Bled, Ormož, Dravograd, Velenje, Sečovlje, Maribor

Poročali smo o novih prostorih za duševno zdravje v Ormožu, izzivih zagotavljanja dolgotrajne oskrbe v Koroškem domu starostnikov, novih pridobitvah velenjskih gasilcev, pohodniškem turizmu na območju Bleda, podpovprečni solinarski sezoni in prazniku ob njenem zaključku ter prenovi loretske kapele v mariborskem gradu.

Mira Milavec: Ukrajinci svoje upe vedno bolj polagajo v Boga

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve je bila z nami sodelavka Karitas Spes iz Ukrajine Mira Milavec. V teh dneh so namreč oči svetovne javnosti znova uprte v Ukrajino, njeni prebivalci pa z molitvijo spremljajo pogovore na najvišji ravni. Ukrajina danes praznuje 34. obletnico samostojnosti. Zato je na pobudo sveta cerkva in cerkvenih organizacij sklican svetovni dan molitve za Ukrajino. Po več župnijah pripravljajo različne dogodke, mogoče pa se je tudi pridružiti svetovni mreži molitve. Že vse od začetka vojne stiske ljudi blaži Karitas Spes, ki v Ukrajini deluje na več ravneh. Poleg najnujnejše pomoči, vodijo tudi projekte za pomoč otrokom, prizadetih v vojni, in družinam, katerih člani se vračajo iz vojske.

Pogovor s predsednikom Združenja občin Slovenije Robertom Smrdeljem

V pogovoru s predsednikom Združenja občin Slovenije Robertom Smrdeljem smo se dotaknili aktualnih izzivov lokalne ravni, med njimi naraščanja stroškov občin in sodelovanja z vlado, tudi v luči pogajanj o povprečninah in izvajanja dolgotrajne oskrbe.

Spomin na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov

Pred dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov smo skušali osvetliti nastanek, vsebino in posledice Resolucije o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Obenem smo  osvetlili spomin na začetke komunizma, fašizma in nacizma pri nas, na gorje, ki so ga vsi trije totalitarizmi povzročili našemu narodu in na razlike, do katerih prihaja, ko gre za obravnavo njihovih žrtev. O tem sta spregovorila evropska poslanka Romana Tomc in zgodovinar dr. Jože Možina. 

Erika Ašič: V vrtincu vzporednega sveta

Na televiziji lahko že več desetletij spremljamo različne serije in resničnostne šove. Oboje je pripravljeno tako, da gledalca potegne v dogajanje. Vsak del se konča z nekim dejanjem, ki gledalca drži v napetosti, da ga zanima, kaj se bo zgodilo; kaj bo storilo prevarano dekle, kako se bo iz zagate rešil oni fant, kako se bo odzvala razočarana žena, ali bo tisti odvetnik preživel v prometni nesreči, kako se bo na laži podrejenega odzval gospodar, ali bo bratranec odkril tatvino, ali bo maščevanje sosedi uspelo in tako naprej.

Rok Čakš: Kdo se boji črnega moža, ali kako v debati o življenju in smrti koristijo staro sovražnico Cerk

Oprezajoč za kakšno temo v avgustovski bonaci, ki bi bila vredna nekaj pozornosti za ne preveč zatežen poletni komentar, sem na ušesa ujel udarno opazko o Katoliški cerkvi kot “najstarejšem in najbolj izpopolnjenem totalitarizmu, ki ga ni dosegel še noben drug sistem.”

Čeprav sem že prešel fazo, ko bi me kaj takega vznejevoljilo do te mere, da bi se spustil v besneče obračunavanje s tovrstnimi nebulozami, pa me je tokrat anahronistični ton izrečenega ravno toliko zmotil, da sem postal pozoren, v kakšnem kontekstu nekdo spet vlači po zobeh starega sovražnika. Po nekaj klikanja sem ugotovil, da gre za utrjenega borca proti katolicizmu, ddr. Andreja Pleterskega, ki si v Sloveniji že leta prizadeva uzakoniti pravico do evtanazije, oziroma vsaj asistiranega samomora, če že kaj več ta trenutek ne gre skozi. In zdaj mu je na živec stopil Aleš Primc, ki je bliskovito zbral podpise za začetek referendumskega postopka na “njegov” zakon in Pleterski si ne dela utvar, da mu bo uspelo zbrati tudi 40 tisoč podpisov za sam referendum …

Tako je svoje tokratni komentar začel Rok Čakš. V celoti si ga lahko preberete na spletnih straneh spletnega časnika Zanima.me.

Dr. Klemen Jaklič

Gostili smo ustavnega sodnika dr. Klemna Jakliča. V ospredju pogovora so bile pravne tematike, tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.

Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 3

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.