Od slike do besede

VEČ ...|28. 6. 2022
dr. Staneta Grande - Pot v samoslovenstvo

Pot v samoslovenstvo je naslov nove knjige zgodovinarja dr. Staneta Grande. Izšla je pri založbi Družina, predstavili smo jo oddaji Od slike do besede.

dr. Staneta Grande - Pot v samoslovenstvo

Pot v samoslovenstvo je naslov nove knjige zgodovinarja dr. Staneta Grande. Izšla je pri založbi Družina, predstavili smo jo oddaji Od slike do besede.

kultura

Od slike do besede

dr. Staneta Grande - Pot v samoslovenstvo

Pot v samoslovenstvo je naslov nove knjige zgodovinarja dr. Staneta Grande. Izšla je pri založbi Družina, predstavili smo jo oddaji Od slike do besede.

VEČ ...|28. 6. 2022
dr. Staneta Grande - Pot v samoslovenstvo

Pot v samoslovenstvo je naslov nove knjige zgodovinarja dr. Staneta Grande. Izšla je pri založbi Družina, predstavili smo jo oddaji Od slike do besede.

Mateja Subotičanec

kultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 6. 2022
Rokodelske dejavnosti

V Zakladi naše dediščine smo z Mijo Bokal, ki prihaja iz Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, govorili o novem zakonu za ureditev rokodelske dejavnosti.

Rokodelske dejavnosti

V Zakladi naše dediščine smo z Mijo Bokal, ki prihaja iz Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, govorili o novem zakonu za ureditev rokodelske dejavnosti.

kulturanarava

Zakladi naše dediščine

Rokodelske dejavnosti

V Zakladi naše dediščine smo z Mijo Bokal, ki prihaja iz Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, govorili o novem zakonu za ureditev rokodelske dejavnosti.

VEČ ...|28. 6. 2022
Rokodelske dejavnosti

V Zakladi naše dediščine smo z Mijo Bokal, ki prihaja iz Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, govorili o novem zakonu za ureditev rokodelske dejavnosti.

Nataša Ličen

kulturanarava

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 6. 2022
Šupeter po domače - Festival Radovljica 2022

Šupeter po domače - Festival Radovljica 2022

kulturaglasbaŠupeterFestival Radovljica

Kulturni utrinki

Šupeter po domače - Festival Radovljica 2022
VEČ ...|28. 6. 2022
Šupeter po domače - Festival Radovljica 2022

Jože Bartolj

kulturaglasbaŠupeterFestival Radovljica

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 6. 2022
Darinka Kozinc o svoji knjigi Ob ognjišču

Kulturni utrinki

Darinka Kozinc o svoji knjigi Ob ognjišču
VEČ ...|27. 6. 2022

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 6. 2022
Kresnika prejel Roman Rozina - Festival Lent - Folklora Cirkovce

Kulturni utrinki

Kresnika prejel Roman Rozina - Festival Lent - Folklora Cirkovce
VEČ ...|24. 6. 2022

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|23. 6. 2022
Založba Salve in prva knjigvarna pri nas

Založba Salve je priznana tudi po osebnem pristopu. Tiskajo diplome in ostala dela posameznikov, v le enem ali v le nekaj izvodih. Mnogi pišejo dnevnike, morda spomine, krajevne, vaške kronike, ali za določeno osebo pripravijo rokovnik kot dar, zato si želijo, da bi bilo njihovo delo kakovostno stiskano ter vpeto med platnice. O tem smo se pogovarjali z Markom Mulejem, vodjo tiska. Direktor založbe Gašper Berčič pa je naznanil odprtje prve knjigarne-kavarne Knjigvarne Don Bosco pri nas, na Rakovniku.    

Založba Salve in prva knjigvarna pri nas

Založba Salve je priznana tudi po osebnem pristopu. Tiskajo diplome in ostala dela posameznikov, v le enem ali v le nekaj izvodih. Mnogi pišejo dnevnike, morda spomine, krajevne, vaške kronike, ali za določeno osebo pripravijo rokovnik kot dar, zato si želijo, da bi bilo njihovo delo kakovostno stiskano ter vpeto med platnice. O tem smo se pogovarjali z Markom Mulejem, vodjo tiska. Direktor založbe Gašper Berčič pa je naznanil odprtje prve knjigarne-kavarne Knjigvarne Don Bosco pri nas, na Rakovniku.    

izobraževanjepodjetništvokulturadružba

Ni meje za dobre ideje

Založba Salve in prva knjigvarna pri nas

Založba Salve je priznana tudi po osebnem pristopu. Tiskajo diplome in ostala dela posameznikov, v le enem ali v le nekaj izvodih. Mnogi pišejo dnevnike, morda spomine, krajevne, vaške kronike, ali za določeno osebo pripravijo rokovnik kot dar, zato si želijo, da bi bilo njihovo delo kakovostno stiskano ter vpeto med platnice. O tem smo se pogovarjali z Markom Mulejem, vodjo tiska. Direktor založbe Gašper Berčič pa je naznanil odprtje prve knjigarne-kavarne Knjigvarne Don Bosco pri nas, na Rakovniku.    

VEČ ...|23. 6. 2022
Založba Salve in prva knjigvarna pri nas

Založba Salve je priznana tudi po osebnem pristopu. Tiskajo diplome in ostala dela posameznikov, v le enem ali v le nekaj izvodih. Mnogi pišejo dnevnike, morda spomine, krajevne, vaške kronike, ali za določeno osebo pripravijo rokovnik kot dar, zato si želijo, da bi bilo njihovo delo kakovostno stiskano ter vpeto med platnice. O tem smo se pogovarjali z Markom Mulejem, vodjo tiska. Direktor založbe Gašper Berčič pa je naznanil odprtje prve knjigarne-kavarne Knjigvarne Don Bosco pri nas, na Rakovniku.    

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvokulturadružba

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 6. 2022
Marija Palovšnik o proslavi in Čušinovem likovnem natečaju

Marija Palovšnik o proslavi in Čušinovem likovnem natečaju

kulturalikovna umetnostnatečaj branka ČušinaMarija Palovšnik

Kulturni utrinki

Marija Palovšnik o proslavi in Čušinovem likovnem natečaju
VEČ ...|23. 6. 2022
Marija Palovšnik o proslavi in Čušinovem likovnem natečaju

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostnatečaj branka ČušinaMarija Palovšnik

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|22. 6. 2022
Ditka

Ob 20h nam je v Glasbenem medgeneracijskem večeru delala družbo mlada samosvoja koroška glasbenica Ditka, ki je pred izdajo svojega četrtega albuma. 

