Cerklje na Gorenjskem, Jesenice, Ptuj,

Poročali smo o obnovi železniške proge na Gorenjskem, smučarski sezoni na Krvavcu in novi trgovini lokalno pridelane hrane na Ptuju.

Se bodo razmere na Bližnjem vzhodu stabilizirale?

O zaostrenih odnosih med ZDA in Iranom, možnem razvoju dogodkov ter vplivu dogajanja na stabilnost regije. Gostje so bili politična analitika dr. Primož Šterbenc in Klemen Balanč ter obramboslovec dr. Vladimir Prebilič.

Vabilo Aleša Primca na shod za odstop državnega sekretarja Jerneja Štromajerja

Pritisk na premiera Marjana Šarca, da zahteva odstop državnega sekretarja Jerneja Štromajerja, se stopnjuje. Voščilo: »Srečen božič, umazane živali«, ni primerno za tako funkcijo, pa naj je želel zveneti kakorkoli. Da bo s tem žalil čustva vernikov in nevernikov, bi se moral zavedati ne glede na svojo mladost in zaletavost. Peticijo za njegov odstop je podpisalo že pet tisoč ljudi.

Prof. dr. Marko Pavliha ekskluzivno za Radio Ognjišče o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu.

Potem ko je spomladi propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije v Luksemburgu, je zdaj na vrhuncu ponovljeni postopek. Pri predsedniku republike Borutu Pahorju so se začela začenjajo uradna posvetovanja z vodji poslanskih skupin o možnih kandidatih. Za Radio Ognjišče je ekskluzivno o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu spregovoril Marko Pavliha, ki v Bruslju pred t. i. Odborom 255 zaradi anonimke ni prejel podpore.

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Peter Merše: Nova koalicija je potencialno možna

V javnosti so zaokrožile informacije, da se v ozadju pripravlja nova politična koalicija v parlamentu. V nedeljski oddaji Politično na RTV Slovenija je namreč Janez Janša nakazal na možnost spremembe vlade. Da pogovori o novi vladi ves čas potekajo, je povedal tudi predsednik NSi Matej Tonin. Dogajanje je za Radio Ognjišče ocenil komentator na portalu Domovina.je Peter Merše.

Dr. Janez Juhant o Dražgošah, Rupnikovem procesu in potrebi po redefiniciji zgodovine

V tokratni oddaji smo ponovno gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta, s katerim smo pogledali v leto, ki je pred nami, saj je to leto, ko praznujemo 30. obletnico plebiscita, na katerem smo se izrekli za samostojno Slovenijo. Spregovorili smo tudi o demokratičnih standardih v današnjem času.

Rok Frelih: Na plečih pripadnikov Slovenske vojske v Iraku se sedaj bije politični boj doline Šentflorjanske

Šesterica slovenskih vojakov se je iz Iraka vrnila v domovino, javnost pa se je razdelila. Nekateri vrnitev podpirajo, nekateri ji nasprotujejo, v resnici pa se spet moramo soočati z nizkotnim dejstvom, da se na plečih Slovenske vojske in njenih pripadnikov odvija boj za politične točke.

Janez Juhant: Praznovanje tridesete obletnice osamosvojitve

Medtem ko si eni pripisujejo zasluge za samostojno državo, se drugi jezijo, češ da se nam je izjalovila in ne prinaša sadov, ki smo jih pričakovali. Vsak lahko torej po svojih sposobnostih, močeh in družbenih vlogah, vsi pa v medsebojnem povezovanju skupaj naredimo več za to, da bo država postajala bolj naša, da bomo v njej bolje sodelovali ter krepili zavest vzajemnosti, solidarnosti in vključenosti.O tem današnji komentator.

Kaj je v letu 2019 zaznamovalo staro celino in svet?

Leto 2019 je stari celini prineslo menjave na vodilnih mestih ključnih ustanov Evropske unije. Svet je zaznamovalo pestro dogajanje, od trgovinskega spora med ZDA in Kitajsko do incidentov v Perzijskem zalivu. Nekatere posledice bomo čutili tudi v prihodnje. Na mednarodni parket v letu 2019 smo se ozrli s političnim analitikom Igorjem Kovačem.

