O praznovanju v Zavodu sv. Stanislava

Ob godu sv. Stanislava Kostke goduje tudi hiša, v kateri deluje Radio Ognjišče. Vsako leto se udeležimo njihovega praznovanja, maše in slavnostne akademije. Tudi letos smo naleteli na različne navdušene sogovornike. Vtise boste slišali v prispevku.

Intervju s perspektivno pevko Saro Lamprečnik, ki je izdala novo pesem.

Predstavljene skladbe: Sara Lamprečnik - Proti toku; Sara Lamprečnik - Le ti to znaš; Sara Lamprečnik - Ujeta; Jordan Davis feat. Julia Michaels – Cool anymore; Lewis Capaldi - Bruises; Rend Collective – Revival anthem; Sigrid – Home to you; The Bros. Landreth - Something; Picture this – One night;

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

50. PGV in minister v Avstaliji

O 50. Pevsko-glasbenem večeru v Buenos Airesu, ki sta ga pripravili Slovenska dekliška organizacija in Slovenska fantovska zveza - krovni mladinski slovenski organizaciji v Argentini. Poročali smo še o prvih dneh obiska ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra J. Česnika pri rojakih v Avstraliji.

Programi za slepe in slabovidne otroke in mladostnike ter njihove družine

V oddaji Luč v temi smo gostili strokovni sodelavki Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Brigito Kosi in Karolino Doltar. Predstavili sta nam programe za slepe in slabovidne otroke in mladostnike ter njihove družine.

Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Jesen, Hruška debeluška in glasbene želje

V dopoldanski program smo vstopili s Sobotno iskrico, ki med počitnicami ni izkoristila priložnosti kramljanja z vami in vrtenja glasbenih želja. Izvedeli ste tudi kaj zanimivega o človeku, njegovih spretnih rokah in pokončni drži.

Digitalna zasvojenost

Imate tudi vi kdaj občutek, da svojega življenja ne obvladujete več, da vas mimo vaše volje vodijo drugi? Morda pa imate več vzvodov v rokah, kot si mislite. O digitalni zasvojenosti smo v Svetovalnici govorili s psihologinjo Špelo Reš.

Glasbene novosti s Seškoma

Predstavljene skladbe: Coldplay – Everyday Life; Dua Lipa – Don‘t start now; Sara Lamprečnik – Proti toku; Bastille feat. Alessia Cara – Another place; Keane – Stupid things; Alex Volasko – Pesem o tebi; The Script – Something unreal; Of monsters and men – Wild roses; Nina Pušlar – Pusti me; Passenger – The way that I need you;

28. posvet o prehrani živali

V četrtek 7. in petek 8. novembra se bo v Radencih odvijal že 28. tradicionalni posvet o prehrani domačih živali. Nastopili bodo vrhunski domači in tuji strokovnjaki, ki bodo v referatih predstavili najnovejše rezultate raziskav na tem področju in poslušalcem omogočili dostop do znanja, ki postavlja nove izzive v prireji. Mag. Tatjana Čeh s KGZMS je v imenu organizatorjev vesela nad udeležbo odličnih znanstvenikov pa tudi vse večjem odzivu mladih rejcev, ki iščejo nove poti.

Igor Paldauf - inovativni mladi kmet 2019

S slovesno razglasitvijo v predsedniški palači se je sklenil letošnji izbor inovativnega mladega kmeta, ki so ga pripravili v Zvezi slovenske podeželske mladine skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. V oddaji smo pripravili kratko reportažo dogajanja.

Z Mavrico in jesenjo na Vseh vernih duš dan

Z urednico Mavrice smo prelistali novembrsko številko, prebrali zgodbo o dečku in slamici, se zahvaljevali in se veselili Zahvalne nedelje. Pripravili smo kratko anketo o počitnicah in jeseni in prebrali zgodbo o jeseni listka Timija.

