Sobotna iskrica

VEČ ...|18. 5. 2019
Vabilo na Čarno Mavrico, o cebelah ter druzabni igri

V Sobotni iskrici smo predstavili Čarno Mavrico, festival, ki se bo na Rakovniku odvil prvega junija. Spoznali smo tudi projekt dijakinj Škofijske klasične gimnazije, ki so pripravile družabno igro na temeljih čebelarjenja. Prava tema za otroško oddajo pred svetovnim dnem čebel. Prisluhnite.

Vabilo na Čarno Mavrico, o cebelah ter druzabni igri

V Sobotni iskrici smo predstavili Čarno Mavrico, festival, ki se bo na Rakovniku odvil prvega junija. Spoznali smo tudi projekt dijakinj Škofijske klasične gimnazije, ki so pripravile družabno igro na temeljih čebelarjenja. Prava tema za otroško oddajo pred svetovnim dnem čebel. Prisluhnite.

družbaduhovnostmladiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Vabilo na Čarno Mavrico, o cebelah ter druzabni igri
V Sobotni iskrici smo predstavili Čarno Mavrico, festival, ki se bo na Rakovniku odvil prvega junija. Spoznali smo tudi projekt dijakinj Škofijske klasične gimnazije, ki so pripravile družabno igro na temeljih čebelarjenja. Prava tema za otroško oddajo pred svetovnim dnem čebel. Prisluhnite.
VEČ ...|18. 5. 2019
Vabilo na Čarno Mavrico, o cebelah ter druzabni igri
V Sobotni iskrici smo predstavili Čarno Mavrico, festival, ki se bo na Rakovniku odvil prvega junija. Spoznali smo tudi projekt dijakinj Škofijske klasične gimnazije, ki so pripravile družabno igro na temeljih čebelarjenja. Prava tema za otroško oddajo pred svetovnim dnem čebel. Prisluhnite.

Jure Sešek

družbaduhovnostmladiotrocivzgoja

Kolokvij

VEČ ...|17. 5. 2019
Veroizpoved - četrti del

V analizi besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob vrstici (verujem) v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. O njej razmišlja frančiškan Janez Papa.

Veroizpoved - četrti del

V analizi besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob vrstici (verujem) v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. O njej razmišlja frančiškan Janez Papa.

mladipogovorduhovnostveroizpoved

Kolokvij

Veroizpoved - četrti del
V analizi besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob vrstici (verujem) v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. O njej razmišlja frančiškan Janez Papa.
VEČ ...|17. 5. 2019
Veroizpoved - četrti del
V analizi besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob vrstici (verujem) v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. O njej razmišlja frančiškan Janez Papa.

Marjan Bunič

mladipogovorduhovnostveroizpoved

Komentar Družina

VEČ ...|16. 5. 2019
Evropa - demokracija ali diktatura?

Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.

Evropa - demokracija ali diktatura?

Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.

politikademokracijaevropaeu

Komentar Družina

Evropa - demokracija ali diktatura?
Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.
VEČ ...|16. 5. 2019
Evropa - demokracija ali diktatura?
Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.

Robert Petkovšek

politikademokracijaevropaeu

A štekaš?

VEČ ...|15. 5. 2019
Intervju z Matejem Sedmakom

Mateja Sedmaka večina Slovencev pozna kot mladeniča, ki se je pri dvajsetih po končanem drugem letniku študija, na vrat na nos odločil za potovanje okoli sveta. Brez denarja! Je pa tudi učitelj fotobranja in celo nekdanji predsedniški kandidat.

Intervju z Matejem Sedmakom

Mateja Sedmaka večina Slovencev pozna kot mladeniča, ki se je pri dvajsetih po končanem drugem letniku študija, na vrat na nos odločil za potovanje okoli sveta. Brez denarja! Je pa tudi učitelj fotobranja in celo nekdanji predsedniški kandidat.

mladiglasba

A štekaš?

Intervju z Matejem Sedmakom
Mateja Sedmaka večina Slovencev pozna kot mladeniča, ki se je pri dvajsetih po končanem drugem letniku študija, na vrat na nos odločil za potovanje okoli sveta. Brez denarja! Je pa tudi učitelj fotobranja in celo nekdanji predsedniški kandidat.
VEČ ...|15. 5. 2019
Intervju z Matejem Sedmakom
Mateja Sedmaka večina Slovencev pozna kot mladeniča, ki se je pri dvajsetih po končanem drugem letniku študija, na vrat na nos odločil za potovanje okoli sveta. Brez denarja! Je pa tudi učitelj fotobranja in celo nekdanji predsedniški kandidat.

Jure SešekJan Gerl

mladiglasba

Ritem srca

VEČ ...|15. 5. 2019
15. Marijafest in novi album Martina Smitha

Predstavili smo nekaj novih pesmi z letošnjega 15. Marijafesta, ki je preteklo soboto potekal na Ptujski gori. Drug del oddaje pa smo namenili angleškemu glasbeniku in avtorju, nekdanjemu članu zasedbe Delirious!, Martinu Smithu in njegovemu najnovejšemu albumu Iron Lung.

V oddaji smo slišali: SPES - Marija pomočnica, Antonio Tkalec - Mariji predan, Dominik - Ponižno, Martin Smith - Iron Lung, Martin Smith - Everybody Is Broken, Martin Smith - Fires Gonna Fall, Martin Smith - Always Be My Love.

15. Marijafest in novi album Martina Smitha

Predstavili smo nekaj novih pesmi z letošnjega 15. Marijafesta, ki je preteklo soboto potekal na Ptujski gori. Drug del oddaje pa smo namenili angleškemu glasbeniku in avtorju, nekdanjemu članu zasedbe Delirious!, Martinu Smithu in njegovemu najnovejšemu albumu Iron Lung.

V oddaji smo slišali: SPES - Marija pomočnica, Antonio Tkalec - Mariji predan, Dominik - Ponižno, Martin Smith - Iron Lung, Martin Smith - Everybody Is Broken, Martin Smith - Fires Gonna Fall, Martin Smith - Always Be My Love.

glasbamladiMarijafestsodobna krščanska glasba

Ritem srca

15. Marijafest in novi album Martina Smitha
Predstavili smo nekaj novih pesmi z letošnjega 15. Marijafesta, ki je preteklo soboto potekal na Ptujski gori. Drug del oddaje pa smo namenili angleškemu glasbeniku in avtorju, nekdanjemu članu zasedbe Delirious!, Martinu Smithu in njegovemu najnovejšemu albumu Iron Lung.

V oddaji smo slišali: SPES - Marija pomočnica, Antonio Tkalec - Mariji predan, Dominik - Ponižno, Martin Smith - Iron Lung, Martin Smith - Everybody Is Broken, Martin Smith - Fires Gonna Fall, Martin Smith - Always Be My Love.
VEČ ...|15. 5. 2019
15. Marijafest in novi album Martina Smitha
Predstavili smo nekaj novih pesmi z letošnjega 15. Marijafesta, ki je preteklo soboto potekal na Ptujski gori. Drug del oddaje pa smo namenili angleškemu glasbeniku in avtorju, nekdanjemu članu zasedbe Delirious!, Martinu Smithu in njegovemu najnovejšemu albumu Iron Lung.

V oddaji smo slišali: SPES - Marija pomočnica, Antonio Tkalec - Mariji predan, Dominik - Ponižno, Martin Smith - Iron Lung, Martin Smith - Everybody Is Broken, Martin Smith - Fires Gonna Fall, Martin Smith - Always Be My Love.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbamladiMarijafestsodobna krščanska glasba

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 5. 2019
Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju

Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.

Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju

Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju
Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.
VEČ ...|15. 5. 2019
Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju
Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 5. 2019
Pletenje z vrbovimi šibami

Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

Pletenje z vrbovimi šibami

Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

etnologijadediščinadružbazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.
VEČ ...|14. 5. 2019
Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

Nataša Ličen

etnologijadediščinadružbazgodovinaizročilo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 5. 2019
Dnevi medgeneracijskega sožitja

V Medgeneracijski koaliciji Slovenije, ki jo poleg Zveze društev upokojencev Slovenije sestavljajo tudi Dijaška organizacija, Mladinski svet in Študentska organizacija Slovenije, ter tudi Kmetijsko gozdarska zbornica in še drugi pridruženi partnerji, od danes pa do četrtka na Gospodarskem razstavišču pripravljajo prve Dneve medgeneracijskega sožitja, katerih glavni namen je krepitev medgeneracijskega sodelovanja pri soočanju z aktualnimi družbenimi izzivi.

Dnevi medgeneracijskega sožitja

V Medgeneracijski koaliciji Slovenije, ki jo poleg Zveze društev upokojencev Slovenije sestavljajo tudi Dijaška organizacija, Mladinski svet in Študentska organizacija Slovenije, ter tudi Kmetijsko gozdarska zbornica in še drugi pridruženi partnerji, od danes pa do četrtka na Gospodarskem razstavišču pripravljajo prve Dneve medgeneracijskega sožitja, katerih glavni namen je krepitev medgeneracijskega sodelovanja pri soočanju z aktualnimi družbenimi izzivi.

kmetijstvopolitikavzgoja

Minute za kmetijstvo in podeželje

Dnevi medgeneracijskega sožitja
V Medgeneracijski koaliciji Slovenije, ki jo poleg Zveze društev upokojencev Slovenije sestavljajo tudi Dijaška organizacija, Mladinski svet in Študentska organizacija Slovenije, ter tudi Kmetijsko gozdarska zbornica in še drugi pridruženi partnerji, od danes pa do četrtka na Gospodarskem razstavišču pripravljajo prve Dneve medgeneracijskega sožitja, katerih glavni namen je krepitev medgeneracijskega sodelovanja pri soočanju z aktualnimi družbenimi izzivi.
VEČ ...|14. 5. 2019
Dnevi medgeneracijskega sožitja
V Medgeneracijski koaliciji Slovenije, ki jo poleg Zveze društev upokojencev Slovenije sestavljajo tudi Dijaška organizacija, Mladinski svet in Študentska organizacija Slovenije, ter tudi Kmetijsko gozdarska zbornica in še drugi pridruženi partnerji, od danes pa do četrtka na Gospodarskem razstavišču pripravljajo prve Dneve medgeneracijskega sožitja, katerih glavni namen je krepitev medgeneracijskega sodelovanja pri soočanju z aktualnimi družbenimi izzivi.