Kaotičen Bližnji vzhod: Jaz proti svojemu bratu, jaz in moj brat proti bratrancu, jaz, moj brat in najin bratranec proti svetu…

Mednarodna skupnost se te dni ozira proti Bližnjemu vzhodu. Zadnje napetosti so sprožile različne odzive, a za zdaj dodatne zaostritve razmer ni na obzorju. Za komentar smo prosili političnega analitika Igorja Kovača. Da imajo napovedi o tretji svetovni vojni zgolj filmsko osnovo, je ocenil. Kot je dodal, pričakuje umiritev napetosti, saj sta tako ameriška stran kot iranska razumeli signale, ki sta jih prek različnih akcij pošiljale druga drugi.

S Tonetom Hrovatom o procesu osamosvojitve in dogovoru, sklenjenem v novomeški kleti

V oddajo smo povabili Toneta Hrovata, sedanjega direktorja centra GRM v Novem mestu, nekdanjega predsednika državnega sveta in enega od mož, ki je sodeloval v času osamosvojitve. Govorili smo o tem, kam gre Slovenija na področju kmetijstva in podeželja, kako vidi vrh politike in kako dediščino osamosvojiteljev.

Dr. Ernest Petrič o Kitajski, evropskih volitvah in o vplivu sodobnih medijev.

Prva novica je lahko slovo od generala Solejmanija, a za katoličane ima prednost praznik Gospodovega razglašenja, za pravoslavne pa »badnjak«, predvečer njihovega božiča. Nismo na pragu tretje svetovne vojne, ker so interesi vpletenih drugačni kot se zdi. Novi predsednik Hrvaške in nova vlada v sosednji Avstriji. To so teme, ki jih je tokrat komentiral Ernest Petrič v oddaji »Spoznanje več ...« Med domačimi temami pa manjšinska vlada, nova kohezijska ministrica iz uvoza in tridesetletni jubilej, ko smo Slovenci stopili na pot samostojnosti.

Gaiser o odnosu Iran ZDA

Laris Gaiser meni, da usmrtitev iranskega generala s strani ZDA ne bo imela strateških posledic, česar se zaveda tudi ameriški predsednik.

Rok Čakš: Na dolgi rok smo resda vsi mrtvi, a čar slovenske politike je, da nas vedno znova preseneča

Ena boljših strani spremljanja slovenske politike je, da navkljub prepričanju, da si v njej videl že vse, kakšna stvar, detajl, poteza … vedno znova preseneti. Saj ne, da bi, glede na stopnjo (ne)zrelosti naše demokracije, nad njimi moral biti tudi dejansko presenečen; a kljub vsemu se je ob domislicah naših politikov včasih vendarle zabavno pustiti presenetiti.

Šmarje pri Jelšah, Ajdovščina, Brda, Nova Gorica, Ptuj

V oddaji boste med drugim slišali o letošnjih naložbah v občini Šmarje pri Jelšah, delovanju medobčinske uprave občin Ajdovščina, Brda in Nova Gorica ter da na Ptuju načrtujejo gradnjo novega doma upokojencev, s katero bi lahko začeli že v drugi polovici tega leta.

Pregled oddaj v letu 2019

Če pogledamo med dogodke, ki jih bomo ohranili, so to gotovo izdaje knjiig, ki jih je dobro vzeti v roke.

Komentator - Stane Granda

Sogovornik je bil prof. dr. Stane Granda. V pogovoru so sodelovali tudi poslušalci.

Izjava nadškofa Stanislava Zoreta na voščilo

Odziv Aleša Primca in Helene Kregar na sporno voščilo Jerneja Štromajerja

V minulih dneh so se spletni uporabniki zgražali nad izjavo državnega sekretarja na ministrstvu za šolstvo Jerneja Štromajerja. Ta je božič voščil z besedami: Srečen božič, umazane živali. Da gre za neprimerno voščilo druge najbolj odgovorne osebe v državi za vzgojo in izobraževanje otrok, so poleg stranke Glas za otroke in družine prepričani tudi v Društvu katoliških pedagogov.

Vojnik, Ivančna Gorica, Metlika

Poročali smo o združitvi dejavnosti pod skupno občinsko upravo v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje, o postavitvi spominske plošče v spomin na osamosvojitvene dogodke ter, da se ulice Vojnika že peto leto zapored v tem času spremenijo v svojevrstno božično vas.

