Matija Ogrin ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba smo tokrat gostili dr. Matijo Ogrina, ki je v zborniku ob 30 letnici samostojnosti Slovenije z naslovom Z lepilom na podplatih, napisal besedilo: Notranja vez slovenske prenove: spomin na žrtve revolucije. Prav tako smo razmišljali o njegovem govoru, ki ga je imel letos kot predsednik Nove slovenske zaveze na slovesnosti za pobitimi domobranci v Kočevskem Rogu! 

Osilnica, Dobrovnik, Pivka

Obiskali smo občino Oslilnica, ki je v vrhu po precepljenosti občanov,poročali pa smo tudi o popuščanju in sanaciji nasipa ob bukovniškem jezeru ter razstavi Ponosni na Slovenijo – 30 let, ki so jo pripravili v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

Ivan Štuhec: S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Naj živi Slovenija, slovenska država, njeni državljani sredi Evrope, ki je in bo, to kar je, krščanska ali pa je ne bo. Ali kakor pravi Schuman: »Evropa je uresničenje obče demokracije v krščanskem pomenu besede… Demokracija bo krščanska ali pa je ne bo«. 

S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Poraba energije, njeno pridobivanje in vpliv na okolje

Človeštvo je zelo odvisno od energije, vajeno je udobja ogrevanih stanovanj, rabe avtomobilov, naprav in pripomočkov, vse je narejeno na dotik po sistemu takoj in zdaj … Kaj to pomeni z vidika porabe energije, načinov njenega pridobivanja in predvsem varstva okolja tako doma kot v svetu? O dejstvih in možnostih bodo govorili predsednik uprave Gen-I Robert Golob, univerzitetni profesor in grosupeljski župan Peter Verlič in nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle.

Matej Kovač: V dneh pred predsedovanjem Svetu EZ histerija med levičarji

V komentarju avtor razmišlja o ugledu Slovenije v svetu in o tem, kako so tisti Slovenci, ki imajo kompleks manjvrednosti obsedeni z mednarodnim ugledom. Kar izkorišča tranzicijska levica in s tem kvazi argumentom skuša ljudi prepričati v slabo delo trenutne vlade, celo več, skušajo prikazati, da Slovenija s tako vlado ne bi smela predsedovati EZ. Avtor pa meni, da se bo ravno s predsedovanjem Slovenije Svetu EZ več evropskih politikov in uradnikov zanimalo za stanje v Sloveniji in verodostojnost tistih, ki sedaj Slovenijo blatijo po Evropi, bo ogrožena.

Zakonca Lucija in Rok Čakš

Oba sta vpeta v medije. Lucija se je poleg urednikovanja revije #najst in pisanja za več portalov preizkusila tudi v pisanju ’skavtskega’ romana. Roka poznamo kot urednika portala Domovina. Podala sta pogled na področja, ki jih pokrivata, spregovorila o izzivih materinstva in očetovstva ter vrednotah, ki povezujejo Slovence.

Ustavni sodnik Jaklič, vrhovna sodnika Zobec in pravnik Zupančič ob 30 letnici Slovenije o težavah slovesnkega pravosodnega sistema

Pred 30-tim rojstnim dnevom Slovenije smo v oddaji Spoznanje več, predsodek manj gostili kar štiri goste. Ustavnega sodnika dr. dr. Klemena Jakliča, vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca ter nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu dr. Boštjana M. Zupančiča. V ospredje smo postavili tranzicijo pravosodja, razvoj demokracije, vlogo vodstvenih struktur v pravosodju ter izobraževanja na tem področju. Nismo pa mogli mimo vprašanja o medijih kot sodnikih na naši samostojni poti.