Robert Božič

kmetijstvopolitikavzgoja

Globine

VEČ ...|14. 5. 2019
O športu, duhovnosti in življenju

Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

O športu, duhovnosti in življenju

Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

duhovnostšportrekreacijaCerkevmladi

Globine

O športu, duhovnosti in življenju
Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.
VEČ ...|14. 5. 2019
O športu, duhovnosti in življenju
Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

Blaž Lesnik

duhovnostšportrekreacijaCerkevmladi

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 5. 2019
Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe

Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.

Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe

Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.

domovinakomentareuvolitveparlament

Komentar Domovina.je

Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe
Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.
VEČ ...|13. 5. 2019
Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe
Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.

Rajko Podgoršek

domovinakomentareuvolitveparlament

Sveta maša

VEČ ...|12. 5. 2019
Prenos maše iz Kranjske Gore

Na četrto velikonočno nedeljo smo sveto mašo prenašali iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Kranjski Gori. Maševal je župnik Janez Šimenc. Peli so mladinski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora in Rateče pod vodstvom Klare Zaletel ter ženski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Matjaža Megliča.

Prenos maše iz Kranjske Gore

Na četrto velikonočno nedeljo smo sveto mašo prenašali iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Kranjski Gori. Maševal je župnik Janez Šimenc. Peli so mladinski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora in Rateče pod vodstvom Klare Zaletel ter ženski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Matjaža Megliča.

duhovnost

Sveta maša

Prenos maše iz Kranjske Gore
Na četrto velikonočno nedeljo smo sveto mašo prenašali iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Kranjski Gori. Maševal je župnik Janez Šimenc. Peli so mladinski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora in Rateče pod vodstvom Klare Zaletel ter ženski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Matjaža Megliča.
VEČ ...|12. 5. 2019
Prenos maše iz Kranjske Gore
Na četrto velikonočno nedeljo smo sveto mašo prenašali iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Kranjski Gori. Maševal je župnik Janez Šimenc. Peli so mladinski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora in Rateče pod vodstvom Klare Zaletel ter ženski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Matjaža Megliča.

Janez Šimenc

duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|11. 5. 2019
Grad, balet in glasbena šola

Sobotna iskrica je tokrat stopila v srednjeveški čas, med viteze in zmaje. Na Ljubljanskem gradu namreč tudi letos pripravljajo živahno dogajanje, ki vabi v časovni stroj. Naša otroška oddaja je gostila tudi Tanjo Pečenko in njene baletke, v zadnjem delu pa Glasbeno šolo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Vabi namreč k vpisu v novo šolsko glasbeno leto.

Grad, balet in glasbena šola

Sobotna iskrica je tokrat stopila v srednjeveški čas, med viteze in zmaje. Na Ljubljanskem gradu namreč tudi letos pripravljajo živahno dogajanje, ki vabi v časovni stroj. Naša otroška oddaja je gostila tudi Tanjo Pečenko in njene baletke, v zadnjem delu pa Glasbeno šolo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Vabi namreč k vpisu v novo šolsko glasbeno leto.

mladiotrocipogovorvzgojaLjubljanski gradTanja PečenkobaletGlasbena šolaZavod sv. Stanislava

Sobotna iskrica

Grad, balet in glasbena šola
Sobotna iskrica je tokrat stopila v srednjeveški čas, med viteze in zmaje. Na Ljubljanskem gradu namreč tudi letos pripravljajo živahno dogajanje, ki vabi v časovni stroj. Naša otroška oddaja je gostila tudi Tanjo Pečenko in njene baletke, v zadnjem delu pa Glasbeno šolo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Vabi namreč k vpisu v novo šolsko glasbeno leto.
VEČ ...|11. 5. 2019
Grad, balet in glasbena šola
Sobotna iskrica je tokrat stopila v srednjeveški čas, med viteze in zmaje. Na Ljubljanskem gradu namreč tudi letos pripravljajo živahno dogajanje, ki vabi v časovni stroj. Naša otroška oddaja je gostila tudi Tanjo Pečenko in njene baletke, v zadnjem delu pa Glasbeno šolo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Vabi namreč k vpisu v novo šolsko glasbeno leto.

Jure Sešek

mladiotrocipogovorvzgojaLjubljanski gradTanja PečenkobaletGlasbena šolaZavod sv. Stanislava

Petkov večer

VEČ ...|10. 5. 2019
Mesec - maj

O najlepšem mesecu je misli zbrala Alenka Žibert.

Mesec - maj

O najlepšem mesecu je misli zbrala Alenka Žibert.

glasbamladinarava

Petkov večer

Mesec - maj
O najlepšem mesecu je misli zbrala Alenka Žibert.
VEČ ...|10. 5. 2019
Mesec - maj
O najlepšem mesecu je misli zbrala Alenka Žibert.

Marjan Bunič

glasbamladinarava

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 5. 2019
Brezdomka v Makedoniji: Papež mi je dal življenjsko moč

V medijih še vedno odmeva papežev obisk Bolgarije in Makedonije. V slednji se je papež srečal z majhno katoliško skupnostjo, nagovoril pa je tudi predstavnike drugih verstev in spodbudil k dialogu v družbi.

Brezdomka v Makedoniji: Papež mi je dal življenjsko moč

V medijih še vedno odmeva papežev obisk Bolgarije in Makedonije. V slednji se je papež srečal z majhno katoliško skupnostjo, nagovoril pa je tudi predstavnike drugih verstev in spodbudil k dialogu v družbi.

družbaduhovnostizobraževanjemladiodnosiotrocipapežpogovor

Informativni prispevki

Brezdomka v Makedoniji: Papež mi je dal življenjsko moč
V medijih še vedno odmeva papežev obisk Bolgarije in Makedonije. V slednji se je papež srečal z majhno katoliško skupnostjo, nagovoril pa je tudi predstavnike drugih verstev in spodbudil k dialogu v družbi.
VEČ ...|9. 5. 2019
Brezdomka v Makedoniji: Papež mi je dal življenjsko moč
V medijih še vedno odmeva papežev obisk Bolgarije in Makedonije. V slednji se je papež srečal z majhno katoliško skupnostjo, nagovoril pa je tudi predstavnike drugih verstev in spodbudil k dialogu v družbi.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjemladiodnosiotrocipapežpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 5. 2019
Komisija pravičnost in mir za zaščito najbolj ranljivih

Ne gre za vprašanje: evtanazija – DA ali NE, ampak za vprašanje - paliativa DA ali NE, je na predstavitvi izjave Komisije pravičnost in mir dejal njen predsednik nadškof Anton Stres. Opozoril je na zlorabe, ki se dogajajo v državah, kjer je uzakonjena, in dodal, da pri evtanaziji ni vključena samo oseba, ki jo zahteva, ampak celotna družba.

Komisija pravičnost in mir za zaščito najbolj ranljivih

Ne gre za vprašanje: evtanazija – DA ali NE, ampak za vprašanje - paliativa DA ali NE, je na predstavitvi izjave Komisije pravičnost in mir dejal njen predsednik nadškof Anton Stres. Opozoril je na zlorabe, ki se dogajajo v državah, kjer je uzakonjena, in dodal, da pri evtanaziji ni vključena samo oseba, ki jo zahteva, ampak celotna družba.

družbaduhovnostinfoizobraževanjemladiodnosipogovorpolitikavzgojazdravstvo

Informativni prispevki

Komisija pravičnost in mir za zaščito najbolj ranljivih
Ne gre za vprašanje: evtanazija – DA ali NE, ampak za vprašanje - paliativa DA ali NE, je na predstavitvi izjave Komisije pravičnost in mir dejal njen predsednik nadškof Anton Stres. Opozoril je na zlorabe, ki se dogajajo v državah, kjer je uzakonjena, in dodal, da pri evtanaziji ni vključena samo oseba, ki jo zahteva, ampak celotna družba.
VEČ ...|9. 5. 2019
Komisija pravičnost in mir za zaščito najbolj ranljivih
Ne gre za vprašanje: evtanazija – DA ali NE, ampak za vprašanje - paliativa DA ali NE, je na predstavitvi izjave Komisije pravičnost in mir dejal njen predsednik nadškof Anton Stres. Opozoril je na zlorabe, ki se dogajajo v državah, kjer je uzakonjena, in dodal, da pri evtanaziji ni vključena samo oseba, ki jo zahteva, ampak celotna družba.

Marjana Debevec

družbaduhovnostinfoizobraževanjemladiodnosipogovorpolitikavzgojazdravstvo

A štekaš?

VEČ ...|8. 5. 2019
Pogovor s skupino Proper pred izidom albuma Naprej in nekaj majskih novosti

Predstavljene skladbe: Proper - Pesem o njej; Proper - Naprej; Proper - Ko rosi; Modrijani – Sreča je v naju; Diplo feat. Cam – So long; Shawn Mendes – If I can‘t have you;

Pogovor s skupino Proper pred izidom albuma Naprej in nekaj majskih novosti

Predstavljene skladbe: Proper - Pesem o njej; Proper - Naprej; Proper - Ko rosi; Modrijani – Sreča je v naju; Diplo feat. Cam – So long; Shawn Mendes – If I can‘t have you;

glasbamladiProper

A štekaš?

Pogovor s skupino Proper pred izidom albuma Naprej in nekaj majskih novosti
Predstavljene skladbe: Proper - Pesem o njej; Proper - Naprej; Proper - Ko rosi; Modrijani – Sreča je v naju; Diplo feat. Cam – So long; Shawn Mendes – If I can‘t have you;
VEČ ...|8. 5. 2019
Pogovor s skupino Proper pred izidom albuma Naprej in nekaj majskih novosti
Predstavljene skladbe: Proper - Pesem o njej; Proper - Naprej; Proper - Ko rosi; Modrijani – Sreča je v naju; Diplo feat. Cam – So long; Shawn Mendes – If I can‘t have you;

Marjan BuničŽiga BuničJan Gerl

glasbamladiProper

Ritem srca

VEČ ...|8. 5. 2019
Vabili ter 2. del predstavitve albuma Hillsong United

Opomnili smo vas na rok za oddajo prijav na Ritem srcaa 2019 - ta je 15. maj, ter povabili na dva dogodka: SKG večer na Rakovniku v Ljubljani s skupino Veselje z Radencov in na 15. Marijafest, ki bo to soboto na Ptujski gori. Drug del oddaje pa smo namenili nadaljevanju predstavitve novega albuma skupine Hillsong United.

