Zmajski mladenič

V avstrijski pravljici boste slišali, da je nekoč živel lovec, ki je imel ženo in veliko otrok, kruha pa bolj malo na mizi. No, tako piše na začetku pravljice. Konec je veliko bolj prijazen: dobro se jim je godilo, do smrti so srečno živeli. Prava pravljica, kajne?

Oktober z Mavrico in godbo

Obiskala nas je Melita Košir, urednica Mavrice. Zazrli smo se v jesenski mesec, ki mu je odtekla že polovica lepega. Pa vendar ni bilo prepozno za pogovor o rožnem vencu, misijonih in dobrem delu. Gostili smo tudi mlade godbenike, ki vabijo na koncert.

Žena-raca

Avstrijska pravljica pripoveduje o pogumnem mladeniču, ki se je zaljubil v nenavadno dekle. Kadar je namreč obleklo ptičjo srajco, je poletelo v stekleni grad, kjer je živelo z mamo, čarovnico. Kar nekaj vsebine, ki govori, da vas čaka zanimiva pravljica, kajne? Res je.

Sočutno starševstvo

V sobotni oddaji Za življenje je bila z nami psihologinja, zakonska in družinska psihoterapevtka, mama petih otrok, ki raziskuje in preučuje razvoj sproščenega in sočutnega starševstva doc. dr. Andreja Poljanec. Govorili smo o tem, kako je mogoče graditi dobre in iskrene odnose v družini, službi, družbi … Verjetno bomo večkrat preigravali besede rahločutnost, pravila, meje. 

Odvisnost od interneta

Kdaj govorimo o odvisnosti od interneta, kako jo prepoznamo, kaj lahko naredimo za preventivo in kako lahko v družinah oblikujemo in uvedemo e-pravila in e-bonton? O tem smo se pogovarjali v tokratni Svetovalnici z  iz Rok Gumzej iz Logouta, centra za pomoč pri prekomerni rabi interneta. 

Skupnost SRCE in skrb za otroke po razvezi

Ob razpadu družine zelo trpijo tudi otroci. P. Tomaž Mikuš, duhovni asistent skupnosti razvezanih - skupine Srce, je tokrat spregovoril o žalovanju otrok. Ti potrebujejo približno dve leti, da prebolijo ločitev svojih staršev; da jo popolnoma sprejmejo pa so potrebna še naslednja tri leta.

Starejši in mlajši brat

Korejska zgodba govori o bratih, njuni dobroti, dobrih srcih in ponosu.

Nisem jaz kriv

Na Sri lanki je tat vlomil v trgovčevo hišo in jo pobrisal z njegovim zlatom. Tatu so ujeli in ga pripeljali pred sodišče. Ko je izvedel za kazen se je zadrl: »Nisem jaz kriv!«, pa je pletel laži in skušal rešiti svojo kožo. Potem se je pa zapletlo. Prisluhnite, slišali boste kako.

Štirje čarovniki

Indijska pravljica govori o štirih čarovnikih, ki so tekmovali kdo izmed njih je najboljši. Odšli so vsak na svojo stran dežele in skušali odkriti nove čarovnije. Ko so se znova srečali, so tekmovali v čarovnijah.

Prijateljstvo

S priznano psihologinjo, publicistko, predavateljico, tudi pesnico Alenko Rebula smo govorili o prijateljstvu, o razlikah med sorodstvenimi in prijateljskimi odnosi ter vezmi. Kako jih graditi in vzdrževati, v čem so njihove posebnosti?, sta le dve izhodišči pogovora. 

O svetem Frančišku

Sobotna iskrica je bila zazrta v sv. Frančiška. V ponedeljek je namreč godoval svetnik, ki je s svojim zgledom in besedo še danes vodnik mnogih. 

Ko se sanje uresničijo

Zgodbe iz Afganistana so prisotne v poročilih. Zelo pogosto. Niso najlepše. Imajo pa v tej daljni deželi tudi lepe pravljice. Ta, o uresničenih sanjah govori o vrču z zakladom, možu s sanjami in njegovih sosedih.

