Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Ernest Petrič

Tokrat so bili v osredju oddaje rojaki v sosednjih državah. Razlog za to je bila 100. obletnica požiga narodnega doma v Trstu in njegova vrnitev slovenski skupnosti, pa tudi bližnja 100. obletnica koroškega plebiscita. Gost se je dotakni tudi odgovornosti matične domovine do naših narodnih manjšin. Komentiral je trenutno stanje v EU, ki je dobila sklad za okrevanje in proračun za prihodnjih sedem let ...

Dr. Ernest Petrič

Tokrat so bili v osredju oddaje rojaki v sosednjih državah. Razlog za to je bila 100. obletnica požiga narodnega doma v Trstu in njegova vrnitev slovenski skupnosti, pa tudi bližnja 100. obletnica koroškega plebiscita. Gost se je dotakni tudi odgovornosti matične domovine do naših narodnih manjšin. Komentiral je trenutno stanje v EU, ki je dobila sklad za okrevanje in proračun za prihodnjih sedem let ...

komentarpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič
Tokrat so bili v osredju oddaje rojaki v sosednjih državah. Razlog za to je bila 100. obletnica požiga narodnega doma v Trstu in njegova vrnitev slovenski skupnosti, pa tudi bližnja 100. obletnica koroškega plebiscita. Gost se je dotakni tudi odgovornosti matične domovine do naših narodnih manjšin. Komentiral je trenutno stanje v EU, ki je dobila sklad za okrevanje in proračun za prihodnjih sedem let ...
VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Ernest Petrič
Tokrat so bili v osredju oddaje rojaki v sosednjih državah. Razlog za to je bila 100. obletnica požiga narodnega doma v Trstu in njegova vrnitev slovenski skupnosti, pa tudi bližnja 100. obletnica koroškega plebiscita. Gost se je dotakni tudi odgovornosti matične domovine do naših narodnih manjšin. Komentiral je trenutno stanje v EU, ki je dobila sklad za okrevanje in proračun za prihodnjih sedem let ...

Tone Gorjup

komentarpolitika

Komentar tedna

VEČ ...|31. 7. 2020
Jernej Letnar Černič: Kriza

Ali smo vrednoto pluralizma, ki se kaže skozi medsebojni dialog, poslušanje, strpnost v času epidemiološke krize v slovenski družbi, kaj bolj ponotranjili kot prej?Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: Kriza

Ali smo vrednoto pluralizma, ki se kaže skozi medsebojni dialog, poslušanje, strpnost v času epidemiološke krize v slovenski družbi, kaj bolj ponotranjili kot prej?Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

družbakoronaviruspolitika

Komentar tedna

Jernej Letnar Černič: Kriza
Ali smo vrednoto pluralizma, ki se kaže skozi medsebojni dialog, poslušanje, strpnost v času epidemiološke krize v slovenski družbi, kaj bolj ponotranjili kot prej?Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
VEČ ...|31. 7. 2020
Jernej Letnar Černič: Kriza
Ali smo vrednoto pluralizma, ki se kaže skozi medsebojni dialog, poslušanje, strpnost v času epidemiološke krize v slovenski družbi, kaj bolj ponotranjili kot prej?Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

družbakoronaviruspolitika

Pogovor o

VEČ ...|29. 7. 2020
Pogovor s Petrom Jančičem in dr. Jožetom Možino

V oddaji smo se ozrli na slovensko medijsko krajino in načine poročanja hiš, ki delajo novice. V goste smo povabili dva ugledna gosta: novinarja Petra Jančiča ter zgodovinarja in novinarja dr. Jožeta Možino. Če bi radi dobro ločevali med resnico in lažjo, berite knjigo Petra Jančiča: Lažnive novice.

Pogovor s Petrom Jančičem in dr. Jožetom Možino

V oddaji smo se ozrli na slovensko medijsko krajino in načine poročanja hiš, ki delajo novice. V goste smo povabili dva ugledna gosta: novinarja Petra Jančiča ter zgodovinarja in novinarja dr. Jožeta Možino. Če bi radi dobro ločevali med resnico in lažjo, berite knjigo Petra Jančiča: Lažnive novice.

pogovorpolitika

Pogovor o

Pogovor s Petrom Jančičem in dr. Jožetom Možino
V oddaji smo se ozrli na slovensko medijsko krajino in načine poročanja hiš, ki delajo novice. V goste smo povabili dva ugledna gosta: novinarja Petra Jančiča ter zgodovinarja in novinarja dr. Jožeta Možino. Če bi radi dobro ločevali med resnico in lažjo, berite knjigo Petra Jančiča: Lažnive novice.
VEČ ...|29. 7. 2020
Pogovor s Petrom Jančičem in dr. Jožetom Možino
V oddaji smo se ozrli na slovensko medijsko krajino in načine poročanja hiš, ki delajo novice. V goste smo povabili dva ugledna gosta: novinarja Petra Jančiča ter zgodovinarja in novinarja dr. Jožeta Možino. Če bi radi dobro ločevali med resnico in lažjo, berite knjigo Petra Jančiča: Lažnive novice.

Mateja Subotičanec

pogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 7. 2020
Prehranska varnost je vse pomembnejša

Strategija od vil do vilic, ki jo je pripravila Evropska komisija, naj bi omogočila prehod k trajnostnemu prehranskemu sistemu. V njej so zastavljeni konkretni cilji, med drugim, da se do leta 2030 zmanjša tveganja povezana s pesticidi za polovico. Kritiki opozarjajo, da strategija ne upošteva različnih položajev posameznih držav. Evropski poslanec Franc Bogovič glede slovenskega kmetijstva ostaja optimističen, v strategiji pa vidi tudi priložnosti.

Prehranska varnost je vse pomembnejša

Strategija od vil do vilic, ki jo je pripravila Evropska komisija, naj bi omogočila prehod k trajnostnemu prehranskemu sistemu. V njej so zastavljeni konkretni cilji, med drugim, da se do leta 2030 zmanjša tveganja povezana s pesticidi za polovico. Kritiki opozarjajo, da strategija ne upošteva različnih položajev posameznih držav. Evropski poslanec Franc Bogovič glede slovenskega kmetijstva ostaja optimističen, v strategiji pa vidi tudi priložnosti.

infokmetijstvokoronavirusnaravapolitika

Informativni prispevki

Prehranska varnost je vse pomembnejša
Strategija od vil do vilic, ki jo je pripravila Evropska komisija, naj bi omogočila prehod k trajnostnemu prehranskemu sistemu. V njej so zastavljeni konkretni cilji, med drugim, da se do leta 2030 zmanjša tveganja povezana s pesticidi za polovico. Kritiki opozarjajo, da strategija ne upošteva različnih položajev posameznih držav. Evropski poslanec Franc Bogovič glede slovenskega kmetijstva ostaja optimističen, v strategiji pa vidi tudi priložnosti.
VEČ ...|29. 7. 2020
Prehranska varnost je vse pomembnejša
Strategija od vil do vilic, ki jo je pripravila Evropska komisija, naj bi omogočila prehod k trajnostnemu prehranskemu sistemu. V njej so zastavljeni konkretni cilji, med drugim, da se do leta 2030 zmanjša tveganja povezana s pesticidi za polovico. Kritiki opozarjajo, da strategija ne upošteva različnih položajev posameznih držav. Evropski poslanec Franc Bogovič glede slovenskega kmetijstva ostaja optimističen, v strategiji pa vidi tudi priložnosti.

Andrej Šinko

infokmetijstvokoronavirusnaravapolitika

Naš pogled

VEČ ...|28. 7. 2020
Nič naj te ne vznemirja ...

Tanja Dominko je v Našem pogledu med drugim razmišljala, kako bi se z danimi razmerami spopadle pretekle vlade in kakšen je nauk za vse, ki spremljajo medijske vsebine, ki so dostikrat posredovane s posebnim namenom.

Nič naj te ne vznemirja ...

Tanja Dominko je v Našem pogledu med drugim razmišljala, kako bi se z danimi razmerami spopadle pretekle vlade in kakšen je nauk za vse, ki spremljajo medijske vsebine, ki so dostikrat posredovane s posebnim namenom.

družbakomentarpolitika

Naš pogled

Nič naj te ne vznemirja ...
Tanja Dominko je v Našem pogledu med drugim razmišljala, kako bi se z danimi razmerami spopadle pretekle vlade in kakšen je nauk za vse, ki spremljajo medijske vsebine, ki so dostikrat posredovane s posebnim namenom.
VEČ ...|28. 7. 2020
Nič naj te ne vznemirja ...
Tanja Dominko je v Našem pogledu med drugim razmišljala, kako bi se z danimi razmerami spopadle pretekle vlade in kakšen je nauk za vse, ki spremljajo medijske vsebine, ki so dostikrat posredovane s posebnim namenom.

Tanja Dominko

družbakomentarpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 7. 2020
Branko Cestnik

Komentiranje aktualnih cerkvenih - prestavitve duhovnikov, odnos do papeža, celibat; in političnih zadev.

Branko Cestnik

Komentiranje aktualnih cerkvenih - prestavitve duhovnikov, odnos do papeža, celibat; in političnih zadev.

komentarpapežpolitikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

Branko Cestnik
Komentiranje aktualnih cerkvenih - prestavitve duhovnikov, odnos do papeža, celibat; in političnih zadev.
VEČ ...|27. 7. 2020
Branko Cestnik
Komentiranje aktualnih cerkvenih - prestavitve duhovnikov, odnos do papeža, celibat; in političnih zadev.

Tanja Dominko

komentarpapežpolitikadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 7. 2020
Aleš Čerin o protestih in aktualnih razmerah

V Ljubljani se bodo po predvidevanjih znova zbrali protestniki, ki zahtevajo odstop vlade Janeza Janše. Kako gleda na te proteste in kaj bi bilo treba storiti, da poiščemo skupni jezik za prihodnost našega naroda, smo povprašali pisca portala Preprostost Aleša Čerina.

Aleš Čerin o protestih in aktualnih razmerah

V Ljubljani se bodo po predvidevanjih znova zbrali protestniki, ki zahtevajo odstop vlade Janeza Janše. Kako gleda na te proteste in kaj bi bilo treba storiti, da poiščemo skupni jezik za prihodnost našega naroda, smo povprašali pisca portala Preprostost Aleša Čerina.

politikadružba

Informativni prispevki

Aleš Čerin o protestih in aktualnih razmerah
V Ljubljani se bodo po predvidevanjih znova zbrali protestniki, ki zahtevajo odstop vlade Janeza Janše. Kako gleda na te proteste in kaj bi bilo treba storiti, da poiščemo skupni jezik za prihodnost našega naroda, smo povprašali pisca portala Preprostost Aleša Čerina.
VEČ ...|24. 7. 2020
Aleš Čerin o protestih in aktualnih razmerah
V Ljubljani se bodo po predvidevanjih znova zbrali protestniki, ki zahtevajo odstop vlade Janeza Janše. Kako gleda na te proteste in kaj bi bilo treba storiti, da poiščemo skupni jezik za prihodnost našega naroda, smo povprašali pisca portala Preprostost Aleša Čerina.

Marjana Debevec

politikadružba

Pogovor o

VEČ ...|22. 7. 2020
Matej Tonin, predsednik NSi, obrambni minister

Ob 20-letnici Nove Slovenije smo se s predsednikom stranke in ministrom za obrambo pogovarjali o aktualnih političnih zadevah, pa tudi o vlaganjih v Slovensko vojsko.