V oddaji smo slišali: Skupina Veselje in p. Janez Ferlež - Marija, Kraljjica milosti, Dominik - Marija išče Kristusov obraz, Matjaž in Kristina - Vse kar se zgodi, Hillsong United - Starts And Ends, Hillsong United - Holy Ground, Hillsong United - Another In The Fire, Hillsong United - Good Grace.

Vabili ter 2. del predstavitve albuma Hillsong United

Opomnili smo vas na rok za oddajo prijav na Ritem srcaa 2019 - ta je 15. maj, ter povabili na dva dogodka: SKG večer na Rakovniku v Ljubljani s skupino Veselje z Radencov in na 15. Marijafest, ki bo to soboto na Ptujski gori. Drug del oddaje pa smo namenili nadaljevanju predstavitve novega albuma skupine Hillsong United.

V oddaji smo slišali: Skupina Veselje in p. Janez Ferlež - Marija, Kraljjica milosti, Dominik - Marija išče Kristusov obraz, Matjaž in Kristina - Vse kar se zgodi, Hillsong United - Starts And Ends, Hillsong United - Holy Ground, Hillsong United - Another In The Fire, Hillsong United - Good Grace.

duhovnostglasbamladisodobna krščanska glasba

Ritem srca

Vabili ter 2. del predstavitve albuma Hillsong United
Opomnili smo vas na rok za oddajo prijav na Ritem srcaa 2019 - ta je 15. maj, ter povabili na dva dogodka: SKG večer na Rakovniku v Ljubljani s skupino Veselje z Radencov in na 15. Marijafest, ki bo to soboto na Ptujski gori. Drug del oddaje pa smo namenili nadaljevanju predstavitve novega albuma skupine Hillsong United.

V oddaji smo slišali: Skupina Veselje in p. Janez Ferlež - Marija, Kraljjica milosti, Dominik - Marija išče Kristusov obraz, Matjaž in Kristina - Vse kar se zgodi, Hillsong United - Starts And Ends, Hillsong United - Holy Ground, Hillsong United - Another In The Fire, Hillsong United - Good Grace.
VEČ ...|8. 5. 2019
Vabili ter 2. del predstavitve albuma Hillsong United
Opomnili smo vas na rok za oddajo prijav na Ritem srcaa 2019 - ta je 15. maj, ter povabili na dva dogodka: SKG večer na Rakovniku v Ljubljani s skupino Veselje z Radencov in na 15. Marijafest, ki bo to soboto na Ptujski gori. Drug del oddaje pa smo namenili nadaljevanju predstavitve novega albuma skupine Hillsong United.

V oddaji smo slišali: Skupina Veselje in p. Janez Ferlež - Marija, Kraljjica milosti, Dominik - Marija išče Kristusov obraz, Matjaž in Kristina - Vse kar se zgodi, Hillsong United - Starts And Ends, Hillsong United - Holy Ground, Hillsong United - Another In The Fire, Hillsong United - Good Grace.

Andrej Jerman

duhovnostglasbamladisodobna krščanska glasba

Družinska kateheza

VEČ ...|7. 5. 2019
Vzgoja za spolnost

V družinski katehezi smo se pogovarjali o spolni vzgoji mladih. Papež izpostavlja tudi sramežljivost, ki človeka varuje pred tem, da bi postal predmet. Opozarja pa tudi na teorijo spola, ki izvira iz strahu pred različnostjo. Z so bili Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.

Vzgoja za spolnost

V družinski katehezi smo se pogovarjali o spolni vzgoji mladih. Papež izpostavlja tudi sramežljivost, ki človeka varuje pred tem, da bi postal predmet. Opozarja pa tudi na teorijo spola, ki izvira iz strahu pred različnostjo. Z so bili Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.

družbaodnosipogovor

Družinska kateheza

Vzgoja za spolnost
V družinski katehezi smo se pogovarjali o spolni vzgoji mladih. Papež izpostavlja tudi sramežljivost, ki človeka varuje pred tem, da bi postal predmet. Opozarja pa tudi na teorijo spola, ki izvira iz strahu pred različnostjo. Z so bili Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.
VEČ ...|7. 5. 2019
Vzgoja za spolnost
V družinski katehezi smo se pogovarjali o spolni vzgoji mladih. Papež izpostavlja tudi sramežljivost, ki človeka varuje pred tem, da bi postal predmet. Opozarja pa tudi na teorijo spola, ki izvira iz strahu pred različnostjo. Z so bili Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.

Marjana Debevec

družbaodnosipogovor

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 5. 2019
Nagradni natečaj USZS

Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.

Nagradni natečaj USZS

Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.

rojakiinfouszs

Slovencem po svetu in domovini

Nagradni natečaj USZS
Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.
VEČ ...|5. 5. 2019
Nagradni natečaj USZS
Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.

Matjaž Merljak

rojakiinfouszs

Karitas

VEČ ...|5. 5. 2019
Mladi v Škofijski Karitas Murska sobota

V oddaji smo govorili o delu z mladimi v Prekmurju in predstavili cilje dobrodelne akcije Pokloni zvezek.

Mladi v Škofijski Karitas Murska sobota

V oddaji smo govorili o delu z mladimi v Prekmurju in predstavili cilje dobrodelne akcije Pokloni zvezek.

družbaduhovnostmladi

Karitas

Mladi v Škofijski Karitas Murska sobota
V oddaji smo govorili o delu z mladimi v Prekmurju in predstavili cilje dobrodelne akcije Pokloni zvezek.
VEČ ...|5. 5. 2019
Mladi v Škofijski Karitas Murska sobota
V oddaji smo govorili o delu z mladimi v Prekmurju in predstavili cilje dobrodelne akcije Pokloni zvezek.

Petra Stopar

družbaduhovnostmladi

Sobotna iskrica

VEČ ...|4. 5. 2019
Krog življenja, CD mladine z Rakovnika

Bili smo v družbi novih pesmi, ki so jih posneli mladi pevci iz župnije Rakovnik v Ljubljani. Krog življenja, ploščo in utrip mlade pevske zasedbe sta predstavili Urša Remic in Ajda Račič.

Krog življenja, CD mladine z Rakovnika

Bili smo v družbi novih pesmi, ki so jih posneli mladi pevci iz župnije Rakovnik v Ljubljani. Krog življenja, ploščo in utrip mlade pevske zasedbe sta predstavili Urša Remic in Ajda Račič.

otrociglasba

Sobotna iskrica

Krog življenja, CD mladine z Rakovnika
Bili smo v družbi novih pesmi, ki so jih posneli mladi pevci iz župnije Rakovnik v Ljubljani. Krog življenja, ploščo in utrip mlade pevske zasedbe sta predstavili Urša Remic in Ajda Račič.
VEČ ...|4. 5. 2019
Krog življenja, CD mladine z Rakovnika
Bili smo v družbi novih pesmi, ki so jih posneli mladi pevci iz župnije Rakovnik v Ljubljani. Krog življenja, ploščo in utrip mlade pevske zasedbe sta predstavili Urša Remic in Ajda Račič.

Jure Sešek

otrociglasba

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 5. 2019
Izola bo gostila mlade filmofile, Filmski teden Evrope, 500 let od smrti Leonarda da Vincija

V nedeljo bodo slovenski osnovnošolci v izolskem Art Kinu Odeon med tremi nominiranci izglasovali svojega prejemnika evropske nagrade mladega filmskega občinstva Evropske filmske akademije. Filmski teden Evrope bo med 4. majem in 13. junijem po Sloveniji ponudil brezplačne projekcije sodobnih evropskih filmov. Mineva 500 let od smrti renesančnega genija Leonarda da Vincija.

Izola bo gostila mlade filmofile, Filmski teden Evrope, 500 let od smrti Leonarda da Vincija

V nedeljo bodo slovenski osnovnošolci v izolskem Art Kinu Odeon med tremi nominiranci izglasovali svojega prejemnika evropske nagrade mladega filmskega občinstva Evropske filmske akademije. Filmski teden Evrope bo med 4. majem in 13. junijem po Sloveniji ponudil brezplačne projekcije sodobnih evropskih filmov. Mineva 500 let od smrti renesančnega genija Leonarda da Vincija.

filmmladislikarstvoumetnost

Kulturni utrinki

Izola bo gostila mlade filmofile, Filmski teden Evrope, 500 let od smrti Leonarda da Vincija
V nedeljo bodo slovenski osnovnošolci v izolskem Art Kinu Odeon med tremi nominiranci izglasovali svojega prejemnika evropske nagrade mladega filmskega občinstva Evropske filmske akademije. Filmski teden Evrope bo med 4. majem in 13. junijem po Sloveniji ponudil brezplačne projekcije sodobnih evropskih filmov. Mineva 500 let od smrti renesančnega genija Leonarda da Vincija.
VEČ ...|3. 5. 2019
Izola bo gostila mlade filmofile, Filmski teden Evrope, 500 let od smrti Leonarda da Vincija
V nedeljo bodo slovenski osnovnošolci v izolskem Art Kinu Odeon med tremi nominiranci izglasovali svojega prejemnika evropske nagrade mladega filmskega občinstva Evropske filmske akademije. Filmski teden Evrope bo med 4. majem in 13. junijem po Sloveniji ponudil brezplačne projekcije sodobnih evropskih filmov. Mineva 500 let od smrti renesančnega genija Leonarda da Vincija.