Poroka morske deklice

Usoda kraljeve hčere je bila zapisana v nebesih, pravi ta ljudska pravljica iz Litve. Ribič Kastitis je preveč pridno lovil ribe, pretiraval je z lovom in odgovorni za bogastva morja so ga želeli podučiti … Pa sta se srečala, mladenič in morska deklica. Pripoved o nenavadni ljubezni je pred vami.

Bojeviti ribič

Iz Latvije prihaja pripoved o Pastarisu, pogumnem ribiču, ki je na morju srečal velikana. Vzel ga je na svoj grad in mu dal posebno nalogo. Jo bo zmogel opraviti?

Pohod za življenje 2021

Slavljenje življenja in praznično vzdušje – s temi besedami bi lahko opisali sobotni že tretji Pohod za življenje, ki se ga je udeležilo več kot 700 ljudi iz vse Slovenije.

Največja lenoba pod soncem

Glavni junak estonske ljudske pravljice je najraje spal, počival, lenaril. Niti za zajtrk se mu ni ljubilo skobacati iz postelje. No, sem in tja je na vhodnih vratih zaigral na staro flavto. Ko se je srečal z ubogim starcem je spoznal kaj ima rad in kaj bi mu lahko pomagalo prav živeti.

Gosta: Sten Vilar in Poskočni Dejan

Gostili smo Stena Vilarja, ki je prinesel veselje, pesem, zgodbe in nagradi. poskočni Dejan pa je predstaqvil novo skladbo za otroke.

Darilo sonca

Pravljica prihaja s Finske in govori o bogu neba, ki je ljudem v hladnih in temnih pokrajinah severa poklonil darilo. Sporoča: vsaka mrvica sonca je dragocena.

Juha iz žebljev

Kaj pravite, bi bila juha iz žebljev lahko okusna? Bi sploh bila užitna? No, v pravljici že, kaj pa v resničnem življenju? Če bi jo skuhal kak navihan kuhar, bi morda šlo. V pravljici, ki prihaja s Švedske, boste slišali recept zanjo.

Najstniki in problemi

Govorili smo o težavah mladostnikov in vlogi centrov za socialno delo. V našem studiu je bila pomočnica direktorice Centra za socialno delo Ljubljana Bežigrad Simona Mikec, ki že več kot dve desetletji ponuja roko mladostnikom. Pravi, da prihajajo vse mlajši, a z mnogimi stike obdržijo še mnogo let. Kateri ukrepi so na voljo, kako pomembno je, da družina sodeluje pri reševanju problema in v katerih primerih je potrebna namestitev v vzgojni zavod.

Trije bratje kozli

Pisana druščina nastopa v tej pravljici z Norveške: veliki kozel godrnjavec, srednji kozel godrnjavec in snežno beli mali kozel godrnjavec. Karkoli je naredil veliki kozel, sta ponovila mlajša dva. Ko pride še trol, se štorija zaplete … Kaj sprašujete? Kdo je trol? Prisluhnite in spoznali ga boste.

Roman Globokar: šola v digitalni dobi

Prelistali smo njegovo knjigo Vzgojni izzivi šole v digitalni dobi in opozorili na nekaj pasti. Slišali smo o tem, kakšni so izsledki raziskav o vplivu digitalnih medijev na razvoj možganov, kako zavajajoči so čustveni odzivi, ki jih mladostnik dobi na spletu in tudi to, da digitalna resničnost ne more spodbujati empatije. 

Junaki tretjega nadstropja

Tokrat smo gostili eno izmed junakov 3. nadstropja, ki so zbrani pod imenom »Gold Ribon Slovenija«, ali po slovensko Zlata pentljica. Otroci in mladostniki, ki so v otroštvu zboleli za rakom, so se zbrali, ker žellijo biti slišani. Radi bi pomagali vrstnikom, ki se bodo znašli v enakem položaju. Z nami so bile dvanajstletna Hana Hafner, njena mamica Katarina in Valerija Čarman, ki je s soprogom Ivom pobudnica gibanja, ki osvešča, prinaša upanje in moč.

Prava kraljična

Po naslovu sodeč je pred nami pravljica, ki bi lahko bila posebej všeč dekletom. Prihaja iz Danske in pripoveduje o kraljeviču Johanu, ki je iskal ženo. Na danskem je spoznal že vse princese, pa se mu nobena ni zdela dovolj kraljevska. Ni odnehal. Mislite, da mu bo uspelo?