Matej Tonin, predsednik NSi, obrambni minister

Ob 20-letnici Nove Slovenije smo se s predsednikom stranke in ministrom za obrambo pogovarjali o aktualnih političnih zadevah, pa tudi o vlaganjih v Slovensko vojsko.

politikapogovor

Pogovor o

Matej Tonin, predsednik NSi, obrambni minister
Ob 20-letnici Nove Slovenije smo se s predsednikom stranke in ministrom za obrambo pogovarjali o aktualnih političnih zadevah, pa tudi o vlaganjih v Slovensko vojsko.
VEČ ...|22. 7. 2020
Matej Tonin, predsednik NSi, obrambni minister
Ob 20-letnici Nove Slovenije smo se s predsednikom stranke in ministrom za obrambo pogovarjali o aktualnih političnih zadevah, pa tudi o vlaganjih v Slovensko vojsko.

Alen Salihović

politikapogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 7. 2020
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o demokratičnih procesih in vplivih na obstoj demokracije

Gostili smo ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Zanimal nas je njegov pogled na demokratične procese, ki so pred 30-timi leti tlakovali pot za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo.

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o demokratičnih procesih in vplivih na obstoj demokracije

Gostili smo ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Zanimal nas je njegov pogled na demokratične procese, ki so pred 30-timi leti tlakovali pot za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o demokratičnih procesih in vplivih na obstoj demokracije
Gostili smo ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Zanimal nas je njegov pogled na demokratične procese, ki so pred 30-timi leti tlakovali pot za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo.
VEČ ...|20. 7. 2020
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o demokratičnih procesih in vplivih na obstoj demokracije
Gostili smo ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Zanimal nas je njegov pogled na demokratične procese, ki so pred 30-timi leti tlakovali pot za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo.

Alen Salihović

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|20. 7. 2020
Rok Čakš: Kako deaktivirati atomsko bombo: DeSUS na poti samouničenja

V DeSUS-u vre, brbota, prekipeva … v medijih beremo že praktično od začetka formiranja Janševe vlade in vsak teden znova izvemo, da je še en pokrajinski odbor umaknil podporo predsednici Aleksandri Pivec.Zdi se, kot da je upokojenska stranka kot nekakšna atomska bomba, na kateri časovni sprožilec neusmiljeno odšteva dneve, ure, sekunde do trenutka, ko se bo razletela na nešteto delcev in za vekomaj izbrisala Janševo vlado iz slovenske politične realnosti.

Rok Čakš: Kako deaktivirati atomsko bombo: DeSUS na poti samouničenja

V DeSUS-u vre, brbota, prekipeva … v medijih beremo že praktično od začetka formiranja Janševe vlade in vsak teden znova izvemo, da je še en pokrajinski odbor umaknil podporo predsednici Aleksandri Pivec.Zdi se, kot da je upokojenska stranka kot nekakšna atomska bomba, na kateri časovni sprožilec neusmiljeno odšteva dneve, ure, sekunde do trenutka, ko se bo razletela na nešteto delcev in za vekomaj izbrisala Janševo vlado iz slovenske politične realnosti.

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Kako deaktivirati atomsko bombo: DeSUS na poti samouničenja
V DeSUS-u vre, brbota, prekipeva … v medijih beremo že praktično od začetka formiranja Janševe vlade in vsak teden znova izvemo, da je še en pokrajinski odbor umaknil podporo predsednici Aleksandri Pivec.Zdi se, kot da je upokojenska stranka kot nekakšna atomska bomba, na kateri časovni sprožilec neusmiljeno odšteva dneve, ure, sekunde do trenutka, ko se bo razletela na nešteto delcev in za vekomaj izbrisala Janševo vlado iz slovenske politične realnosti.
VEČ ...|20. 7. 2020
Rok Čakš: Kako deaktivirati atomsko bombo: DeSUS na poti samouničenja
V DeSUS-u vre, brbota, prekipeva … v medijih beremo že praktično od začetka formiranja Janševe vlade in vsak teden znova izvemo, da je še en pokrajinski odbor umaknil podporo predsednici Aleksandri Pivec.Zdi se, kot da je upokojenska stranka kot nekakšna atomska bomba, na kateri časovni sprožilec neusmiljeno odšteva dneve, ure, sekunde do trenutka, ko se bo razletela na nešteto delcev in za vekomaj izbrisala Janševo vlado iz slovenske politične realnosti.

Rok Čakš

politikadružbakomentar

Komentar tedna

VEČ ...|17. 7. 2020
Dr. Marko Pavliha: Kako se lahko neenakosti med seboj dopolnjujejo?

Aktualne družbene in politične razmere je tokrat komentiral profesor prava dr. Marko Pavliha.

Dr. Marko Pavliha: Kako se lahko neenakosti med seboj dopolnjujejo?

Aktualne družbene in politične razmere je tokrat komentiral profesor prava dr. Marko Pavliha.

politikadružbakomentar

Komentar tedna

Dr. Marko Pavliha: Kako se lahko neenakosti med seboj dopolnjujejo?
Aktualne družbene in politične razmere je tokrat komentiral profesor prava dr. Marko Pavliha.
VEČ ...|17. 7. 2020
Dr. Marko Pavliha: Kako se lahko neenakosti med seboj dopolnjujejo?
Aktualne družbene in politične razmere je tokrat komentiral profesor prava dr. Marko Pavliha.

Dr. Marko Pavliha

politikadružbakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 7. 2020
Bo zaradi aktualne krize več sive ekonomije?

V Sloveniji naj bi zaradi sive ekonomije izgubili več milijard evrov. Direktor Finančne uprave Peter Jenko pravi, da je bil v preteklih letih narejen bistven premik k zmanjšanju tega pojava, vendar pa bi stopnjevanje gospodarske krize lahko povečalo tudi sivo ekonomijo.

Bo zaradi aktualne krize več sive ekonomije?

V Sloveniji naj bi zaradi sive ekonomije izgubili več milijard evrov. Direktor Finančne uprave Peter Jenko pravi, da je bil v preteklih letih narejen bistven premik k zmanjšanju tega pojava, vendar pa bi stopnjevanje gospodarske krize lahko povečalo tudi sivo ekonomijo.

družbainfopolitika

Informativni prispevki

Bo zaradi aktualne krize več sive ekonomije?
V Sloveniji naj bi zaradi sive ekonomije izgubili več milijard evrov. Direktor Finančne uprave Peter Jenko pravi, da je bil v preteklih letih narejen bistven premik k zmanjšanju tega pojava, vendar pa bi stopnjevanje gospodarske krize lahko povečalo tudi sivo ekonomijo.
VEČ ...|17. 7. 2020
Bo zaradi aktualne krize več sive ekonomije?
V Sloveniji naj bi zaradi sive ekonomije izgubili več milijard evrov. Direktor Finančne uprave Peter Jenko pravi, da je bil v preteklih letih narejen bistven premik k zmanjšanju tega pojava, vendar pa bi stopnjevanje gospodarske krize lahko povečalo tudi sivo ekonomijo.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 7. 2020
Dr. Beović: Bolj smiselno je, da se odrečemo zabavam in tako obdržimo službo

Čeprav smo v minulih dneh večkrat slišali, da smo na začetku drugega vala epidemije infektologinja dr. Bojana Beović opozarja, da se nam bodo v prihodnje dogajali večji in manjši izbruhi. Dodaja, da se bo ne glede na vse treba naučiti živeti z virusom. Za Radio Ognjišče je povedala, da jo je hitra vrnitev virusa presenetila in dodala, da je bolj smiselno, da se odrečemo zabavam in tako obdržimo službo. »Vsak, ki se zdrži zabave in razume takšno stanje, naj se zaveda, da prispeva k temu, da živimo v državi kar se da normalno in ne povzročamo hudih osebnih stisk in revščine,« je povedala.

Dr. Beović: Bolj smiselno je, da se odrečemo zabavam in tako obdržimo službo

Čeprav smo v minulih dneh večkrat slišali, da smo na začetku drugega vala epidemije infektologinja dr. Bojana Beović opozarja, da se nam bodo v prihodnje dogajali večji in manjši izbruhi. Dodaja, da se bo ne glede na vse treba naučiti živeti z virusom. Za Radio Ognjišče je povedala, da jo je hitra vrnitev virusa presenetila in dodala, da je bolj smiselno, da se odrečemo zabavam in tako obdržimo službo. »Vsak, ki se zdrži zabave in razume takšno stanje, naj se zaveda, da prispeva k temu, da živimo v državi kar se da normalno in ne povzročamo hudih osebnih stisk in revščine,« je povedala.

beovićkoronaviruspogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Dr. Beović: Bolj smiselno je, da se odrečemo zabavam in tako obdržimo službo
Čeprav smo v minulih dneh večkrat slišali, da smo na začetku drugega vala epidemije infektologinja dr. Bojana Beović opozarja, da se nam bodo v prihodnje dogajali večji in manjši izbruhi. Dodaja, da se bo ne glede na vse treba naučiti živeti z virusom. Za Radio Ognjišče je povedala, da jo je hitra vrnitev virusa presenetila in dodala, da je bolj smiselno, da se odrečemo zabavam in tako obdržimo službo. »Vsak, ki se zdrži zabave in razume takšno stanje, naj se zaveda, da prispeva k temu, da živimo v državi kar se da normalno in ne povzročamo hudih osebnih stisk in revščine,« je povedala.
VEČ ...|16. 7. 2020
Dr. Beović: Bolj smiselno je, da se odrečemo zabavam in tako obdržimo službo
Čeprav smo v minulih dneh večkrat slišali, da smo na začetku drugega vala epidemije infektologinja dr. Bojana Beović opozarja, da se nam bodo v prihodnje dogajali večji in manjši izbruhi. Dodaja, da se bo ne glede na vse treba naučiti živeti z virusom. Za Radio Ognjišče je povedala, da jo je hitra vrnitev virusa presenetila in dodala, da je bolj smiselno, da se odrečemo zabavam in tako obdržimo službo. »Vsak, ki se zdrži zabave in razume takšno stanje, naj se zaveda, da prispeva k temu, da živimo v državi kar se da normalno in ne povzročamo hudih osebnih stisk in revščine,« je povedala.

Alen Salihović

beovićkoronaviruspogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 7. 2020
Goran Novković o tem, kaj čaka slovenska podjetja po epidemiji

Slovenska podjetja so prvi val epidemije prav zaradi pomoči države dobro prestala, a glede na nova zaostrovanja in počasno okrevanje gospodarstva je jasno, da bo za nove injekcije podjetjem potrebna še izdatnejša pomoč. Kot je za Radio Ognjišče opozoril izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković se zaostrujejo razmere na tujih trgih kar pa vpliva tudi na Slovenijo.

Goran Novković o tem, kaj čaka slovenska podjetja po epidemiji

Slovenska podjetja so prvi val epidemije prav zaradi pomoči države dobro prestala, a glede na nova zaostrovanja in počasno okrevanje gospodarstva je jasno, da bo za nove injekcije podjetjem potrebna še izdatnejša pomoč. Kot je za Radio Ognjišče opozoril izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković se zaostrujejo razmere na tujih trgih kar pa vpliva tudi na Slovenijo.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Goran Novković o tem, kaj čaka slovenska podjetja po epidemiji
Slovenska podjetja so prvi val epidemije prav zaradi pomoči države dobro prestala, a glede na nova zaostrovanja in počasno okrevanje gospodarstva je jasno, da bo za nove injekcije podjetjem potrebna še izdatnejša pomoč. Kot je za Radio Ognjišče opozoril izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković se zaostrujejo razmere na tujih trgih kar pa vpliva tudi na Slovenijo.
VEČ ...|15. 7. 2020
Goran Novković o tem, kaj čaka slovenska podjetja po epidemiji
Slovenska podjetja so prvi val epidemije prav zaradi pomoči države dobro prestala, a glede na nova zaostrovanja in počasno okrevanje gospodarstva je jasno, da bo za nove injekcije podjetjem potrebna še izdatnejša pomoč. Kot je za Radio Ognjišče opozoril izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković se zaostrujejo razmere na tujih trgih kar pa vpliva tudi na Slovenijo.

