Frančiška Saleškega so ljudje radi poslušali, on pa se je vedno z veseljem odzval na vabilo. Tako je obiskal sto cerkva, nagovoril nešteto vernikov in poleg pridiganja zelo rad tudi spovedoval.

Tokrat sta Melita in Jure ponosno zrla v zastavo in, med drugim, spregovorila o domovini. Slišali smo tudi pogovor z očetom in hčerko, citrarjem in sopranistko Tomažem in Ano Plahutnik, ki sta v Arboretumu, po prenosu svete maše, oblikovala koncert namenjen domovini ob prazniku. No, pa tudi vsem prijateljem Radia Ognjišče, ki so bili zbrani na t.i. srečanju PRO.

Si predstavljate, da bi vam v zahvalo ponudili vrečo cekinov. No, danes bi rekli: veliko denarja. Vi pa bi se zahvalili in dejali: »Ne, hvala, ne potrebujem bogastva.« Ali pa, da bi postali škof, dali bi vam grad, pa bi si izbrali le skromno sobico? Naš velikan je zmogel oboje. Skromen je bil, skromen je ostal.

Janez Bosko je bil bistre glave, zelo rad je bral, naučil se je mnoge čarovniške trike, postajal pravi akrobat. Vse osvojene veščine je uporabljal za prav poseben namen.

Bil je pesnik, pisatelj, publicist in bibliotekar. Med vojno v Gonarsu in na prisilnem delu. Končal je študij zgodovine, zemljepisa in psihologije. Delal je v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah in uporavnih službah. Znan je predvsem kot odličen pesnik za najmlajše; številne pesmi so doživele uglasbitve. Pisal je tudi za odrasle. Po upokojitvi je živel v Stični, napisal knjigo osv. Bernardu, p. Simonu Ašiču in zgodovinski prikaz obnovljene stiške opatije Oživljena tihota. 

Ko so sv. Frančiška Saleškega nekoč obtožili, da je čarovnik, in mu grozili s smrtjo, je pokazal na znamenje križa, ki ga je imel obešenega okoli vratu, in dejal: »Glejte, to je moja čarovnija.«

Klekljanje in čipke, ponekod jim pravijo špice, ima v naših krajih dolgo tradicijo. Včasih so si ljudje s tem prislužili dodaten denar. Danes klekljanje pomeni predvsem učenje ročnega dela, druženje in veselje nad lepim izdelkom. Vse to pomaga krepiti duševno zdravje, je prepričana moja sogovornica učiteljica klekljanja Tanja Oblak.

Frančišek Saleški je odšel v kraje, v katerih je bila vera preganjana. Lahko bi mu vzeli življenje. Pa se ni bal. Kje pa, s seboj je nosil Boga.

»Prijatelj je tisti, ki nikoli na tebi ne preizkuša pesti. Prijatelj je vedno tam, kamor ne upaš sam. » To je le del pesmi iz uvoda nove zgodbe, le del pripovedi o prijatelju Frančiška Saleškega.

Sobotna iskrica, v kateri ste lahko ujeli še odmev binkoštnega praznika, pa nekaj besed o bogastvu Svetega pisma in indijsko pravljico o zvestem papagaju. Prihaja tudi nagradno vprašanje z lepo nagrado. 

Ste že slišali za resnico v naslovu? Ljudje imamo načrte, ki se včasih uresničijo, drugič spet ne. Modri ljudje tudi takrat, ko ni vse po naše rečejo: vsaka reč je za nekaj dobra … Tokrat boste slišali kaj se je dogajalo Frančišku Saleškemu. No, še bolj njegovemu očetu.

Bog ima za vsakega izmed nas poseben načrt. Poslani smo na ta svet, da v prvi vrsti osrečujemo svoje bližnje in pomagamo drug drugemu. Bog je imel načrte tudi za sv. Frančiška Saleškega. O, ja ...

Tokrat smo spoznali himno letošnjega oratorija, zastavljali uganke in izpolnjevali glasbene želje. 

Danes začenjamo zanimivo zgodbo o velikanih, ki ju lahko najdete tudi na seznamu svetnikov.

Ursula Lavrenčič je predstavila eBralnik, projekt KOBI, ki je v pomoč otrokom pri branju. V štirih korakih ga osvojijo in se zanj tudi navdušijo. 

Zadnji del šmarnic sporoča kaj vse so se otroci naučili v minulih srečanjih pri katehezi. Povedali nam bodo, da je Marija tudi naša mama, da skrbi za vse enako, da nas želi povezati med seboj in z Bogom. Predvsem pa bomo skupaj spoznali: le eno življenje imamo, da lahko naredimo čim več dobrega.

Otroci so se danes odpravili v dom starejših občanov in pripravili program, pri katerem so sodelovali vsi. Kako je dar osrečil starejše, kaj je pustil v nastopajočih … To in resnico, da Marija sliši naše prošnje prinaša predzadnji del šmarnic.