Velikanov nasip

Ljudska pripovedka z Irske pripoveduje o velikanu iz te dežele in njegovem nasprotniku s Škotske. Velikana sta se srečala, jezila drug drugega in se zapletla v nenavaden boj.

Vilinji otok

Zgodba pripoveduje o skrivnostnih bitjih, ki so tukaj, pa čeprav se jih ne vidi. Spoznali boste čudežni plavajoči otok, pogumnega ribiča in zgodbo o njegovem nenavadnem odkritju.

Izziv učiteljskega poklica v novem šolskem letu

O izzivu pedagoškega dela in o tem, kaj zanjo pomeni imeti rad nekega učenca, je spregovorila osnovnošolska učiteljica slovenščine Alenka Brovč.

Tjulenjčica

Prav zanimivo je kako se pravljični motivi ponavljajo v različnih narodih. Hitro lahko naletimo na pravljico, ki skoraj enaka živi na povsem drugem koncu sveta. So pa tudi take, ki jih drugam ne moremo preseliti. Zgodba o tjulenjčici skoraj gotovo ne more biti slovenska. Res je! Škotska je.

O šepavi rački

Junaki ruske pravljce so dedek, babica in račka, ki se je spremenila v … No, prav vsega pa ne smemo izdati.

V čem je posebnost katoliških vrtcev pri nas?

V čem se razlikujejo katoliški vrtci od ostalih, kakšno je vzdušje med zaposlenimi in koliko zanimanja za vpis otrok v katoliške vrtce? O tem smo v mesecu septembru govorili z direktorjem montesori vrtca Preska Matevžem Vidmarjem.

Kako je mladec prekanil starca

Nenavaden zapis pripovedke je to. Pogovor med starcem in mladeničem. Ob sklepu pa z mladenko, ki čaka na tistega, ki jo bo ukanil.

Alenka Rebula: Ko se otrok boji, se spominjamo, kako smo se kot otrok bali tudi mi, zato ne vidimo njega, ampak sebe.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz ene preteklih oddaj Za življenje v kateri je bila naša gostja Alenka Rebula. Ob novem šolskem letu o tem, da nikoli ne začenjamo iz nič, ampak, kot je dejal Stephen Hawphing, gradimo “na ramenih velikanov”.

Uvajanje v montessori vrtec

O uvajanju otroka v vrtec je v rubriki spregovoril direktor župnijskega Rahelinega vrtca, ki deluje po vzgojni metodi montessori - Matevž Vidmar.

Lisica, volk in zajec

Različni narodi imajo odgovor na vprašanje zakaj je zajec brez repa. Hrvaška narodna pravljica krivi lisico. No, pravzaprav volka … Ah, kar oba. Boste slišali.

Gostja: misijonarka s. Urša Marinčič

Na dan, ko so bili po Sloveniji zbrani tudi pri molitvi za duhovne poklice, smo v Sobotni iskrici gostili misijonarko s. Uršo Marinčič, šolsko sestro, ki se je pred skoraj tremi leti podala v Ugando. Spregovorila je o veselju, ki ga doživlja kot misijonarka, in o življenju otrok in mladih v Afriki

Komur je lisica teta, se mu ni težko oženiti s princesko

Lisička je prav zvita zver. Tako pravi naša ljudska pesem, pripovedka, ki domuje pri sosedih pa doda, da je zvitorepka tudi izvrstna ženitna posrednica. Ja, kadar ji tako opravilo pride prav.

Kraljevič in Lepa Vida

Spoznajte slovensko pravljico o kači, ki ni bila kača, o kraljeviču, ki ni bil ves čas kraljevič in Vidi, ki je bila lepa ...

Car in starec

V pripovedkah se rado zgodi, da je kak preprosti junak pametnejši od učenjaka ali kronane glave. Tudi v tej hrvaški pripovedki bo za modre odgovore poskrbel na videz skromni in ubog starec.

Gostja: Dragica Šteh

Naša otroška oddaja je gostila profesorico matematike, pesnico in pisateljico, predvsem pa srčno učiteljico in mamo Dragico Šteh. Pa tudi Blaža Podobnika, ki je predstavil novo skladbo in pogledal v glasbene šole.

