica

Tokrat v oddaji boste slišali v Ivančni Gorici prvič imeli teden mobilnosti, o obiskovalcih postonjske jame, o povezovanju Kartitasa na kočevskem in Srbiji ter srečanje s županom Šenčurja na kolesarski poti od Marije do Marije, vabljeni k poslušanju. 

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Šenčur, Kočevje, Postojna, Ivančna Gorica

Tokrat v oddaji boste slišali v Ivančni Gorici prvič imeli teden mobilnosti, o obiskovalcih postonjske jame, o povezovanju Kartitasa na kočevskem in Srbiji ter srečanje s županom Šenčurja na kolesarski poti od Marije do Marije, vabljeni k poslušanju. 

VEČ ...|18. 9. 2021
Šenčur, Kočevje, Postojna, Ivančna Gorica

Tokrat v oddaji boste slišali v Ivančni Gorici prvič imeli teden mobilnosti, o obiskovalcih postonjske jame, o povezovanju Kartitasa na kočevskem in Srbiji ter srečanje s županom Šenčurja na kolesarski poti od Marije do Marije, vabljeni k poslušanju. 

Tanja Dominko

politikadružbainfo

Komentar tedna

VEČ ...|17. 9. 2021
Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

komentarkoronavirusdružbapolitika

Komentar tedna

Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

VEČ ...|17. 9. 2021
Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

Ivan Štuhec

komentarkoronavirusdružbapolitika

Doživetja narave

VEČ ...|17. 9. 2021
Pločevina v narodnem parku in drugod v naravi

V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.

Pločevina v narodnem parku in drugod v naravi

V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.

naravaprometokoljetnpizobraževanjeozaveščanjenaravovarstvoprometna politikaumirjanje prometagorske doline

Doživetja narave

Pločevina v narodnem parku in drugod v naravi

V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.

VEČ ...|17. 9. 2021
Pločevina v narodnem parku in drugod v naravi

V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.

Blaž Lesnik

naravaprometokoljetnpizobraževanjeozaveščanjenaravovarstvoprometna politikaumirjanje prometagorske doline

Pogovor o

VEČ ...|15. 9. 2021
Pogled mlajših predstavnikov državnega zbora na politiko

Gostili smo predstavnike državnega zbora, ki še niso dopolnili 40 let. Zanimalo nas je, kako vidijo politiko in svoj vstop vanjo, kako svoje starejše kolege in mlajše vrstnike, ki v politiki ne vidijo smisla.

Pogled mlajših predstavnikov državnega zbora na politiko

Gostili smo predstavnike državnega zbora, ki še niso dopolnili 40 let. Zanimalo nas je, kako vidijo politiko in svoj vstop vanjo, kako svoje starejše kolege in mlajše vrstnike, ki v politiki ne vidijo smisla.

politikadržavni zbor

Pogovor o

Pogled mlajših predstavnikov državnega zbora na politiko

Gostili smo predstavnike državnega zbora, ki še niso dopolnili 40 let. Zanimalo nas je, kako vidijo politiko in svoj vstop vanjo, kako svoje starejše kolege in mlajše vrstnike, ki v politiki ne vidijo smisla.

VEČ ...|15. 9. 2021
Pogled mlajših predstavnikov državnega zbora na politiko

Gostili smo predstavnike državnega zbora, ki še niso dopolnili 40 let. Zanimalo nas je, kako vidijo politiko in svoj vstop vanjo, kako svoje starejše kolege in mlajše vrstnike, ki v politiki ne vidijo smisla.

Tanja Dominko

politikadržavni zbor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 9. 2021
Dr. Aleš Maver o papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem

Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.

Dr. Aleš Maver o papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem

Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Aleš Maver o papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem

Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.

VEČ ...|13. 9. 2021
Dr. Aleš Maver o papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem

Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.