Ditka

Ob 20h nam je v Glasbenem medgeneracijskem večeru delala družbo mlada samosvoja koroška glasbenica Ditka, ki je pred izdajo svojega četrtega albuma. 

mladistariglasbakulturazabava

Glasbeni medgeneracijski večer

Ditka

Ob 20h nam je v Glasbenem medgeneracijskem večeru delala družbo mlada samosvoja koroška glasbenica Ditka, ki je pred izdajo svojega četrtega albuma. 

VEČ ...|22. 6. 2022
Ditka

Ob 20h nam je v Glasbenem medgeneracijskem večeru delala družbo mlada samosvoja koroška glasbenica Ditka, ki je pred izdajo svojega četrtega albuma. 

Marjan BuničJure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 6. 2022
Izšla je monografija Pod Homškim hribom

Kulturni utrinki

Izšla je monografija Pod Homškim hribom
VEČ ...|22. 6. 2022

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 6. 2022
Umetnost vezenja

Pri KUD Sejalec Besnica je aprila 2022 izšel priročnik za vezenje z naslovom UMETNOST VEZENJA, avtorice Marije Šolar. V pogovoru za naš radio je opisala od kod ji veselje do vezenja, koliko tehnik, tudi iz svetovne dediščine vezenja, je zaobjela v priročniku, komu je namenjen in kaj ji vezenje pomeni. Njeni izdelki in umetnine iz vezenja ostalih mojstric iz skupine Sejalčevih vezilj, Marije Sušnik, Angelce Sušnik, Marije Bertoncelj, Marije Skvarča, Valentine Grad in Silve Šifrer, so bile večkrat tudi razstavljene. 

Umetnost vezenja

Pri KUD Sejalec Besnica je aprila 2022 izšel priročnik za vezenje z naslovom UMETNOST VEZENJA, avtorice Marije Šolar. V pogovoru za naš radio je opisala od kod ji veselje do vezenja, koliko tehnik, tudi iz svetovne dediščine vezenja, je zaobjela v priročniku, komu je namenjen in kaj ji vezenje pomeni. Njeni izdelki in umetnine iz vezenja ostalih mojstric iz skupine Sejalčevih vezilj, Marije Sušnik, Angelce Sušnik, Marije Bertoncelj, Marije Skvarča, Valentine Grad in Silve Šifrer, so bile večkrat tudi razstavljene. 

dediščinaizročilokultura

Zakladi naše dediščine

Umetnost vezenja

Pri KUD Sejalec Besnica je aprila 2022 izšel priročnik za vezenje z naslovom UMETNOST VEZENJA, avtorice Marije Šolar. V pogovoru za naš radio je opisala od kod ji veselje do vezenja, koliko tehnik, tudi iz svetovne dediščine vezenja, je zaobjela v priročniku, komu je namenjen in kaj ji vezenje pomeni. Njeni izdelki in umetnine iz vezenja ostalih mojstric iz skupine Sejalčevih vezilj, Marije Sušnik, Angelce Sušnik, Marije Bertoncelj, Marije Skvarča, Valentine Grad in Silve Šifrer, so bile večkrat tudi razstavljene. 

VEČ ...|21. 6. 2022
Umetnost vezenja

Pri KUD Sejalec Besnica je aprila 2022 izšel priročnik za vezenje z naslovom UMETNOST VEZENJA, avtorice Marije Šolar. V pogovoru za naš radio je opisala od kod ji veselje do vezenja, koliko tehnik, tudi iz svetovne dediščine vezenja, je zaobjela v priročniku, komu je namenjen in kaj ji vezenje pomeni. Njeni izdelki in umetnine iz vezenja ostalih mojstric iz skupine Sejalčevih vezilj, Marije Sušnik, Angelce Sušnik, Marije Bertoncelj, Marije Skvarča, Valentine Grad in Silve Šifrer, so bile večkrat tudi razstavljene. 

Nataša Ličen

dediščinaizročilokultura

Sol in luč

VEČ ...|21. 6. 2022
Ponovitev oddaje: Popolna harmonija - Schumannova resonanca - srčni utrip Zemlje.

V trenutkih, ko kaos pretresa ves svet, ko smo obsojeni na nemo opazovanje stisk ljudi, ki so se nedolžni znašli v epicentru takšnih in drugačnih viharjev, nam ostane morda edino zatočišče mir in spokojnost svetišča presežnega. Proti kaosu se lahko borimo samo s harmonijo. V oddaji Sol in luč smo se prepustili popolni harmoniji, glasbi, ki jo najdemo skoraj samo še v naravi, glasbi, ki zdravi.

Ponovitev oddaje: Popolna harmonija - Schumannova resonanca - srčni utrip Zemlje.

V trenutkih, ko kaos pretresa ves svet, ko smo obsojeni na nemo opazovanje stisk ljudi, ki so se nedolžni znašli v epicentru takšnih in drugačnih viharjev, nam ostane morda edino zatočišče mir in spokojnost svetišča presežnega. Proti kaosu se lahko borimo samo s harmonijo. V oddaji Sol in luč smo se prepustili popolni harmoniji, glasbi, ki jo najdemo skoraj samo še v naravi, glasbi, ki zdravi.

duhovnostkulturanaravaodnosi

Sol in luč

Ponovitev oddaje: Popolna harmonija - Schumannova resonanca - srčni utrip Zemlje.

V trenutkih, ko kaos pretresa ves svet, ko smo obsojeni na nemo opazovanje stisk ljudi, ki so se nedolžni znašli v epicentru takšnih in drugačnih viharjev, nam ostane morda edino zatočišče mir in spokojnost svetišča presežnega. Proti kaosu se lahko borimo samo s harmonijo. V oddaji Sol in luč smo se prepustili popolni harmoniji, glasbi, ki jo najdemo skoraj samo še v naravi, glasbi, ki zdravi.

VEČ ...|21. 6. 2022
Ponovitev oddaje: Popolna harmonija - Schumannova resonanca - srčni utrip Zemlje.

V trenutkih, ko kaos pretresa ves svet, ko smo obsojeni na nemo opazovanje stisk ljudi, ki so se nedolžni znašli v epicentru takšnih in drugačnih viharjev, nam ostane morda edino zatočišče mir in spokojnost svetišča presežnega. Proti kaosu se lahko borimo samo s harmonijo. V oddaji Sol in luč smo se prepustili popolni harmoniji, glasbi, ki jo najdemo skoraj samo še v naravi, glasbi, ki zdravi.