Alen Salihović

infopolitikapogovor

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 7. 2020
Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Andrzej DudaliberalizemPoljskaRafal Trzaskowskipolitikasvet

Komentar Časnik.si

Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda
Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.
VEČ ...|15. 7. 2020
Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda
Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Aleš Maver

Andrzej DudaliberalizemPoljskaRafal Trzaskowskipolitikasvet

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 7. 2020
Hagija Sofija: Kaj bo zdaj s krščanskimi simboli?

O spremembi statusa Hagije Sofije iz muzeja v mošejo smo se pogovarjali s p. dr. Edijem Kovačem.

Hagija Sofija: Kaj bo zdaj s krščanskimi simboli?

O spremembi statusa Hagije Sofije iz muzeja v mošejo smo se pogovarjali s p. dr. Edijem Kovačem.

odnosipogovorpolitikainfohagija sofija

Informativni prispevki

Hagija Sofija: Kaj bo zdaj s krščanskimi simboli?
O spremembi statusa Hagije Sofije iz muzeja v mošejo smo se pogovarjali s p. dr. Edijem Kovačem.
VEČ ...|14. 7. 2020
Hagija Sofija: Kaj bo zdaj s krščanskimi simboli?
O spremembi statusa Hagije Sofije iz muzeja v mošejo smo se pogovarjali s p. dr. Edijem Kovačem.

Marta Jerebič

odnosipogovorpolitikainfohagija sofija

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 7. 2020
Dr. Janez Juhant o napadih na vlado in razdeljenosti družbe v Sloveniji

V oddaji smo gostili filozofa in teologa dr. Janeza Juhanta. Tokrat smo spregovorili o razdeljenosti v družbi, naboju protestnikov in dobronamernih državljanov, o poletnih priložnostih za rast in poglobitev vere in drugih sorodnih temah.

Dr. Janez Juhant o napadih na vlado in razdeljenosti družbe v Sloveniji

V oddaji smo gostili filozofa in teologa dr. Janeza Juhanta. Tokrat smo spregovorili o razdeljenosti v družbi, naboju protestnikov in dobronamernih državljanov, o poletnih priložnostih za rast in poglobitev vere in drugih sorodnih temah.

pogovorpolitikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Janez Juhant o napadih na vlado in razdeljenosti družbe v Sloveniji
V oddaji smo gostili filozofa in teologa dr. Janeza Juhanta. Tokrat smo spregovorili o razdeljenosti v družbi, naboju protestnikov in dobronamernih državljanov, o poletnih priložnostih za rast in poglobitev vere in drugih sorodnih temah.
VEČ ...|13. 7. 2020
Dr. Janez Juhant o napadih na vlado in razdeljenosti družbe v Sloveniji
V oddaji smo gostili filozofa in teologa dr. Janeza Juhanta. Tokrat smo spregovorili o razdeljenosti v družbi, naboju protestnikov in dobronamernih državljanov, o poletnih priložnostih za rast in poglobitev vere in drugih sorodnih temah.

Alen Salihović

pogovorpolitikadružbakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 7. 2020
Peterle ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu: Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali

Natanko sto let po fašističnem požigu Narodnega doma v Trstu je ta spet v rokah slovenske narodne skupnosti. Pri podpisu dokumenta o prenosu lastništva sta bila navzoča predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella, ki sta pred tem obiskala spomenik bazoviškim junakom in spominsko obeležje pri bazoviški fojbi. »Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali,« je današnje dogajanje za Radio Ognjišče komentiral Lojze Peterle.

Peterle ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu: Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali

Natanko sto let po fašističnem požigu Narodnega doma v Trstu je ta spet v rokah slovenske narodne skupnosti. Pri podpisu dokumenta o prenosu lastništva sta bila navzoča predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella, ki sta pred tem obiskala spomenik bazoviškim junakom in spominsko obeležje pri bazoviški fojbi. »Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali,« je današnje dogajanje za Radio Ognjišče komentiral Lojze Peterle.

politikainfoizobraževanjepogovorspomin

Informativni prispevki

Peterle ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu: Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali
Natanko sto let po fašističnem požigu Narodnega doma v Trstu je ta spet v rokah slovenske narodne skupnosti. Pri podpisu dokumenta o prenosu lastništva sta bila navzoča predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella, ki sta pred tem obiskala spomenik bazoviškim junakom in spominsko obeležje pri bazoviški fojbi. »Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali,« je današnje dogajanje za Radio Ognjišče komentiral Lojze Peterle.
VEČ ...|13. 7. 2020
Peterle ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu: Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali
Natanko sto let po fašističnem požigu Narodnega doma v Trstu je ta spet v rokah slovenske narodne skupnosti. Pri podpisu dokumenta o prenosu lastništva sta bila navzoča predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella, ki sta pred tem obiskala spomenik bazoviškim junakom in spominsko obeležje pri bazoviški fojbi. »Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali,« je današnje dogajanje za Radio Ognjišče komentiral Lojze Peterle.

Tone Gorjup

politikainfoizobraževanjepogovorspomin

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 7. 2020
Tino Mamić: Dan za zgodovino: 13. julij 2020

Poklon italijanskega predsednika na Bazovski gmajni štirim tigrovcem, ki so uradno gledano iz Rima še vedno teroristi, je velik dogodek. Še večji pa je, da bo najvišji predstavnik Italije Slovencem vrnil ključe Narodnega doma, palače, ki je kot slovenski simbol sredi Trsta manifestativno pogorela, kar je označilo začetek fašističnega nasilja.

Tino Mamić: Dan za zgodovino: 13. julij 2020

Poklon italijanskega predsednika na Bazovski gmajni štirim tigrovcem, ki so uradno gledano iz Rima še vedno teroristi, je velik dogodek. Še večji pa je, da bo najvišji predstavnik Italije Slovencem vrnil ključe Narodnega doma, palače, ki je kot slovenski simbol sredi Trsta manifestativno pogorela, kar je označilo začetek fašističnega nasilja.

politikadružbazgodovinakomentar

Komentar Domovina.je

Tino Mamić: Dan za zgodovino: 13. julij 2020
Poklon italijanskega predsednika na Bazovski gmajni štirim tigrovcem, ki so uradno gledano iz Rima še vedno teroristi, je velik dogodek. Še večji pa je, da bo najvišji predstavnik Italije Slovencem vrnil ključe Narodnega doma, palače, ki je kot slovenski simbol sredi Trsta manifestativno pogorela, kar je označilo začetek fašističnega nasilja.
VEČ ...|13. 7. 2020
Tino Mamić: Dan za zgodovino: 13. julij 2020
Poklon italijanskega predsednika na Bazovski gmajni štirim tigrovcem, ki so uradno gledano iz Rima še vedno teroristi, je velik dogodek. Še večji pa je, da bo najvišji predstavnik Italije Slovencem vrnil ključe Narodnega doma, palače, ki je kot slovenski simbol sredi Trsta manifestativno pogorela, kar je označilo začetek fašističnega nasilja.

Tino Mamić

politikadružbazgodovinakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 7. 2020
Romana Tomc: EU potrebuje učinkovitost pri ukrepanju

Koronavirus je bil osrednja tema tudi julijskega zasedanje evropskega parlamenta. Nemška kanclerka Angela Merkel je kot predsedujočo Svetu Evropske unije evropskim poslancem predstavila načrt predsedovanja, ki je v veliki meri povezan z okrevanjem unije po pandemiji. Na to je v pogovoru za Radio Ognjišče opozorila tudi evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc.

Romana Tomc: EU potrebuje učinkovitost pri ukrepanju

Koronavirus je bil osrednja tema tudi julijskega zasedanje evropskega parlamenta. Nemška kanclerka Angela Merkel je kot predsedujočo Svetu Evropske unije evropskim poslancem predstavila načrt predsedovanja, ki je v veliki meri povezan z okrevanjem unije po pandemiji. Na to je v pogovoru za Radio Ognjišče opozorila tudi evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc.

koronaviruseuevropski parlamentromana tomcinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

Romana Tomc: EU potrebuje učinkovitost pri ukrepanju
Koronavirus je bil osrednja tema tudi julijskega zasedanje evropskega parlamenta. Nemška kanclerka Angela Merkel je kot predsedujočo Svetu Evropske unije evropskim poslancem predstavila načrt predsedovanja, ki je v veliki meri povezan z okrevanjem unije po pandemiji. Na to je v pogovoru za Radio Ognjišče opozorila tudi evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc.
VEČ ...|10. 7. 2020
Romana Tomc: EU potrebuje učinkovitost pri ukrepanju
Koronavirus je bil osrednja tema tudi julijskega zasedanje evropskega parlamenta. Nemška kanclerka Angela Merkel je kot predsedujočo Svetu Evropske unije evropskim poslancem predstavila načrt predsedovanja, ki je v veliki meri povezan z okrevanjem unije po pandemiji. Na to je v pogovoru za Radio Ognjišče opozorila tudi evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc.

Alen Salihović

koronaviruseuevropski parlamentromana tomcinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 7. 2020
Berlec: Če bo globoki državi uspelo zrušiti vlado, se nam ne piše nič dobrega

V zadnjih dneh so bili mediji polni poročil o negotovih razmerah znotraj DeSUS. Završalo je ob novici, da naj bi strankina ljubljanska pokrajinska organizacija predsednici Aleksandri Pivec izrekla nezaupnico. A vodstvo DeSUS je sporočilo, da stoji za Pivčevo in podpira njeno nadaljnje vodenje stranke. Kaj bi lahko bilo v ozadju? O tem in še nekaterih ostalih aktualnih vprašanjih smo razmišljali z namestnikom glavnega in odgovornega urednika tednika Demokracija Metodom Berlecem.

Berlec: Če bo globoki državi uspelo zrušiti vlado, se nam ne piše nič dobrega

V zadnjih dneh so bili mediji polni poročil o negotovih razmerah znotraj DeSUS. Završalo je ob novici, da naj bi strankina ljubljanska pokrajinska organizacija predsednici Aleksandri Pivec izrekla nezaupnico. A vodstvo DeSUS je sporočilo, da stoji za Pivčevo in podpira njeno nadaljnje vodenje stranke. Kaj bi lahko bilo v ozadju? O tem in še nekaterih ostalih aktualnih vprašanjih smo razmišljali z namestnikom glavnega in odgovornega urednika tednika Demokracija Metodom Berlecem.

infokomentarpolitikapogovor

Informativni prispevki

Berlec: Če bo globoki državi uspelo zrušiti vlado, se nam ne piše nič dobrega
V zadnjih dneh so bili mediji polni poročil o negotovih razmerah znotraj DeSUS. Završalo je ob novici, da naj bi strankina ljubljanska pokrajinska organizacija predsednici Aleksandri Pivec izrekla nezaupnico. A vodstvo DeSUS je sporočilo, da stoji za Pivčevo in podpira njeno nadaljnje vodenje stranke. Kaj bi lahko bilo v ozadju? O tem in še nekaterih ostalih aktualnih vprašanjih smo razmišljali z namestnikom glavnega in odgovornega urednika tednika Demokracija Metodom Berlecem.
VEČ ...|10. 7. 2020
Berlec: Če bo globoki državi uspelo zrušiti vlado, se nam ne piše nič dobrega
V zadnjih dneh so bili mediji polni poročil o negotovih razmerah znotraj DeSUS. Završalo je ob novici, da naj bi strankina ljubljanska pokrajinska organizacija predsednici Aleksandri Pivec izrekla nezaupnico. A vodstvo DeSUS je sporočilo, da stoji za Pivčevo in podpira njeno nadaljnje vodenje stranke. Kaj bi lahko bilo v ozadju? O tem in še nekaterih ostalih aktualnih vprašanjih smo razmišljali z namestnikom glavnega in odgovornega urednika tednika Demokracija Metodom Berlecem.