Marjan Bunič

filmmladislikarstvoumetnost

Kolokvij

VEČ ...|3. 5. 2019
Zaročenca Lucija Šeme in Klemen Plejić

Kolokvij prinaša zelo zanimiv odkrit pogovor z mladima zaročencema Lucijo in Klemnom, ki sta na pragu vznemirljive skupne poti, za njima pa je že tudi precej makadama: svet drog, komuna, iskanja ... Kakšno bogastvo odkrivata drug v drugem, na kakšen način razmišljata o življenju in zakonu?

Zaročenca Lucija Šeme in Klemen Plejić

Kolokvij prinaša zelo zanimiv odkrit pogovor z mladima zaročencema Lucijo in Klemnom, ki sta na pragu vznemirljive skupne poti, za njima pa je že tudi precej makadama: svet drog, komuna, iskanja ... Kakšno bogastvo odkrivata drug v drugem, na kakšen način razmišljata o življenju in zakonu?

mladipogovorzakonodvisnostduhovnostodnosi

Kolokvij

Zaročenca Lucija Šeme in Klemen Plejić
Kolokvij prinaša zelo zanimiv odkrit pogovor z mladima zaročencema Lucijo in Klemnom, ki sta na pragu vznemirljive skupne poti, za njima pa je že tudi precej makadama: svet drog, komuna, iskanja ... Kakšno bogastvo odkrivata drug v drugem, na kakšen način razmišljata o življenju in zakonu?
VEČ ...|3. 5. 2019
Zaročenca Lucija Šeme in Klemen Plejić
Kolokvij prinaša zelo zanimiv odkrit pogovor z mladima zaročencema Lucijo in Klemnom, ki sta na pragu vznemirljive skupne poti, za njima pa je že tudi precej makadama: svet drog, komuna, iskanja ... Kakšno bogastvo odkrivata drug v drugem, na kakšen način razmišljata o življenju in zakonu?

Marjan Bunič

mladipogovorzakonodvisnostduhovnostodnosi

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|2. 5. 2019
200. oddaja

V tokratnem večeru popevk in zimzelenih melodij smo predvajali: Majda Sepe - Pesem o pomladi in prijateljstvu; Tony Dallara - Come prima; Bing Crosby - On the sunny side of the street; Ivanka Kraševec - Bele rože iz Aten; Mišo Kovač - Ti si pjesma moje duše; Carpenters - Top of the world; Aleksander Mežek - Dan za dnem; Caterina Valente - Ganz Paris traumt von der liebe; Dean Martin - Under the bridges of Paris; Irena Kohont - Španski harlem; Dalida(avec Alain Delon) - Paroles paroles; Abba - Fernando, Rafko Irgolič - Moj črni konj; Adriano Celentano - Azurro; Tatjana Gros - Zato sem noro te ljubila; Roy Orbison - California blue; Oliver Dragojević - Moj lipi anđele; Stane Mancini - Mandolina; Al Bano & Romina Power - Ci sara; Bobby Vinton - Blue velvet; Braco Koren - Dober dan, mama Helena; Nana Mouskouri - Lamour en héritage; Simon & Garfunkel - El condor pasa; Bee Gees - Massachusettes; Conny Francis - Barcarole in der Nacht; Tomaž Domicelj - Irena, lahko noč

200. oddaja

V tokratnem večeru popevk in zimzelenih melodij smo predvajali: Majda Sepe - Pesem o pomladi in prijateljstvu; Tony Dallara - Come prima; Bing Crosby - On the sunny side of the street; Ivanka Kraševec - Bele rože iz Aten; Mišo Kovač - Ti si pjesma moje duše; Carpenters - Top of the world; Aleksander Mežek - Dan za dnem; Caterina Valente - Ganz Paris traumt von der liebe; Dean Martin - Under the bridges of Paris; Irena Kohont - Španski harlem; Dalida(avec Alain Delon) - Paroles paroles; Abba - Fernando, Rafko Irgolič - Moj črni konj; Adriano Celentano - Azurro; Tatjana Gros - Zato sem noro te ljubila; Roy Orbison - California blue; Oliver Dragojević - Moj lipi anđele; Stane Mancini - Mandolina; Al Bano & Romina Power - Ci sara; Bobby Vinton - Blue velvet; Braco Koren - Dober dan, mama Helena; Nana Mouskouri - Lamour en héritage; Simon & Garfunkel - El condor pasa; Bee Gees - Massachusettes; Conny Francis - Barcarole in der Nacht; Tomaž Domicelj - Irena, lahko noč

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

200. oddaja
V tokratnem večeru popevk in zimzelenih melodij smo predvajali: Majda Sepe - Pesem o pomladi in prijateljstvu; Tony Dallara - Come prima; Bing Crosby - On the sunny side of the street; Ivanka Kraševec - Bele rože iz Aten; Mišo Kovač - Ti si pjesma moje duše; Carpenters - Top of the world; Aleksander Mežek - Dan za dnem; Caterina Valente - Ganz Paris traumt von der liebe; Dean Martin - Under the bridges of Paris; Irena Kohont - Španski harlem; Dalida(avec Alain Delon) - Paroles paroles; Abba - Fernando, Rafko Irgolič - Moj črni konj; Adriano Celentano - Azurro; Tatjana Gros - Zato sem noro te ljubila; Roy Orbison - California blue; Oliver Dragojević - Moj lipi anđele; Stane Mancini - Mandolina; Al Bano & Romina Power - Ci sara; Bobby Vinton - Blue velvet; Braco Koren - Dober dan, mama Helena; Nana Mouskouri - Lamour en héritage; Simon & Garfunkel - El condor pasa; Bee Gees - Massachusettes; Conny Francis - Barcarole in der Nacht; Tomaž Domicelj - Irena, lahko noč
VEČ ...|2. 5. 2019
200. oddaja
V tokratnem večeru popevk in zimzelenih melodij smo predvajali: Majda Sepe - Pesem o pomladi in prijateljstvu; Tony Dallara - Come prima; Bing Crosby - On the sunny side of the street; Ivanka Kraševec - Bele rože iz Aten; Mišo Kovač - Ti si pjesma moje duše; Carpenters - Top of the world; Aleksander Mežek - Dan za dnem; Caterina Valente - Ganz Paris traumt von der liebe; Dean Martin - Under the bridges of Paris; Irena Kohont - Španski harlem; Dalida(avec Alain Delon) - Paroles paroles; Abba - Fernando, Rafko Irgolič - Moj črni konj; Adriano Celentano - Azurro; Tatjana Gros - Zato sem noro te ljubila; Roy Orbison - California blue; Oliver Dragojević - Moj lipi anđele; Stane Mancini - Mandolina; Al Bano & Romina Power - Ci sara; Bobby Vinton - Blue velvet; Braco Koren - Dober dan, mama Helena; Nana Mouskouri - Lamour en héritage; Simon & Garfunkel - El condor pasa; Bee Gees - Massachusettes; Conny Francis - Barcarole in der Nacht; Tomaž Domicelj - Irena, lahko noč

Matjaž Merljak

glasbaspomin

A štekaš?

VEČ ...|1. 5. 2019
A štekaš? - stota oddaja

Stota oddaja je prinesla predstavitev naslednjih novosti: Khalid feat. John Mayer – Outta my head, Avi Kaplan - Otherside, LANY feat. Julia Michaels – Okay, Alessia Cara – Out of love, Tenth avenue north – Greater than all my regrets, Passenger – Paper cut, chinese burn.

A štekaš? - stota oddaja

Stota oddaja je prinesla predstavitev naslednjih novosti: Khalid feat. John Mayer – Outta my head, Avi Kaplan - Otherside, LANY feat. Julia Michaels – Okay, Alessia Cara – Out of love, Tenth avenue north – Greater than all my regrets, Passenger – Paper cut, chinese burn.

mladiglasba

A štekaš?

A štekaš? - stota oddaja
Stota oddaja je prinesla predstavitev naslednjih novosti: Khalid feat. John Mayer – Outta my head, Avi Kaplan - Otherside, LANY feat. Julia Michaels – Okay, Alessia Cara – Out of love, Tenth avenue north – Greater than all my regrets, Passenger – Paper cut, chinese burn.
VEČ ...|1. 5. 2019
A štekaš? - stota oddaja
Stota oddaja je prinesla predstavitev naslednjih novosti: Khalid feat. John Mayer – Outta my head, Avi Kaplan - Otherside, LANY feat. Julia Michaels – Okay, Alessia Cara – Out of love, Tenth avenue north – Greater than all my regrets, Passenger – Paper cut, chinese burn.

Marjan BuničJan Gerl

mladiglasba

Ritem srca

VEČ ...|1. 5. 2019
Predstavitev novega izida Hillsong United - People

Povabili smo na že 15. Marijafest, ki bo 11. maja na Ptujski gori, in na slavljenski večer na Kodeljevem s skupino ABEND. Drug del oddaje smo namenili novemu albuma slavljenskega kolektiva Hillsong United, ki nosi naslov People. Predstavili smo nekaj pesmi, nadaljevali pa bomo v prihodnjem tednu.

V oddaji smo slišali: Skupina Dominik - K Mariji na goro, ABEND - Vsi, ki ste žejni, Hillsong UNITED - Ready or Not, Hillsong UNITED - Might Sound Wild, Hillsong UNITED - Whole Heart (Hold Me Now), Hillsong UNITED - As You Find Me.

Predstavitev novega izida Hillsong United - People

Povabili smo na že 15. Marijafest, ki bo 11. maja na Ptujski gori, in na slavljenski večer na Kodeljevem s skupino ABEND. Drug del oddaje smo namenili novemu albuma slavljenskega kolektiva Hillsong United, ki nosi naslov People. Predstavili smo nekaj pesmi, nadaljevali pa bomo v prihodnjem tednu.

V oddaji smo slišali: Skupina Dominik - K Mariji na goro, ABEND - Vsi, ki ste žejni, Hillsong UNITED - Ready or Not, Hillsong UNITED - Might Sound Wild, Hillsong UNITED - Whole Heart (Hold Me Now), Hillsong UNITED - As You Find Me.

glasbamladisodobna krščanska glasba

Ritem srca

Predstavitev novega izida Hillsong United - People
Povabili smo na že 15. Marijafest, ki bo 11. maja na Ptujski gori, in na slavljenski večer na Kodeljevem s skupino ABEND. Drug del oddaje smo namenili novemu albuma slavljenskega kolektiva Hillsong United, ki nosi naslov People. Predstavili smo nekaj pesmi, nadaljevali pa bomo v prihodnjem tednu.