Tadej Sadar

duhovnostkulturanaravaodnosi

Od slike do besede

VEČ ...|21. 6. 2022
Kajetan Gantar Lambert Erlich v spomin

V 92. letu starosti je na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi v četrtek, 16. junija, umrl akademik Kajetan Gantar. Klasični filolog in letošnji dobitnik Prešernove nagrade je bil eden največjih intelektualcev svoje generacije. Poslušate lahko predavanje dr. Kajetana Gantarja iz leta 2006, ko je na Svetih Višarjah spregovoril pod naslovom Mejnik, ki narodov ne ločuje, temveč jih združuje. Ost njegovega razmišljanja je bil umorjeni in v narodnem spominu še vedno očrnjeni prof. Lambert Erlich. 80 let od njegovega umora je minilo ravno mesec dni nazaj (26. maja) in tako smo v oddaji vsebinsko povezali dva velika Slovenca Lamberta Erlicha in Kajetana Gantarja.


 

Kajetan Gantar Lambert Erlich v spomin

V 92. letu starosti je na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi v četrtek, 16. junija, umrl akademik Kajetan Gantar. Klasični filolog in letošnji dobitnik Prešernove nagrade je bil eden največjih intelektualcev svoje generacije. Poslušate lahko predavanje dr. Kajetana Gantarja iz leta 2006, ko je na Svetih Višarjah spregovoril pod naslovom Mejnik, ki narodov ne ločuje, temveč jih združuje. Ost njegovega razmišljanja je bil umorjeni in v narodnem spominu še vedno očrnjeni prof. Lambert Erlich. 80 let od njegovega umora je minilo ravno mesec dni nazaj (26. maja) in tako smo v oddaji vsebinsko povezali dva velika Slovenca Lamberta Erlicha in Kajetana Gantarja.


 

kulturaliteraturaKajetan GantarLambert ErlichSrečanje treh Slovenij 2006

Od slike do besede

Kajetan Gantar Lambert Erlich v spomin

V 92. letu starosti je na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi v četrtek, 16. junija, umrl akademik Kajetan Gantar. Klasični filolog in letošnji dobitnik Prešernove nagrade je bil eden največjih intelektualcev svoje generacije. Poslušate lahko predavanje dr. Kajetana Gantarja iz leta 2006, ko je na Svetih Višarjah spregovoril pod naslovom Mejnik, ki narodov ne ločuje, temveč jih združuje. Ost njegovega razmišljanja je bil umorjeni in v narodnem spominu še vedno očrnjeni prof. Lambert Erlich. 80 let od njegovega umora je minilo ravno mesec dni nazaj (26. maja) in tako smo v oddaji vsebinsko povezali dva velika Slovenca Lamberta Erlicha in Kajetana Gantarja.


 

VEČ ...|21. 6. 2022
Kajetan Gantar Lambert Erlich v spomin

V 92. letu starosti je na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi v četrtek, 16. junija, umrl akademik Kajetan Gantar. Klasični filolog in letošnji dobitnik Prešernove nagrade je bil eden največjih intelektualcev svoje generacije. Poslušate lahko predavanje dr. Kajetana Gantarja iz leta 2006, ko je na Svetih Višarjah spregovoril pod naslovom Mejnik, ki narodov ne ločuje, temveč jih združuje. Ost njegovega razmišljanja je bil umorjeni in v narodnem spominu še vedno očrnjeni prof. Lambert Erlich. 80 let od njegovega umora je minilo ravno mesec dni nazaj (26. maja) in tako smo v oddaji vsebinsko povezali dva velika Slovenca Lamberta Erlicha in Kajetana Gantarja.


 

Jože Bartolj

kulturaliteraturaKajetan GantarLambert ErlichSrečanje treh Slovenij 2006

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 6. 2022
Tanja Drašler o državnem prvenstvu folklornih skupin

Tanja Drašler o državnem prvenstvu folklornih skupin

kulturaTanja Drašlerfolklorasrečanje folklornih skupin Žalec 2022

Kulturni utrinki

Tanja Drašler o državnem prvenstvu folklornih skupin
VEČ ...|21. 6. 2022
Tanja Drašler o državnem prvenstvu folklornih skupin

Jože Bartolj

kulturaTanja Drašlerfolklorasrečanje folklornih skupin Žalec 2022

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 6. 2022
Marjan Grdadolnik o festivalu Cantabile

Marjan Grdadolnik o festivalu Cantabile

kulturaglasbaMarjan GrdadolnikFestival Cantabile

Kulturni utrinki

Marjan Grdadolnik o festivalu Cantabile
VEČ ...|20. 6. 2022
Marjan Grdadolnik o festivalu Cantabile

Jože Bartolj

kulturaglasbaMarjan GrdadolnikFestival Cantabile

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|19. 6. 2022
Arhar Vojan Tihomir (1922 - 2007)

Bil je pesnik, pisatelj, publicist in bibliotekar. Med vojno v Gonarsu in na prisilnem delu. Končal je študij zgodovine, zemljepisa in psihologije. Delal je v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah in uporavnih službah. Znan je predvsem kot odličen pesnik za najmlajše; številne pesmi so doživele uglasbitve. Pisal je tudi za odrasle. Po upokojitvi je živel v Stični, napisal knjigo osv. Bernardu, p. Simonu Ašiču in zgodovinski prikaz obnovljene stiške opatije Oživljena tihota. 

Arhar Vojan Tihomir (1922 - 2007)

Bil je pesnik, pisatelj, publicist in bibliotekar. Med vojno v Gonarsu in na prisilnem delu. Končal je študij zgodovine, zemljepisa in psihologije. Delal je v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah in uporavnih službah. Znan je predvsem kot odličen pesnik za najmlajše; številne pesmi so doživele uglasbitve. Pisal je tudi za odrasle. Po upokojitvi je živel v Stični, napisal knjigo osv. Bernardu, p. Simonu Ašiču in zgodovinski prikaz obnovljene stiške opatije Oživljena tihota. 

spominZgodbe za otrokekulturamladiotroci

Graditelji slovenskega doma

Arhar Vojan Tihomir (1922 - 2007)

Bil je pesnik, pisatelj, publicist in bibliotekar. Med vojno v Gonarsu in na prisilnem delu. Končal je študij zgodovine, zemljepisa in psihologije. Delal je v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah in uporavnih službah. Znan je predvsem kot odličen pesnik za najmlajše; številne pesmi so doživele uglasbitve. Pisal je tudi za odrasle. Po upokojitvi je živel v Stični, napisal knjigo osv. Bernardu, p. Simonu Ašiču in zgodovinski prikaz obnovljene stiške opatije Oživljena tihota. 