Helena Križnik

infokomentarpolitikapogovor

Pogovor o

VEČ ...|8. 7. 2020
Uradni vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin o aktualnem dogajanju

Sogovornik nam je predstavil svoje naloge in vse izzive, s katerimi se sooča. Podal je tudi oceno sodelovanja z mediji v času zdravstvene krize.

Uradni vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin o aktualnem dogajanju

Sogovornik nam je predstavil svoje naloge in vse izzive, s katerimi se sooča. Podal je tudi oceno sodelovanja z mediji v času zdravstvene krize.

družbakoronaviruspolitika

Pogovor o

Uradni vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin o aktualnem dogajanju
Sogovornik nam je predstavil svoje naloge in vse izzive, s katerimi se sooča. Podal je tudi oceno sodelovanja z mediji v času zdravstvene krize.
VEČ ...|8. 7. 2020
Uradni vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin o aktualnem dogajanju
Sogovornik nam je predstavil svoje naloge in vse izzive, s katerimi se sooča. Podal je tudi oceno sodelovanja z mediji v času zdravstvene krize.

Helena Križnik

družbakoronaviruspolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 7. 2020
Dr. Ivan Štuhec: Janšizem, kaj je to?

Na zadnjih volitvah je Janez Janša dobil relativno večino, čeprav so večinski mediji dan in noč »nabijali«, kdo vse z njim ne gre v koalicijo. Janez Janša je tudi danes edini politik v slovenskem parlamentu, ki se je dal izvoliti na vseh dosedanjih volitvah. Tega niso naredili ne Milan Kučan ne Spomenka Hribar ne Niko Toš niti Drago Kos, ki si jemljejo pravico, da kot nekoč v socializmu kot nikoli izvoljeni politiki kreirajo slovensko politiko.

Dr. Ivan Štuhec: Janšizem, kaj je to?

Na zadnjih volitvah je Janez Janša dobil relativno večino, čeprav so večinski mediji dan in noč »nabijali«, kdo vse z njim ne gre v koalicijo. Janez Janša je tudi danes edini politik v slovenskem parlamentu, ki se je dal izvoliti na vseh dosedanjih volitvah. Tega niso naredili ne Milan Kučan ne Spomenka Hribar ne Niko Toš niti Drago Kos, ki si jemljejo pravico, da kot nekoč v socializmu kot nikoli izvoljeni politiki kreirajo slovensko politiko.

politikaprotestiJanez Janša

Komentar Časnik.si

Dr. Ivan Štuhec: Janšizem, kaj je to?
Na zadnjih volitvah je Janez Janša dobil relativno večino, čeprav so večinski mediji dan in noč »nabijali«, kdo vse z njim ne gre v koalicijo. Janez Janša je tudi danes edini politik v slovenskem parlamentu, ki se je dal izvoliti na vseh dosedanjih volitvah. Tega niso naredili ne Milan Kučan ne Spomenka Hribar ne Niko Toš niti Drago Kos, ki si jemljejo pravico, da kot nekoč v socializmu kot nikoli izvoljeni politiki kreirajo slovensko politiko.
VEČ ...|8. 7. 2020
Dr. Ivan Štuhec: Janšizem, kaj je to?
Na zadnjih volitvah je Janez Janša dobil relativno večino, čeprav so večinski mediji dan in noč »nabijali«, kdo vse z njim ne gre v koalicijo. Janez Janša je tudi danes edini politik v slovenskem parlamentu, ki se je dal izvoliti na vseh dosedanjih volitvah. Tega niso naredili ne Milan Kučan ne Spomenka Hribar ne Niko Toš niti Drago Kos, ki si jemljejo pravico, da kot nekoč v socializmu kot nikoli izvoljeni politiki kreirajo slovensko politiko.

Ivan Štuhec

politikaprotestiJanez Janša

Naš pogled

VEČ ...|7. 7. 2020
Aktivizem pod vprašajem

Egocentrična drža pri-vzgojenega potrošništva zadnjih nekaj desetletij, kot produkt pozabljenih pogosto zasmehovanih tradicionalnih vrednot, je realnost. Je tu. Sobivamo skupaj, tisti, ki nam za potrošništvo in materialno okoriščanje ni, vsaj ne takšno, ki podjarmi ostale in nekaterim jemlje, da mi imamo. Znova se jasno kažeta dva pola, nekateri bi se odrekli delu svojega, da bi imeli vsi vsaj nekaj, drugi pa na okope, da bi obdržali vse, kar imajo in ne ravno zasluženo dobivajo. Kaj jim mar, če nekateri nimajo. Niti najosnovnejšega.

Aktivizem pod vprašajem

Egocentrična drža pri-vzgojenega potrošništva zadnjih nekaj desetletij, kot produkt pozabljenih pogosto zasmehovanih tradicionalnih vrednot, je realnost. Je tu. Sobivamo skupaj, tisti, ki nam za potrošništvo in materialno okoriščanje ni, vsaj ne takšno, ki podjarmi ostale in nekaterim jemlje, da mi imamo. Znova se jasno kažeta dva pola, nekateri bi se odrekli delu svojega, da bi imeli vsi vsaj nekaj, drugi pa na okope, da bi obdržali vse, kar imajo in ne ravno zasluženo dobivajo. Kaj jim mar, če nekateri nimajo. Niti najosnovnejšega.

družbakomentarkulturaodnosipolitika

Naš pogled

Aktivizem pod vprašajem
Egocentrična drža pri-vzgojenega potrošništva zadnjih nekaj desetletij, kot produkt pozabljenih pogosto zasmehovanih tradicionalnih vrednot, je realnost. Je tu. Sobivamo skupaj, tisti, ki nam za potrošništvo in materialno okoriščanje ni, vsaj ne takšno, ki podjarmi ostale in nekaterim jemlje, da mi imamo. Znova se jasno kažeta dva pola, nekateri bi se odrekli delu svojega, da bi imeli vsi vsaj nekaj, drugi pa na okope, da bi obdržali vse, kar imajo in ne ravno zasluženo dobivajo. Kaj jim mar, če nekateri nimajo. Niti najosnovnejšega.
VEČ ...|7. 7. 2020
Aktivizem pod vprašajem
Egocentrična drža pri-vzgojenega potrošništva zadnjih nekaj desetletij, kot produkt pozabljenih pogosto zasmehovanih tradicionalnih vrednot, je realnost. Je tu. Sobivamo skupaj, tisti, ki nam za potrošništvo in materialno okoriščanje ni, vsaj ne takšno, ki podjarmi ostale in nekaterim jemlje, da mi imamo. Znova se jasno kažeta dva pola, nekateri bi se odrekli delu svojega, da bi imeli vsi vsaj nekaj, drugi pa na okope, da bi obdržali vse, kar imajo in ne ravno zasluženo dobivajo. Kaj jim mar, če nekateri nimajo. Niti najosnovnejšega.

Nataša Ličen

družbakomentarkulturaodnosipolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 7. 2020
Psihologa Požarnika skrbi sovraštvo, ki ga v Sloveniji razpihuje aktualna opozicija oziroma tako imenovana levica

Psiholog Hubert Požarnik, ki je soustvarjal Demos in s svojimi političnimi sopotniki popeljal Slovenijo v demokratizacijo in osamosvojitev, je zaskrbljen nad sovraštvom, ki se krepi v naši razdeljeni družbi. V pogovoru s Tanjo Dominko je za Radio Ognjišče komentiral zaostreno polarizacijo političnega prostora, pomanjkanje dialoga in proteste, ki smo jim priča od konca februarja.

Psihologa Požarnika skrbi sovraštvo, ki ga v Sloveniji razpihuje aktualna opozicija oziroma tako imenovana levica

Psiholog Hubert Požarnik, ki je soustvarjal Demos in s svojimi političnimi sopotniki popeljal Slovenijo v demokratizacijo in osamosvojitev, je zaskrbljen nad sovraštvom, ki se krepi v naši razdeljeni družbi. V pogovoru s Tanjo Dominko je za Radio Ognjišče komentiral zaostreno polarizacijo političnega prostora, pomanjkanje dialoga in proteste, ki smo jim priča od konca februarja.

infopogovorpolitikaprotesti

Informativni prispevki

Psihologa Požarnika skrbi sovraštvo, ki ga v Sloveniji razpihuje aktualna opozicija oziroma tako imenovana levica
Psiholog Hubert Požarnik, ki je soustvarjal Demos in s svojimi političnimi sopotniki popeljal Slovenijo v demokratizacijo in osamosvojitev, je zaskrbljen nad sovraštvom, ki se krepi v naši razdeljeni družbi. V pogovoru s Tanjo Dominko je za Radio Ognjišče komentiral zaostreno polarizacijo političnega prostora, pomanjkanje dialoga in proteste, ki smo jim priča od konca februarja.
VEČ ...|7. 7. 2020
Psihologa Požarnika skrbi sovraštvo, ki ga v Sloveniji razpihuje aktualna opozicija oziroma tako imenovana levica
Psiholog Hubert Požarnik, ki je soustvarjal Demos in s svojimi političnimi sopotniki popeljal Slovenijo v demokratizacijo in osamosvojitev, je zaskrbljen nad sovraštvom, ki se krepi v naši razdeljeni družbi. V pogovoru s Tanjo Dominko je za Radio Ognjišče komentiral zaostreno polarizacijo političnega prostora, pomanjkanje dialoga in proteste, ki smo jim priča od konca februarja.

Tanja Dominko

infopogovorpolitikaprotesti

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 7. 2020
Dr. Aleš Maver o volitvah na Hrvaškem in Polskem ter politični napetosti v Sloveniji

V oddaji smo gostili dr. Aleša Maverja. Govorili smo o volitvah na Hrvaškem in na Poljskem, politični napetosti v Sloveniji in začeteku predsedovanja Nemčije svetu EU.

Dr. Aleš Maver o volitvah na Hrvaškem in Polskem ter politični napetosti v Sloveniji

V oddaji smo gostili dr. Aleša Maverja. Govorili smo o volitvah na Hrvaškem in na Poljskem, politični napetosti v Sloveniji in začeteku predsedovanja Nemčije svetu EU.

družbakomentarpogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Aleš Maver o volitvah na Hrvaškem in Polskem ter politični napetosti v Sloveniji
V oddaji smo gostili dr. Aleša Maverja. Govorili smo o volitvah na Hrvaškem in na Poljskem, politični napetosti v Sloveniji in začeteku predsedovanja Nemčije svetu EU.
VEČ ...|6. 7. 2020
Dr. Aleš Maver o volitvah na Hrvaškem in Polskem ter politični napetosti v Sloveniji
V oddaji smo gostili dr. Aleša Maverja. Govorili smo o volitvah na Hrvaškem in na Poljskem, politični napetosti v Sloveniji in začeteku predsedovanja Nemčije svetu EU.

Helena Križnik

družbakomentarpogovorpolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|6. 7. 2020
Rajko Podgoršek: Slovenska politika v igri pokra z visokimi vložki

Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

Rajko Podgoršek: Slovenska politika v igri pokra z visokimi vložki

Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

družbakomentarpolitika

Komentar Domovina.je

Rajko Podgoršek: Slovenska politika v igri pokra z visokimi vložki
Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je
VEČ ...|6. 7. 2020
Rajko Podgoršek: Slovenska politika v igri pokra z visokimi vložki
Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

Rajko Podgoršek

družbakomentarpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 7. 2020
Publicist Nežmah o zadnjem političnem dogajanju: Koalicijske stranke so za opozicijo tarče brez milosti

Še vedno odmevajo torkove hišne preiskave zaradi nabave zaščitne opreme. O tem, kako bodo vplivale na vlado in tudi na poteze opozicije, ki si želi, da bi vlado čim prej zamenjali smo vprašali publicista dr. Bernarda Nežmaha.