Rok Frelih: Osamosvojitelje lahko upokoji samo tisti, ki jih je izbral: ljudstvo

Prisotnost osamosvojiteljev v slovenski politiki in na ostalih vplivnih in odgovornih funkcijah marsikoga moti, in mnogi se aktivno zavzemajo za to, da bi jih iz sfere vpliva odstranili. Tako je Tomaž Vesel pred časom izjavil, da je osamosvojitelje treba upokojiti, podobna stališča je ob predstavitvi svoje novoustanovljene stranke zavzel tudi Jure Leben, ki se je Janezu Janši sicer vljudno, a z očitnim sarkazmom zahvalil za pretekle zasluge, in ga hkrati pozval, da odide, ker je čas za nove ljudi v politiki.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Dr. Dimitrij Rupel ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba je bil z nami nekdanji zunanji minister, pisatelj in profesor dr. Dimitrij Rupel. Spregovoril je o svojih prispevkih, ki so izšli ob 30 letnici samostojnosti Slovenije. Posebej nas je zanimala njegova vloga pri mednarodnem uveljavljanju naše države v zadnji 30. letih.

Železniki, Gunclje, Beltinci

V oddaji Iz naših krajev smo poročali o gradnji zadrževalnika vode v Železnikih, prometnih investicijah na četrti razvojni osi, spominski sobi mizarstva v Guncljah, ki je vrata odprla v sklopu 28. Šentviških dni ter Festivalu domačih sort z odprejto küjnjo v Beltincih. 

30 let Slovenije

Kakšna je bila naša pot, vloga civilne družbe na njej in tudi kako spodbuditi zanimanje državljanov za družbena vprašanja, so zgolj nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili gostom v tokratni. Gostili smo ugledno pravnico Vero Mejak, direktorja Mednarodnega inštituta za trajnostni razvoj, prostorsko načrtovanje in okoljske študije Janeza Podobnika in vodjo miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica. 

Dr. Žiga Turk o protestih, EU in slovenskem Ustavnem sodišču

Dotaknili smo se aktualne politične situacije v Sloveniji, protestnega gibanja, vneme opozicije, ki se ji mudi na volitve, pa bližajočega se predsedovanja Svetu Evropske unije ter odločitvi Ustavnega sodišča o ustavnosti vladnih protikoronskih ukrepov.

Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Akademik Janko Kos ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba je bil z nami akademik Janko Kos, ki je spregovoril o svojem prispevku v zborniku ob 30 letnici samostojnosti. Ta nosi naslov Slovenska osamosvojitvena ideja in temeljni politični problemi poosamosvojitvene Slovenije. Gost je pred kratkim dopolnil 90 let, a kljub letom še vedno sveže razmišlja o slovenstvu in državi. 

Osilnica, Lončarovci, Gornji Grad

Poročali smo o ustanovitvi skupne Medobčinske uprave Istre, zanimivostih kraja Gornji Grad, kjer je bil posvečen novi celjski škof, na novo vzpostavljeni Pouti po močvari v Lončarovcih ter, kako so občine Osilnica, Kočevje in Kostel združile moči v projektu Junaki skrivnostnih gozdov, katerega del je tudi Pot Petra Klepca.

Peter Jambrek, France Cukjati, Andrej Fink o osamosvojitvi in aktualnih političnih razmerah

Junija 1991 so se v Sloveniji zvrstili ključni dogodki, ki so pripeljali do osamosvojitve. Svoja razmišljanja o času pred 30 leti, o aktualnem družbeno-političnem stanju v državi in o prihodnjih izzivih so nam zaupali predstavniki treh civilno-družbenih iniciativ, predsednik Zbora za republiko dr. France Cukjati, član iniciative Prebudimo Slovenijo prof. dr. Andrej Fink in soustanovitelj pobude Katedrala svobode prof. dr. Peter Jambrek.

Dr. Jože Podgoršek: »Denarja bo manj. Bodimo ambiciozni a realni!«

Na četrtkovem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo in na super trialogu niso dosegli političnega dogovora z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo glede reforme Skupne kmetijske politike. Portugalsko predsedstvo bo nadaljevalo pogajanja s ciljem končnega dogovora na zasedanju Sveta EU, ki bo potekalo junija v Luksemburgu, pravi minister dr. Jože Podgoršek. Kaj je povedal o snovanju slovenskih ukrepov prihodnjega obdobja SKP pa lahko slišite v današnji rubriki.

dr. Stane Granda o slovenstvu in domovini

S profesorjem in zgodovinarjem dr. Stanetom Grando smo v oddaji govorili o slovenstvu in domovini, saj smo pred praznikom državnosti in letos naša država praznuje 30. obletnico. Dotaknili smo se tudi aktualnega stanja v naši družbi.
 