Predsednik RS Borut Pahor ob dnevu samostojnosti in enotnosti 2019

Govor Jožeta Tanka na slavnostni seji Državnega zbora ob dnevu samostojnosti in enotnosti 2019

p. mag. Branko Cestnik o Božiču in dnevu samostojnosti

V tokratni oddaji je bil gost urednik, župnik in pisatelj Branko Cestnik. Ob koncu koledarskega leta smo naredili kratko bilanco, se ustavili pri nekaterih dogodkih, ki so leto zaznamovali, denimo sinoda o Amazoniji, sklenili pa z vabilom, da se v tej oddaji družimo tudi v letu 2020.

Zahvala dr. Petra Jambreka ob prejemu državnega odlikovanja

Predsednik republike Borut Pahor je dr. Petru Jambreku ter Erhardu Busku podelil državna reda za zasluge. Jambrek je zlati red za zasluge prejel za svoj prispevek k ustanovitvi slovenske države ter k razvoju ustavnosti in ustavnopravne znanosti, Busek pa srebrnega za njegov prispevek za mednarodno priznanje Slovenije.

Rok Čakš: Angelika se je vendarle “prijela”. A kdo v vladnem čolnu je ob tem bledel in bruhal

»Moramo se navaditi, da imamo manjšinsko vlado, ki ima zgolj 42 poslancev,« je majanje vladnega čolna, ki je minuli teden marsikomu na krovu povzročal simptome morske bolezni, komentiral prvi med poslanci LMŠ, Brane Golubović. Nič čudnega, saj je potrjevanje nove ministrice, kar bi bil v normalni državi rutinski postopek v državnem zboru, to oblast in celotno državo pripeljalo do roba politične histerije.

Ljubljana, Lendava, Tržič, Videm - Dobrepolje

Poročali smo o proračunskih razpravah v ljubljanskem mestnem svetu, o nasprotovanju bioplinarnam v Lendavi, o kongresu Združenja zgodovinskih mest Slovenije v Tržiču, ter da je socialo varstveni zavod Prizma dobil prizidek, ki bo izboljšal bivalne pogoje stanovalcev.

Nekdanji ustavni sodnik Mozetič: Sodnik mora biti človek z veliko začetnico

Ustavno sodišče 23. december 1991 praznuje dan ustavnosti. Gre za dan, ko je takratna slovenska skupščina sprejela in razglasila slovensko ustavo, s katero se je Slovenija od Jugoslavije odcepila tudi v pravnem smislu. Ob tem dnevu smo se pogovarjali z nekdanjim predsednikom ustavnega sodišča Miroslavom Mozetičem. Dejal je, da mora biti sodnik človek z veliko začetnico.