VEČ ...|19. 6. 2022
Arhar Vojan Tihomir (1922 - 2007)

Bil je pesnik, pisatelj, publicist in bibliotekar. Med vojno v Gonarsu in na prisilnem delu. Končal je študij zgodovine, zemljepisa in psihologije. Delal je v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah in uporavnih službah. Znan je predvsem kot odličen pesnik za najmlajše; številne pesmi so doživele uglasbitve. Pisal je tudi za odrasle. Po upokojitvi je živel v Stični, napisal knjigo osv. Bernardu, p. Simonu Ašiču in zgodovinski prikaz obnovljene stiške opatije Oživljena tihota. 

Tone Gorjup

spominZgodbe za otrokekulturamladiotroci

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 6. 2022
Anamarija Stibilj Šajn ob 30 letnici delavnice Slovenija odprta za umetnost

Anamarija Stibilj Šajn ob 30 letnici delavnice Slovenija odprta za umetnost

kulturalikovna umetnostSlovenija odprta za umetnostAnamarija Stibilj ŠajnKlavdij Tutta

Kulturni utrinki

Anamarija Stibilj Šajn ob 30 letnici delavnice Slovenija odprta za umetnost
VEČ ...|17. 6. 2022
Anamarija Stibilj Šajn ob 30 letnici delavnice Slovenija odprta za umetnost

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostSlovenija odprta za umetnostAnamarija Stibilj ŠajnKlavdij Tutta

Mladoskop

VEČ ...|16. 6. 2022
Slovenski rokodelski tabor 2022 za mlade

Člani Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije na pobudo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo med poletnimi počitnicami prvič organizira Slovenskio rokodelski tabor za mlade, ki bo v kar sedmih rokodelskih centrih in v različnih slovenskih krajih, v Ribnici, na Dolah pri Litiji, v Moravčah, Slovenski Bistrici, Veržeju in v Škofji Loki. Več na: www.rokodelci.si. Tabor je predstavila Mija Bokal.

Slovenski rokodelski tabor 2022 za mlade

Člani Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije na pobudo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo med poletnimi počitnicami prvič organizira Slovenskio rokodelski tabor za mlade, ki bo v kar sedmih rokodelskih centrih in v različnih slovenskih krajih, v Ribnici, na Dolah pri Litiji, v Moravčah, Slovenski Bistrici, Veržeju in v Škofji Loki. Več na: www.rokodelci.si. Tabor je predstavila Mija Bokal.

mladidediščinatradicijakulturadružba

Mladoskop

Slovenski rokodelski tabor 2022 za mlade

Člani Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije na pobudo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo med poletnimi počitnicami prvič organizira Slovenskio rokodelski tabor za mlade, ki bo v kar sedmih rokodelskih centrih in v različnih slovenskih krajih, v Ribnici, na Dolah pri Litiji, v Moravčah, Slovenski Bistrici, Veržeju in v Škofji Loki. Več na: www.rokodelci.si. Tabor je predstavila Mija Bokal.

VEČ ...|16. 6. 2022
Slovenski rokodelski tabor 2022 za mlade

Člani Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije na pobudo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo med poletnimi počitnicami prvič organizira Slovenskio rokodelski tabor za mlade, ki bo v kar sedmih rokodelskih centrih in v različnih slovenskih krajih, v Ribnici, na Dolah pri Litiji, v Moravčah, Slovenski Bistrici, Veržeju in v Škofji Loki. Več na: www.rokodelci.si. Tabor je predstavila Mija Bokal.

Nataša Ličen

mladidediščinatradicijakulturadružba

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 6. 2022
Zdravko Luketič o razstavi v galeriji Družina

Zdravko Luketič o razstavi v galeriji Družina

kulturalikovna umetnostZdravko Luketič

Kulturni utrinki

Zdravko Luketič o razstavi v galeriji Družina
VEČ ...|16. 6. 2022
Zdravko Luketič o razstavi v galeriji Družina

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostZdravko Luketič

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|15. 6. 2022
Bob Dylan in Balladerova novost

Poletje je tu. Moja generacija odhaja na počitnice, medgeneracijski sredini večeri pa ne. Pripravljamo srečanja z glasbo, glasbeniki in zgodovino. Tokrat lahko spoznate Boba Dylana in novost Balladera.

Bob Dylan in Balladerova novost

Poletje je tu. Moja generacija odhaja na počitnice, medgeneracijski sredini večeri pa ne. Pripravljamo srečanja z glasbo, glasbeniki in zgodovino. Tokrat lahko spoznate Boba Dylana in novost Balladera.

mladistariglasbakulturazabavaBob DylanBalladero

Glasbeni medgeneracijski večer

Bob Dylan in Balladerova novost

Poletje je tu. Moja generacija odhaja na počitnice, medgeneracijski sredini večeri pa ne. Pripravljamo srečanja z glasbo, glasbeniki in zgodovino. Tokrat lahko spoznate Boba Dylana in novost Balladera.

VEČ ...|15. 6. 2022
Bob Dylan in Balladerova novost

Poletje je tu. Moja generacija odhaja na počitnice, medgeneracijski sredini večeri pa ne. Pripravljamo srečanja z glasbo, glasbeniki in zgodovino. Tokrat lahko spoznate Boba Dylana in novost Balladera.

Marjan BuničJure Sešek

mladistariglasbakulturazabavaBob DylanBalladero

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 6. 2022
Stanislava Sluga Pudobska razstava grad Snežnik

Stanislava Sluga Pudobska razstava grad Snežnik

kulturalikovna umetnostStanislava Sluga Pudobska

Kulturni utrinki

Stanislava Sluga Pudobska razstava grad Snežnik
VEČ ...|15. 6. 2022
Stanislava Sluga Pudobska razstava grad Snežnik

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostStanislava Sluga Pudobska

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 6. 2022
Boža Košak, modna oblikovalka

Slovenska modna oblikovalka, Boža Košak, s prepoznavno mednarodno uspešno kariero se je rodila leta 1915 v Trstu, v takratni Avstro-Ogrski. Zaradi vojne je njena družina pribežala v Maribor. Po študiju na Akademiji uporabnih umetnosti na Dunaju (1935–1937) je začela ustvarjati kot ilustratorka, kostumografinja in modna oblikovalka. V zgodnjih štiridesetih letih se je preselila v Rim in ustvarjala v ateljeju na ulici Via Margutta. Njeno delo oblikovalke tekstila, notranje opreme, preprog, tapiserij in oblačil jo je popeljalo po vsej Evropi in Združenih državah Amerike. Njene avantgardne stvaritve so bile razstavljene v stalnih zbirkah številnih prestižnih muzejev. Kot prva oblikovalka je oživila stare tehnike barvanja; njen napredek na tem področju je pripeljal do poplave različnih inovativnih tehnik barvanja in tiska. Bila je teta dr. Barbare Bajd, ki je o njej povedala nekaj več iz svojih spominov. Napisala je tudi knjigo “B kot Boža”. Lahko ji prisluhnete tudi v predavanju na povezavi.