Aktualno pri Katoliški mladini

Jure Čehovin, Monika Gril in Luka Marinko so povabili na novembrsko romanje po poteh apostolov v večno mesto, na slovaški glasbeni festival mladih in k preverjanju vsebin novega portala za mlade v Cerkvi na Slovenskem. Pogovor pa smo začeli z vsebino praznika Vseh svetih.

Jesen in Mavrica, Cuki in Mravljica

Med deveto in deseto je čas za Sobotno iskrico. Z mladimi poslušalci se je veselila začetka počitnic, spregovorila o molitvi in lepoti branja. Čuki bodo predstavili svoje Mravljice, Jure in Melita pa zastavila nagradno vprašanje. Prisluhnite naši otroški oddaji.

3. cerkvena zapoved

V oddaji smo se pogovarjali s frančiškanom Janezom Papo o tretji Cerkveni zapovedi, ki pravi: Posti se zapovedane postne dni.

David Tasič ob 25-letnici Slovenije - pogovor

Umrl je nekdanji novinar Mladine in založnik David Tasič, član četverice JBTZ, ki jo je vojaško sodišče leta 1988 obsodilo na zapor. Kot podjetnik se je ukvarjal z založništvom, zadnje čase pa je bil predsednik Društva političnih zapornikov. Za Radio Ognjišč je spregovoril ob 25-letnici Slovenije.

Sveže novosti s tuje in domače glasbene scene

Predstavljene skladbe: James Arthur feat. Travis Barker– You; Samuel Lucas – Nihče ne ve; Rend Collective – More than conquerors; Halsey – Graveyard; KiNG FOO – Rock the sound; Katy Perry – Harleys in Hawaii; Maren Morris feat. Hozier – The Bones; Magnifico & Jan Jarni – Pegica (izvedba za kitaro in šibice); Andrea Bocelli ft. Ellie Goulding – Return to love;

Vabilo na festival Godzone ter novosti skupine Tenth Avenue North

V studiu se nam je pridružil Luka Marinko s Katoliške mladine ter povabil na Godzone. Gre za slovaški krščanski festival, ki je namenjen predvsem mladim, z glasbo, molitvijo, pričevanji pa nagovarja vedno širšo publiko - letos prvič odhod tja organizira Katoliška mladina, prijave pa so mogoče prek njihove spletne strani. Drug del oddaje pa smo tokrat namenili skupini s Floride - Tenth Avenue North. Nekoč krščanski rockerji, ki danes prisegajo na bolj pop zven svojih skladb.

V oddaji smo zavrteli: ESPÉ - Pre Teba áno, ESPÉ - Na krídlach lásky, Tenth Avenue North - By Your Side, Tenth Avenue North - No Shame, Tenth Avenue North - Heaven Is Now, Tenth Avenue North - Greater Than All My Regrets.

Jubilejno leto ob atoletnici rojstva Karoly Wojtyle

Goduje sveti Janez Pavel II., ki je bil papež med letoma 1978 in 2005. Še posebej je slovesno na Poljskem, kjer so vstopili v jubilejno leto. Praznujejo 100-letnico rojstva tega papeža, ki se je rodil 18. maja 1920. Še posebej njegov lik želijo približati mladim.

Misijonar na obisku

Sobotna iskrica je tokrat prinesla predvsem zahvalo misijonarja. Pred Misijonsko nedeljo nas je obiskal Danilo Lisjak, s katerim smo bili povezani v letošnji Pustni Sobotni iskrici. Povedal nam je kako je z deli na misijonu, kako daleč je gradnja zdravstvenega centra za matere in otroke, ki bo lahko zrasel prav zaradi vaše dobrote, dragi poslušalci.

Brez kmetov ne bo hrane

Na Trški gori smo bili na trgatvi, skupaj z dijaki in profesorji Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije z Novega mesta. Trgali smo konec septembra, ko smo bili na poti v sklopu letošnjih akcij Odgovorno na pot - varno na vrh.