Aleš Maver: Angelika Mlinar: Nepotrebni privid tujke

Priznam, ob smeri, v katero se razvija debata o ministrovanju Angelike Mlinar, mi je nelagodno. Nehote se spomnim na podobno usmeritev prevladujoče razprave, ko je slovensko vlado leta 2000 oblikoval pokojni Andrej Bajuk. Ob vsej gnojnici, ki jo je tedaj nanj kot »tujca« zlilo vse slovensko naprednjaštvo, zbledijo vsi do tujcev prijazni toni iz njihovih ust v poznejših letih. Aja, saj res, Bajuk je bil pač “domobranec”. V glavnem, ni ga bilo mogoče obravnavati kot čisto pravega človeka.Zanj so veljali drugačni standardi in v njihovem svetu takrat izražena ksenofobija tudi ni bila prava ksenofobija. Eden od razlogov za to je bil menda, da poznejši premier in finančni minister sploh ni bil reven kot cerkvena miš, kot bi se za pravega Slovenca spodobilo. Ob ministrski kandidaturi Angelike Mlinar se iz nekoliko drugačnih logov oglašajo enaki toni, češ, kaj nam je treba ministre iskati v tujini, za nameček pa je baje živela še v bogatem meščanskem stanju.Ne vem, morda je moje nelagodje ob tej miniponovitvi zgodovine sad moje naivnosti. Od malih nog boleham za »koroško boleznijo«, kar pomeni, da, podobno kot Stane Granda, ki se je že razpisal o isti temi, z navdušenjem hlastam za vsem, kar se pozitivnega dogaja med koroškimi Slovenci. V tem smislu sem seveda očaran ob misli, da bi skoraj sočasno, ko bo koroški Slovenec zasedel škofovski tron krške škofije, koroška Slovenka postala ministrica v slovenski vladi. Da gre za povrh še za visokoraslo blondinko, vsej zadevi vsaj v mojih očeh nič ne škodi.Kajpak se zavedam pasti. Najprej je iluzorno pričakovati, da stoletje življenja v različnih državah ni naredilo svojega. Desetletja obstoja v pogojih večino časa zaničevane manjšine so povzročila sorazmerno velik razkorak med pripadniki tistega, kar je bila nekoč skupna konservativna ali krščanskodemokratska usmeritev, v Sloveniji in na Koroškem.Toda zame je osnovni problem dosedanje politične kariere Angelike Mlinar v Sloveniji drugje. Kako je mogoče, da liberalka evropskega kova in nekdanja generalna sekretarka konservativnega Narodnega sveta koroških Slovencev pristane v eni od satelitskih strank vladajočega bloka brez lastnega jaza? Celo kot izpričana občudovalka Justina Trudeauja bi morala Mlinarjeva prepoznati razliko med evropsko liberalno stranko in psevdoliberalnim in psevdosredinskim političnim projektom za enkratno uporabo. Če tega ni bila zmožna, so njene domnevne politične kompetence bistveno precenjene. In gre v najboljšem primeru za manj tragično ponovitev zgodbe predvojnega liberalca Ljuba Sirca in njegove predsedniške kandidature za LDS iz leta 1992. Potem seveda tudi konec pri Mlinarjevi ne bo mogel bistveno drugačen kot pri žrtvi Nagodetovega procesa.Če je vladajoči blok nima morda v naslednji fazi namena postaviti za predsednico vlade (ampak sem precej prepričan, da so tisti, ki v vladajoči opciji odločajo o tem, kdo je lahko predsednik vlade, za takšno potezo dejansko preveč ksenofobni, predvsem pa jih je nagonsko preveč strah vsega, kar prihaja s »kapitalističnega zapada«), bo po sorazmerno kratkotrajni uporabi pač pristala na političnem smetišču ali, kar bo zanjo osebno veliko bolje, politično pa v isti kategoriji, na kakšni državni sinekuri. Njeno ime pa bo resda pri majhni skupini ljudi s političnim spominom vselej povezano z instantno strančico, na katero se je navezala in katere kratice verjetno kmalu ne bo več prav lahko razvozlati.Kajpak si sploh ne upam pomisliti na drugo možnost. Da so povezave političarke, ki je med koroškimi Slovenci nekakšna konservativka in v Evropi liberalka, s stebri vladajočega bloka dejansko globlje, kot je vidno na prvi pogled, in njen pristanek na političnem satelitu ni zgolj sad naključja ali naivnosti. Če je tako, je moja »koroška bolezen« res huda.Ampak trenutno me pač drži. Zato bi se mi zdelo pametneje, če bi se v vsebinski opoziciji manj ukvarjali s »tujstvom« koroške Slovenke Angelike Mlinar, bolj pa s spraševanjem, zakaj je z evropskega političnega »trga« niso raje pobrali oni.

Delo preiskovalne komisije in zvišanje plač sodnikom

V oddaji smo gostili vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnega sodnika Jana Zobca. Zanimal nas je njun pogled na delo preiskovalne komisije v zadevi Kangler, pa tudi o zahtevi sodnikov za zvišanje plač.

Aleš Meden: Ko “socialistični” Kitajci iz Slovenije izganjajo socializem

»Privatizacija«, ena najbolj osovraženih besed, kar jih lahko zasliši uho pravega socialista. Takoj ga spravi k otorinolaringologu.Gre namreč za postopek, pri katerem podjetje, ki je naše, beri v rokah vladajoči eliti naklonjenih prvoborcev, preide k lastniku, ki ga taista elita ne more nadzorovati ter mu ukazovati. Adijo čudaške pogodbe, ki denarce pretakajo v žepe pravih, zbogom rente zaslužnim. Ob čisto vsaki privatizaciji se zato zažene plaz črnogledih napovedi o zlobnežih, ki kupujejo našo srebrnino, zlata vendarle ni, izključno zato, da jo bodo nemudoma uničili.

Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine

Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.

Kmetič in Gorenak o obletnici praznovanja mitinga resnice, ki ga sploh ni bilo

Združenje Sever je nedavno praznovalo 30. obletnico akcije Sever. Kot so zapisali naj bi akcija za preprečitev mitinga resnice 1. decembra 1989 zaščitila demokratične procese v Sloveniji in na ta način omogočila izvedbo demokratičnih volitev ter nastanek samostojne in neodvisne države. Da gre za prazne besede združenja, saj se 1. decembra ni zgodilo nič, sta v pogovoru za naš radio povedala Vinko Gorenak in Slavko Kmetič.

Profesor dr. Marko Pavliha o odločitvi generalnega pravobranilca EU glede tožbe Slovenije proti Hrvaški

Sedaj je tudi uradno. Generalni pravobranilec je odločil, da Sodišče Evropske unije ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže. Na podlagi tega mnenja sicer še ni mogoče sklepati o sodbi, saj mu sodniki sledijo le v polovici primerov. Kaj to pomeni za arbitražno razsodbo, smo vprašali profesorja mednarodnega pomorskega prava dr. Marka Pavliho. Dejal je, da je žal takšno odločitev sodišča pričakoval, vseeno pa dodal, da upanje umre zadnje.

Žiga Turk: Nova sredina

Tisto, za kar stoji Nova Slovenija, je razglašeno za sredino. Ni se Nova Slovenija pomaknila levo, ampak se je izhodišče koordinatnega sistema premaknilo v desno. Dr. Žiga Turk utemeljuje, da povsem upravičeno.

Dr. Žiga Turk o človekovih pravicah in trenutni politični situaciji

V oddaji smo gostili dr. Žiga Turka in razblinili še kakšen predsodek ter nasuli novih spoznanj na temo politične situacije in storilnosti tokratne koalicije, o človekovih pravicah, katerim je posvečen 10. december, pa tudi osvetlili nekaj ključnih dogodkov minulega leta.

Martin Nahtigal: Ko stari gardi nihče več ne dvigne telefona

Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1919 in tako letos praznujemo stoletnico njenega obstoja. Regent Aleksander Karađorđević je 23. julija 1919 podpisal »Zakon o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani«, današnji Univerzi v Ljubljani. Njene ustanovne članice so bile Filozofska fakulteta, Medicinska, Pravna, Tehniška in Teološka fakulteta.

Problematika varnosti kmetijskih vozil na cestah in razpis za male kmetije

Kmetijska vozila so, posebej v času sezone del na poljih, v nasadih, stalno prisotna na cesti. Zaradi svojih mer, oblike in relativno počasne vožnje, pa pogosto tudi moteča za druge udeležence v prometu. Na ceste prihajajo s polj in posebej v času spravila pridelkov ne tako redko onesnažijo ceste. Še vedno se s kmetijskimi in gozdarskimi stroji ponesreči nesprejemljivo veliko kmetov, pogosto prav po nepotrebnem. Lansko leto je tako pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu umrlo 20 oseb, od teh 10 pri delovnih nezgodah s traktorji in 6 pri delu v gozdu. To je bilo le nekaj izhodišč za današnji razgovor o nekaj aktualnih temah udeležbe kmetijskih in gozdarskih vozil v prometu z gostom iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, svetovalcem za kmetijsko tehniko mag. Marjanom Dolenškom.

Ljubljana, Žiri, Šentjur

Poročali smo o težavah Slovenije, ker je Madžarska prepovedala uvoz komunalnega blata, novostih, ki jih občini Žiri prinaša projekt Leseni feniks, koliko ljudem so pomagali v akciji Veriga dobrih ljudi ter da so med 100 najlepšimi jaslicami v Vatikanu tudi jaslice Slovenke Klavdije Simler.