Boža Košak, modna oblikovalka

Slovenska modna oblikovalka, Boža Košak, s prepoznavno mednarodno uspešno kariero se je rodila leta 1915 v Trstu, v takratni Avstro-Ogrski. Zaradi vojne je njena družina pribežala v Maribor. Po študiju na Akademiji uporabnih umetnosti na Dunaju (1935–1937) je začela ustvarjati kot ilustratorka, kostumografinja in modna oblikovalka. V zgodnjih štiridesetih letih se je preselila v Rim in ustvarjala v ateljeju na ulici Via Margutta. Njeno delo oblikovalke tekstila, notranje opreme, preprog, tapiserij in oblačil jo je popeljalo po vsej Evropi in Združenih državah Amerike. Njene avantgardne stvaritve so bile razstavljene v stalnih zbirkah številnih prestižnih muzejev. Kot prva oblikovalka je oživila stare tehnike barvanja; njen napredek na tem področju je pripeljal do poplave različnih inovativnih tehnik barvanja in tiska. Bila je teta dr. Barbare Bajd, ki je o njej povedala nekaj več iz svojih spominov. Napisala je tudi knjigo “B kot Boža”. Lahko ji prisluhnete tudi v predavanju na povezavi.

kulturadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

Boža Košak, modna oblikovalka

Slovenska modna oblikovalka, Boža Košak, s prepoznavno mednarodno uspešno kariero se je rodila leta 1915 v Trstu, v takratni Avstro-Ogrski. Zaradi vojne je njena družina pribežala v Maribor. Po študiju na Akademiji uporabnih umetnosti na Dunaju (1935–1937) je začela ustvarjati kot ilustratorka, kostumografinja in modna oblikovalka. V zgodnjih štiridesetih letih se je preselila v Rim in ustvarjala v ateljeju na ulici Via Margutta. Njeno delo oblikovalke tekstila, notranje opreme, preprog, tapiserij in oblačil jo je popeljalo po vsej Evropi in Združenih državah Amerike. Njene avantgardne stvaritve so bile razstavljene v stalnih zbirkah številnih prestižnih muzejev. Kot prva oblikovalka je oživila stare tehnike barvanja; njen napredek na tem področju je pripeljal do poplave različnih inovativnih tehnik barvanja in tiska. Bila je teta dr. Barbare Bajd, ki je o njej povedala nekaj več iz svojih spominov. Napisala je tudi knjigo “B kot Boža”. Lahko ji prisluhnete tudi v predavanju na povezavi.

VEČ ...|14. 6. 2022
Boža Košak, modna oblikovalka

Slovenska modna oblikovalka, Boža Košak, s prepoznavno mednarodno uspešno kariero se je rodila leta 1915 v Trstu, v takratni Avstro-Ogrski. Zaradi vojne je njena družina pribežala v Maribor. Po študiju na Akademiji uporabnih umetnosti na Dunaju (1935–1937) je začela ustvarjati kot ilustratorka, kostumografinja in modna oblikovalka. V zgodnjih štiridesetih letih se je preselila v Rim in ustvarjala v ateljeju na ulici Via Margutta. Njeno delo oblikovalke tekstila, notranje opreme, preprog, tapiserij in oblačil jo je popeljalo po vsej Evropi in Združenih državah Amerike. Njene avantgardne stvaritve so bile razstavljene v stalnih zbirkah številnih prestižnih muzejev. Kot prva oblikovalka je oživila stare tehnike barvanja; njen napredek na tem področju je pripeljal do poplave različnih inovativnih tehnik barvanja in tiska. Bila je teta dr. Barbare Bajd, ki je o njej povedala nekaj več iz svojih spominov. Napisala je tudi knjigo “B kot Boža”. Lahko ji prisluhnete tudi v predavanju na povezavi.

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovina

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 6. 2022
Barbara Jaki o razstavi Elde Piščanec v Narodni galeriji

Barbara Jaki o razstavi Elde Piščanec v Narodni galeriji

kulturalikovna umetnostElda PiščanecBarbara Jaki

Kulturni utrinki

Barbara Jaki o razstavi Elde Piščanec v Narodni galeriji
VEČ ...|14. 6. 2022
Barbara Jaki o razstavi Elde Piščanec v Narodni galeriji

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostElda PiščanecBarbara Jaki

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 6. 2022
Mateja Gomboc, pisateljica in dobitnica Desetnice

Gostili smo pisteljico, profesorico in prevajalko Matejo Gomboc, ki je za mladinski roman “Balada o drevesu” prejela letošnjo Desetnico. 

Mateja Gomboc, pisateljica in dobitnica Desetnice

Gostili smo pisteljico, profesorico in prevajalko Matejo Gomboc, ki je za mladinski roman “Balada o drevesu” prejela letošnjo Desetnico. 

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmmateja gombocdesetnica

Kulturni utrinki

Mateja Gomboc, pisateljica in dobitnica Desetnice

Gostili smo pisteljico, profesorico in prevajalko Matejo Gomboc, ki je za mladinski roman “Balada o drevesu” prejela letošnjo Desetnico. 

VEČ ...|13. 6. 2022
Mateja Gomboc, pisateljica in dobitnica Desetnice

Gostili smo pisteljico, profesorico in prevajalko Matejo Gomboc, ki je za mladinski roman “Balada o drevesu” prejela letošnjo Desetnico. 