V oddaji smo slišali: Skupina Dominik - K Mariji na goro, ABEND - Vsi, ki ste žejni, Hillsong UNITED - Ready or Not, Hillsong UNITED - Might Sound Wild, Hillsong UNITED - Whole Heart (Hold Me Now), Hillsong UNITED - As You Find Me.
VEČ ...|1. 5. 2019
Predstavitev novega izida Hillsong United - People
Povabili smo na že 15. Marijafest, ki bo 11. maja na Ptujski gori, in na slavljenski večer na Kodeljevem s skupino ABEND. Drug del oddaje smo namenili novemu albuma slavljenskega kolektiva Hillsong United, ki nosi naslov People. Predstavili smo nekaj pesmi, nadaljevali pa bomo v prihodnjem tednu.

V oddaji smo slišali: Skupina Dominik - K Mariji na goro, ABEND - Vsi, ki ste žejni, Hillsong UNITED - Ready or Not, Hillsong UNITED - Might Sound Wild, Hillsong UNITED - Whole Heart (Hold Me Now), Hillsong UNITED - As You Find Me.

Tadej VindišAndrej Jerman

glasbamladisodobna krščanska glasba

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 4. 2019
Luka Oven o prostovoljstvu na Karitas

Luka Oven o prostovoljstvu na Karitas

infoduhovnostmladi

Informativni prispevki

Luka Oven o prostovoljstvu na Karitas
VEČ ...|30. 4. 2019
Luka Oven o prostovoljstvu na Karitas

Petra Stopar

infoduhovnostmladi

Mladoskop

VEČ ...|26. 4. 2019
Karierna pot - Informativa 2019

V Mladoskopu smo zbrali nekaj najodmevnejših pogovorov z Informative 2019, katerih rdeča nit je spodbuditi k raziskovanju in pridobivanju informacij za uspešnejše kreiranje poklicne poti. Pogovarjali smo se z Markom Weilgunyem, Petrom Korščakom, Marjano Simčič Humar, Špelo Palčar, Bogdanom Zdovcem, Simono Škrlavaj Golec, Tino Premelč in Sabino Mikoletič Zalaznik.

Karierna pot - Informativa 2019

V Mladoskopu smo zbrali nekaj najodmevnejših pogovorov z Informative 2019, katerih rdeča nit je spodbuditi k raziskovanju in pridobivanju informacij za uspešnejše kreiranje poklicne poti. Pogovarjali smo se z Markom Weilgunyem, Petrom Korščakom, Marjano Simčič Humar, Špelo Palčar, Bogdanom Zdovcem, Simono Škrlavaj Golec, Tino Premelč in Sabino Mikoletič Zalaznik.

mladivzgojaizobraževanjepogovorinovativnostpodjetništvo

Mladoskop

Karierna pot - Informativa 2019
V Mladoskopu smo zbrali nekaj najodmevnejših pogovorov z Informative 2019, katerih rdeča nit je spodbuditi k raziskovanju in pridobivanju informacij za uspešnejše kreiranje poklicne poti. Pogovarjali smo se z Markom Weilgunyem, Petrom Korščakom, Marjano Simčič Humar, Špelo Palčar, Bogdanom Zdovcem, Simono Škrlavaj Golec, Tino Premelč in Sabino Mikoletič Zalaznik.
VEČ ...|26. 4. 2019
Karierna pot - Informativa 2019
V Mladoskopu smo zbrali nekaj najodmevnejših pogovorov z Informative 2019, katerih rdeča nit je spodbuditi k raziskovanju in pridobivanju informacij za uspešnejše kreiranje poklicne poti. Pogovarjali smo se z Markom Weilgunyem, Petrom Korščakom, Marjano Simčič Humar, Špelo Palčar, Bogdanom Zdovcem, Simono Škrlavaj Golec, Tino Premelč in Sabino Mikoletič Zalaznik.

Nataša Ličen

mladivzgojaizobraževanjepogovorinovativnostpodjetništvo

A štekaš?

VEČ ...|24. 4. 2019
Veselo alelujo kličemo skozi pesmi in glasbene novosti.

Predstavljene skladbe: Parachute – Ocean; Ellie Goulding – Sixteen; Dean Lewis – Stay awake; Kygo feat. Rita Ora – Carry on; P!nk feat. Khalid – Hurts 2B human; Little big town – The Daughters; Elevation Worship – Hallelujah here below;

Veselo alelujo kličemo skozi pesmi in glasbene novosti.

Predstavljene skladbe: Parachute – Ocean; Ellie Goulding – Sixteen; Dean Lewis – Stay awake; Kygo feat. Rita Ora – Carry on; P!nk feat. Khalid – Hurts 2B human; Little big town – The Daughters; Elevation Worship – Hallelujah here below;

mladiglasba

A štekaš?

Veselo alelujo kličemo skozi pesmi in glasbene novosti.
Predstavljene skladbe: Parachute – Ocean; Ellie Goulding – Sixteen; Dean Lewis – Stay awake; Kygo feat. Rita Ora – Carry on; P!nk feat. Khalid – Hurts 2B human; Little big town – The Daughters; Elevation Worship – Hallelujah here below;
VEČ ...|24. 4. 2019
Veselo alelujo kličemo skozi pesmi in glasbene novosti.
Predstavljene skladbe: Parachute – Ocean; Ellie Goulding – Sixteen; Dean Lewis – Stay awake; Kygo feat. Rita Ora – Carry on; P!nk feat. Khalid – Hurts 2B human; Little big town – The Daughters; Elevation Worship – Hallelujah here below;

Marjan BuničŽiga BuničJan Gerl

mladiglasba

Ritem srca

VEČ ...|24. 4. 2019
Nova pesem Bene Briški in tuje velikonočne novosti

Spoznali smo Beno Briški in njeno novo pesem Ostani z menoj, Gospod. Drug del oddaje pa smo namenili tujim velikonočnim novostim. Z nami so bili Chris McClarney in Jesus Culture, Elevation Worship, Passion ter Corey Voss.

V oddaji smo slišali: Alfa in Omega - Naš Kralj živi, Bena Briški - Ostani z menoj, Gospod, Corey Voss - Praise the King, Elevation Worship - Hallelujah Here Below (feat. Steffany Gretzinger), Chris McClarney - Hallelujah For The Cross (Live), Passion - It Is Finished (Live - feat. Melodie Malone).

Nova pesem Bene Briški in tuje velikonočne novosti

Spoznali smo Beno Briški in njeno novo pesem Ostani z menoj, Gospod. Drug del oddaje pa smo namenili tujim velikonočnim novostim. Z nami so bili Chris McClarney in Jesus Culture, Elevation Worship, Passion ter Corey Voss.

V oddaji smo slišali: Alfa in Omega - Naš Kralj živi, Bena Briški - Ostani z menoj, Gospod, Corey Voss - Praise the King, Elevation Worship - Hallelujah Here Below (feat. Steffany Gretzinger), Chris McClarney - Hallelujah For The Cross (Live), Passion - It Is Finished (Live - feat. Melodie Malone).

duhovnostglasbasodobna krščanska glasbap. Pijobhajilomladi

Ritem srca

Nova pesem Bene Briški in tuje velikonočne novosti
Spoznali smo Beno Briški in njeno novo pesem Ostani z menoj, Gospod. Drug del oddaje pa smo namenili tujim velikonočnim novostim. Z nami so bili Chris McClarney in Jesus Culture, Elevation Worship, Passion ter Corey Voss.

V oddaji smo slišali: Alfa in Omega - Naš Kralj živi, Bena Briški - Ostani z menoj, Gospod, Corey Voss - Praise the King, Elevation Worship - Hallelujah Here Below (feat. Steffany Gretzinger), Chris McClarney - Hallelujah For The Cross (Live), Passion - It Is Finished (Live - feat. Melodie Malone).
VEČ ...|24. 4. 2019
Nova pesem Bene Briški in tuje velikonočne novosti
Spoznali smo Beno Briški in njeno novo pesem Ostani z menoj, Gospod. Drug del oddaje pa smo namenili tujim velikonočnim novostim. Z nami so bili Chris McClarney in Jesus Culture, Elevation Worship, Passion ter Corey Voss.

V oddaji smo slišali: Alfa in Omega - Naš Kralj živi, Bena Briški - Ostani z menoj, Gospod, Corey Voss - Praise the King, Elevation Worship - Hallelujah Here Below (feat. Steffany Gretzinger), Chris McClarney - Hallelujah For The Cross (Live), Passion - It Is Finished (Live - feat. Melodie Malone).

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

duhovnostglasbasodobna krščanska glasbap. Pijobhajilomladi

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 4. 2019
Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj v polnem razcvetu pomladi

Lepo vreme v teh dneh vse več ljudi privablja v naravo, pa tudi na tradicionalni razstavi cvetja in tulipanov v Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj. V arboretumu je tako letos zacvetelo več kot 350 sort tulipanov, Mozirski gaj pa že cveti in dehti v vseh barvah in vonjavah tulipanov, narcis, spominčic in ostalih pomladnih cvetlic.

Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj v polnem razcvetu pomladi

Lepo vreme v teh dneh vse več ljudi privablja v naravo, pa tudi na tradicionalni razstavi cvetja in tulipanov v Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj. V arboretumu je tako letos zacvetelo več kot 350 sort tulipanov, Mozirski gaj pa že cveti in dehti v vseh barvah in vonjavah tulipanov, narcis, spominčic in ostalih pomladnih cvetlic.

volčji potokmozirski gajtulipaniinfokmetijstvovrt

Informativni prispevki

Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj v polnem razcvetu pomladi
Lepo vreme v teh dneh vse več ljudi privablja v naravo, pa tudi na tradicionalni razstavi cvetja in tulipanov v Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj. V arboretumu je tako letos zacvetelo več kot 350 sort tulipanov, Mozirski gaj pa že cveti in dehti v vseh barvah in vonjavah tulipanov, narcis, spominčic in ostalih pomladnih cvetlic.
VEČ ...|24. 4. 2019
Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj v polnem razcvetu pomladi
Lepo vreme v teh dneh vse več ljudi privablja v naravo, pa tudi na tradicionalni razstavi cvetja in tulipanov v Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj. V arboretumu je tako letos zacvetelo več kot 350 sort tulipanov, Mozirski gaj pa že cveti in dehti v vseh barvah in vonjavah tulipanov, narcis, spominčic in ostalih pomladnih cvetlic.