Jože Bartolj

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 9. 2021
Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|13. 9. 2021
Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Klemen Ban

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|12. 9. 2021
Ivan Hauptman - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Ivana Hauptmana iz Clevelanda v Ameriki, ki je z družino odšel v begunstvo maja 1945. Njegov brat Vinko je bil kot domobranec vrnjen iz Vetrinja in umorjen. Ostala družina je uspela priti v Severno Ameriko in tam je Ivan po več letih trdega dela odprl uspešno podjetje.

Ivan Hauptman - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Ivana Hauptmana iz Clevelanda v Ameriki, ki je z družino odšel v begunstvo maja 1945. Njegov brat Vinko je bil kot domobranec vrnjen iz Vetrinja in umorjen. Ostala družina je uspela priti v Severno Ameriko in tam je Ivan po več letih trdega dela odprl uspešno podjetje.

spominpolitika

Moja zgodba

Ivan Hauptman - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Ivana Hauptmana iz Clevelanda v Ameriki, ki je z družino odšel v begunstvo maja 1945. Njegov brat Vinko je bil kot domobranec vrnjen iz Vetrinja in umorjen. Ostala družina je uspela priti v Severno Ameriko in tam je Ivan po več letih trdega dela odprl uspešno podjetje.

VEČ ...|12. 9. 2021
Ivan Hauptman - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Ivana Hauptmana iz Clevelanda v Ameriki, ki je z družino odšel v begunstvo maja 1945. Njegov brat Vinko je bil kot domobranec vrnjen iz Vetrinja in umorjen. Ostala družina je uspela priti v Severno Ameriko in tam je Ivan po več letih trdega dela odprl uspešno podjetje.

Jože Bartolj

spominpolitika

Iz naših krajev

VEČ ...|11. 9. 2021
Kočevje, Dol pri Ljubljani, Mekinje pri Kamniku, Cerklje ob Krki

V oddaji smo spregovorili o najemu stanovanj v Kočevju, o urjenju vojaških enot, o utripu v samostanu v Mekinjah ter 200 let od prihoda cesarja v Dol pri Ljubljani. Vabljeni k poslušanju. 

Kočevje, Dol pri Ljubljani, Mekinje pri Kamniku, Cerklje ob Krki

V oddaji smo spregovorili o najemu stanovanj v Kočevju, o urjenju vojaških enot, o utripu v samostanu v Mekinjah ter 200 let od prihoda cesarja v Dol pri Ljubljani. Vabljeni k poslušanju. 

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Kočevje, Dol pri Ljubljani, Mekinje pri Kamniku, Cerklje ob Krki

V oddaji smo spregovorili o najemu stanovanj v Kočevju, o urjenju vojaških enot, o utripu v samostanu v Mekinjah ter 200 let od prihoda cesarja v Dol pri Ljubljani. Vabljeni k poslušanju. 

VEČ ...|11. 9. 2021
Kočevje, Dol pri Ljubljani, Mekinje pri Kamniku, Cerklje ob Krki

V oddaji smo spregovorili o najemu stanovanj v Kočevju, o urjenju vojaških enot, o utripu v samostanu v Mekinjah ter 200 let od prihoda cesarja v Dol pri Ljubljani. Vabljeni k poslušanju. 

Tanja Dominko

politikadružbainfo

Komentar tedna

VEČ ...|10. 9. 2021
Lenart Rihar: Novodobni srednji vek

Kdo se ne spomni, kako smo ob začetku epidemije držali pesti, navijali in tudi molili, da bi znanost čim hitreje odkrila cepivo in zdravilo, da se ta huda nadloga zajezi, ublaži in končno iztrebi. V Sloveniji s poldemokracijo, ki nas z eno nogo drži v lažeh in manipulacijah prejšnjega režima, smo vajeni vsega mogočega.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar: Novodobni srednji vek