Premetenost kraljeviča Marka

Že imena treh junakov te hrvaške narodne pripovedke obetajo zanimivo zgodbo in verjetno prav tak razplet. Nastopajo namreč: Pero Medvedič, kraljevič Marko in Ljutica Bogdan. Eden je bil najmočnejši, drugi najbolj pameten. Pa tretji?

Kako izkusiti Boga pri verouku?

Kako posredovati vero, če pa Boga ne vidimo, se bomo vprašali ob začetku veroučnega leta. Poučevanje in znanje ne zadoščata, potrebno je izkustvo, ki upošteva človekovo intelektualno, čustveno in telesno komponento. Nekatere metode, med njimi tudi igro vlog, različne skupinske interakcije, risanje, telesno izražanje, ples je predstavila doc. dr. Iva Nežič Glavica s Katedre za pastoralno in oznanjevalno teologijo pri Teološki fakulteti univerze v Ljubljani. 

O velikanu Gorjanu

V mnogih pripovedkah se srečamo z velikani, ki nagajajo ljudem. Gorjan pa jim je želel poamagati. Poljanci so njegovo pomoč izkoristili za svojo lenobo in nespoštovanje kruha. Pa so dobili svoj nauk …

Ljubeljski zmaj

Priden kovač in gozdni mož se nista prav dobro razumela. Kovač je sekal drevesa, ker je potreboval oglje, gozdni mož pa ga je prosil, naj pazi na naravo. Pa ni! Zato … No, prav vsega pa res ne smemo povedati vnaprej.

Pohorski velikan Volvel

Velikan Volvel je znal na črnem oblaku potovati nad Pohorjem. Pa žejen je bil. O, ja! Vedno je bil zelo žejen, a pil je toliko, da je Mislinja nehala teči, kadar je pil ob njenem izviru.

Kako se pripraviti na novo šolsko leto

S specialno pedagoginjo in terapevtko Matejo Farič Svoljšak smo na pragu novega šolskega leta pogovarjali kako nanj pripraviti otroke in mlade.

Z Melito Košir o koncu počitnic in začetku novega šolskega leta

Jure in Melita sta naznanila resnico: še nekaj dni in ... začelo se bo novo šolsko in veroučno leto. Sobotna iskrica je osvetlila nekaj lepih počitniških utrinkov in svetovala kako dobro začeti pouk. 

Opravljiva soseda

Gotovo ste že slišali, da ni lepo govoriti o drugem za njegovim hrbtom, da je opravljanje grda razvada, ki nikoli ne rodi česa lepega. Bolgarska ljudska pravljica nas bo podučila o tem in nam povedala kaj se je zgodilo sosedi, ki se te resnice ni zavedala.

Jasna Korbar: V nestrpnem pričakovanju novega šolskega leta

Mesec september, ali kot mu ljudsko rečemo kimavec, naznanja konec sproščenega poletja in obrača naš vsakdanjik v delovno rutino. Središče življenjskega utripa postanejo šole, vrtci, fakultete, ki široko odpirajo vrata. Začetek je vedno poln pričakovanj, ambicij, iskanj tako v primarnih družinah, kot v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Vsako šolsko leto je zgodba zase, z novimi, zahtevnejšimi vsebinami, številnimi dogodki, zapleti in razpleti ter težko pričakovanim zaključkom.

Z novim šolskim letom pa stopamo tudi v šolo vere. Naj bodo naša dejanja, dejanja izpolnjevanja Božjega načrta.

Komentar je pripravila profesorica kemije Jasna Korbar.

Topli potok

Slovenska ljudska pravljica pripoveduje o Janku in njegovi mami, ki se je trudila, da sta lahko preživela v revni hišici, ki je bila hladno zavetje za oba. Trudil se je, da bi ogrel njun dom, da bi pomagal mami. Pri iskanju pomoči je srečal vilo, ta pa je zgodbi dodala pravljični pridih.

Uvajanje v vrtec

V oddaji smo govorili o uvajanju v vrtec. Prihodnji teden bo namreč pomemben dan za mnoge malčke, ki bodo vrata vrtca prestopili prvič. Kakšen naj bo ta dan, kako pripraviti sebe in malčka ter kaj narekujejo ukrepi zaradi koronavirusa? V našem studiu je bila z nami vzgojiteljica Petra Sojar iz Vrtca Dobrega pastirja.