Jure Sešek

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmmateja gombocdesetnica

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 6. 2022
Odstop direktorja Narodnega muzeja - Šubičeve nagrade - Praznovanje 770 Kostanjevice na Krki - Knjižni sejem 2022

Odstop direktorja Narodnega muzeja - Šubičeve nagrade - Praznovanje 770 Kostanjevice na Krki - Knjižni sejem 2022

kulturaPavel CarMelita Skušek770 let Kostanjevica na KrkiŠubičeve nagradeIvan Bogovčič

Kulturni utrinki

Odstop direktorja Narodnega muzeja - Šubičeve nagrade - Praznovanje 770 Kostanjevice na Krki - Knjižni sejem 2022
VEČ ...|10. 6. 2022
Odstop direktorja Narodnega muzeja - Šubičeve nagrade - Praznovanje 770 Kostanjevice na Krki - Knjižni sejem 2022

Jože Bartolj

kulturaPavel CarMelita Skušek770 let Kostanjevica na KrkiŠubičeve nagradeIvan Bogovčič

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 6. 2022
Damjana Vončina o nagradi KoZ Ipavska na Nizozemskem

Damjana Vončina o nagradi KoZ Ipavska na Nizozemskem

kulturaglasbakomorni zbor IpavskaDamjana Vončina

Kulturni utrinki

Damjana Vončina o nagradi KoZ Ipavska na Nizozemskem
VEČ ...|9. 6. 2022
Damjana Vončina o nagradi KoZ Ipavska na Nizozemskem

Jože Bartolj

kulturaglasbakomorni zbor IpavskaDamjana Vončina

Moja generacija

VEČ ...|8. 6. 2022
Martina in Neža

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Martina in Neža

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

mladistariglasbakulturazabava

Moja generacija

Martina in Neža

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

VEČ ...|8. 6. 2022
Martina in Neža

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan BuničJure SešekJakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 6. 2022
Breda Podbrežnik o Križnikovem pripovedovalskem festivalu

Breda Podbrežnik o Križnikovem pripovedovalskem festivalu

kulturaKrižnikov pripovedovalski festivalBreda Podbrežnik Vukmir

Kulturni utrinki

Breda Podbrežnik o Križnikovem pripovedovalskem festivalu
VEČ ...|8. 6. 2022
Breda Podbrežnik o Križnikovem pripovedovalskem festivalu

Jože Bartolj

kulturaKrižnikov pripovedovalski festivalBreda Podbrežnik Vukmir

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 6. 2022
Kozolci in čebelnjaki, biseri ljudskega stavbarstva

Damjan Popelar, po izobrazbi arhitekt, je v desetih letih izdelal približno petindvajset umetniških projektov velikega merila, pred petimi leti pa je začel izdelovati miniaturna pročelja kozolcev ter čebelnjakov, za katera pravi sta dva slovenska bisera. Z Damjanom smo se pogovarjali o dveh njegovih razstavah Kozolci iz sence pozabe ter Slovenski čebelnjak skozi čas.  

Kozolci in čebelnjaki, biseri ljudskega stavbarstva

Damjan Popelar, po izobrazbi arhitekt, je v desetih letih izdelal približno petindvajset umetniških projektov velikega merila, pred petimi leti pa je začel izdelovati miniaturna pročelja kozolcev ter čebelnjakov, za katera pravi sta dva slovenska bisera. Z Damjanom smo se pogovarjali o dveh njegovih razstavah Kozolci iz sence pozabe ter Slovenski čebelnjak skozi čas.  

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvo

Zakladi naše dediščine

Kozolci in čebelnjaki, biseri ljudskega stavbarstva

Damjan Popelar, po izobrazbi arhitekt, je v desetih letih izdelal približno petindvajset umetniških projektov velikega merila, pred petimi leti pa je začel izdelovati miniaturna pročelja kozolcev ter čebelnjakov, za katera pravi sta dva slovenska bisera. Z Damjanom smo se pogovarjali o dveh njegovih razstavah Kozolci iz sence pozabe ter Slovenski čebelnjak skozi čas.  

VEČ ...|7. 6. 2022
Kozolci in čebelnjaki, biseri ljudskega stavbarstva

Damjan Popelar, po izobrazbi arhitekt, je v desetih letih izdelal približno petindvajset umetniških projektov velikega merila, pred petimi leti pa je začel izdelovati miniaturna pročelja kozolcev ter čebelnjakov, za katera pravi sta dva slovenska bisera. Z Damjanom smo se pogovarjali o dveh njegovih razstavah Kozolci iz sence pozabe ter Slovenski čebelnjak skozi čas.  

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvo

Od slike do besede

VEČ ...|7. 6. 2022
V spomin preminulemu Borisu Pahorju

V sredo, 29. januarja 2014 je družbeno-politični krožek Škofijska strela na Škofijski klasični gimnaziji v šolski knjižnici pripravil pogovor s pisateljem (že takrat) častitljive starosti, Borisom Pahorjem. Nagovor mladim je zajemal predvsem njegovo bridko doživljanje fašizma, ki ga je zaznamoval že v otroštvu, ko je doživel požig Narodnega doma v Trstu. Spregovoril je tudi o sodelovanju z Edvardom Kocbekom v slavnem intervjuju iz leta 1975, v katerem je razkril poboj razoroženih domobrancev po koncu druge svetovne vojne. Borisa Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem in da se kaj takega ne bi še kdaj ponovilo, je mladim položil na srce, naj z ljubeznijo delajo za svojo domovino.

V spomin preminulemu Borisu Pahorju

V sredo, 29. januarja 2014 je družbeno-politični krožek Škofijska strela na Škofijski klasični gimnaziji v šolski knjižnici pripravil pogovor s pisateljem (že takrat) častitljive starosti, Borisom Pahorjem. Nagovor mladim je zajemal predvsem njegovo bridko doživljanje fašizma, ki ga je zaznamoval že v otroštvu, ko je doživel požig Narodnega doma v Trstu. Spregovoril je tudi o sodelovanju z Edvardom Kocbekom v slavnem intervjuju iz leta 1975, v katerem je razkril poboj razoroženih domobrancev po koncu druge svetovne vojne. Borisa Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem in da se kaj takega ne bi še kdaj ponovilo, je mladim položil na srce, naj z ljubeznijo delajo za svojo domovino.

kulturaliteraturaBoris Pahorv spomin Borisu Pahorju

Od slike do besede

V spomin preminulemu Borisu Pahorju

V sredo, 29. januarja 2014 je družbeno-politični krožek Škofijska strela na Škofijski klasični gimnaziji v šolski knjižnici pripravil pogovor s pisateljem (že takrat) častitljive starosti, Borisom Pahorjem. Nagovor mladim je zajemal predvsem njegovo bridko doživljanje fašizma, ki ga je zaznamoval že v otroštvu, ko je doživel požig Narodnega doma v Trstu. Spregovoril je tudi o sodelovanju z Edvardom Kocbekom v slavnem intervjuju iz leta 1975, v katerem je razkril poboj razoroženih domobrancev po koncu druge svetovne vojne. Borisa Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem in da se kaj takega ne bi še kdaj ponovilo, je mladim položil na srce, naj z ljubeznijo delajo za svojo domovino.