Rok Čakš: Oprostite, ampak kdo je Igor Zorčič?!

Vladna koalicija je v petek na tajnem glasovanju ponovno prevprašala svoje zaveznike v parlamentu, ali so ji za ne ravno usodno, a tudi ne povsem nepomembno kadrovsko vprašanje pripravljeni zagotoviti glasove absolutne večine. Privijanju strun na usklajevalnih sestankih navkljub je bil odgovor tudi v drugo enak prejšnjemu – za zamenjavo predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča v aktualni sestavi ter ob trenutnih vložkih ostaja »le« 45 glasov. Eden premalo torej.

Zbornik Z lepilom na podplatih - Trideset let slovenske države

V oddaji Moja zgodba je bil z nami dr. Ivan Štuhec urednik zbornika Z lepilom na podplatih - Trideset let slovenske države, ki je konec leta 2020 v sodelovanju z Zborom za republiko izšel pri Celjski Mohorjevi družbi. V njem številni ugledni avtorji z najrazličnejših področij v knjigi prikažejo aktualno stanje v naši državi, opozorijo na težave in zanje ponudijo tudi rešitve. Omenjeni zbornik je najlepše darilo naši državi ob 30-letnici!

Maribor, Sveta Trojica, Ivančna Gorica

Poročali smo o romarskem turizmu, investicijah in dogajanju v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah ter razstavi otrok o povezanosti cistercijanov in dolenjske pokrajine.

Laris Gaiser: Konferenca o prihodnosti EU

Konferenca o prihodnosti Evropske unije je enkratna priložnost za vse nas, da sistematično in strukturirano pripravimo mnenje o zgoraj omenjenih temah, jih podkrepimo z dejstvi, o njih razpravljamo ter jih na ta način predstavimo evropskim političnim odločevalcem. Pri tem ostajamo realni glede dometa tovrstnih mnenj, vendar je prav, da v razpravi sodelujemo, prispevamo po najboljših močeh in na ta način soustvarjamo našo skupno prihodnost. Še posebej bo to pomembno v naslednjih mesecih in letih, saj pregreta nacionalna ozračja znotraj več evropskih držav ne predstavljajo več garancije, da je Evropska unija samoumevna in trajna.

Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

Okrevanje slovenskega turizma bo dolgotrajno

Spregovorili smo o položaju slovesnkega turizma. Ta se je še v začetku lanskega leta ponašal z rekordi, z začetkom epidemije v lanskem marcu so se razmere zaostrile, turistični ponudniki pa so bili prisiljeni zapreti vrata. Država mu je pomagala z različnimi ukrepi, vendar pa je stanje še daleč od najboljših časov. O omenjenem sta v oddaji spregovrila vršilkadolžnosti direktorice direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu Ksenija Flegar in predsednik Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo.

Odvetnik Velimir Cugmas o postopkih proti Mirku Krašovcu

Ključni poudarki vsebin: kratek opis sodnih procesov; v sodne procese je bil Mirko Krašovec vključen brez utemeljenih razlogov ‒ na osnovi napačno usmerjenega javnega mnenja in konstruktov tožilcev - tožilca sta Mirka Krašovca vzela za posebno tarčo, brez vseh dokazov, le na podlagi dogovorjenih konstruktov.
 

Mirko Krašovec za Radio Ognjišče o postopkih proti njemu

Pogovarjali smo se z nekdanjim ekonomom mariborske nadškofije Mirkom Krašovcem. Podrobno je spregovoril o vlogi nadškofije Maribor pri reševanju in nato tudi pri stečaju Zvonov holdingov.