Kdo se ne spomni, kako smo ob začetku epidemije držali pesti, navijali in tudi molili, da bi znanost čim hitreje odkrila cepivo in zdravilo, da se ta huda nadloga zajezi, ublaži in končno iztrebi. V Sloveniji s poldemokracijo, ki nas z eno nogo drži v lažeh in manipulacijah prejšnjega režima, smo vajeni vsega mogočega.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

komentarpolitikazdravstvo

Komentar tedna

Lenart Rihar: Novodobni srednji vek

Kdo se ne spomni, kako smo ob začetku epidemije držali pesti, navijali in tudi molili, da bi znanost čim hitreje odkrila cepivo in zdravilo, da se ta huda nadloga zajezi, ublaži in končno iztrebi. V Sloveniji s poldemokracijo, ki nas z eno nogo drži v lažeh in manipulacijah prejšnjega režima, smo vajeni vsega mogočega.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

VEČ ...|10. 9. 2021
Lenart Rihar: Novodobni srednji vek

Kdo se ne spomni, kako smo ob začetku epidemije držali pesti, navijali in tudi molili, da bi znanost čim hitreje odkrila cepivo in zdravilo, da se ta huda nadloga zajezi, ublaži in končno iztrebi. V Sloveniji s poldemokracijo, ki nas z eno nogo drži v lažeh in manipulacijah prejšnjega režima, smo vajeni vsega mogočega.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar

komentarpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 9. 2021
20. obletnica terorističnih napadov v ZDA

Po ZDA se ob dvajseti obletnici spominjajo napadov 11. septembra 2001. Obletnica sovpada s koncem najdaljše vojne v zgodovini ZDA, ki so jo té bojevale proti talibanom.  Ti so v Afganistanu spet na oblasti, svet pa ima več vprašanj kot odgovorov. Kako so napadi spremenili silnice moči po svetu, smo se pogovarjali z geopolitičnim analitikom in izrednim profesorjem za varnostne vede dr. Larisom Gaiserjem.

20. obletnica terorističnih napadov v ZDA

Po ZDA se ob dvajseti obletnici spominjajo napadov 11. septembra 2001. Obletnica sovpada s koncem najdaljše vojne v zgodovini ZDA, ki so jo té bojevale proti talibanom.  Ti so v Afganistanu spet na oblasti, svet pa ima več vprašanj kot odgovorov. Kako so napadi spremenili silnice moči po svetu, smo se pogovarjali z geopolitičnim analitikom in izrednim profesorjem za varnostne vede dr. Larisom Gaiserjem.

infoinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

20. obletnica terorističnih napadov v ZDA

Po ZDA se ob dvajseti obletnici spominjajo napadov 11. septembra 2001. Obletnica sovpada s koncem najdaljše vojne v zgodovini ZDA, ki so jo té bojevale proti talibanom.  Ti so v Afganistanu spet na oblasti, svet pa ima več vprašanj kot odgovorov. Kako so napadi spremenili silnice moči po svetu, smo se pogovarjali z geopolitičnim analitikom in izrednim profesorjem za varnostne vede dr. Larisom Gaiserjem.

VEČ ...|10. 9. 2021
20. obletnica terorističnih napadov v ZDA

Po ZDA se ob dvajseti obletnici spominjajo napadov 11. septembra 2001. Obletnica sovpada s koncem najdaljše vojne v zgodovini ZDA, ki so jo té bojevale proti talibanom.  Ti so v Afganistanu spet na oblasti, svet pa ima več vprašanj kot odgovorov. Kako so napadi spremenili silnice moči po svetu, smo se pogovarjali z geopolitičnim analitikom in izrednim profesorjem za varnostne vede dr. Larisom Gaiserjem.

Petra Stopar

infoinfopogovorpolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 9. 2021
Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

komentardružbapolitikaliberalizem

Komentar Časnik.si

Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

VEČ ...|8. 9. 2021
Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

Ervin Anton Schwarzbartl

komentardružbapolitikaliberalizem

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 9. 2021
Dr. Janez Juhant o cepljenju, odstavitvi direktorice RTV in vdoru na javno televizijo

Dr. Janez Juhant je bil z nami v tokratni oddaji. Med drugim smo govorili o cepljenju proti covidu, odstavitvi direktorice RTV Slovenija in zasedbi studia javne televizije s strani proticepilcev.