Alen Salihović

volčji potokmozirski gajtulipaniinfokmetijstvovrt

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|21. 4. 2019
Gostili smo nadškofa Alojzija Cvikla

Objavili smo velikonočni pogovor z mariborskim nadškofom metropolitom Alojzijem Cviklom. Med drugim je odgovarjal na vprašanja o pomanjkanju duhovnikov, o finančnem stanju nadškofije ter o socialnih razmerah na mariborskem.

Gostili smo nadškofa Alojzija Cvikla

Objavili smo velikonočni pogovor z mariborskim nadškofom metropolitom Alojzijem Cviklom. Med drugim je odgovarjal na vprašanja o pomanjkanju duhovnikov, o finančnem stanju nadškofije ter o socialnih razmerah na mariborskem.

Cerkevdružbaduhovnostmladi

Utrip Cerkve v Sloveniji

Gostili smo nadškofa Alojzija Cvikla
Objavili smo velikonočni pogovor z mariborskim nadškofom metropolitom Alojzijem Cviklom. Med drugim je odgovarjal na vprašanja o pomanjkanju duhovnikov, o finančnem stanju nadškofije ter o socialnih razmerah na mariborskem.
VEČ ...|21. 4. 2019
Gostili smo nadškofa Alojzija Cvikla
Objavili smo velikonočni pogovor z mariborskim nadškofom metropolitom Alojzijem Cviklom. Med drugim je odgovarjal na vprašanja o pomanjkanju duhovnikov, o finančnem stanju nadškofije ter o socialnih razmerah na mariborskem.

Petra Stopar

Cerkevdružbaduhovnostmladi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 4. 2019
Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

rojakiinfoprazniki

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč med rojaki
O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.
VEČ ...|21. 4. 2019
Velika noč med rojaki
O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Matjaž Merljak

rojakiinfoprazniki

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 4. 2019
Intervju z mariborskim nadškofom Alojzijem Cviklom o aktualnih razmerah

Intervju z mariborskim nadškofom Alojzijem Cviklom o aktualnih razmerah

infoduhovnostpogovormladi

Informativni prispevki

Intervju z mariborskim nadškofom Alojzijem Cviklom o aktualnih razmerah
VEČ ...|21. 4. 2019
Intervju z mariborskim nadškofom Alojzijem Cviklom o aktualnih razmerah

Petra Stopar

infoduhovnostpogovormladi

Naš gost

VEČ ...|20. 4. 2019
P. Miha Žužek

Ob 25-letnici Radia Ognjišče v sobotnih oddajah Naš gost občasno objavljamo tudi pogovore iz našega arhiva. V popoldnevu velike sobote, po koncu letošnjega 14. radijskega misjona, smo zavrteli pogovor z enim najbolj znanih slovenskih jezuitov, p. Mihom Žužkom, dolgoletnim ljudskim misionarjem, voditeljem duhovnih vaj in občudovalcem stvarstva, s pomočjo katerega je predvsem mladim pomagal iskati bližino Stvarnika.

P. Miha Žužek

Ob 25-letnici Radia Ognjišče v sobotnih oddajah Naš gost občasno objavljamo tudi pogovore iz našega arhiva. V popoldnevu velike sobote, po koncu letošnjega 14. radijskega misjona, smo zavrteli pogovor z enim najbolj znanih slovenskih jezuitov, p. Mihom Žužkom, dolgoletnim ljudskim misionarjem, voditeljem duhovnih vaj in občudovalcem stvarstva, s pomočjo katerega je predvsem mladim pomagal iskati bližino Stvarnika.

pogovorspominduhovnost

Naš gost

P. Miha Žužek
Ob 25-letnici Radia Ognjišče v sobotnih oddajah Naš gost občasno objavljamo tudi pogovore iz našega arhiva. V popoldnevu velike sobote, po koncu letošnjega 14. radijskega misjona, smo zavrteli pogovor z enim najbolj znanih slovenskih jezuitov, p. Mihom Žužkom, dolgoletnim ljudskim misionarjem, voditeljem duhovnih vaj in občudovalcem stvarstva, s pomočjo katerega je predvsem mladim pomagal iskati bližino Stvarnika.
VEČ ...|20. 4. 2019
P. Miha Žužek
Ob 25-letnici Radia Ognjišče v sobotnih oddajah Naš gost občasno objavljamo tudi pogovore iz našega arhiva. V popoldnevu velike sobote, po koncu letošnjega 14. radijskega misjona, smo zavrteli pogovor z enim najbolj znanih slovenskih jezuitov, p. Mihom Žužkom, dolgoletnim ljudskim misionarjem, voditeljem duhovnih vaj in občudovalcem stvarstva, s pomočjo katerega je predvsem mladim pomagal iskati bližino Stvarnika.

Robert Božič

pogovorspominduhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|20. 4. 2019
Velika sobota, Mavrica in Stvarjenje

Pred veliko nočjo smo gostili Melito Košir, se veselili vesele novice, ki bo zadonela v vigiliji velike sobote, in slišali radijsko igro o stvarjenju sveta.

Velika sobota, Mavrica in Stvarjenje

Pred veliko nočjo smo gostili Melito Košir, se veselili vesele novice, ki bo zadonela v vigiliji velike sobote, in slišali radijsko igro o stvarjenju sveta.

otrocimladivzgoja

Sobotna iskrica

Velika sobota, Mavrica in Stvarjenje
Pred veliko nočjo smo gostili Melito Košir, se veselili vesele novice, ki bo zadonela v vigiliji velike sobote, in slišali radijsko igro o stvarjenju sveta.
VEČ ...|20. 4. 2019
Velika sobota, Mavrica in Stvarjenje
Pred veliko nočjo smo gostili Melito Košir, se veselili vesele novice, ki bo zadonela v vigiliji velike sobote, in slišali radijsko igro o stvarjenju sveta.

Jure Sešek

otrocimladivzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 4. 2019
Knjiga Jelke Reichamn ob njeni 80 letnici

Založba Mladinska knjiga je prestavila knjigo z naslovom Rasla je Jelka, ki je izšla ob 80 letnici ilustratorke Jelke Reichman. Gre za knjigo poezije, ki predstavlja pesmi, ki jih je Reichmanova ilustrirala v več kot 50 letih ustvarjalne poti.

Knjiga Jelke Reichamn ob njeni 80 letnici

Založba Mladinska knjiga je prestavila knjigo z naslovom Rasla je Jelka, ki je izšla ob 80 letnici ilustratorke Jelke Reichman. Gre za knjigo poezije, ki predstavlja pesmi, ki jih je Reichmanova ilustrirala v več kot 50 letih ustvarjalne poti.

Jelka Reichamn

Kulturni utrinki

Knjiga Jelke Reichamn ob njeni 80 letnici
Založba Mladinska knjiga je prestavila knjigo z naslovom Rasla je Jelka, ki je izšla ob 80 letnici ilustratorke Jelke Reichman. Gre za knjigo poezije, ki predstavlja pesmi, ki jih je Reichmanova ilustrirala v več kot 50 letih ustvarjalne poti.
VEČ ...|19. 4. 2019
Knjiga Jelke Reichamn ob njeni 80 letnici
Založba Mladinska knjiga je prestavila knjigo z naslovom Rasla je Jelka, ki je izšla ob 80 letnici ilustratorke Jelke Reichman. Gre za knjigo poezije, ki predstavlja pesmi, ki jih je Reichmanova ilustrirala v več kot 50 letih ustvarjalne poti.

Jože Bartolj

Jelka Reichamn

Kolokvij

VEČ ...|19. 4. 2019
Utrinki radijskega misijona Cerkev je mlada

Kolokvij na veliki petek prinaša predvsem razmislek - ob odlomkih iz našega radijskega misijona Cerkev je mlada ter ob primerni glasbi.

Utrinki radijskega misijona Cerkev je mlada

Kolokvij na veliki petek prinaša predvsem razmislek - ob odlomkih iz našega radijskega misijona Cerkev je mlada ter ob primerni glasbi.

mladiduhovnostpogovordružba

Kolokvij

Utrinki radijskega misijona Cerkev je mlada
Kolokvij na veliki petek prinaša predvsem razmislek - ob odlomkih iz našega radijskega misijona Cerkev je mlada ter ob primerni glasbi.
VEČ ...|19. 4. 2019
Utrinki radijskega misijona Cerkev je mlada
Kolokvij na veliki petek prinaša predvsem razmislek - ob odlomkih iz našega radijskega misijona Cerkev je mlada ter ob primerni glasbi.

Marjan Bunič

mladiduhovnostpogovordružba

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 4. 2019
»To je bilo potovanje iz teme v luč«

Med sobotno vigilijo katehumeni po vsem svetu prejmejo zakramente uvajanja v krščanstvo. Dva med njimi, ki sta zakramente prejela pred več desetletji, smo povprašali, kakšno spremembo je vera prinesla v njuno življenje.

»To je bilo potovanje iz teme v luč«

Med sobotno vigilijo katehumeni po vsem svetu prejmejo zakramente uvajanja v krščanstvo. Dva med njimi, ki sta zakramente prejela pred več desetletji, smo povprašali, kakšno spremembo je vera prinesla v njuno življenje.

duhovnostizobraževanjemladiodnosipogovor

Informativni prispevki

»To je bilo potovanje iz teme v luč«
Med sobotno vigilijo katehumeni po vsem svetu prejmejo zakramente uvajanja v krščanstvo. Dva med njimi, ki sta zakramente prejela pred več desetletji, smo povprašali, kakšno spremembo je vera prinesla v njuno življenje.
VEČ ...|18. 4. 2019
»To je bilo potovanje iz teme v luč«
Med sobotno vigilijo katehumeni po vsem svetu prejmejo zakramente uvajanja v krščanstvo. Dva med njimi, ki sta zakramente prejela pred več desetletji, smo povprašali, kakšno spremembo je vera prinesla v njuno življenje.