VEČ ...|7. 6. 2022
V spomin preminulemu Borisu Pahorju

V sredo, 29. januarja 2014 je družbeno-politični krožek Škofijska strela na Škofijski klasični gimnaziji v šolski knjižnici pripravil pogovor s pisateljem (že takrat) častitljive starosti, Borisom Pahorjem. Nagovor mladim je zajemal predvsem njegovo bridko doživljanje fašizma, ki ga je zaznamoval že v otroštvu, ko je doživel požig Narodnega doma v Trstu. Spregovoril je tudi o sodelovanju z Edvardom Kocbekom v slavnem intervjuju iz leta 1975, v katerem je razkril poboj razoroženih domobrancev po koncu druge svetovne vojne. Borisa Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem in da se kaj takega ne bi še kdaj ponovilo, je mladim položil na srce, naj z ljubeznijo delajo za svojo domovino.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaBoris Pahorv spomin Borisu Pahorju

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 6. 2022
V Zavodu sv. Stanislava razstava s Tine Dajčer

V Zavodu sv. Stanislava razstava s Tine Dajčer

kulturalikovna umetnostTina DajčerBernarda Stenovec

Kulturni utrinki

V Zavodu sv. Stanislava razstava s Tine Dajčer
VEČ ...|7. 6. 2022
V Zavodu sv. Stanislava razstava s Tine Dajčer

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostTina DajčerBernarda Stenovec

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 6. 2022
Poteka Boršnikovo srečanje - Glasbena akdemija v Kazini - Razstava o tovarni Gorenjka v Radovljici

Poteka Boršnikovo srečanje - Glasbena akdemija v Kazini - Razstava o tovarni Gorenjka v Radovljici

kulturaboršnikovo srečanjeAleš NovakRazstava GorenjkaKazina

Kulturni utrinki

Poteka Boršnikovo srečanje - Glasbena akdemija v Kazini - Razstava o tovarni Gorenjka v Radovljici
VEČ ...|6. 6. 2022
Poteka Boršnikovo srečanje - Glasbena akdemija v Kazini - Razstava o tovarni Gorenjka v Radovljici

Jože Bartolj

kulturaboršnikovo srečanjeAleš NovakRazstava GorenjkaKazina

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 6. 2022
Na Prevaljah nastop orkestra iz Celovca - V SEM razstava Plačnikova Lectarija

Na Prevaljah nastop orkestra iz Celovca - V SEM razstava Plačnikova Lectarija

kulturaPlečnikova LectarijaSEMMohorjan PrevaljeSušnikovi dnevi

Kulturni utrinki

Na Prevaljah nastop orkestra iz Celovca - V SEM razstava Plačnikova Lectarija
VEČ ...|3. 6. 2022
Na Prevaljah nastop orkestra iz Celovca - V SEM razstava Plačnikova Lectarija

Jože Bartolj

kulturaPlečnikova LectarijaSEMMohorjan PrevaljeSušnikovi dnevi

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 6. 2022
Dobitnik Kozinove nagrada Damijan Močnik

Dobitnik Kozinove nagrada Damijan Močnik

kulturaglasbaKozinova nagradaDamijan Močnik

Kulturni utrinki

Dobitnik Kozinove nagrada Damijan Močnik
VEČ ...|2. 6. 2022
Dobitnik Kozinove nagrada Damijan Močnik

Jože Bartolj

kulturaglasbaKozinova nagradaDamijan Močnik

Moja generacija

VEČ ...|1. 6. 2022
Marija in Nejc

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marija in Nejc

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

mladistariglasbakulturazabava

Moja generacija

Marija in Nejc

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

VEČ ...|1. 6. 2022
Marija in Nejc

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan BuničJure SešekJakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 6. 2022
Zakonca Medar o Finžgarjevi igri Veriga v Senici

Kulturni utrinki

Zakonca Medar o Finžgarjevi igri Veriga v Senici
VEČ ...|1. 6. 2022

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|31. 5. 2022
Pisanje šempavskih pirhov

V rubriki je Danica Krivec opisala skoraj pozabljen vaški običaj, pisanje šempavskih pirhov.

Pisanje šempavskih pirhov

V rubriki je Danica Krivec opisala skoraj pozabljen vaški običaj, pisanje šempavskih pirhov.

kulturanarava

Zakladi naše dediščine

Pisanje šempavskih pirhov

V rubriki je Danica Krivec opisala skoraj pozabljen vaški običaj, pisanje šempavskih pirhov.

VEČ ...|31. 5. 2022
Pisanje šempavskih pirhov

V rubriki je Danica Krivec opisala skoraj pozabljen vaški običaj, pisanje šempavskih pirhov.

Nataša Ličen

kulturanarava

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 5. 2022
V spomin preminulemu Borisu Pahorju

V spomin preminulemu Borisu Pahorju

kulturaliteraturaBoris Pahor

Kulturni utrinki

V spomin preminulemu Borisu Pahorju
VEČ ...|31. 5. 2022
V spomin preminulemu Borisu Pahorju

Jože Bartolj

kulturaliteraturaBoris Pahor

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 5. 2022
Boris Šinigoj o koncertu Sakralnega abonmaja (1. 6. 2022)

Boris Šinigoj o koncertu Sakralnega abonmaja (1. 6. 2022)

kulturaglasbaBoris Šinigojsakralni abonmaNova schola Labacensis

Kulturni utrinki

Boris Šinigoj o koncertu Sakralnega abonmaja (1. 6. 2022)
VEČ ...|30. 5. 2022
Boris Šinigoj o koncertu Sakralnega abonmaja (1. 6. 2022)

Jože Bartolj

kulturaglasbaBoris Šinigojsakralni abonmaNova schola Labacensis

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 5. 2022
Boršnikovo srečanje in Operna noč v Mariboru

Kulturni utrinki

Boršnikovo srečanje in Operna noč v Mariboru
VEČ ...|27. 5. 2022

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 5. 2022
Blaž Karlin o pesniškem recitalu Pasijonke

Kulturni utrinki

Blaž Karlin o pesniškem recitalu Pasijonke
VEČ ...|26. 5. 2022

Moja generacija

VEČ ...|25. 5. 2022
Rozina in Luciana

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Rozina in Luciana

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

mladistariglasbakulturazabava

Moja generacija

Rozina in Luciana

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

VEČ ...|25. 5. 2022
Rozina in Luciana

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan BuničJure SešekJakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 5. 2022
Mirko Potočnik o Prazniku petja v Piranu (28. 5. 2022)