Dr. Janez Juhant o cepljenju, odstavitvi direktorice RTV in vdoru na javno televizijo

Dr. Janez Juhant je bil z nami v tokratni oddaji. Med drugim smo govorili o cepljenju proti covidu, odstavitvi direktorice RTV Slovenija in zasedbi studia javne televizije s strani proticepilcev.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Janez Juhant o cepljenju, odstavitvi direktorice RTV in vdoru na javno televizijo

Dr. Janez Juhant je bil z nami v tokratni oddaji. Med drugim smo govorili o cepljenju proti covidu, odstavitvi direktorice RTV Slovenija in zasedbi studia javne televizije s strani proticepilcev.

VEČ ...|6. 9. 2021
Dr. Janez Juhant o cepljenju, odstavitvi direktorice RTV in vdoru na javno televizijo

Dr. Janez Juhant je bil z nami v tokratni oddaji. Med drugim smo govorili o cepljenju proti covidu, odstavitvi direktorice RTV Slovenija in zasedbi studia javne televizije s strani proticepilcev.

Jože Bartolj

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|6. 9. 2021
Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|6. 9. 2021
Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|5. 9. 2021
Anuška Lekan - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Anuške Lekan, ki je bila po vojni kot učiteljica poslana v Faro pri Kočevju. Ker je bila njena zvestoba do Cerkve in vere v svinčenih povojnih letih kamen spotike, je leta 1960 odšla v Ameriko. Tam se je srečala s svojo družino, ki je že pred tem odšla v begunstvo.

Anuška Lekan - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Anuške Lekan, ki je bila po vojni kot učiteljica poslana v Faro pri Kočevju. Ker je bila njena zvestoba do Cerkve in vere v svinčenih povojnih letih kamen spotike, je leta 1960 odšla v Ameriko. Tam se je srečala s svojo družino, ki je že pred tem odšla v begunstvo.

spominpolitika

Moja zgodba

Anuška Lekan - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Anuške Lekan, ki je bila po vojni kot učiteljica poslana v Faro pri Kočevju. Ker je bila njena zvestoba do Cerkve in vere v svinčenih povojnih letih kamen spotike, je leta 1960 odšla v Ameriko. Tam se je srečala s svojo družino, ki je že pred tem odšla v begunstvo.

VEČ ...|5. 9. 2021
Anuška Lekan - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Anuške Lekan, ki je bila po vojni kot učiteljica poslana v Faro pri Kočevju. Ker je bila njena zvestoba do Cerkve in vere v svinčenih povojnih letih kamen spotike, je leta 1960 odšla v Ameriko. Tam se je srečala s svojo družino, ki je že pred tem odšla v begunstvo.

Jože Bartolj

spominpolitika

Iz naših krajev

VEČ ...|4. 9. 2021
Brezplačni potniški promet; pitna voda; kompostarna ...

V rubriki Iz naših krajev bomo slišali prispevke iz Savinjske regije, Pomurja, Gorenjske in Štajerske, posredno pa tudi Ljubljane ter Maribora, kjer se ureja se brezplačni potniški promet za upokojence. Slišali boste, kako povezuje prebivalce reka Mura, kako napreduje izboljšanje oskrbe s pitno vodo in kako nezadovoljni so zaradi kompostarne v občini Šentilj. 

Brezplačni potniški promet; pitna voda; kompostarna ...

V rubriki Iz naših krajev bomo slišali prispevke iz Savinjske regije, Pomurja, Gorenjske in Štajerske, posredno pa tudi Ljubljane ter Maribora, kjer se ureja se brezplačni potniški promet za upokojence. Slišali boste, kako povezuje prebivalce reka Mura, kako napreduje izboljšanje oskrbe s pitno vodo in kako nezadovoljni so zaradi kompostarne v občini Šentilj. 