Marjana Debevec

duhovnostizobraževanjemladiodnosipogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 4. 2019
Martin Golob: Evharistija je največ, kar kristjani imamo

Sveta maša je srečanje vseh nas z Bogom, ki pride na oltar, je srečanje občestva, pravi župnik v Srednji vas Martin Golob. Na današnji veliki četrtek se namreč spominjamo, da je Jezus postavil sveto evharistijo, ustanovil duhovništvo in nam dal novo zapoved medsebojne ljubezni. Zgled pa nam je dal s tem, da je svojim učencem umil noge.

Martin Golob: Evharistija je največ, kar kristjani imamo

Sveta maša je srečanje vseh nas z Bogom, ki pride na oltar, je srečanje občestva, pravi župnik v Srednji vas Martin Golob. Na današnji veliki četrtek se namreč spominjamo, da je Jezus postavil sveto evharistijo, ustanovil duhovništvo in nam dal novo zapoved medsebojne ljubezni. Zgled pa nam je dal s tem, da je svojim učencem umil noge.

duhovnostmladiodnosiotrocipogovorvzgoja

Informativni prispevki

Martin Golob: Evharistija je največ, kar kristjani imamo
Sveta maša je srečanje vseh nas z Bogom, ki pride na oltar, je srečanje občestva, pravi župnik v Srednji vas Martin Golob. Na današnji veliki četrtek se namreč spominjamo, da je Jezus postavil sveto evharistijo, ustanovil duhovništvo in nam dal novo zapoved medsebojne ljubezni. Zgled pa nam je dal s tem, da je svojim učencem umil noge.
VEČ ...|18. 4. 2019
Martin Golob: Evharistija je največ, kar kristjani imamo
Sveta maša je srečanje vseh nas z Bogom, ki pride na oltar, je srečanje občestva, pravi župnik v Srednji vas Martin Golob. Na današnji veliki četrtek se namreč spominjamo, da je Jezus postavil sveto evharistijo, ustanovil duhovništvo in nam dal novo zapoved medsebojne ljubezni. Zgled pa nam je dal s tem, da je svojim učencem umil noge.

Marjana Debevec

duhovnostmladiodnosiotrocipogovorvzgoja

Pogovor o

VEČ ...|17. 4. 2019
Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.

Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.

Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.

Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.

pogovorduhovnostmladiodnosiotroci

Pogovor o

Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.
Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.
VEČ ...|17. 4. 2019
Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.
Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.

Petra Stopar

pogovorduhovnostmladiodnosiotroci

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 4. 2019
Predstavitev majskega Ognjišča

Majska številka mesečnika Ognjišče je tudi velikonočna, gosta meseca prof. Edo Škulj in Jurij Dobravec sta spregovorila o orglah, v prilogi je predstavljen Leonardo da Vinci, Nina Mozetič govori o delu z otrok in starši, ki so v procesu razveze, mladi pišejo o športu, predstavljajo Bee Geesus in za mlade pišejo o čustvih med fantom in dekletom. Urednik Matej Erjavec je predstavil še prilogi tokratne številke.

Predstavitev majskega Ognjišča

Majska številka mesečnika Ognjišče je tudi velikonočna, gosta meseca prof. Edo Škulj in Jurij Dobravec sta spregovorila o orglah, v prilogi je predstavljen Leonardo da Vinci, Nina Mozetič govori o delu z otrok in starši, ki so v procesu razveze, mladi pišejo o športu, predstavljajo Bee Geesus in za mlade pišejo o čustvih med fantom in dekletom. Urednik Matej Erjavec je predstavil še prilogi tokratne številke.

info

Informativni prispevki

Predstavitev majskega Ognjišča
Majska številka mesečnika Ognjišče je tudi velikonočna, gosta meseca prof. Edo Škulj in Jurij Dobravec sta spregovorila o orglah, v prilogi je predstavljen Leonardo da Vinci, Nina Mozetič govori o delu z otrok in starši, ki so v procesu razveze, mladi pišejo o športu, predstavljajo Bee Geesus in za mlade pišejo o čustvih med fantom in dekletom. Urednik Matej Erjavec je predstavil še prilogi tokratne številke.
VEČ ...|17. 4. 2019
Predstavitev majskega Ognjišča
Majska številka mesečnika Ognjišče je tudi velikonočna, gosta meseca prof. Edo Škulj in Jurij Dobravec sta spregovorila o orglah, v prilogi je predstavljen Leonardo da Vinci, Nina Mozetič govori o delu z otrok in starši, ki so v procesu razveze, mladi pišejo o športu, predstavljajo Bee Geesus in za mlade pišejo o čustvih med fantom in dekletom. Urednik Matej Erjavec je predstavil še prilogi tokratne številke.

Matjaž Merljak

info

Radijski misijon 2019

VEČ ...|13. 4. 2019
Nadškof Alojzij Cvikl: Bil sem izgubljen in Si me našel

Osrednji govornik današnjega dne je mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, eden od udeležencev sinode mladih, ki je potekala v Rimu. V nagovoru je izpostavil številne primere mladih in njihovega pogleda na vero. Poudaril je pomen spomina, ki ga mladi dobijo v mladosti. In če je ta spomin lep, potem se bodo v Cerkev lažje in prej vrnili in se tam čutili sprejete. Nadškof ugotavlja, da mladi Cerkev zapuščajo zaradi različnih razlogov, tudi zaradi tega, ker je morda preveč usmerjena v ta svet. Ob pričevanjih mladih, ki jih je slišal na sinodi v Rimu pa nadškof Cvikl izpostavlja, da si mladi želijo občutiti svetost Cerkve.

Nadškof Alojzij Cvikl: Bil sem izgubljen in Si me našel

Osrednji govornik današnjega dne je mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, eden od udeležencev sinode mladih, ki je potekala v Rimu. V nagovoru je izpostavil številne primere mladih in njihovega pogleda na vero. Poudaril je pomen spomina, ki ga mladi dobijo v mladosti. In če je ta spomin lep, potem se bodo v Cerkev lažje in prej vrnili in se tam čutili sprejete. Nadškof ugotavlja, da mladi Cerkev zapuščajo zaradi različnih razlogov, tudi zaradi tega, ker je morda preveč usmerjena v ta svet. Ob pričevanjih mladih, ki jih je slišal na sinodi v Rimu pa nadškof Cvikl izpostavlja, da si mladi želijo občutiti svetost Cerkve.

Radijski misijon 2019duhovnost

Radijski misijon 2019

Nadškof Alojzij Cvikl: Bil sem izgubljen in Si me našel
Osrednji govornik današnjega dne je mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, eden od udeležencev sinode mladih, ki je potekala v Rimu. V nagovoru je izpostavil številne primere mladih in njihovega pogleda na vero. Poudaril je pomen spomina, ki ga mladi dobijo v mladosti. In če je ta spomin lep, potem se bodo v Cerkev lažje in prej vrnili in se tam čutili sprejete. Nadškof ugotavlja, da mladi Cerkev zapuščajo zaradi različnih razlogov, tudi zaradi tega, ker je morda preveč usmerjena v ta svet. Ob pričevanjih mladih, ki jih je slišal na sinodi v Rimu pa nadškof Cvikl izpostavlja, da si mladi želijo občutiti svetost Cerkve.
VEČ ...|13. 4. 2019
Nadškof Alojzij Cvikl: Bil sem izgubljen in Si me našel
Osrednji govornik današnjega dne je mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, eden od udeležencev sinode mladih, ki je potekala v Rimu. V nagovoru je izpostavil številne primere mladih in njihovega pogleda na vero. Poudaril je pomen spomina, ki ga mladi dobijo v mladosti. In če je ta spomin lep, potem se bodo v Cerkev lažje in prej vrnili in se tam čutili sprejete. Nadškof ugotavlja, da mladi Cerkev zapuščajo zaradi različnih razlogov, tudi zaradi tega, ker je morda preveč usmerjena v ta svet. Ob pričevanjih mladih, ki jih je slišal na sinodi v Rimu pa nadškof Cvikl izpostavlja, da si mladi želijo občutiti svetost Cerkve.

Alojzij Cvikl

Radijski misijon 2019duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|13. 4. 2019
Pred Cvetno nedeljo in Velikim tednom

Je prav, da v molitvi tikamo Gospoda? Spoštljivo smo se zazrli v skrivnosti dni, ki jih bomo podoživljali v velikonočnem tridnevju, slišali zahvalo stare oljke in skladbe, ki v nas krepijo pričakovanje vstajenja.

Pred Cvetno nedeljo in Velikim tednom

Je prav, da v molitvi tikamo Gospoda? Spoštljivo smo se zazrli v skrivnosti dni, ki jih bomo podoživljali v velikonočnem tridnevju, slišali zahvalo stare oljke in skladbe, ki v nas krepijo pričakovanje vstajenja.

mladiotrocidružbaduhovnost

Sobotna iskrica

Pred Cvetno nedeljo in Velikim tednom
Je prav, da v molitvi tikamo Gospoda? Spoštljivo smo se zazrli v skrivnosti dni, ki jih bomo podoživljali v velikonočnem tridnevju, slišali zahvalo stare oljke in skladbe, ki v nas krepijo pričakovanje vstajenja.
VEČ ...|13. 4. 2019
Pred Cvetno nedeljo in Velikim tednom
Je prav, da v molitvi tikamo Gospoda? Spoštljivo smo se zazrli v skrivnosti dni, ki jih bomo podoživljali v velikonočnem tridnevju, slišali zahvalo stare oljke in skladbe, ki v nas krepijo pričakovanje vstajenja.

Jure Sešek

mladiotrocidružbaduhovnost

Radijski misijon 2019

VEČ ...|12. 4. 2019
Večerni pogovor: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi

V pogovoru, ki so ga oblikovali tudi poslušalci, se je pater Toni Brinjovc dotaknil odnosa do starejših, bolnikov in žalujočih. Povdaril je, da je treba uspoštevati posameznika: njegov način žalovanja.