Publicist Nežmah o zadnjem političnem dogajanju: Koalicijske stranke so za opozicijo tarče brez milosti

Še vedno odmevajo torkove hišne preiskave zaradi nabave zaščitne opreme. O tem, kako bodo vplivale na vlado in tudi na poteze opozicije, ki si želi, da bi vlado čim prej zamenjali smo vprašali publicista dr. Bernarda Nežmaha.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Publicist Nežmah o zadnjem političnem dogajanju: Koalicijske stranke so za opozicijo tarče brez milosti
Še vedno odmevajo torkove hišne preiskave zaradi nabave zaščitne opreme. O tem, kako bodo vplivale na vlado in tudi na poteze opozicije, ki si želi, da bi vlado čim prej zamenjali smo vprašali publicista dr. Bernarda Nežmaha.
VEČ ...|3. 7. 2020
Publicist Nežmah o zadnjem političnem dogajanju: Koalicijske stranke so za opozicijo tarče brez milosti
Še vedno odmevajo torkove hišne preiskave zaradi nabave zaščitne opreme. O tem, kako bodo vplivale na vlado in tudi na poteze opozicije, ki si želi, da bi vlado čim prej zamenjali smo vprašali publicista dr. Bernarda Nežmaha.

Tone Gorjup

infopolitikapogovor

Pogovor o

VEČ ...|1. 7. 2020
Bo Trumpu uspelo osvojiti še en mandat?

Pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike smo govorili o soočenju z novim koronavirusom, protestih proti policijskem nasilju in kampanji pred volitvami. V studiu sta bila politični analitik dr. Bogomil Ferfila in sociolog dr. Matevž Tomšič.

Bo Trumpu uspelo osvojiti še en mandat?

Pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike smo govorili o soočenju z novim koronavirusom, protestih proti policijskem nasilju in kampanji pred volitvami. V studiu sta bila politični analitik dr. Bogomil Ferfila in sociolog dr. Matevž Tomšič.

politikaAmerikaZDAsocialavolitve

Pogovor o

Bo Trumpu uspelo osvojiti še en mandat?
Pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike smo govorili o soočenju z novim koronavirusom, protestih proti policijskem nasilju in kampanji pred volitvami. V studiu sta bila politični analitik dr. Bogomil Ferfila in sociolog dr. Matevž Tomšič.
VEČ ...|1. 7. 2020
Bo Trumpu uspelo osvojiti še en mandat?
Pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike smo govorili o soočenju z novim koronavirusom, protestih proti policijskem nasilju in kampanji pred volitvami. V studiu sta bila politični analitik dr. Bogomil Ferfila in sociolog dr. Matevž Tomšič.

Andrej Šinko

politikaAmerikaZDAsocialavolitve

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 7. 2020
Kovšča za tesnejše sodelovanje med državnim svetom in parlamentom

Državni svet je v teh dneh nastopil drugo polovico mandata. Za novega starega predsednika je bil izglasovan Alojz Kovšca, ki je v pogovoru za naš radio državni svet opredelil kot predstavniško telo oziroma stičišče civilne družbe s politiko.

Kovšča za tesnejše sodelovanje med državnim svetom in parlamentom

Državni svet je v teh dneh nastopil drugo polovico mandata. Za novega starega predsednika je bil izglasovan Alojz Kovšca, ki je v pogovoru za naš radio državni svet opredelil kot predstavniško telo oziroma stičišče civilne družbe s politiko.

državni svetpokrajinedružbainfopolitikapogovorkoronavirus

Informativni prispevki

Kovšča za tesnejše sodelovanje med državnim svetom in parlamentom
Državni svet je v teh dneh nastopil drugo polovico mandata. Za novega starega predsednika je bil izglasovan Alojz Kovšca, ki je v pogovoru za naš radio državni svet opredelil kot predstavniško telo oziroma stičišče civilne družbe s politiko.
VEČ ...|1. 7. 2020
Kovšča za tesnejše sodelovanje med državnim svetom in parlamentom
Državni svet je v teh dneh nastopil drugo polovico mandata. Za novega starega predsednika je bil izglasovan Alojz Kovšca, ki je v pogovoru za naš radio državni svet opredelil kot predstavniško telo oziroma stičišče civilne družbe s politiko.

Tone Gorjup

državni svetpokrajinedružbainfopolitikapogovorkoronavirus

Komentar Časnik.si

VEČ ...|1. 7. 2020
Jože Možina: Razkrinkanje politične zlorabe represivnih organov pomembnejše od Hojsove ministrske kariere

Poteze ministra Hojsa in posledično premiera Janše niso znak politične krize, ampak akt za njeno ublažitev tudi kot poteza politične zrelosti. Hkrati je to deklarativni signal koaliciji, da se je »fronta« sedanje vlade, ki je obkrožena z virusno krizo, mediji in opozicijo, dejansko razširila še na odkrit spopad z globoko državo. O njenem obstoju vsaj malo poučeni ne dvomijo več. Posebej dve koalicijski stranki, SMC in DeSUS, doživljata poskuse discipliniranja, ko se nomenklatura do njiju obnaša, kot da sta to njena politična satelita, ne pa samostojna politična subjekta. Če bo strankama to politično samostojnost uspelo ohraniti, se bosta dejansko okrepili in z njima tudi vlada.

Jože Možina: Razkrinkanje politične zlorabe represivnih organov pomembnejše od Hojsove ministrske kariere

Poteze ministra Hojsa in posledično premiera Janše niso znak politične krize, ampak akt za njeno ublažitev tudi kot poteza politične zrelosti. Hkrati je to deklarativni signal koaliciji, da se je »fronta« sedanje vlade, ki je obkrožena z virusno krizo, mediji in opozicijo, dejansko razširila še na odkrit spopad z globoko državo. O njenem obstoju vsaj malo poučeni ne dvomijo več. Posebej dve koalicijski stranki, SMC in DeSUS, doživljata poskuse discipliniranja, ko se nomenklatura do njiju obnaša, kot da sta to njena politična satelita, ne pa samostojna politična subjekta. Če bo strankama to politično samostojnost uspelo ohraniti, se bosta dejansko okrepili in z njima tudi vlada.

komentardružbapolitika

Komentar Časnik.si

Jože Možina: Razkrinkanje politične zlorabe represivnih organov pomembnejše od Hojsove ministrske kariere
Poteze ministra Hojsa in posledično premiera Janše niso znak politične krize, ampak akt za njeno ublažitev tudi kot poteza politične zrelosti. Hkrati je to deklarativni signal koaliciji, da se je »fronta« sedanje vlade, ki je obkrožena z virusno krizo, mediji in opozicijo, dejansko razširila še na odkrit spopad z globoko državo. O njenem obstoju vsaj malo poučeni ne dvomijo več. Posebej dve koalicijski stranki, SMC in DeSUS, doživljata poskuse discipliniranja, ko se nomenklatura do njiju obnaša, kot da sta to njena politična satelita, ne pa samostojna politična subjekta. Če bo strankama to politično samostojnost uspelo ohraniti, se bosta dejansko okrepili in z njima tudi vlada.
VEČ ...|1. 7. 2020
Jože Možina: Razkrinkanje politične zlorabe represivnih organov pomembnejše od Hojsove ministrske kariere
Poteze ministra Hojsa in posledično premiera Janše niso znak politične krize, ampak akt za njeno ublažitev tudi kot poteza politične zrelosti. Hkrati je to deklarativni signal koaliciji, da se je »fronta« sedanje vlade, ki je obkrožena z virusno krizo, mediji in opozicijo, dejansko razširila še na odkrit spopad z globoko državo. O njenem obstoju vsaj malo poučeni ne dvomijo več. Posebej dve koalicijski stranki, SMC in DeSUS, doživljata poskuse discipliniranja, ko se nomenklatura do njiju obnaša, kot da sta to njena politična satelita, ne pa samostojna politična subjekta. Če bo strankama to politično samostojnost uspelo ohraniti, se bosta dejansko okrepili in z njima tudi vlada.

Jože Možina

komentardružbapolitika

Naš pogled

VEČ ...|30. 6. 2020
S higieno ust proti virusu sovraštva?

Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

S higieno ust proti virusu sovraštva?

Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

sovraštvopolitikakomentarzgodovinaprotesti

Naš pogled

S higieno ust proti virusu sovraštva?
Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.
VEČ ...|30. 6. 2020
S higieno ust proti virusu sovraštva?
Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

Tone Gorjup

sovraštvopolitikakomentarzgodovinaprotesti

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|29. 6. 2020
Stane Granda: Komentiranje aktualnih zadev

O duhovnih poklicih, velikih duhovinikih iz zgodovine, častnem meščanstvu, aktualnih zadevah: od korona krize, vladnih ukrepih, do komentiranja s poslušalci protivladnih prostestov.

Stane Granda: Komentiranje aktualnih zadev

O duhovnih poklicih, velikih duhovinikih iz zgodovine, častnem meščanstvu, aktualnih zadevah: od korona krize, vladnih ukrepih, do komentiranja s poslušalci protivladnih prostestov.

družbakomentarpogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Stane Granda: Komentiranje aktualnih zadev
O duhovnih poklicih, velikih duhovinikih iz zgodovine, častnem meščanstvu, aktualnih zadevah: od korona krize, vladnih ukrepih, do komentiranja s poslušalci protivladnih prostestov.
VEČ ...|29. 6. 2020
Stane Granda: Komentiranje aktualnih zadev
O duhovnih poklicih, velikih duhovinikih iz zgodovine, častnem meščanstvu, aktualnih zadevah: od korona krize, vladnih ukrepih, do komentiranja s poslušalci protivladnih prostestov.

Franci Trstenjak

družbakomentarpogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 6. 2020
Dr. Možina o proslavi in protiproslavi ob dnevu državnosti

Letošnji dan državnosti sta v Ljubljani zaznamovali osrednja državna proslava na Kongresnem trgu in protiproslava na Prešernovem trgu. Za komentar smo poklicali sociologa in novinarja dr. Jožeta Možino.

Dr. Možina o proslavi in protiproslavi ob dnevu državnosti

Letošnji dan državnosti sta v Ljubljani zaznamovali osrednja državna proslava na Kongresnem trgu in protiproslava na Prešernovem trgu. Za komentar smo poklicali sociologa in novinarja dr. Jožeta Možino.

infokomentarpogovorpolitika

Informativni prispevki

Dr. Možina o proslavi in protiproslavi ob dnevu državnosti
Letošnji dan državnosti sta v Ljubljani zaznamovali osrednja državna proslava na Kongresnem trgu in protiproslava na Prešernovem trgu. Za komentar smo poklicali sociologa in novinarja dr. Jožeta Možino.
VEČ ...|26. 6. 2020
Dr. Možina o proslavi in protiproslavi ob dnevu državnosti
Letošnji dan državnosti sta v Ljubljani zaznamovali osrednja državna proslava na Kongresnem trgu in protiproslava na Prešernovem trgu. Za komentar smo poklicali sociologa in novinarja dr. Jožeta Možino.

Helena Križnik

infokomentarpogovorpolitika

Pogovor o

VEČ ...|24. 6. 2020
Pogovor s predsednikom republike Borutom Pahorjem

V posebnem predprazničnem Pogovoru o smo gostili predsednika države Boruta Pahorja. Z njim smo se pogovarjali o času epidemije in kako naj zaživimo po njej ter o 30-letnici začetka demokratičnih procesov.