Ste že slišali kakšno zgodbo o tem, da Jezus kliče tudi danes? Veste, da lahko pokliče tudi otroke? Prisluhnite zgodbi, ki pripoveduje o Mateju, prek katerega je Gospod nagovoril vso družino.

Kaj bi odgovorili na vprašanje: »Ali Jezus tudi danes dela čudeže?« Bi prikimali? Bi morda odgovorili, da ne. Prisluhnite Julijini zgodbi in zdi se nam, da bo vaš odgovor … No, vsega pa res ne izdamo vnaprej.

Ob devetih se je začela Sobotna iskrica, ki je, v sodelovanju z Mavrico, povedala kako pomembno je po padcih vstati. Spoznali ste kje iskati oporo, kadar se zdi, da bo šlo težko naprej. Pripravljen je pa tudi kratek odmev s pevskeka druženja Zborovski bum 2022.

Vsebino tokratnega dela šmarnic objame vabilo, da si pred različnimi izzivi in opravili zastavimo vprašanje: kaj bi na mojem mestu storila Marija?

V družini Marjete Debevec so prišli spontano na idejo, ob začetku vojne v Ukrajini, da bi pripravili igrico za otroke, ki so se zatekli v Slovenijo po zatočišče, dostojanstvo in mir. Zaupala nam je, da njena družina razume tovrstne stiske. Njeni otroci in še nekaj prijateljev je združilo talente, pripravili so predstavo Ele Peroci Muca Copatarica.  

Naše telo je tempelj Svetega duha. Ste že kdaj slišali, da molimo lahko tudi s telesom? O plesu in talentih, ki so nam dani bodo tokrat razmišljali otroci. Tisti, ki živijo v naših šmarnicah. Doma in v misijonih.

Simon Purger je učitelj zgodovine, geografije, državljanske vzgoje in etike v Polhovem Gradcu. V času zaprtja šol, med karanteno, je do učencev iz svojega razreda, le v hiter pozdrav, kar prikolesaril. Toliko, da so se za trenutek uzrli. V več pogledih je svojevrsten, posebne so njegove individualne govorilne ure, saj svoje učence želi bolje spoznati, tudi njihova razmišljanja. Začel je s snemanjem kratkih video vsebin o zgodovinski snovi v pomoč pri učenju ter jih objavljati na YouTube kanalu, s katerimi je dosegel velik odmev, tudi med učenci drugih slovenskih šol. Na radijski intervju je prav tako prikolesaril. -:)  

Josip, ki je z družino prišel iz Bosne nam je zaupal kako sta starša izbrala njegovo ime. Zgodba o zaupanju v Božjo pomoč je to. Morda se vam bo že kaj zazdelo, če napišemo, da Josipu v slovenščini rečemo Jožef ...

V šmarnicah poslušamo zgodbe otrok iz misijonov. Današnjo pa nam je zaupala Ljubenka, ki je iz Makedonije prišla v Slovenijo. Ko je spoznala, da je v njenem imenu skrita Božja ljubezen, so izginili vsi strahovi.

Zgodba iz misijonov pripoveduje o deklici Azmiri, ki so ji starši dali ime, ki pomeni »obilje«. Življenje ji je najprej dajalo vse prej kot to. Nato pa je ob redovnih sestrah, misijonarkah spoznala, da Bog vse obrne tako, da je prav. Iz revščine jo je dvignil v obilje Božje ljubezni.

Del današnjih šmarnic bo najlepše vabilo k poslušanju: »Še dobro, da imamo Boga, ki ljubi vse ljudi!« je vzkliknil Miha. »In Jezusa, ki je prišel na svet, da ozdravlja bolne,« je dodala Maja. »In Marijo, ki pod svoj plašč sprejme najbolj uboge, jih potolaži in jim da upanje,« je rekla Ana.

Misijonarka Veronika je v pismu otrokom v Sloveniji pisala o zgodbi dečka Jonasa, ki v sirotišnici spoznava več resnic: da je Marija mama, da je usmiljenega srca, da hodi z nami tudi s koraki ljudi, ki nas spremljajo. Če boste prisluhnili zgodbi, pa boste slišali tudi kakšnega poguma nas uči.

Pred letošnjim festivalom Ritem srca smo gostili vodjo dogajanja Andreja Jermana, vas vabili na vesel večer in se veselili novih skladb.

Poznate izraz »solidarnost«? Morda bi ji lahko rekli tudi »misel na druge« ali »pomoč sočloveku«. Kar nekaj podob solidarnosti smo v minulih delih šmarnic že spoznali. Tokrat prihajajo nove.