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Brezplačni potniški promet; pitna voda; kompostarna ...

V rubriki Iz naših krajev bomo slišali prispevke iz Savinjske regije, Pomurja, Gorenjske in Štajerske, posredno pa tudi Ljubljane ter Maribora, kjer se ureja se brezplačni potniški promet za upokojence. Slišali boste, kako povezuje prebivalce reka Mura, kako napreduje izboljšanje oskrbe s pitno vodo in kako nezadovoljni so zaradi kompostarne v občini Šentilj. 

VEČ ...|4. 9. 2021
Brezplačni potniški promet; pitna voda; kompostarna ...

V rubriki Iz naših krajev bomo slišali prispevke iz Savinjske regije, Pomurja, Gorenjske in Štajerske, posredno pa tudi Ljubljane ter Maribora, kjer se ureja se brezplačni potniški promet za upokojence. Slišali boste, kako povezuje prebivalce reka Mura, kako napreduje izboljšanje oskrbe s pitno vodo in kako nezadovoljni so zaradi kompostarne v občini Šentilj. 

Tanja Dominko

politikadružbainfo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 9. 2021
Dr. Stane Kavčič o dilemah dostopa do razvojnih sredstev v II. stebru SKP po letu 2023

Potem ko je vlada za izvajanje strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023 prejšnji teden zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov,  agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič pravi, da je odpravljena glavna težava reforme.  A hkrati opozarja na temeljno dilemo t.i. II. stebra kmetijske politike, kako pravično radeliti razvojna sredstav vsem kmetijam in ne pozabiti na srednje velike, ki so v minulih obdobjih redno ostajale brez dostopa do teh sredstev.

Dr. Stane Kavčič o dilemah dostopa do razvojnih sredstev v II. stebru SKP po letu 2023

Potem ko je vlada za izvajanje strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023 prejšnji teden zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov,  agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič pravi, da je odpravljena glavna težava reforme.  A hkrati opozarja na temeljno dilemo t.i. II. stebra kmetijske politike, kako pravično radeliti razvojna sredstav vsem kmetijam in ne pozabiti na srednje velike, ki so v minulih obdobjih redno ostajale brez dostopa do teh sredstev.

naravakmetijstvopolitikaSKP

Minute za kmetijstvo in podeželje

Dr. Stane Kavčič o dilemah dostopa do razvojnih sredstev v II. stebru SKP po letu 2023

Potem ko je vlada za izvajanje strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023 prejšnji teden zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov,  agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič pravi, da je odpravljena glavna težava reforme.  A hkrati opozarja na temeljno dilemo t.i. II. stebra kmetijske politike, kako pravično radeliti razvojna sredstav vsem kmetijam in ne pozabiti na srednje velike, ki so v minulih obdobjih redno ostajale brez dostopa do teh sredstev.

VEČ ...|3. 9. 2021
Dr. Stane Kavčič o dilemah dostopa do razvojnih sredstev v II. stebru SKP po letu 2023

Potem ko je vlada za izvajanje strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023 prejšnji teden zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov,  agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič pravi, da je odpravljena glavna težava reforme.  A hkrati opozarja na temeljno dilemo t.i. II. stebra kmetijske politike, kako pravično radeliti razvojna sredstav vsem kmetijam in ne pozabiti na srednje velike, ki so v minulih obdobjih redno ostajale brez dostopa do teh sredstev.

Robert Božič

naravakmetijstvopolitikaSKP

Pogovor o

VEČ ...|1. 9. 2021
Duševno zdravje otrok in mladostnikov

Duševno zdravje otrok in mladostnikov je naša skupna skrb. Nanj danes močno vplivajo različni zasloni in pritiski okolja. Kaj lahko storijo starši, da bodo okrepili svoje otroke za življenju v svetu, ki skriva kar nekaj zank? O tem boste več slišali v oddaji Pogovor o.