Pogovor s predsednikom republike Borutom Pahorjem

V posebnem predprazničnem Pogovoru o smo gostili predsednika države Boruta Pahorja. Z njim smo se pogovarjali o času epidemije in kako naj zaživimo po njej ter o 30-letnici začetka demokratičnih procesov.

pogovorpolitikadružba

Pogovor o

Pogovor s predsednikom republike Borutom Pahorjem
V posebnem predprazničnem Pogovoru o smo gostili predsednika države Boruta Pahorja. Z njim smo se pogovarjali o času epidemije in kako naj zaživimo po njej ter o 30-letnici začetka demokratičnih procesov.
VEČ ...|24. 6. 2020
Pogovor s predsednikom republike Borutom Pahorjem
V posebnem predprazničnem Pogovoru o smo gostili predsednika države Boruta Pahorja. Z njim smo se pogovarjali o času epidemije in kako naj zaživimo po njej ter o 30-letnici začetka demokratičnih procesov.

Alen Salihović

pogovorpolitikadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 6. 2020
Vlada sprejela sklep o vnovični obvezni uporabi zaščitnih mask

Zaradi povečanja števila novih okužb v državi je vlada na današnji seji sprejela nekatere ukrepe za zamejitev širjenja virusa covid-19. Med drugim bo spet obvezno nošenje zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih in v javnem prevozu. To je po mnenju ministra za zdravje Tomaža Gantarja nujen ukrep.

Vlada sprejela sklep o vnovični obvezni uporabi zaščitnih mask

Zaradi povečanja števila novih okužb v državi je vlada na današnji seji sprejela nekatere ukrepe za zamejitev širjenja virusa covid-19. Med drugim bo spet obvezno nošenje zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih in v javnem prevozu. To je po mnenju ministra za zdravje Tomaža Gantarja nujen ukrep.

politikakoronavirusinfo

Informativni prispevki

Vlada sprejela sklep o vnovični obvezni uporabi zaščitnih mask
Zaradi povečanja števila novih okužb v državi je vlada na današnji seji sprejela nekatere ukrepe za zamejitev širjenja virusa covid-19. Med drugim bo spet obvezno nošenje zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih in v javnem prevozu. To je po mnenju ministra za zdravje Tomaža Gantarja nujen ukrep.
VEČ ...|24. 6. 2020
Vlada sprejela sklep o vnovični obvezni uporabi zaščitnih mask
Zaradi povečanja števila novih okužb v državi je vlada na današnji seji sprejela nekatere ukrepe za zamejitev širjenja virusa covid-19. Med drugim bo spet obvezno nošenje zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih in v javnem prevozu. To je po mnenju ministra za zdravje Tomaža Gantarja nujen ukrep.

Alen Salihović

politikakoronavirusinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 6. 2020
Evropski poslanec Zver ob dnevu državnosti: Bil bi skrajen pesimist, če bi dejal, da je vse slabo

Ob dnevu državnosti smo gostili evropskega poslanca Slovenske demokratske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milana Zvera. Z njim smo govorili tako o nekaterih zadnjih pomembnejših odločitvah ustanov Evropske unije, ozrli pa smo se tudi na pot, ki jo je v zadnjih treh desetletjih prehodila Slovenija.

Evropski poslanec Zver ob dnevu državnosti: Bil bi skrajen pesimist, če bi dejal, da je vse slabo

Ob dnevu državnosti smo gostili evropskega poslanca Slovenske demokratske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milana Zvera. Z njim smo govorili tako o nekaterih zadnjih pomembnejših odločitvah ustanov Evropske unije, ozrli pa smo se tudi na pot, ki jo je v zadnjih treh desetletjih prehodila Slovenija.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Evropski poslanec Zver ob dnevu državnosti: Bil bi skrajen pesimist, če bi dejal, da je vse slabo
Ob dnevu državnosti smo gostili evropskega poslanca Slovenske demokratske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milana Zvera. Z njim smo govorili tako o nekaterih zadnjih pomembnejših odločitvah ustanov Evropske unije, ozrli pa smo se tudi na pot, ki jo je v zadnjih treh desetletjih prehodila Slovenija.
VEČ ...|24. 6. 2020
Evropski poslanec Zver ob dnevu državnosti: Bil bi skrajen pesimist, če bi dejal, da je vse slabo
Ob dnevu državnosti smo gostili evropskega poslanca Slovenske demokratske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milana Zvera. Z njim smo govorili tako o nekaterih zadnjih pomembnejših odločitvah ustanov Evropske unije, ozrli pa smo se tudi na pot, ki jo je v zadnjih treh desetletjih prehodila Slovenija.

Helena Križnik

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 6. 2020
Evropski poslanec Bogovič ob dnevu državnosti: Pred nami je veliko izzivov, bodimo bolj enotni

Ob dnevu državnosti smo gostili podpredsednika Slovenske ljudske stranke ter poslanca Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franca Bogoviča. V pogovoru je ocenil večletni finančni okvir Evropske unije in načrt za njeno obnovo po zdravstveni krizi, komentiral je protivladne proteste, ki se v zadnjem času vrstijo v Sloveniji, vprašali smo ga tudi, kakšno je njegovo sporočilo državljanov ob dnevu državnosti.

Evropski poslanec Bogovič ob dnevu državnosti: Pred nami je veliko izzivov, bodimo bolj enotni

Ob dnevu državnosti smo gostili podpredsednika Slovenske ljudske stranke ter poslanca Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franca Bogoviča. V pogovoru je ocenil večletni finančni okvir Evropske unije in načrt za njeno obnovo po zdravstveni krizi, komentiral je protivladne proteste, ki se v zadnjem času vrstijo v Sloveniji, vprašali smo ga tudi, kakšno je njegovo sporočilo državljanov ob dnevu državnosti.

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

Evropski poslanec Bogovič ob dnevu državnosti: Pred nami je veliko izzivov, bodimo bolj enotni
Ob dnevu državnosti smo gostili podpredsednika Slovenske ljudske stranke ter poslanca Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franca Bogoviča. V pogovoru je ocenil večletni finančni okvir Evropske unije in načrt za njeno obnovo po zdravstveni krizi, komentiral je protivladne proteste, ki se v zadnjem času vrstijo v Sloveniji, vprašali smo ga tudi, kakšno je njegovo sporočilo državljanov ob dnevu državnosti.
VEČ ...|24. 6. 2020
Evropski poslanec Bogovič ob dnevu državnosti: Pred nami je veliko izzivov, bodimo bolj enotni
Ob dnevu državnosti smo gostili podpredsednika Slovenske ljudske stranke ter poslanca Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franca Bogoviča. V pogovoru je ocenil večletni finančni okvir Evropske unije in načrt za njeno obnovo po zdravstveni krizi, komentiral je protivladne proteste, ki se v zadnjem času vrstijo v Sloveniji, vprašali smo ga tudi, kakšno je njegovo sporočilo državljanov ob dnevu državnosti.

Helena Križnik

infopogovorpolitika

Od slike do besede

VEČ ...|23. 6. 2020
Osamosvojitvena vlada

Osamosvojitvena vlada: Kako so gradili državoTak je naslov knjige zgodovinarke dr. Rosvite Pesek, v pogovoru z avtorico o začetkih naše samostojne poti.

Osamosvojitvena vlada

Osamosvojitvena vlada: Kako so gradili državoTak je naslov knjige zgodovinarke dr. Rosvite Pesek, v pogovoru z avtorico o začetkih naše samostojne poti.

družbaodnosipogovorpolitika

Od slike do besede

Osamosvojitvena vlada
Osamosvojitvena vlada: Kako so gradili državoTak je naslov knjige zgodovinarke dr. Rosvite Pesek, v pogovoru z avtorico o začetkih naše samostojne poti.
VEČ ...|23. 6. 2020
Osamosvojitvena vlada
Osamosvojitvena vlada: Kako so gradili državoTak je naslov knjige zgodovinarke dr. Rosvite Pesek, v pogovoru z avtorico o začetkih naše samostojne poti.

Mateja Subotičanec

družbaodnosipogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 6. 2020
P. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione in o kulturi prevratništva

Na predvečer podelitve nagrade kresnik, za katero je nominiran tudi njegov roman Sonce Petovione je bil z nami p. Branko Cestnik. Poleg tega smo govorili o kulturi prevratništva, ki je zajela zahodne dežele; sposobni so rušiti spomenike, niso pa sposobni dejanske alternative; in tudi o surovosti, ki se vse bolj kaže v besedah in dejanjih.

P. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione in o kulturi prevratništva

Na predvečer podelitve nagrade kresnik, za katero je nominiran tudi njegov roman Sonce Petovione je bil z nami p. Branko Cestnik. Poleg tega smo govorili o kulturi prevratništva, ki je zajela zahodne dežele; sposobni so rušiti spomenike, niso pa sposobni dejanske alternative; in tudi o surovosti, ki se vse bolj kaže v besedah in dejanjih.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione in o kulturi prevratništva
Na predvečer podelitve nagrade kresnik, za katero je nominiran tudi njegov roman Sonce Petovione je bil z nami p. Branko Cestnik. Poleg tega smo govorili o kulturi prevratništva, ki je zajela zahodne dežele; sposobni so rušiti spomenike, niso pa sposobni dejanske alternative; in tudi o surovosti, ki se vse bolj kaže v besedah in dejanjih.
VEČ ...|22. 6. 2020
P. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione in o kulturi prevratništva
Na predvečer podelitve nagrade kresnik, za katero je nominiran tudi njegov roman Sonce Petovione je bil z nami p. Branko Cestnik. Poleg tega smo govorili o kulturi prevratništva, ki je zajela zahodne dežele; sposobni so rušiti spomenike, niso pa sposobni dejanske alternative; in tudi o surovosti, ki se vse bolj kaže v besedah in dejanjih.

Jože Bartolj

politikadružbakomentar

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 6. 2020
Nestanovitno vreme je grožnja za zdravje vinske trte

V rubriki smo zbrali nekaj nasvetov, kako preventivno odgovoriti na povečan pritisk bolezni in tudi prenašalca zlate trsne rumenice.

Nestanovitno vreme je grožnja za zdravje vinske trte

V rubriki smo zbrali nekaj nasvetov, kako preventivno odgovoriti na povečan pritisk bolezni in tudi prenašalca zlate trsne rumenice.

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nestanovitno vreme je grožnja za zdravje vinske trte
V rubriki smo zbrali nekaj nasvetov, kako preventivno odgovoriti na povečan pritisk bolezni in tudi prenašalca zlate trsne rumenice.
VEČ ...|22. 6. 2020
Nestanovitno vreme je grožnja za zdravje vinske trte
V rubriki smo zbrali nekaj nasvetov, kako preventivno odgovoriti na povečan pritisk bolezni in tudi prenašalca zlate trsne rumenice.

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 6. 2020
Analitik Čakš: Opozicija v prvih stotih dneh vlade podrla vse rekorde destruktivnega opozicijskega delovanja.

Ta konec tedna je minilo 100 dni od nastopa 14. slovenske vlade, ki je svoj mandat začela dan po razglasitvi epidemije covida-19. Že prvo noč po zaprisegi je začela razpravo o protikoronskih ukrepih, ki so zaznamovali njeno dosedanje delo, in se doslej sestala na 21 rednih in 56 dopisnih sejah. Po ocenah mnogih se je vlada z zajezitvijo virusa dobro spopadla. Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš je ob 100 dneh vlade izpostavil njeno trdnost. V pogovoru za naš radio je dejal, da vlado krepi in povezuje zunanji politični, medijski in protestniški pritisk.

Analitik Čakš: Opozicija v prvih stotih dneh vlade podrla vse rekorde destruktivnega opozicijskega delovanja.