Mirko Krašovec o finančni aferi Nadškofije Maribor in stečaju Zvonov Holdingov

Po desetih letih od začetka finančne afere na račun Nadškofije Maribor in ob koncu vseh sodnih postopkov, na katerih je bil oproščen, je pred medije stopil nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec. Medijem je podrobno spregovoril o tem, da je bil v sodne mline vključen čisto po krivici ter da sosledje dogodkov in dokumentacija kažeta, da so afero skovale interesne skupine nelojalnih poslovnih partnerjev iz Slovenije, Italije in Vatikana.

Ekonomist Bogomir Kovač o knjigi, ki nastaja skupaj z Mirkom Kraševcem

V nastajanju je tudi knjiga o finančni zgodbi Nadškofije Maribor, stečaju Zvonov holdingov in nasploh ekonomski politiki v času finančne in gospodarske krize. Poleg Mirka Krašovca kot glavnega avtorja sodelujejo trije soavtorji – akademik prof. dr. Jože Mencinger, dr. Štefan Špilak in profesor dr. Bogomir Kovač.

Spoznanje več predsodek manj - gost p. Branko Cestnik

V pogovoru s p. Barnkom Cestnikom smo se dotaknili več tem povezanih s Cerkvijo in družbo pri nas. Naš gost ugotavlja, da civilni mediji zmorejo in znajo obravnavati le okoli 20 odstotkov Cerkvenih zadev. Tako so denimo dvakrat v zadnjem času izpostavili vprašanje birme pri nas, a jih birma sploh ni zanimala … Prvič, ko so se birmanci fotografirali brez mask in drugič, ko je domači župnik sklenil, da bodo k birmi lahko odšli le nanjo pripravljeni otroci. 

Tu so bile zatem še teme novic, ki jih mediji izpostavijo, pa judovsko palestinski konflikt, ki se zdi nerešljiv …

Balažic: V ozadju potez opozicije gre za otročje iskanje medijske pozornosti in vojno za preživetje.

Marko Balažic, politični komentator: »V ozadju potez opozicije, tudi v primeru referenduma o zakonu o vodah, gre za merjenje politične moči, kjer argumenti nič ne štejejo«. 

Pred prvo številko tednika Domovina

Alen Salihović se je pogovarjal z urednikom Tinom Mamićem.

Ljubljana, Ribnica, Škofja Loka, Tolmin, Jesenice

Poročali smo o povezovanju pomembnejših muzejev, slabih razmerah v enoti doma upokojencev Podbrdo, tednu obrti in podjetništva na Loškem, upadanju interesa za obrt suhe robe in narcisah pod Golico.

200 let Ljubljanskega kongresa

V oddajah Via positiva iščemo dobrobit in smisel slehernega področja človeškega bivanja, delovanja in čutenja, oziroma doživljanja. Pogosto se ustavljamo na psihološkem, čustvenem in doživetvenem področju, občasno pa tudi pri narodnostnih vprašanjih ter vplivu okolja, del katerega smo, nas oblikuje in mi sooblikujemo njega. Pred dvesto leti se je v Ljubljani odvijal za svetovno politiko in diplomacijo pomemben dogodek, tako imenovani Ljubljanski kongres, ali Kongres Svete alianse. Gostili smo prof. dr. Andreja Rahtena.  

Zvonko Černač o načrtu za okrevanje in odpornost ter kohezijskih sredstvih

Minister ki vodi Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je predstavil nastajanje načrta za okrevanje po pandemiji, ki ga je vlada poslala v Bruselj. Spregovori o tem, kako je nastajal, kdo je pri tem sodeloval in kako bodo porabili predvidena sredstva. Ustavil se je še pri kohezijski politiki in nalogah v času predsedovanja svetu EU.

Dr. Jože Podgoršek o definiciji Aktivnega kmeta: Majhne slovenske kmetije ne bodo prikrajšane!