Duševno zdravje otrok in mladostnikov

Duševno zdravje otrok in mladostnikov je naša skupna skrb. Nanj danes močno vplivajo različni zasloni in pritiski okolja. Kaj lahko storijo starši, da bodo okrepili svoje otroke za življenju v svetu, ki skriva kar nekaj zank? O tem boste več slišali v oddaji Pogovor o.

politikaživljenjeduševno zdravjemladostniki

Pogovor o

Duševno zdravje otrok in mladostnikov

Duševno zdravje otrok in mladostnikov je naša skupna skrb. Nanj danes močno vplivajo različni zasloni in pritiski okolja. Kaj lahko storijo starši, da bodo okrepili svoje otroke za življenju v svetu, ki skriva kar nekaj zank? O tem boste več slišali v oddaji Pogovor o.

VEČ ...|1. 9. 2021
Duševno zdravje otrok in mladostnikov

Duševno zdravje otrok in mladostnikov je naša skupna skrb. Nanj danes močno vplivajo različni zasloni in pritiski okolja. Kaj lahko storijo starši, da bodo okrepili svoje otroke za življenju v svetu, ki skriva kar nekaj zank? O tem boste več slišali v oddaji Pogovor o.

Radio Ognjišče

politikaživljenjeduševno zdravjemladostniki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|30. 8. 2021
Stane Granda o političnem stanju in cepljenju

V tokratni oddaji smo gostili našega rednega gosta Staneta Grando, ki je komentiral stanje politike v Sloveniji, nekatere nerešene poboje v Kočevskem rogu in odnos Slovencev do cepljenja proti koronavirusu.

Stane Granda o političnem stanju in cepljenju

V tokratni oddaji smo gostili našega rednega gosta Staneta Grando, ki je komentiral stanje politike v Sloveniji, nekatere nerešene poboje v Kočevskem rogu in odnos Slovencev do cepljenja proti koronavirusu.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Stane Granda o političnem stanju in cepljenju

V tokratni oddaji smo gostili našega rednega gosta Staneta Grando, ki je komentiral stanje politike v Sloveniji, nekatere nerešene poboje v Kočevskem rogu in odnos Slovencev do cepljenja proti koronavirusu.

VEČ ...|30. 8. 2021
Stane Granda o političnem stanju in cepljenju

V tokratni oddaji smo gostili našega rednega gosta Staneta Grando, ki je komentiral stanje politike v Sloveniji, nekatere nerešene poboje v Kočevskem rogu in odnos Slovencev do cepljenja proti koronavirusu.

Franci Trstenjak

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|30. 8. 2021
Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|30. 8. 2021
Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|29. 8. 2021
Ivanka Tominec - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Ivanke Tominec iz Clevelanda, ki je kot begunka leta 1945 v strahu pred partizani odšla na Koroško. Tam je z možem in hčerkama ostala 11 let. Po srečnem naključju je niso vrnili nazaj v Jugoslavijo. Šele leta 1956 jim je uspelo priti v ZDA, kjer so morali življenje še tretjič zgraditi iz nič.

Ivanka Tominec - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Ivanke Tominec iz Clevelanda, ki je kot begunka leta 1945 v strahu pred partizani odšla na Koroško. Tam je z možem in hčerkama ostala 11 let. Po srečnem naključju je niso vrnili nazaj v Jugoslavijo. Šele leta 1956 jim je uspelo priti v ZDA, kjer so morali življenje še tretjič zgraditi iz nič.

spominpolitikaIvanka Tominec

Moja zgodba

Ivanka Tominec - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Ivanke Tominec iz Clevelanda, ki je kot begunka leta 1945 v strahu pred partizani odšla na Koroško. Tam je z možem in hčerkama ostala 11 let. Po srečnem naključju je niso vrnili nazaj v Jugoslavijo. Šele leta 1956 jim je uspelo priti v ZDA, kjer so morali življenje še tretjič zgraditi iz nič.