Prihaja prvi slovenski muzikalni film z naslovom Tim. V oddaji boste slišali kaj o njem pravijo njegovi ustvarjalci in kaj je novega v svetu popularne glasbe.

Predstavljene skladbe: Niall Horan - Nice To Meet Ya; Julia Michaels – If you need me; Karra – Spet in spet; The Script – The last time; Zedd & Kehlani - Good Thing; Joker Out – Gola; Maroon 5 – Memories; Dan + Shay, Justin Bieber - 10,000 Hours; Harry Styles – Lights up; Lavender - Jesen.

Andrej Marko Poznič: Slovenska pomlad mora stopiti z mladimi v dialog, razpravo, burno debato

Vsaka oblast je danes bolj ko ne odvisna od dostopa, ki ga ima do medijev. Prav vidimo in čutimo, kako sedanja vlada lahko dela ali pa ne dela (kakor vam je ljubše) dobesedno karkoli hoče.

Ozimnica

Z Barbaro Lombar iz Zveze podeželjske mladine smo govorili o hrambi ozimnice, kaj je primerno za hrambo v kleti, kaj lahko shranimo v zamrzovalniku, pa tudi o kisanju zelja. Gostja je spregovorila tudi o svojem pogledu na delo na kmetiji, saj praznujemo svetovni dan kmetic.

Spletno glasovanje za naziv Inovativnega mladega kmeta

Zveza slovenske podeželske mladine skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije tudi letos organizira 12. izbor nosilca naziva Inovativni mladi kmet oziroma kmetica. Glavno besedo pri izbiri zmagovalca bo tudi tokrat imela strokovna komisija. Je pa letošnja novost tudi spletno glasovanje. Na naslovu https://zspm.si/glasovanje-imk/ si lahko ogledate predstavitve kandidatov in glasujete za najbolj inovativnega mladega kmeta oziroma kmetico.

Študij v tujini

Tema je bila študij v tujini, naša gostja pa Nataša Hanuna.

Sv. maša iz župnije Nova Štifta pri Gornjem Gradu

Iz župnijske cerkve Marije Zvezde v Novi Štifti pri Gornjem Gradu smo prenašali sveto mašo, pri kateri je maševal tamkajšnji župnik Alojzij Ternar. S petjem je sodeloval domač mešani pevski zbor pod vodstvom Riharda Majcna ter otroško-mladinski pevski zbor pod vodstvom Anje Rajter. Na orgle je igral Jože Pustoslemšek.

Mavrica, oktober in mlade novinarke na obisku

Jure je tokrat prvič v oktobru gostil Melito. Z Mavrico sta se ozrla v jesen, na svetniški koledar, spregovorila o lepoti rožnega venca in pomembnosti gibanja za zdravje. Slišali ste zgodbo o sreči in denarju ter pogovor z dekleti, ki so nas obiskala v sklopu šolskega novinarskega krožka.

Festival Ritem srca 2019

Dan po festivalu sodobne krščanske glasbe Ritem srca 2019 v Petkovem večeru predstavljamo utrinke s festivalskega večera in vtise. Izvajalce, obiskovalce in pripravljalce smo lovili pred mikrofon, da bi čim bolje zajeli duh festivala predvsem za vse tiste, ki vam ga ni uspelo doživeti v živo.

Pred festivalom Ritem srca 2019

V tokratni oddaji, ki je posvečena sodobni krščanski glasbi, smo se pripravljali na festival Ritem srca 2019, ki prinaša deset svežih skladb. Z izvajalci smo se pogovarjali o vzgibih za sodelovanje, njihovih pogledih na to glasbeno zvrst, glasbenem in siceršnjem življenju. Slišali ste lahko tudi vse skladbe, ki so se večer pozneje slišale s festivalskega odra.

Začetni koraki v duhovniški oziroma redovniški poklic

Razlog za to temo je na novo uveden pripravljalni (propedevtični) letnik v sklopu bogoslovja, ki je pred dnevi zaživel v Šmarju pri Jelšah. O spremljanju mladih, ki čutijo, da jih Gospod kliče, so spregovorili: redovnica s. Hermina Nemšak, ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec in frančiškan p. Janez Papa.

Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca

Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

Ekologija

Nedavni nastop najstnice Grete Thunberg na zasedežu ZN je ponovno oživil javno debato o varovanju okolja. Kdo je za onesnaževanje najbolj odgovoren, na kakšen način naj bi se vsak med nami soočal s tem problemom? To so vprašanja, ki si jih je v komentarju zastavil avtor Jože Bartolj.

Otroci imajo samo pravice

Tokratni oddaji s Karlom Gržanom smo dali izzivalni naslov: Otroci imajo samo pravice. Zagotovo ste ob tem pomislili: Ja, kaj pa dolžnosti? A vendarle: otrok ima pravico, da je prizemljen v realnost sobivanja – tudi to, da izkusi posledice svojih ravnanj: če ravna dobro, so te ugodne, če slabo, so neugodne. Otrok ima pravico sprejemanja dolžnosti – ko nekaj zmore, mora – in dolžnost nas odraslih je, da mu to pravico omogočimo. Kot tudi pravico, da je prepoznan, potrjen in usposobljen za svoje poslanstvo v izvirnosti svoje osebnosti … O teh in ostalih pravicah v tej oddaji.

Z Mavrico v jesen in misijone

Ob devetih je se začela naša otroška oddaja, ki bo, med drugim, skušala vliti novo mero poguma vsem, ki ste v skrbeh. V pesmi o Božjem naročju namreč Gregor Čušin pravi: Kadar me je strah, Tvoje naročje je moj grad, kjer skriješ me in stražiš, kot dragocen zaklad. Zato: bodite brez skrbi in prisluhnite Sobotni iskrici, ki je prinesla tudi Gregorjevo pesem v celoti.

Vabilo na Ritem srca

Pred festivalom Ritem srca 2019 smo pred mikrofon povabili Andreja Jermana, glavnega koordinatorja in se o sodobni krščanski glasbi pri nas pogovarjali z zborovodkinjami katoliških gimnazij Meto Praček, Polono Stegu in Martino Ješovnik.

Instinkti navezanosti

Z nami je bil terapevt Miha Ruparčič in nam povedal več o navezanosti.

Intervju s koprskim škofom Jurijem Bizjakom

Škof Jurij Bizjak je bil gost oddaje Utrip Cerkve v Sloveniji, odgovarjal je na vprašanja o mladih, združevanju župnij, spreminjanju Očenaša, migrantski problematiki na Koprskem in o papeževem delu na področju dialoga z islamom.

Skupina Dominik praznuje

Gostili smo Boštjana Čuvana in Domna Novaka, člana zasedbe Dominik, ki letos praznuje 30-letnico začetka ustvarjanja. Predstavila sta novo zgoščenko, Svet je isti, in povabila na koncert, ki ga ob jubileju in izidu novega albuma pripravljajo v domači cerkvi v Žalcu. V drugem delu oddaje smo povabili na festival Ritem srca 2019, spomnili kdo vse bo na njem nastopil in zavrteli nekaj pesmi, ki bodo zaznamovale letošnji večer sodobne krščanske glasbe v Šentvidu v Ljubljani.

V oddaji smo slišali: Stična bend - Tvoji smo (pesem Stične mladih 2019), Dominik - Slavim Te, Oče, Dominik - Svet je isti, Dominik - Tišina, Dominik - Odmev neskončnosti, Dominik - K Mariji na Goro, Mana - Vse kar biva, Aleksander Mežek - Aleluja, Alfa in Omega - Tempelj, Hillsong - What A Beautiful Name.

Stabilne zaposlitve nujne za osamosvajanje mladih

Direktor Urada RS za mladino Tin Kampl, predsednica Mladinskega sveta Slovenije Anja Fortuna in predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc so v oddaji spregovorili o vprašanjih povezanih z mladim. V pogovoru z voditeljem so se dotaknili izobraževanja, vključevanja na trg dela, reševanja stanovanjskega problema in osamosvajanja.