Večerni pogovor: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi

V pogovoru, ki so ga oblikovali tudi poslušalci, se je pater Toni Brinjovc dotaknil odnosa do starejših, bolnikov in žalujočih. Povdaril je, da je treba uspoštevati posameznika: njegov način žalovanja.

Radijski misijon 2019duhovnostpogovor

Radijski misijon 2019

Večerni pogovor: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi
V pogovoru, ki so ga oblikovali tudi poslušalci, se je pater Toni Brinjovc dotaknil odnosa do starejših, bolnikov in žalujočih. Povdaril je, da je treba uspoštevati posameznika: njegov način žalovanja.
VEČ ...|12. 4. 2019
Večerni pogovor: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi
V pogovoru, ki so ga oblikovali tudi poslušalci, se je pater Toni Brinjovc dotaknil odnosa do starejših, bolnikov in žalujočih. Povdaril je, da je treba uspoštevati posameznika: njegov način žalovanja.

Mateja Subotičanec

Radijski misijon 2019duhovnostpogovor

Radijski misijon 2019

VEČ ...|12. 4. 2019
P. Toni Brinjovc: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi

Pater Toni Brinjovc se je dotaknil z boleznijo preizkušanih ljudi. Bolezen je lahko tudi priložnost in blagoslov. Svoj nagovor je sklenil z mislijo Sv. Edith Stein: Ljubezen da smisel bolečini, bolečina pa poglobi ljubezen.

P. Toni Brinjovc: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi

Pater Toni Brinjovc se je dotaknil z boleznijo preizkušanih ljudi. Bolezen je lahko tudi priložnost in blagoslov. Svoj nagovor je sklenil z mislijo Sv. Edith Stein: Ljubezen da smisel bolečini, bolečina pa poglobi ljubezen.

Radijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

P. Toni Brinjovc: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi
Pater Toni Brinjovc se je dotaknil z boleznijo preizkušanih ljudi. Bolezen je lahko tudi priložnost in blagoslov. Svoj nagovor je sklenil z mislijo Sv. Edith Stein: Ljubezen da smisel bolečini, bolečina pa poglobi ljubezen.
VEČ ...|12. 4. 2019
P. Toni Brinjovc: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi
Pater Toni Brinjovc se je dotaknil z boleznijo preizkušanih ljudi. Bolezen je lahko tudi priložnost in blagoslov. Svoj nagovor je sklenil z mislijo Sv. Edith Stein: Ljubezen da smisel bolečini, bolečina pa poglobi ljubezen.

Toni Brinjovc

Radijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

VEČ ...|12. 4. 2019
Drugi pogled - s. Emanuela Žerdin: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi

Ob naslovu šestega dne radijskega misijona Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi, je v Drugem pogledu razmišljala uršulinka s. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja.

Drugi pogled - s. Emanuela Žerdin: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi

Ob naslovu šestega dne radijskega misijona Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi, je v Drugem pogledu razmišljala uršulinka s. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja.

Radijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

Drugi pogled - s. Emanuela Žerdin: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi
Ob naslovu šestega dne radijskega misijona Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi, je v Drugem pogledu razmišljala uršulinka s. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja.
VEČ ...|12. 4. 2019
Drugi pogled - s. Emanuela Žerdin: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi
Ob naslovu šestega dne radijskega misijona Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi, je v Drugem pogledu razmišljala uršulinka s. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja.

Radio Ognjišče

Radijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

VEČ ...|11. 4. 2019
Večerni pogovor: V primerjavi z drugimi sem kar v redu

O spovedi in pomenu podobe Boga so se pogovarjali mladi (Ana Vanessa Bogataj, Frama; Nikolaj Candellari, Skupnost Emanuel; Martin Robba, Mladi odrasli za Kristusa) in kapucin br. Jaro Knežević.

Večerni pogovor: V primerjavi z drugimi sem kar v redu

O spovedi in pomenu podobe Boga so se pogovarjali mladi (Ana Vanessa Bogataj, Frama; Nikolaj Candellari, Skupnost Emanuel; Martin Robba, Mladi odrasli za Kristusa) in kapucin br. Jaro Knežević.

duhovnostRadijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

Večerni pogovor: V primerjavi z drugimi sem kar v redu
O spovedi in pomenu podobe Boga so se pogovarjali mladi (Ana Vanessa Bogataj, Frama; Nikolaj Candellari, Skupnost Emanuel; Martin Robba, Mladi odrasli za Kristusa) in kapucin br. Jaro Knežević.
VEČ ...|11. 4. 2019
Večerni pogovor: V primerjavi z drugimi sem kar v redu
O spovedi in pomenu podobe Boga so se pogovarjali mladi (Ana Vanessa Bogataj, Frama; Nikolaj Candellari, Skupnost Emanuel; Martin Robba, Mladi odrasli za Kristusa) in kapucin br. Jaro Knežević.

Radio Ognjišče

duhovnostRadijski misijon 2019

Svetovalnica

VEČ ...|10. 4. 2019
S. Božena Kutnar in s. Marjeta Pia Cevc

O mladostni podobi Cerkve in o tem, da smo lahko mladi v srcu tudi če smo že v letih. Sestra Božena Kutnar in sestra Marjeta Pia Cevc sta z nami delili tudi svojo osebno izkušnjo.

S. Božena Kutnar in s. Marjeta Pia Cevc

O mladostni podobi Cerkve in o tem, da smo lahko mladi v srcu tudi če smo že v letih. Sestra Božena Kutnar in sestra Marjeta Pia Cevc sta z nami delili tudi svojo osebno izkušnjo.

Radijski misijon 2019pogovorduhovnost

Svetovalnica

S. Božena Kutnar in s. Marjeta Pia Cevc
O mladostni podobi Cerkve in o tem, da smo lahko mladi v srcu tudi če smo že v letih. Sestra Božena Kutnar in sestra Marjeta Pia Cevc sta z nami delili tudi svojo osebno izkušnjo.
VEČ ...|10. 4. 2019
S. Božena Kutnar in s. Marjeta Pia Cevc
O mladostni podobi Cerkve in o tem, da smo lahko mladi v srcu tudi če smo že v letih. Sestra Božena Kutnar in sestra Marjeta Pia Cevc sta z nami delili tudi svojo osebno izkušnjo.

Jože Bartolj

Radijski misijon 2019pogovorduhovnost

Radijski misijon 2019

VEČ ...|10. 4. 2019
Večerni pogovor: Tudi jaz bom enkrat star

Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?

Večerni pogovor: Tudi jaz bom enkrat star

Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?

družbaduhovnoststarostsmrtmladiodnosi

Radijski misijon 2019

Večerni pogovor: Tudi jaz bom enkrat star
Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?
VEČ ...|10. 4. 2019
Večerni pogovor: Tudi jaz bom enkrat star
Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?

Jure Sešek

družbaduhovnoststarostsmrtmladiodnosi

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 5. 2019
Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti

Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.

Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti

Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.

Matjaž Merljak

rojakiinfoargentinakoroška

Naš gost

VEČ ...|18. 5. 2019
Slavko Avsenik (arhivski pogovor)

Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.

Slavko Avsenik (arhivski pogovor)

Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.

Jure Sešek

Slavko Avsenikavsenikova glasbapogovorkulturaglasbaNaš gost

Svetovalnica

VEČ ...|21. 5. 2019
Mediacija

V Svetovalnici je bil naš gost Marko Iršič iz zavoda Rakmo. Gre za center za mediacijo in obvladovanje konfliktov. Spregovoril je o tem kako poteka proces in kako uspešen je.

Mediacija

V Svetovalnici je bil naš gost Marko Iršič iz zavoda Rakmo. Gre za center za mediacijo in obvladovanje konfliktov. Spregovoril je o tem kako poteka proces in kako uspešen je.

Tanja Dominko

pogovorsvetovanjemediacija

Komentar tedna

VEČ ...|17. 5. 2019
Veliki in mali v Evropi

Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.

Veliki in mali v Evropi

Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 5. 2019
DDr. Klemen Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP

Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem na čem bo morala unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal tudi v svoji knjigi.

DDr. Klemen Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP

Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem na čem bo morala unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal tudi v svoji knjigi.

Alen Salihović

politikapogovordružba

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 5. 2019
O koncertu srednjeveške glasbe v Crngrobu

Umetniški vodja Majskih koncertov v Crngrobu Janez Jocif o koncertu srednjeveške glasbe zasedbe Cappella Carniola.

O koncertu srednjeveške glasbe v Crngrobu

Umetniški vodja Majskih koncertov v Crngrobu Janez Jocif o koncertu srednjeveške glasbe zasedbe Cappella Carniola.

Jože Bartolj

Janez JocifCappella Carniola

Naš pogled

VEČ ...|21. 5. 2019
Vse je relativno. Tudi ta trditev?!

Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.

Vse je relativno. Tudi ta trditev?!

Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosidružbakomentarpolitika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 5. 2019
Ocenjevanje suhomesnatih izdelkov na KGZ Ljubljana

Letošnja zima je bila zelo zahtevna za zorenje domačih suhomesnatih izdelkov, pravi Barbara Lapuh, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Kljub temu so nekaterim uspeli odlični izdelki. Vas zanima katerim? Prisluhnite!

Ocenjevanje suhomesnatih izdelkov na KGZ Ljubljana

Letošnja zima je bila zelo zahtevna za zorenje domačih suhomesnatih izdelkov, pravi Barbara Lapuh, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Kljub temu so nekaterim uspeli odlični izdelki. Vas zanima katerim? Prisluhnite!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|21. 5. 2019
Mediacija

V Svetovalnici je bil naš gost Marko Iršič iz zavoda Rakmo. Gre za center za mediacijo in obvladovanje konfliktov. Spregovoril je o tem kako poteka proces in kako uspešen je.

Mediacija

V Svetovalnici je bil naš gost Marko Iršič iz zavoda Rakmo. Gre za center za mediacijo in obvladovanje konfliktov. Spregovoril je o tem kako poteka proces in kako uspešen je.

Tanja Dominko

pogovorsvetovanjemediacija