VEČ ...|29. 8. 2021
Ivanka Tominec - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Ivanke Tominec iz Clevelanda, ki je kot begunka leta 1945 v strahu pred partizani odšla na Koroško. Tam je z možem in hčerkama ostala 11 let. Po srečnem naključju je niso vrnili nazaj v Jugoslavijo. Šele leta 1956 jim je uspelo priti v ZDA, kjer so morali življenje še tretjič zgraditi iz nič.

Jože Bartolj

spominpolitikaIvanka Tominec

Iz naših krajev

VEČ ...|28. 8. 2021
Škocjan, Murska Sobota, Veržej

Spregovorili smo o aktualnih projektih v občini Škocjan, pogledali smo v Prekmurje, ki ponuja številne turistične znamenitosti, in obiskali Zavod Marianum v Veržeju ter predstavili njegovo delovanje, na katerega je močno vplivala epidemija.

Škocjan, Murska Sobota, Veržej

Spregovorili smo o aktualnih projektih v občini Škocjan, pogledali smo v Prekmurje, ki ponuja številne turistične znamenitosti, in obiskali Zavod Marianum v Veržeju ter predstavili njegovo delovanje, na katerega je močno vplivala epidemija.

politikadružbainfoSlovenija

Iz naših krajev

Škocjan, Murska Sobota, Veržej

Spregovorili smo o aktualnih projektih v občini Škocjan, pogledali smo v Prekmurje, ki ponuja številne turistične znamenitosti, in obiskali Zavod Marianum v Veržeju ter predstavili njegovo delovanje, na katerega je močno vplivala epidemija.

VEČ ...|28. 8. 2021
Škocjan, Murska Sobota, Veržej

Spregovorili smo o aktualnih projektih v občini Škocjan, pogledali smo v Prekmurje, ki ponuja številne turistične znamenitosti, in obiskali Zavod Marianum v Veržeju ter predstavili njegovo delovanje, na katerega je močno vplivala epidemija.

Andrej Šinko

politikadružbainfoSlovenija

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 8. 2021
Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

infodružbakomentarpolitika

Informativni prispevki

Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

VEČ ...|27. 8. 2021
Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

Radio Ognjišče

infodružbakomentarpolitika

Pogovor o

VEČ ...|25. 8. 2021
Navidezna sprava – ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov

Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.

Navidezna sprava – ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov

Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.

politikaFašizemnacizemkomunizemdan spomina na žrtve totalitarnih režimovspravaAlojz KovšcaJanez JanšaPeter JambrekJernej Letnar ČerničTomaž Ivešić

Pogovor o

Navidezna sprava – ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov

Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.

VEČ ...|25. 8. 2021
Navidezna sprava – ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov

Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.

Radio Ognjišče

politikaFašizemnacizemkomunizemdan spomina na žrtve totalitarnih režimovspravaAlojz KovšcaJanez JanšaPeter JambrekJernej Letnar ČerničTomaž Ivešić

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|24. 10. 2021
Mladi inovativni kmet leta

V tokratni oddaji je odmevala razglasitev Mladega inovativnega kmeta, slišali pa smo tudi nekaj drugih aktualnih novic.

Mladi inovativni kmet leta

V tokratni oddaji je odmevala razglasitev Mladega inovativnega kmeta, slišali pa smo tudi nekaj drugih aktualnih novic.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Komentar tedna

VEČ ...|22. 10. 2021
Alenka Puhar: O pogromih in strelih

Javni prostor je poln izrazov, ki imajo komaj kakšno zvezo z opisanim predmetom in dejanjem, poln je sramotilnih in žaljivih besed, pretiravanj in diskreditiranj. Tako v komenatrju tedna ramišlja prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

Alenka Puhar: O pogromih in strelih

Javni prostor je poln izrazov, ki imajo komaj kakšno zvezo z opisanim predmetom in dejanjem, poln je sramotilnih in žaljivih besed, pretiravanj in diskreditiranj. Tako v komenatrju tedna ramišlja prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