Ta konec tedna je minilo 100 dni od nastopa 14. slovenske vlade, ki je svoj mandat začela dan po razglasitvi epidemije covida-19. Že prvo noč po zaprisegi je začela razpravo o protikoronskih ukrepih, ki so zaznamovali njeno dosedanje delo, in se doslej sestala na 21 rednih in 56 dopisnih sejah. Po ocenah mnogih se je vlada z zajezitvijo virusa dobro spopadla. Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš je ob 100 dneh vlade izpostavil njeno trdnost. V pogovoru za naš radio je dejal, da vlado krepi in povezuje zunanji politični, medijski in protestniški pritisk.

koronavirusinfopogovorpolitikavladakomentar

Informativni prispevki

Analitik Čakš: Opozicija v prvih stotih dneh vlade podrla vse rekorde destruktivnega opozicijskega delovanja.
Ta konec tedna je minilo 100 dni od nastopa 14. slovenske vlade, ki je svoj mandat začela dan po razglasitvi epidemije covida-19. Že prvo noč po zaprisegi je začela razpravo o protikoronskih ukrepih, ki so zaznamovali njeno dosedanje delo, in se doslej sestala na 21 rednih in 56 dopisnih sejah. Po ocenah mnogih se je vlada z zajezitvijo virusa dobro spopadla. Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš je ob 100 dneh vlade izpostavil njeno trdnost. V pogovoru za naš radio je dejal, da vlado krepi in povezuje zunanji politični, medijski in protestniški pritisk.
VEČ ...|22. 6. 2020
Analitik Čakš: Opozicija v prvih stotih dneh vlade podrla vse rekorde destruktivnega opozicijskega delovanja.
Ta konec tedna je minilo 100 dni od nastopa 14. slovenske vlade, ki je svoj mandat začela dan po razglasitvi epidemije covida-19. Že prvo noč po zaprisegi je začela razpravo o protikoronskih ukrepih, ki so zaznamovali njeno dosedanje delo, in se doslej sestala na 21 rednih in 56 dopisnih sejah. Po ocenah mnogih se je vlada z zajezitvijo virusa dobro spopadla. Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš je ob 100 dneh vlade izpostavil njeno trdnost. V pogovoru za naš radio je dejal, da vlado krepi in povezuje zunanji politični, medijski in protestniški pritisk.

Alen Salihović

koronavirusinfopogovorpolitikavladakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 6. 2020
Žiga Turk: Pogovoriti bi se morali o izvozu orbanizma iz Slovenije

Svojeglave »nove« članice EU, predvsem Poljska in Madžarska, so v Bruslju na slabem glasu. Deloma upravičeno, deloma ne. Slovenska opozicija se trudi, da bi tudi Slovenija postala črni raček, saj bi jim to pomagalo pri prevzemu oblasti v Sloveniji.Kar pa bi bilo za našo državo škodljivo in krivično, saj se pod Janševo vlado ne dogaja prav nič podobnega temu, kar zahodnjaki očitajo Poljski in Madžarski. Kvečjemu bi lahko rekli, da imamo v Sloveniji levi orbanizem.

Žiga Turk: Pogovoriti bi se morali o izvozu orbanizma iz Slovenije

Svojeglave »nove« članice EU, predvsem Poljska in Madžarska, so v Bruslju na slabem glasu. Deloma upravičeno, deloma ne. Slovenska opozicija se trudi, da bi tudi Slovenija postala črni raček, saj bi jim to pomagalo pri prevzemu oblasti v Sloveniji.Kar pa bi bilo za našo državo škodljivo in krivično, saj se pod Janševo vlado ne dogaja prav nič podobnega temu, kar zahodnjaki očitajo Poljski in Madžarski. Kvečjemu bi lahko rekli, da imamo v Sloveniji levi orbanizem.

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Žiga Turk: Pogovoriti bi se morali o izvozu orbanizma iz Slovenije
Svojeglave »nove« članice EU, predvsem Poljska in Madžarska, so v Bruslju na slabem glasu. Deloma upravičeno, deloma ne. Slovenska opozicija se trudi, da bi tudi Slovenija postala črni raček, saj bi jim to pomagalo pri prevzemu oblasti v Sloveniji.Kar pa bi bilo za našo državo škodljivo in krivično, saj se pod Janševo vlado ne dogaja prav nič podobnega temu, kar zahodnjaki očitajo Poljski in Madžarski. Kvečjemu bi lahko rekli, da imamo v Sloveniji levi orbanizem.
VEČ ...|22. 6. 2020
Žiga Turk: Pogovoriti bi se morali o izvozu orbanizma iz Slovenije
Svojeglave »nove« članice EU, predvsem Poljska in Madžarska, so v Bruslju na slabem glasu. Deloma upravičeno, deloma ne. Slovenska opozicija se trudi, da bi tudi Slovenija postala črni raček, saj bi jim to pomagalo pri prevzemu oblasti v Sloveniji.Kar pa bi bilo za našo državo škodljivo in krivično, saj se pod Janševo vlado ne dogaja prav nič podobnega temu, kar zahodnjaki očitajo Poljski in Madžarski. Kvečjemu bi lahko rekli, da imamo v Sloveniji levi orbanizem.

Žiga Turk

politikadružbakomentar

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|21. 6. 2020
Stane Gabrovec (1920 – 2015)

Tokrat smo oddajo posvetili arheologu in akademiku, ki ga je Alojz Rebula označil za intelektualca, najširše odprtega kulturi in etiki, evangeljskega kristjana, v slovensko zemljo zaljubljenega Slovenca. Kot strokovnjak je pa začrtal znanstveni okvir prazgodovinske dobe na Slovenskem. To je Stane Gabrovec, ki bi pred tedni dopolnil sto let.

Stane Gabrovec (1920 – 2015)

Tokrat smo oddajo posvetili arheologu in akademiku, ki ga je Alojz Rebula označil za intelektualca, najširše odprtega kulturi in etiki, evangeljskega kristjana, v slovensko zemljo zaljubljenega Slovenca. Kot strokovnjak je pa začrtal znanstveni okvir prazgodovinske dobe na Slovenskem. To je Stane Gabrovec, ki bi pred tedni dopolnil sto let.

družbainfonaravapolitikaspomin

Graditelji slovenskega doma

Stane Gabrovec (1920 – 2015)
Tokrat smo oddajo posvetili arheologu in akademiku, ki ga je Alojz Rebula označil za intelektualca, najširše odprtega kulturi in etiki, evangeljskega kristjana, v slovensko zemljo zaljubljenega Slovenca. Kot strokovnjak je pa začrtal znanstveni okvir prazgodovinske dobe na Slovenskem. To je Stane Gabrovec, ki bi pred tedni dopolnil sto let.
VEČ ...|21. 6. 2020
Stane Gabrovec (1920 – 2015)
Tokrat smo oddajo posvetili arheologu in akademiku, ki ga je Alojz Rebula označil za intelektualca, najširše odprtega kulturi in etiki, evangeljskega kristjana, v slovensko zemljo zaljubljenega Slovenca. Kot strokovnjak je pa začrtal znanstveni okvir prazgodovinske dobe na Slovenskem. To je Stane Gabrovec, ki bi pred tedni dopolnil sto let.

Tone Gorjup

družbainfonaravapolitikaspomin

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|19. 6. 2020
Zakaj pol upravičencev pozabi na možnost povračila dela trošarine za goriva?

Za lansko leto znesek povrnjene trošarine za goriva porabljena s kmetijsko mehanizacijo pri obdelavi kmetijskih zemljišč znaša slabih 27,490 EUR na 100 litrov. Vsako leto pa na možnost povrnitve pozabi kar precej upravičencev še dodaja mag. Marjan Dolenšek, svetovalec specialist s KGZ Ljubljana. Razlog je največkrat v založenih računih za gorivo.

Zakaj pol upravičencev pozabi na možnost povračila dela trošarine za goriva?

Za lansko leto znesek povrnjene trošarine za goriva porabljena s kmetijsko mehanizacijo pri obdelavi kmetijskih zemljišč znaša slabih 27,490 EUR na 100 litrov. Vsako leto pa na možnost povrnitve pozabi kar precej upravičencev še dodaja mag. Marjan Dolenšek, svetovalec specialist s KGZ Ljubljana. Razlog je največkrat v založenih računih za gorivo.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zakaj pol upravičencev pozabi na možnost povračila dela trošarine za goriva?
Za lansko leto znesek povrnjene trošarine za goriva porabljena s kmetijsko mehanizacijo pri obdelavi kmetijskih zemljišč znaša slabih 27,490 EUR na 100 litrov. Vsako leto pa na možnost povrnitve pozabi kar precej upravičencev še dodaja mag. Marjan Dolenšek, svetovalec specialist s KGZ Ljubljana. Razlog je največkrat v založenih računih za gorivo.
VEČ ...|19. 6. 2020
Zakaj pol upravičencev pozabi na možnost povračila dela trošarine za goriva?
Za lansko leto znesek povrnjene trošarine za goriva porabljena s kmetijsko mehanizacijo pri obdelavi kmetijskih zemljišč znaša slabih 27,490 EUR na 100 litrov. Vsako leto pa na možnost povrnitve pozabi kar precej upravičencev še dodaja mag. Marjan Dolenšek, svetovalec specialist s KGZ Ljubljana. Razlog je največkrat v založenih računih za gorivo.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Komentar tedna

VEČ ...|19. 6. 2020
Jure Levart: Skupaj za skupno dobro

Predsednik republike, g. Borut Pahor v parlamentu na svojo pobudo nagovoril poslance. Predstavnike ljudstva je namreč pozval k spremembi volilne zakonodaje. Domovina in država, tudi vse njene institucije niso nekaj samoumevnega, kar nam pripada samo po sebi. So stvari za katere se moramo zavzemati, se vključiti, biti dejavni, se za njih potruditi … Slovenci smo večkrat dokazali, da znamo stopiti skupaj, preseči razlike in svoje sebičnosti ter delati za skupno dobro. Upam, da bodo to zmogli tudi naši parlamentarci.

Jure Levart: Skupaj za skupno dobro

Predsednik republike, g. Borut Pahor v parlamentu na svojo pobudo nagovoril poslance. Predstavnike ljudstva je namreč pozval k spremembi volilne zakonodaje. Domovina in država, tudi vse njene institucije niso nekaj samoumevnega, kar nam pripada samo po sebi. So stvari za katere se moramo zavzemati, se vključiti, biti dejavni, se za njih potruditi … Slovenci smo večkrat dokazali, da znamo stopiti skupaj, preseči razlike in svoje sebičnosti ter delati za skupno dobro. Upam, da bodo to zmogli tudi naši parlamentarci.

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

Jure Levart: Skupaj za skupno dobro
Predsednik republike, g. Borut Pahor v parlamentu na svojo pobudo nagovoril poslance. Predstavnike ljudstva je namreč pozval k spremembi volilne zakonodaje. Domovina in država, tudi vse njene institucije niso nekaj samoumevnega, kar nam pripada samo po sebi. So stvari za katere se moramo zavzemati, se vključiti, biti dejavni, se za njih potruditi … Slovenci smo večkrat dokazali, da znamo stopiti skupaj, preseči razlike in svoje sebičnosti ter delati za skupno dobro. Upam, da bodo to zmogli tudi naši parlamentarci.
VEČ ...|19. 6. 2020
Jure Levart: Skupaj za skupno dobro
Predsednik republike, g. Borut Pahor v parlamentu na svojo pobudo nagovoril poslance. Predstavnike ljudstva je namreč pozval k spremembi volilne zakonodaje. Domovina in država, tudi vse njene institucije niso nekaj samoumevnega, kar nam pripada samo po sebi. So stvari za katere se moramo zavzemati, se vključiti, biti dejavni, se za njih potruditi … Slovenci smo večkrat dokazali, da znamo stopiti skupaj, preseči razlike in svoje sebičnosti ter delati za skupno dobro. Upam, da bodo to zmogli tudi naši parlamentarci.