Verjetno ste pri litanijah že slišali vzklik: Marija, tolažnica žalostnih. Tokrat boste v zgodbi slišali kako tolaži Jasmin in kakšno tolažbo prinaša otrokom v misijonski sirotišnici.

V novem delu šmarnic smo spoznali dve zgodbi. Ena govori o tem, kako je Valerija postala misijonarka. Pustila je dobro plačano službo, oddala stanovanje v najem in se odpravila tja, kamor jo je klicalo njeno srce. Vedela je, da jo otroci v revnih deželah veliko bolj potrebujejo. »Imam toliko znanja, darov in izkušenj, ki jih lahko delim,« si je rekla.

Spoznajte zgodbo hvaležne gospe. Marija je obvarovala njeno vas in ljudi v njej. Zato pravi: »Iz zlatih nitk sem Marijini podobi naredila krono in vsak večer se ji zahvalim za življenje, za zdravje in mir. Mir je največ, kar si na tem svetu lahko želimo.«

Ti dnevi marsikaterega osnovnošolca in dijaka kličejo k učenju in pripravi na teste. A nekateri se klicu zelo težko odzovejo. Kako pomagati pri motivaciji, kaj je potrebno za učinkovito učenje, kakšne so metode hitrega učenja? Gostja v Svetovalnici je bila Nada Zupančič.

Verjamete v čudeže? Veste kaj so votivne podobe v romarskih središčih? Oboje boste lahko spoznali, če boste prisluhnili zgodbi, ki je nastalapri pogovoru za družinsko mizo.

Danes nam bo gospod župnik zaupal kako se je odločil postati duhovnik. Naloga pa nam bo naročala: »Starše vprašaj, kako so izbrali svoj poklic. Marijo v molitvi prosi, naj ti pomaga spoznati, kaj bi rad postal.«

Otroci, ki jih spremljamo v letošnjih šmarnicah so katehistinji predlagali kaj vse bi lahko počeli v misijonskem krožku. Morda tudi vi, dragi poslušalci, dobite kako lepo idejo.

Je v lepoti maja lažje iskati radosti življenja? Začeti na novo, ali že utečeno usmeriti v konstruktivnejše smeri?, takšno je bilo izhodišče za pogovor z Markom Juhantom, specialnim pedagogom bogatih delovnih izkušenj, ki vsak drugi mesec pride v naš studio in odgovarja (tudi)na vprašanja poslušalcev. Tako je bilo tudi v majski oddaji. 

V Sobotni iskrici smo že predstavili Zlato pentljico, inštitut, v katerem otroci in mladi z izkušnjo raka ozaveščajo druge, se družijo in pričujejo. Prihodnjo soboto vabijo na prav posebno pot. Kakšno? Prisluhnite naši otroški oddaji.

V trinajstem delu šmarnic bomo spoznali pravo kraljico. Kraljico z veliko začetnico, pa tudi sestro redovnico, ki ji je tako ime. Kraljica. Njena zgodba je polna zaupanja, vere in reče ob pravi odločitvi.

V tokratnem delu šmarnic boste lahko spoznali željo dečka iz Afrike, ki si želi postati zdravnik. Spoznal je namreč, da bi rad pomagal drugim, prinašal upanje in bil podoben vzorniku o katerem je slišal neverjetne reči. Spoznajte ga tudi vi.

Miron je deklica iz misijonske dežele. Ob zgodbi, ki jo je poslala misijonarka, katehistinja pa jo je prebrala otrokom pri verouku, boste spoznali, da mladostnike v Afriki lahko tarejo podobne težave, kot njihove vrstnike v Evropi. A brez skrbi, Marija bdi tudi nad njihovimi potmi.

V dosedanjih zgodbah letošnjih šmarnic smo že nekajkrat spoznal kako dobrih src so učenci, pri katerih veroučnih urah smo. V zgodbi o Mariji in deljenju sreče boste slišali kako lepo idejo je dobila Mihaela. Z mamico izdelujeta punčke iz cunj in odločila se je, da .. O, ne! Ne bomo izdali vsega. Prisluhnite zgodbi.

Tokrat boste slišali zgodbo o dekletu iz misijonov, ki ji je ime Meseret. Ko je katehistinja vprašala otroke kaj jih je njena zgodba naučila, so odgovorili: »Ni vse tako samoumevno, kot se nam zdi. Hvaležni moramo biti za vse, kar imamo. Za starše, dom, ljubezen, za učitelje, čisto za vse.«

Zgodba iz misijonske dežela tokrat prinaša tudi prošnjo: »Prosimo Jezusa in Marijo za Lidijo in vse otroke s posebnimi potrebami, da bi bili toplo sprejeti, spoštovani, ljubljeni in razumljeni. Molimo tudi za njihove starše in vsee, ki skrbijo zanje.« Spoznajte Lidijo.