V okviru priprave nacionanih ukrepov SKP je eno temeljnih vprašanj tudi določitev definicija t.i.«aktivnega kmeta«. EU ministrom za kmetijstvo na srečanju pred prvomajskimi prazniki na to temo ni uspelo najti neke skupne odločitve in vse bolj se zdi, da bo tudi to prepuščeno državam članicam. Minister dr. Jože Podgoršek pravi, da je za Slovenijo pomembno, da bo obvezna definicija aktivnega kmeta enostavna za izvedbo in ne bo vodila v izločitev mešanih in dopolnilnih kmetij iz sistema neposrednih plačil in investicijskih ukrepov.

Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope

Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«. 

Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«

Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«

Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«

Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o epidemiji, medijski krajini in problemih slovenskega sodstva

V oddaji smo gostili Vrhova sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila ta o nekaterih primerih na vrhovnem sodišču, epidemiji, medijski krajini, pa tudi o temeljnih problemih slovenskega sodstva ter o srditosti napadov na koalicijo, na vlado in na pomladni blok slovenske politike.

Marko Balažic: Čas je, da neustavnost v šolskem sistemu dokončno odpravimo in temo zapremo

Osemintrideset poslancev koalicije je v proceduro vložilo predlog o dopolnitvi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), s katerim bi izpolnili odločitev ustavnega sodišča iz leta 2014 o financiranju zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javnoveljavni program. Predlog dopolnjuje financiranje obveznega dela programa, za katerega je ustavno sodišče leta 2020 ugotovilo, da je protiustavno, in ga izenačuje s financiranjem v javnih osnovnih šolah. Čeprav smo ob zametkih javne razprave okoli predloga zakona lahko zopet zasledili nekatere pavšalne politične in ideološke argumente, pa se prvič zares zdi, da bi v devetem poskusu lahko končno odpravili krivico, ki se kot jara kača pripoznano vleče že več kot pol desetletja.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

Ob 30 letnici Slovenije velika ilustrirana knjiga o slovenski osamosvojitvi

V oddaji Moja zgodba smo gostili avtorja velike ilustrirane knjige o slovenski osamosvojitvi Natašo Strlič in Damijana Stepančiča. Knjigo je izdala založba Miš v sodelovanju z Muzejem Novejše zgodovine ob 30 letnici samostojnosti. Gosta nam bosta predstavila poglede in razloge za tako knjigo, ki je namenjena najširši publiki, kot dobrodošla informacija o prelomnih časih. 

Trbovlje, Kančevci, Novo mesto, Nova Gorica

Poročali smo o stanju v Trbovljah šest let po tem, ko se je končal sosežig nevarnih odpadkov s strani družbe Lafarge, aktivnem preživljanju prostega časa na reki Krki, skrbi za netopirje na Goričkem in Primorskih slovenističnih dnevih, ki praznujejo 30 let.

Božo Rustja: O kanalizaciji in domoljubju

Lahko je vladati v deželi, kjer si, če si seveda prave barve, zavarovan pred kritičnostjo organizacij civilne družbe in budnostjo medijev, katerih naloga je, da so »psi čuvarji« in opozorijo na nepravilnosti v družbi. Če bi svojo vlogo opravljali resno, bi seveda povzdignili glas ob vsaki nepravilnosti, ne pa da ga povzdignejo samo pri nekaterih ter se tako iz kritičnega očesa družbe in četrte veje oblasti spreminjajo v plehke politične delavce in še plehkejše propagandiste, ki navijajo za določeno politično opcijo.

Utrip dneva dne 13. 5.