Jure Levart

komentarpolitikadružba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 6. 2020
Nujno je uravnavanje populacije zveri

Agencija Republike Slovenije za okolje je pred tednom na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah izdala dovoljenje za selektiven in tudi krajevno omejen odvzem 115 medvedov iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji. Za ta korak so se odločili zaradi povečanih konfliktov, ki so posledica velikih gostot in značilnosti znotraj vrstnih odnosov med medvedi. Kaj o tem meni mag. Stane Bergant?

Nujno je uravnavanje populacije zveri

Agencija Republike Slovenije za okolje je pred tednom na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah izdala dovoljenje za selektiven in tudi krajevno omejen odvzem 115 medvedov iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji. Za ta korak so se odločili zaradi povečanih konfliktov, ki so posledica velikih gostot in značilnosti znotraj vrstnih odnosov med medvedi. Kaj o tem meni mag. Stane Bergant?

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nujno je uravnavanje populacije zveri
Agencija Republike Slovenije za okolje je pred tednom na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah izdala dovoljenje za selektiven in tudi krajevno omejen odvzem 115 medvedov iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji. Za ta korak so se odločili zaradi povečanih konfliktov, ki so posledica velikih gostot in značilnosti znotraj vrstnih odnosov med medvedi. Kaj o tem meni mag. Stane Bergant?
VEČ ...|18. 6. 2020
Nujno je uravnavanje populacije zveri
Agencija Republike Slovenije za okolje je pred tednom na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah izdala dovoljenje za selektiven in tudi krajevno omejen odvzem 115 medvedov iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji. Za ta korak so se odločili zaradi povečanih konfliktov, ki so posledica velikih gostot in značilnosti znotraj vrstnih odnosov med medvedi. Kaj o tem meni mag. Stane Bergant?

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|17. 6. 2020
Račune za gorivo je potrebno hraniti 10 let

Upravičenci do vračila dela trošarine so vsi tisti, ki so imeli na dan 30. junij 2019 v uporabi toliko gozda in kmetijskih zemljišč po posameznih vrstah dejanske rabe, da skupna normativna poraba znaša vsaj 540 litrov goriva oziroma v primeru gozda vsaj 150 litrov. Če je lastnikov več, izpolnijo vlagatelju pooblastilo, ki je del zahtevka. V skladu s pravilnikom podatke o zemljiščih pridobi organ finančne uprave po uradni dolžnosti in jih vlagatelj ne prilaga. Vlagatelj pa je dolžan imeti oštevilčene račune za gorivo, ki jih mora hraniti še 10 let, pravi mag. Marjan Dolenšek, svetovalec specialist s KGZ Ljubljana.

Račune za gorivo je potrebno hraniti 10 let

Upravičenci do vračila dela trošarine so vsi tisti, ki so imeli na dan 30. junij 2019 v uporabi toliko gozda in kmetijskih zemljišč po posameznih vrstah dejanske rabe, da skupna normativna poraba znaša vsaj 540 litrov goriva oziroma v primeru gozda vsaj 150 litrov. Če je lastnikov več, izpolnijo vlagatelju pooblastilo, ki je del zahtevka. V skladu s pravilnikom podatke o zemljiščih pridobi organ finančne uprave po uradni dolžnosti in jih vlagatelj ne prilaga. Vlagatelj pa je dolžan imeti oštevilčene račune za gorivo, ki jih mora hraniti še 10 let, pravi mag. Marjan Dolenšek, svetovalec specialist s KGZ Ljubljana.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Račune za gorivo je potrebno hraniti 10 let
Upravičenci do vračila dela trošarine so vsi tisti, ki so imeli na dan 30. junij 2019 v uporabi toliko gozda in kmetijskih zemljišč po posameznih vrstah dejanske rabe, da skupna normativna poraba znaša vsaj 540 litrov goriva oziroma v primeru gozda vsaj 150 litrov. Če je lastnikov več, izpolnijo vlagatelju pooblastilo, ki je del zahtevka. V skladu s pravilnikom podatke o zemljiščih pridobi organ finančne uprave po uradni dolžnosti in jih vlagatelj ne prilaga. Vlagatelj pa je dolžan imeti oštevilčene račune za gorivo, ki jih mora hraniti še 10 let, pravi mag. Marjan Dolenšek, svetovalec specialist s KGZ Ljubljana.
VEČ ...|17. 6. 2020
Račune za gorivo je potrebno hraniti 10 let
Upravičenci do vračila dela trošarine so vsi tisti, ki so imeli na dan 30. junij 2019 v uporabi toliko gozda in kmetijskih zemljišč po posameznih vrstah dejanske rabe, da skupna normativna poraba znaša vsaj 540 litrov goriva oziroma v primeru gozda vsaj 150 litrov. Če je lastnikov več, izpolnijo vlagatelju pooblastilo, ki je del zahtevka. V skladu s pravilnikom podatke o zemljiščih pridobi organ finančne uprave po uradni dolžnosti in jih vlagatelj ne prilaga. Vlagatelj pa je dolžan imeti oštevilčene račune za gorivo, ki jih mora hraniti še 10 let, pravi mag. Marjan Dolenšek, svetovalec specialist s KGZ Ljubljana.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Od slike do besede

VEČ ...|16. 6. 2020
Fragmenti o novinarskem pisanju

Fragmenti o novinarskem pisanju

družbaodnosipolitika

Od slike do besede

Fragmenti o novinarskem pisanju
VEČ ...|16. 6. 2020
Fragmenti o novinarskem pisanju

Mateja Subotičanec

družbaodnosipolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|16. 6. 2020
Nekaj nasvetov za vinogradnike

Nestanovitno vreme s pogostimi plohami ustvarja ugodne razmere za nastanek novih primarnih okužb s peronosporo, so zapisali v Javni službi zdravstvenega varstva rastlin. Vinska trta namreč intenzivno prirašča, zato je varstvo potrebno še naprej dosledno izvajati v rednih časovnih razmikih. Junij pa je mesec, ko moramo biti v vinogradih pozorni na ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico, ki je za trte uničujoča bolezen.

Nekaj nasvetov za vinogradnike

Nestanovitno vreme s pogostimi plohami ustvarja ugodne razmere za nastanek novih primarnih okužb s peronosporo, so zapisali v Javni službi zdravstvenega varstva rastlin. Vinska trta namreč intenzivno prirašča, zato je varstvo potrebno še naprej dosledno izvajati v rednih časovnih razmikih. Junij pa je mesec, ko moramo biti v vinogradih pozorni na ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico, ki je za trte uničujoča bolezen.

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nekaj nasvetov za vinogradnike
Nestanovitno vreme s pogostimi plohami ustvarja ugodne razmere za nastanek novih primarnih okužb s peronosporo, so zapisali v Javni službi zdravstvenega varstva rastlin. Vinska trta namreč intenzivno prirašča, zato je varstvo potrebno še naprej dosledno izvajati v rednih časovnih razmikih. Junij pa je mesec, ko moramo biti v vinogradih pozorni na ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico, ki je za trte uničujoča bolezen.
VEČ ...|16. 6. 2020
Nekaj nasvetov za vinogradnike
Nestanovitno vreme s pogostimi plohami ustvarja ugodne razmere za nastanek novih primarnih okužb s peronosporo, so zapisali v Javni službi zdravstvenega varstva rastlin. Vinska trta namreč intenzivno prirašča, zato je varstvo potrebno še naprej dosledno izvajati v rednih časovnih razmikih. Junij pa je mesec, ko moramo biti v vinogradih pozorni na ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico, ki je za trte uničujoča bolezen.

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 8. 2020
Program za repatriiane iz Venezele, utrip iz Melbourna, spomin na Andreja Selana

Rojaki iz Venezuele so se ta teden udeležili Jezikovno počitniškega tabora, ki ga je v CŠOD Kavka pri Kobaridu ob podpori USZS pripravil Svetovni slovenski kongres. Pogovarjali smo se s frančiškanom p. Simonom Petrom Berlecem, ki od letošnjega februarja deluje v Melbournu v Avstraliji. V Buenos Airesu so se poslovili od Andreja Selana. V oddaji tudi o obisku ministrice Helene Jaklitsch pri rojakih v Videmski pokrajini.

Program za repatriiane iz Venezele, utrip iz Melbourna, spomin na Andreja Selana

Rojaki iz Venezuele so se ta teden udeležili Jezikovno počitniškega tabora, ki ga je v CŠOD Kavka pri Kobaridu ob podpori USZS pripravil Svetovni slovenski kongres. Pogovarjali smo se s frančiškanom p. Simonom Petrom Berlecem, ki od letošnjega februarja deluje v Melbournu v Avstraliji. V Buenos Airesu so se poslovili od Andreja Selana. V oddaji tudi o obisku ministrice Helene Jaklitsch pri rojakih v Videmski pokrajini.

Matjaž Merljak

infovenezuelarojakiargentinamelbourne

Globine

VEČ ...|7. 7. 2020
O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

družbaduhovnostkoronavirusCerkev

Program zadnjega tedna

VEČ ...|4. 8. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. avgust 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. avgust 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš gost

VEČ ...|1. 8. 2020
Damijan Stepančič

Naš gost je bil ilustrator Damijan Stepančič. Ukvarja se z mladinsko knjižno ilustracijo, stripi - je avtor nedavno izdanega stripa: Baraga, črna suknja med Indijanci. Ilustrira pa tudi za odrasle. Je prejemnik številnih nagrad. Kot vrhunski slovenski ilustrator je bil na predlog Slovenske sekcije IBBY [ibi] letos nominiran za Andersenovo nagrado.

Damijan Stepančič

Naš gost je bil ilustrator Damijan Stepančič. Ukvarja se z mladinsko knjižno ilustracijo, stripi - je avtor nedavno izdanega stripa: Baraga, črna suknja med Indijanci. Ilustrira pa tudi za odrasle. Je prejemnik številnih nagrad. Kot vrhunski slovenski ilustrator je bil na predlog Slovenske sekcije IBBY [ibi] letos nominiran za Andersenovo nagrado.

Damijana Medved

ilustracijastripFriderik BaragaZdravljica

Naš pogled

VEČ ...|28. 7. 2020
Nič naj te ne vznemirja ...

Tanja Dominko je v Našem pogledu med drugim razmišljala, kako bi se z danimi razmerami spopadle pretekle vlade in kakšen je nauk za vse, ki spremljajo medijske vsebine, ki so dostikrat posredovane s posebnim namenom.

Nič naj te ne vznemirja ...

Tanja Dominko je v Našem pogledu med drugim razmišljala, kako bi se z danimi razmerami spopadle pretekle vlade in kakšen je nauk za vse, ki spremljajo medijske vsebine, ki so dostikrat posredovane s posebnim namenom.

Tanja Dominko

družbakomentarpolitika

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Duhovna misel

VEČ ...|4. 8. 2020
Sadika. Posamična. Dragocena.

Odgovoril je: Vsaka sadika, ki je ni vsadil moj nebeški Oče, bo izkoreninjena.(Mt 15, 13)

Sadika. Posamična. Dragocena.

Odgovoril je: Vsaka sadika, ki je ni vsadil moj nebeški Oče, bo izkoreninjena.(Mt 15, 13)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|4. 8. 2020
Žalostni del dne 4.8.

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del dne 4.8.

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

Za nasmeh

VEČ ...|4. 8. 2020
Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Vremenska napoved

VEČ ...|4. 8. 2020
Vremenska napoved 04. avgust 2020

Vremenska napoved 04. avgust 2020

Radio Ognjišče