Priložnost za 4000 malih kmetij

V novembru je bil odprt javni razpis namenjen ohranjanju in razvoju majhnih kmetij. Tako kot pri prvem razpisu je tudi sedaj na voljo 20 miljonov evrov, ki bodo razdeljeni med približno 4.000 upravičencev. Razpis bo odprt do sredine februarja naslednje leto, Špela Drnovšek, svetovalka na KGZ Ljubljana pa priporoča, da se kmetje, ki izpolnjujejo pogoje, čimprej oglasijo na kmetijsko svetovalno službo, kjer bodo pridobili dodatne informacije glede izvajanja podukrepa, obveznosti ter možnosti za izdelavo vloge.

Zakaj se bodo povečale oskrbnine v domovih za ostarele?

Skupnost socialnih zavodov napoveduje, da se bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi po novem letu podražili za od dva do tri odstotke. Razlog so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar bodo stroški dela v domovih in posebnih zavodih od pet do osem odstotkov višji. Na ministrstvu za delo zanikajo tolikšen dvig cen. Ocenjujejo, da se bodo storitve v povprečju v posameznih domovih povečale za največ 1,5 odstotka. Zakaj razhajanja? Alen Salihović se je pogovarjal s sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jakom Bizjakom.

Nujno bo temeljito načrtovati gnojenje

Izkušnja letošnje jeseni ponovno kaže na nujnost temeljitega načrtovanja gnojenja z živinskimi gnojili. A Anton Zavodnik, svetovalec specialist s KGZ Ljubljana dodaja, da je potreben še korak več in sicer razmislek, kdaj bomo z gnojenjem in doma pridelanimi gnojili najbolj pozitivno vplivali na kakovost pridelane krme in posledično na čimmanj izgub.

Marija Burnik: Koliko dobrih mož potrbujemo

Odvisno ali vprašamo trgovca, otroka ali politika s te ali one strani.

Zunajsodno pobite žrtve revolucije

Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.

Tri desetletja od ustanovitve koalicije, ki je vodila osamosvojitveno vlado

Mineva 30 let od ustanovitve Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 zmagala in prevzela vodenje prve slovenske vlade. Ta pa je bila nato gonilna sila slovenskega plebiscita in osamosvojitve. V predsedniški palači je ponedeljek potekal sprejem v počastitev te obletnice. Govorniki so izpostavili pomen dialoga med strankami za to, da je prišlo do osamosvojitve. Slavnostna govornika na sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju sta bila člana tedanjega predsedstva Demosa Hubert Požarnik in Matjaž Šinkovec. V prispevku lahko prisluhnete nekaj njunim poudarkom, in poudarku predsednika države Pahorja, nato pa še pogovoru s poslancem Demosa Antonom Tomažičem.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Potrditi enotnost trenutno največji izziv Nata

Voditelji članic bodo Nata želijo v Londonu v Veliki Britaniji predvsem zaznamovati 70 let Severnoatlantskega zavezništva. A ena glavnih tem razprav bo reformiranje te vojaške organizacije. Izzivov ni malo. Poklicali smo profesorja obramboslovja na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Vladimirja Prebiliča.

Dr. Aleš Maver o nujnosti povrnitve zaupanja v Evropsko unijo in o vlogi kristjanov v politiki

Zgodovinarja, političnega analitika in publicista dr. Aleša Mavra smo tokrat vprašali, na katerih področjih Evropska unija najbolj potrebuje spremembe. Da nas v prihodnjih petih letih gotovo čakajo, je napovedala nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Dr. Maver je razmišljal tudi o tem, kako bo do močne stare celine pomagal resor za spodbujanje evropskega načina življenja in ali so stranke, ki se sklicujejo na krščanske vrednote, še krščanske.

Rok Frelih: Spopad okrog Sove in Knovsa - gre za osebne zamere ali je zadaj večja zgodba?

V medijih se govori le še o Sovi, Knovsu in Toninu. Afera, ki se vleče že od arbitražnih prisluhov naprej, je presegla samo sebe. Prišel je čas, da se v vsej tej zmedi ustavimo in razjasnimo pojme.

Tišina, Ljutomer, Železniki

V oddaji smo poročali o zamiku ukrepov za poplavno varnost v Železnikih in zamiku začetka obnove zelo nevarnih odsekov cest Murska Sobota – Gederovci ter Petanjci – Krajna. Spregovorili pa smo tudi o tem, kako dobrota že 27 let povezuje župnijske Karitas Prlekije in Prekmurja.