• Praznik vnebohoda sporoča, da Jezus odhaja k Očetu, a hkrati ostaja z nami.
• Sveti Janez Pavel II. 40 let po atentatu zgled zaupanja v Marijo in odpuščanja morilcu.
• Sedemdnevno povprečje okužb padlo pod 500, bomo v začetku junija dosegli zeleno fazo?
• V Sloveniji potrjen le en primer okužbe z indijsko različico, ta je kužna približno toliko kot britanska.
• Sprostitve omejitev tako za kulturne prireditve kot za športne dogodke, pogoj za obiskovalce je PCT.
• Gaiser: Razmere na Bližnjem vzhodu so zaskrbljujoče, saj je dinamika dogodkov težko predvidljiva.
• Jernej Damjan postavlja smuči v kot in zaključuje svojo bogato skakalno kariero.
• Mladi zdravniki opozarjajo, da bi konec junija lahko prišlo do zaprtja več ambulant.
• Tonin: Oklepniki so namenjeni varnosti. Brez njih bi ob eksploziji v Afganistanu pred nekaj leti lahko življenje izgubili štirje vojaki.
• Delodajalci obžalujejo odhod sindikatov iz Ekonomsko-socialnega sveta.
• Vreme: Danes in jutri pretežno oblačno z občasnimi krajevnimi plohami in kakšno nevihto.

Nas s prvim julijem zaradi diskriminatornega zakona, ki je bil sprejet v času ministrice Milojke Kolar Celarc čaka zapiranje ambulant?

S koncem junija bo začel veljati zakon, zaradi katerega bodo morale številne ambulante, zlasti izven velikih mest, zapreti svoja vrata, ogroženih pa je celo nekaj bolnišničnih dejavnosti. To se bo zgodilo zaradi zakona, sprejetega v času ministrice Milojke Kolar Celarc, ki od zdravnikov ter zobozdravnikov po pridobitvi licence zahteva od tri do pet let dodatnih delovnih izkušenj, preden lahko prevzamejo administrativno vodenje zdravstvene dejavnosti na svojem področju. Nikjer v Evropi in nikjer na svetu nimajo takšne ureditve, so ob tem zapisali Mladi zdravniki. Več o tem nam je v pogovoru povedala njihova predstavnica, zobozdravnica Nadia Ternifi. 

Podnebje, okolje in minister Andrej Vizjak

Kaj predvideva slovenska podnebna strategija, kaj vse je potrebno za tako imenovani zeleni prehod, kakšni so cilji novega zakona o vodah in še nekatera druga aktualna vprašanja bomo zastavili ministru za okolje in prostor magistru Andreju Vizjaku. Vabljeni k poslušanju.

Dr. Aleš Maver o Dnevu zmage, Dnevu Evrope, Beloruski opoziciji in kanclerskih kandidatih v Nemčiji

Rok Čakš: Za večino državljanov je zelo problematično, da jim vlada namerava znižati davke

“Vse kar trenutno počne vlada, je za večino državljanov (zelo) problematično,” je novinar Dela na Twitterju komentiral insert iz javnomnenjske ankete, ki jo je za ta časopis pripravila Mediana.

Novinarji tega časopisa so se namreč odločili preveriti, koliko se državljanom zdijo problematične nekatere vladne politike, ki so za državljane in njihova življenja bistvene; tako bi vsaj sklepali, saj se resen medij ne bi ukvarjal s postranskostmi. Recimo financiranje STA; pa “zadržanje” imenovanja tožilcev in “preprečevanje dela” nepovezanim poslancem v parlamentarnih delovnih telesih.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Zbornik Demos na Domžalskem

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri smo predstavili zbornik prispevkov Demos na Domžalskem. Uredila sta ga Igor Podbrežnik in Anton Tomažič, ki sta nam ga v pogovoru tudi približala. Zbornik predstavlja čas začetka demokratizacije slovenske družbe in ljudi, ki so se v prelomnem času pridružili osamosvojitvenim težnjam. Z njim želijo obuditi in ohraniti spomin na prelomne trenutke nacionalne zgodovine na Domžalskem.

Kostel, Solkan, Žiri, Krško, Ljubljana

Poročali smo o ustanovnih sejah razvojnih svetov Vzhodne in Zahodne kohezijske regije, načrtih občine Kostel za razvoj po epidemiji, iskanju rešitev za varno uporabo rekreacijskega centra Solkan in širitvi poslovne cone v občini Žiri.