Kaj je na svetu najboljše?

V makedonski ljudski pravljici je car pozval tri hčerke, da poiščejo odgovor na vprašanje: kaj je na svetu najboljše? Kaj bi odgovorili vi? Na kaj ste pomislili ob naslovu pravljice? Svoje odgovore primerjajte s tistimi v pravljici. Vabljeni!

Kako si je koza zgradila bajtico

Nekoč je živela ženička Govorička. V hlevu je imela belo kozo s kozlički, vstala je šele opoldne, za kosilo. Ko se je najedla, je začela govoriti. Pogosto je pozabila na kozo in kozličke, zato so se odpravili v gozd. Kaj jih je čakalo, boste slišali v pravljici, ki bo vesela vaše pozornosti.

Glasbeniki v Logatcu, oratorij v Moravčah in interju z mamo blaženega

Sobotna iskrica nas je popeljala med mlade glasbenike, na oratorij in v Italijo. Slišali ste lahko posnetek delov pogovora z mamo blaženega Carla Acutisa. Ko smo pred meseci predvajali njeno izpoved, mnogi niso vedeli o kom govorimo. Danes je drugače. Za nami je večina oratorijev in mladega blaženega so otroci lahko dobro spoznali. Zato bo zdaj gotovo drugače slišati poudarke v pogovoru z njegovo mamo.

Kaznovani gusarji

Gusarji pogosto nastopajo v filmih, njihove zgodbe opisujejo mnoge pustolovske knjige … V pravljicah pa jih ne ujamemo prav pogosto. No, v tejle grški pravljici so prav oni glavni junaki. Ob pogumnem mladeniču, boste slišali.

Kako varovati skrivnost

Romunska narodna pravljica odgovori na pomembno vprašanje. Ja, pomembno. Saj je skrivnosti res prav varovati. Se vam ne zdi?

Strašni zmaj

Ob gradu je živel zlobni zmaj, ki je kmetom pojedel črede ovac, konj, koz in krav. Ko je zmanjkalo drobnice in ostalih živali, se je mrcina spravila nad dekleta. Tudi nad kraljično Vando. V zgodbi, ki prihaja iz poljskega mesta Krakov, nastopajo tudi kralj, pogumni vitezi in drobni čevljar Skuba …

Pripava na praznik Marijinega vnebovzetja

V oddaji, ki je razkošno postregla s pesmimi o Mariji, ste lahko slišali tudi radijsko igro o Marijini moči, ki je za vedno zaznamovala Ptujsko goro.

Žejno trsje

Madžarska pravljica pripoveduje o trsju in kralju, ki včasih »ustreli kozla«. Spremljali ga bomo tudi na slavnostni večerji, na kateri je gostil dvorjane in jih presenetil s prav posebno nalogo. Z njo jim je pokazal svojo modrost.

O carju in poročnem prstanu

Nekoč je ruski car v lovu na medveda izgubil poročni prstan. »Tistega, ki ga najde, bom nagradil!« je rekel car. In tu se pravljica lahko začne.

O neumnem Jacku

V poljski narodni pravljici je Jacek, ki ni bil kaj prida pameten, prišel na dvor. Kraljična se je zagledala vanj, fant pa ga je kmalu po prihodu polomil in kralj se je razjezil. Napodil ju je v svet. Pa sta šla. Pustolovščina se je začela, in pravljica pripoveduje prav o njej. Lepa je.

O vili, ki je kradla grozdje

Nenavaden, naslov makedonske ljudske pravljice in nenavadne vile. Kradle so! Groza. No, na začetku pravljice je eno izmed njih ujel pošten mladenič. Zgodba se je tu obrnila v drugo smer. Pojavili so se zlatniki, prišel je car, vpletel se je dvor … Koliko nenavadnih zapletov v eni sami pravljici.

Obisk živalskega vrta

Obisk živalskega vrta je vedno nekaj posebnega. Obiskali smo ga z mikrofonom in Mavrico. Ta bo v novem letu gostila tudi rubriko, ki bo govorila o domačih živalih in skrbi zanje.