Ponudba ... in obljuba pomoči.

Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu; kajti brez mene ne morete ničesar storiti. (Jn 15,5)

Ali se Slovenci ne počutimo varno v svoji državi?

V oddaji je bil z nami duhovnik Branko Cestnik. Tudi tokrat je bil pogovor v znamenju tem, ki nas pestijo. Med drugim smo se dotaknili delovanja države, ki očitno ne opravlja ene od svojih osnovnih nalog, namreč zagotavljanja varnosti. Zato se ustanavljajo različne varde, straže in podobno. Prav tako o novodobnem veganstvu, ki prerašča v ideologijo.

Sv. maša Stične mladih 2019

Sveto mašo v Stični je daroval mariborski nadškogf msgr. Alojzij Cvikl. Somaševalo je pet škofov dr. Anton Jamnik, dr. Marjan Turnšek, Stanislav Lipavšek, dr. Jurij Bizjak in Peter Štumf ter stiški opat Maksimilijan File. Sveto mašo so sooblikovali glasbena skupina, zbor in ustvarjalci Stične mladih ter približno pet tisoč udeležencev Stične mladih, ki je potekala pod geslom: Zgodi se!.

Stična mladih

Sobotna iskrica ima lepo navado, da v dnevu, ko zažari Stična mladih, svojo ure nameni druženju z mladimi na Dolenjskem. Tudi tokrat se je med deveto in enajsto lahko slišalo kako se imajo v Stični, kaj pripravljajo in kakšen dan pričakujejo.

Stična mladih - vtisi udeležencev

Vabilo na Stično 2019

Večer pred Stično 2019, tradicionalnim dogodkom veselja, vere in druženja, ki vsako leto, tokrat že 38-tič, privabi več tisoč mladih, smo slišali vabilo nadškofa Alojzija Cvikla, Helene Nagode, Matevža Mehleta in Gašperja Stojca.

Kako skrbimo za srce

Ob začetku Tedna bolezni (družinske hiperholesterolemije), ki jo spremlja zvišan slab holesterol, je bil z nami pediater dr. Urh Grošelj, ki nas je opozoril na posledice, bolezni srca in ožilja.

Razstavi Poljski med drugo svetovno vojno in Stara Sava - Oko besede v Murski Soboti - Hiša kulture Celje

V Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru je na ogled dokumentarna razstava „Boj in trpljenje. Poljski državljani med drugo svetovno vojno”.Na Jesenicah si lahko ogledate razstavo Stara Sava - dediščina, umetnost, razvedrilo. Danes se začenja tridnevno srečanje mladinskih pisateljev Oko besede.Hiša kulture Celje v letošnjo jubilejno, deseto sezono vstopa s sloganom Deset.

Pogled na Popevko 2019

Predstavljene skladbe: Eva Hren - Šesti čut; Ana Soklič - Temni svet; Amadea Begovič – Res čudovito je; Ajda Stina Turek - V melodiji večnega dueta; Charlie Puth - Mother; Manouche – Gunca se lunca; Dermot Kennedy – Outnumbered; Nina Pušlar – Včeraj in za zmeraj; Rae Morris – Someone out there;

Stična mladih in The McClures

Povabili smo na Stično mladih, kjer bomo tudi sodelavci Radia Ognjišče - nekateri bodo skrbeli za reportaže in interakcijo zmladimi, drugi pa za izvedbo glasbene delavnice Ritem srca. Drug del oddaje smo posvetili Hannah in Paul-u McClures, znana tudi kot The McClures, ki sta pred kratkim izdala nov album - The Way Home.

V oddaji smo zavrteli: Stična bend - Tvoji smo (pesem Stične mladih 2019), Marko Nzobandora - Hej ti, The McClures - Jesus We Love You, The McClures - Holding On To You, The McClures - The Way Home, The McClures - Now I See.