Lažne novice

Z dr. Žigo Turkom smo govorili o lažnih novicah. Vprašali smo ga, kako lahko razločujemo resnico od prikrivanj in zavajanj vseh vrst, kako globoko lahko lažne informacije spreminjajo družbo in kaj lahko storimo v izogib razširjanju neresnic? Pogovor je nastal v sodelovanju s Fundacijo Don Bosko, katere poslanstvo je pomoč mladim do izobrazbe. 

Alenka Puhar: Poklon Francu Jezi

Tale maj je kot naročen za komentarje, ki stojijo na križišču aktualnega in zgodovinskega. Vse mogoče se mi utrinja, ampak zmagal je Franc Jeza. Za tem nenavadnim imenom – krstno je najbolj pogosto moško ime med nami, priimek pa… redek in čuden – no, za tem imenom nastopa nenavadna, izrazita in pomembna oseba. Ena tistih, ki v času spomina na osamosvojitev in nastanek slovenske države - zasluži posebno pozornost. 

Danes nam je svoje razmišljanje predstavila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

Mozaik dneva dne 7. 5.

• Cepilni centri zagotavljajo, da so pripravljeni na povečan obseg cepljenja proti covidu-19, ki se začne v ponedeljek. Minister za zdravje posebej nagovoril upokojence.
• Vlada naj bi že danes odločala o novih sprostitvah v gostinstvu in turizmu, v primeru boljše epidemične slike naslednji teden možno še dodatno odpiranje.
• Premier Janša na socialnem vrhu v Portu: Najboljša socialna politika je ustvarjanje novih delovnih mest.
• Slovenski kanuisti ekipno bronasti na Evropskem prvenstvu v slalomu na divjih vodah.
• Vreme: Jutri sončno, v notranjosti občasno zmerno oblačno.

Minister Janez Poklukar o cepljenju in načrtih zdravstvenega sistema

V oddaji Pogovor o smo gostili ministra za zdravje Janeza Poklukarja. Govorili smo o cepljenju, o načrtih na področju investicij v zdravstvo, o kadrovski stiski v zdravstveni negi in o tem, kdo je Janez Poklukar, ko ni v službi.

Dr. Janez Juhant o svobodi medijev in spravi

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se dotaknili današnjega svetovnega dneva svobode medijev in izzivov, ki jih vidi v Sloveniji. Ali je res svoboda kratena ali res deluje cenzura, kako vidi sodne postopke in problem Slovenske tiskovne agencije? V drugem delu oddaje pa je beseda tekla o besedilu izjave o spravi Slovenske akademije znanosti in umetnosti in odzivih nanjo ter pričakovanjih glede praznovanja 30. obletnice slovenske države.

Predsednik ZNP Tomšič o kratenju medijske svobode

Ob svetovnem dnevu svobode medijev so v Združenju novinarjev in publicistov izrazili zadovoljstvo, da Slovenija zadnja tri desetletja, vse od padca komunizma in vzpostavitve samostojne države, ponuja formalne pogoje za pluralen medijski razvoj. Hkrati pa z obžalovanjem ugotavljajo, da stanje slovenskih medijev z vidika pluralizma in profesionalizma nikoli po letu 1990 ni bilo v taki krizi in podvrženo tako številnim zlorabam v politične namene, kot smo temu priča zdaj, nam je povedal predsednik združenja Matevž Tomšič.

dr. Andrej Fink: Nostalgija in upor

V zadnjem tednu se je med nami močneje ponovno pojavilo svojevrstno bolestno stanje, kot da nimamo že dovolj dela s pandemijo. Gre za nostalgijo, ki je do neke mere razumljiva za starejše. Tudi tukaj je ta starostna plast družbe lahko najbolj prizadeta. To je zazrtost v preteklost in pretirano poveličevanje vsega kar je bilo, ker je bilo nekdaj menda vse dobro in gotovo boljše od vsega sedanjega.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Pavle Borštnik - Pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali drugi del pričevanja Pavla Borštnika, ki je bil med drugo svetovno vojno pripadnik kraljeve vojske v domovini, slovenskih četnikov. Slišali ste lahko, kako je preživel čas ob koncu druge svetovne vojne, ko je bil nastanjen v različnih begunskih taboriščih v Italiji in kako je preko Nemčije, leta 1948 nazadnje prispel v ZDA.