Alenka Puhar

komentar

Program zadnjega tedna

VEČ ...|25. 10. 2021
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. oktober 2021 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. oktober 2021 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|25. 10. 2021
Kuhajmo s sestro Nikolino

Testenine (25. oktober je svetovni dan testenin), vampi, nadev za pehtranovo potico, testo za zavitek, kapucinke, kostanjev nadev - so bile teme tokratne oddaje s sestro Nikolino. Vabljeni k obisku spletne strani z recepti in nasveti.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Testenine (25. oktober je svetovni dan testenin), vampi, nadev za pehtranovo potico, testo za zavitek, kapucinke, kostanjev nadev - so bile teme tokratne oddaje s sestro Nikolino. Vabljeni k obisku spletne strani z recepti in nasveti.

Matjaž Merljak

svetovanjekuhajmo

Moja zgodba

VEČ ...|24. 10. 2021
Jože Černe - Pričevanje 1. del

V oddaji Moja zgodba smo se tokrat ustavili ob knjigi Moč spominov avtorja Jožeta Černeta. Gre za spomine na življenje v Kozarjah, na Vrhovcih in Brdu pri Ljubljani pred, med in po drugi svetovni vojni! Jože Černe, inženir strojništva in akademski glasbenik pevec, solist v Koroškem in kasneje Ribniškem oktetu ima zelo dober spomin in dogodke iz svoje mladosti je delil tudi z nami. Prisluhnete lahko 1. delu pričevanja.

Jože Černe - Pričevanje 1. del

V oddaji Moja zgodba smo se tokrat ustavili ob knjigi Moč spominov avtorja Jožeta Černeta. Gre za spomine na življenje v Kozarjah, na Vrhovcih in Brdu pri Ljubljani pred, med in po drugi svetovni vojni! Jože Černe, inženir strojništva in akademski glasbenik pevec, solist v Koroškem in kasneje Ribniškem oktetu ima zelo dober spomin in dogodke iz svoje mladosti je delil tudi z nami. Prisluhnete lahko 1. delu pričevanja.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože ČerneMoč spominovKozarje Vrhovci Brdo med vojno

Zgodbe za otroke

VEČ ...|24. 10. 2021
Vsega pa tudi kralj ne verjame

Kdor bo prisluhnil tejle pravljici, bo nagrajen z vrečo cekinov. Res! Ne verjamete? No, potem ste pa kot kralj, ki se ga tudi ni dalo vedno potegniti za nos. In prav je, da ne verjamete vsega, prav. 

Vsega pa tudi kralj ne verjame

Kdor bo prisluhnil tejle pravljici, bo nagrajen z vrečo cekinov. Res! Ne verjamete? No, potem ste pa kot kralj, ki se ga tudi ni dalo vedno potegniti za nos. In prav je, da ne verjamete vsega, prav. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|25. 10. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 10. 2021
p. Branko Cestnik o suverenosti domovine

V oddaji smo gostili p. Branka Cestnika. Govorili smo o domovini, suverenosti, domoljubju … Ker letos obhajamo 30-letnico osamosvojitvenih dogodkov, je pogovor o teh temah nujen in potreben.

p. Branko Cestnik o suverenosti domovine

V oddaji smo gostili p. Branka Cestnika. Govorili smo o domovini, suverenosti, domoljubju … Ker letos obhajamo 30-letnico osamosvojitvenih dogodkov, je pogovor o teh temah nujen in potreben.

Alen Salihović

politikadružbadomovina

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 10. 2021
V Sakralni abonma prihaja APZ France Prešeren iz Kranja

V Sakralni abonma prihaja APZ France Prešeren iz Kranja

Jože Bartolj

kulturaglasbaSakralni abonmaDiana Novak

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 10. 2021
Peter Jerman: Napetost v zvezi z razpravo o vladavini prava v EU se stopnjuje. Poljski slabo kaže

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman: Napetost v zvezi z razpravo o vladavini prava v EU se stopnjuje. Poljski slabo kaže

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

komentarpolitikadružba