V tokartnem delu šmarnic bomo slišali pripoved deklice iz Amazonije. Povedala nam bo kako preživljajo dni, kje domujejo, kakšna je njihova šola in kako otroci, ki nimajo skoraj ničesar mislijo na lačne v Afriki.

Sobotna iskrica se je posvetila maju in šmarnicam, Mavrica je dodala lepe zgodbe, pesmi pa so risale pomladne nasmehe. 

Mojčina mama je vedno nasmejana in nikoli ne izgubi upanja. Pravi, da ima skrivnost. Zelo zaupa v molitev in v Božjo pomoč. Spoznajte tudi kako malo je treba, da si srečen. Če srečo deliš, sreča raste.

Verjetno, dragi šmarničarji, si lahko predstavljate kakšno zgodbo boste slišali, če vam zaupamo kako se bo del šmarnic končal: »Kako zelo smo lahko hvaležni za zdravje in topel dom. Pa da lahko hodimo v šolo in se učimo. Lahko se zahvalimo za vse, kar imamo!« 

V obdobju, ko glasbene šole razpisujejo vpise, smo v Svetovalnici govorili o glasbeni izobrazbi. Kakšna je najprimernejša starost za začetek učenja inštrumenta in kako sploh izbrati inštrument? Do kdaj vztrajati in kako pravilno spodbujati otrok? Z nami je bil ravnatelj Glasbene šole Zavoda sv. Stanislava Daniel Eyer. 

Spoznajte zgodbe deklic iz sirotišnice v misijonih. Ko so zanje slišali otroci v šmarnični pripovedi, so sklenili roke in molili: »Marija, prosim te, varuj te deklice in njihove družine. Ne dovoli, da bi se starši prepirali in kričali drug na drugega. Zdrava, Marija … «

Teta Valerija, laiška misijonarka v Afriki nam v tretji zgodbi letošnjih šmarnic za otroke zaupa zgodbo o deklici, ki je stara osem let: »Zdaj živi pri sestrah v sirotišnici. Njena mama je umrla, ko je rodila njenega bratca. Ostala sta sama, brez mame. Očka je moral delati, da so lahko živeli.« Spoznamo drugačno življenje sovrstnikov v misijonih.

Tokrat se bomo s sošolko Majo smejali, skovali lepo dobrodelno akcijo in se v molitvi spomnili na prijatelje. Izvedeli bomo, da je Marija vedno z nami, Bog pa nam svojo ljubezen lahko kaže na veliko različnih načinov.

V prvem delu letošnjih šmarnic spoznamo družino v kateri se bodo, kaže, odvijale šmarnične zgodbe. K naši družini pride na obisk prijateljica, ki je laiška misijonarka. Odločijo se, da bodo otrokom v misijonih napisali pisma. »Hura!« je beseda, ki zaznamuje uvod letošnjih šmarnic.

Letošnje šmarnice v živahni dialogih in pismih z vseh koncev sveta predstavljajo življenje otrok v misijonih, nas seznanjajo s poslanstvom misijonarjev in vabijo, da naše življenje postane dar za Boga. Pod naslovom Marija ima rada vse otroke jih je napisala Špela Pahor. Naročite se na podkast Zgodbe za otroke.

Vstopili smo v mesec maj in spoznali ste lahko letošnje šmarnice za otroke. Gostili smo avtorico knjige Marija ima rada vse otroke Špelo Pahor. TomažKrt, član skupine Kvatropirci pa je predstavil svojo ljubezen do glasbe in vzpodbudil naše poslašlce k ustvarjanju in vztrajanju.

Laž ima kratke noge. Pregovor, ki drži vse ljube čase in resnica, ki jo poznajo vsi narodi tega sveta. Pokaže se tudi v zgodbi, v kateri nastopa zanimiva trojica.

Vinogradnik je imel veliko dela s trto. Pridno je vabil kosa na pomoč, pa se ni dal. Kaj pravite, pri katerem delu na jesen pa je želel sodelovati?

O, ta je pa zvit kot presta. Si pa res zvita. Kot lisica … Ja, kar nekaj junakov v pravljicah je zvitih, pretkanih, iznajdljivih. V bolgarski ljudski, ki čaka na vašo pozornost pa boste spoznali zvito babico in lačnega volka.

V Sobotni iskrici smo tokrat govorili o Slovenskem otroškem zboru. Že enaindvajseto leto zapored vabi na pevski tabor, ki se bo odvil v zadnjem tednu junija. Pevke in pevce čakata dva velika koncerta, cela vrsta zanimivih delavnic in čudovit program. Naše poslušalce pa v otroški oddaji vabijo k prijavi za sodelovanje.

Poznate pregovor, ki nas uči, da gre osel le enkrat na led? V tejle pravljici pa boste spoznali, da gre kozel le enkrat v vodnjak. No, najmanj enkrat. Pa lisica tudi.