Novo mesto, Pivka, Koroška Bela, Velike Lašče

Poročali smo o načrtih za nov center za ravnanje z odpadki na Dolenjskem, sodelovanju ministrstva za obrambo pri gradnji javne infrastrukture v Pivki, 660-letnici postavitve cerkve v Koroški Beli, ter pobudi, da bi Trubarjeva domačija postala spomenik državnega pomena.

Poslavljanje s tega sveta

Kako je imeti umirajočega doma, kaj je treba vedeti in kako si pomagati? Poleg Tatjane Fink iz LJubhospica in vodje oddelka za paliativno oskrbo v Bolnišnici Jesenice Mateje Lopuh smo gostili namestnico varuha človekovih pravic Marjeto Cotman, saj so pravice starejših kdaj tudi kršene. 

Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

Branko Cestnik o dnevu upora in drugih aktualnostih

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami p. Branko Cestnik. Govorili smo o praznovanju upora, o tem kako je sam Heinrich Himmler aprila 1941 aretiral dva slovenska duhovnika, pa o kovid-idiotizmu in tudi o prekucijah povezanih z nogometom. Seveda pa smo oddajo kot vedno začeli z dobro novico, tokrat v luči prihajajoče 30 letnice samostojnosti Slovenije.

Ivan Štuhec: Če že imamo spominski dan, bi morali imeti dan spomina na upor proti vsem okupatorjem

Na predvečer praznika, ki je nekak fosilni ostanek prejšnjega režima, postaja aktualna izjava SAZU o slovenski spravi, ki je bila objavljena sredi marca. V začetku prejšnjega tedna so o njej spregovorili tudi na večeru Društva slovenskih izobražencev na Tržaškem. Dokument je v Sloveniji doživel številne odzive tako pozitivne kot negativne kritike, nekateri pa so ga izrecno zavrnili. Ker so zamejci želeli imeti jasnejšo sliko in boljše razumevanje tega dokumenta, so o njem pripravili okroglo mizo, a Peterlinovo dvorano je moral zaradi epidemije zamenjati svetovni splet. Za naš radio je izjavo komentiral moralni teolog Ivan Štuhec. 

Jože Dežman kritično o prazniku Dnevu upora

27. aprila je državni praznik - dan upora proti okupatorju, ko naj bi se spominjali ustanovitve OF. A kot je pojasnil zgodovinar dr. Jože Dežman, je komunistična oblast za svoje potrebe priredila te datume. Res je, da je 26. aprila 1941 prišlo do sestanka članov društva prijateljev Sovjetske zveze, a to srečanje je bilo povsem obrobno. 

Rajko Podgoršek: Rušenje vlade na plečih zunanjepolitičnega kapitala države je skrajno pritlehno, a konča ga lahko le desna-sredina sama.

Na Inštitutu Mediana so nedavno za POP TV pripravili anketo, v kateri naj bi se polovica vprašanih  strinjala, da Slovenija zaradi trenutne situacije v državi ne bi smela prevzeti predsedovanja Svetu EU. Anketo z nenavadno zastavljeno dilemo (zakaj že država ne bi prevzela predsednikovanja?!?) ter ne ravno reprezentativnim vzorcem 505 prebivalcev Slovenije je kaj kmalu povzela Tanja Fajon in nova medijska ‘runda’ blatenja vlade se je lahko odvrtela.

In medtem ko so bolj duhoviti uporabniki Twitterja že hiteli delati svoje lastne ”reprezentativne” ankete, na katerih bi presegli omenjenih 500 anketirancev, se lahko ob takšnih manipulacijah na relaciji javnomnenjske agencije-mediji-politika, pošteno zamislimo.

Celoten komentar Rajka Podgorška si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.