Mirko Potočnik o Prazniku petja v Piranu (28. 5. 2022)

kulturaglasbapraznik petja PiranMirko Potočnik

Kulturni utrinki

Mirko Potočnik o Prazniku petja v Piranu (28. 5. 2022)
VEČ ...|25. 5. 2022
Mirko Potočnik o Prazniku petja v Piranu (28. 5. 2022)

Jože Bartolj

kulturaglasbapraznik petja PiranMirko Potočnik

Od slike do besede

VEČ ...|24. 5. 2022
Rafael Terpin - akademski slikar

Govorili smo o knjigi, monografiji Klanec do doma drugi del, akademskega slikarja Rafael Terpina. Knjiga, ki je izšla pri založbi Bogataj, prinaša zbirko risb kmečkih hiš in literarne zgodbe, ki so nastale ob njih. To so kraji nad Idrijco, med Tolminom, Škofjo Loko, Logatcem in Ajdovščino, med Bačo, Sočo, Vipavo in Soro. Avtor je v minulih letih na svojih poteh spremljal in beležil njihov razcvet, njihovo umiranje in propadanje.

Rafael Terpin - akademski slikar

Govorili smo o knjigi, monografiji Klanec do doma drugi del, akademskega slikarja Rafael Terpina. Knjiga, ki je izšla pri založbi Bogataj, prinaša zbirko risb kmečkih hiš in literarne zgodbe, ki so nastale ob njih. To so kraji nad Idrijco, med Tolminom, Škofjo Loko, Logatcem in Ajdovščino, med Bačo, Sočo, Vipavo in Soro. Avtor je v minulih letih na svojih poteh spremljal in beležil njihov razcvet, njihovo umiranje in propadanje.

kultura

Od slike do besede

Rafael Terpin - akademski slikar

Govorili smo o knjigi, monografiji Klanec do doma drugi del, akademskega slikarja Rafael Terpina. Knjiga, ki je izšla pri založbi Bogataj, prinaša zbirko risb kmečkih hiš in literarne zgodbe, ki so nastale ob njih. To so kraji nad Idrijco, med Tolminom, Škofjo Loko, Logatcem in Ajdovščino, med Bačo, Sočo, Vipavo in Soro. Avtor je v minulih letih na svojih poteh spremljal in beležil njihov razcvet, njihovo umiranje in propadanje.

VEČ ...|24. 5. 2022
Rafael Terpin - akademski slikar

Govorili smo o knjigi, monografiji Klanec do doma drugi del, akademskega slikarja Rafael Terpina. Knjiga, ki je izšla pri založbi Bogataj, prinaša zbirko risb kmečkih hiš in literarne zgodbe, ki so nastale ob njih. To so kraji nad Idrijco, med Tolminom, Škofjo Loko, Logatcem in Ajdovščino, med Bačo, Sočo, Vipavo in Soro. Avtor je v minulih letih na svojih poteh spremljal in beležil njihov razcvet, njihovo umiranje in propadanje.

Jože Bartolj

kultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 5. 2022
Kronika tolminskih vasi po zapisih Neže Rejec

Čemanova iz Poljubinja pri Tolminu je vse življenje skrbno zapisovala kroniko domače vasi. Njeno gradivo je dragocena zapuščina, del jo hrani Tolminski muzej. Pogovarjali smo se z njeno sorodnico, Tatjano Melink. 

Kronika tolminskih vasi po zapisih Neže Rejec

Čemanova iz Poljubinja pri Tolminu je vse življenje skrbno zapisovala kroniko domače vasi. Njeno gradivo je dragocena zapuščina, del jo hrani Tolminski muzej. Pogovarjali smo se z njeno sorodnico, Tatjano Melink. 

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvo

Zakladi naše dediščine

Kronika tolminskih vasi po zapisih Neže Rejec

Čemanova iz Poljubinja pri Tolminu je vse življenje skrbno zapisovala kroniko domače vasi. Njeno gradivo je dragocena zapuščina, del jo hrani Tolminski muzej. Pogovarjali smo se z njeno sorodnico, Tatjano Melink. 

VEČ ...|24. 5. 2022
Kronika tolminskih vasi po zapisih Neže Rejec

Čemanova iz Poljubinja pri Tolminu je vse življenje skrbno zapisovala kroniko domače vasi. Njeno gradivo je dragocena zapuščina, del jo hrani Tolminski muzej. Pogovarjali smo se z njeno sorodnico, Tatjano Melink. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 5. 2022
Ivan Sivec o 50 letnici od izzida njegove prve knjige

Ivan Sivec o 50 letnici od izzida njegove prve knjige

kulturaliteraturaIvan Sivecbiografija Janez Trdinabrezdomec

Kulturni utrinki

Ivan Sivec o 50 letnici od izzida njegove prve knjige
VEČ ...|24. 5. 2022
Ivan Sivec o 50 letnici od izzida njegove prve knjige

Jože Bartolj

kulturaliteraturaIvan Sivecbiografija Janez Trdinabrezdomec

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 5. 2022
Ob 75-letnici akademikinje Marije Stanonik

Ob 75-letnici akademikinje Marije Stanonik

kulturaliteraturaMarija Stanonik

Kulturni utrinki

Ob 75-letnici akademikinje Marije Stanonik
VEČ ...|23. 5. 2022
Ob 75-letnici akademikinje Marije Stanonik

Jože Bartolj

kulturaliteraturaMarija Stanonik

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 5. 2022
Knjiga Rafaela Terpina Klanec do doma 2

Kulturni utrinki

Knjiga Rafaela Terpina Klanec do doma 2
VEČ ...|20. 5. 2022

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 5. 2022
Valvasorjeva priznanja in Razstava Plečnik na Gorenjskem

Valvasorjeva priznanja in Razstava Plečnik na Gorenjskem

kulturaValvasorjeva priznanjaMednarodni dan muzejevPlečnik na Gorenjskem

Kulturni utrinki

Valvasorjeva priznanja in Razstava Plečnik na Gorenjskem
VEČ ...|19. 5. 2022
Valvasorjeva priznanja in Razstava Plečnik na Gorenjskem

Jože Bartolj

kulturaValvasorjeva priznanjaMednarodni dan muzejevPlečnik na Gorenjskem

Moja generacija

VEČ ...|18. 5. 2022
Anica in Lucija

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Anica in Lucija

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

mladistariglasbakulturazabava

Moja generacija

Anica in Lucija

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

VEČ ...|18. 5. 2022
Anica in Lucija

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan BuničJure SešekJakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 5. 2022
Rok Golob o kozmični operi Sound v ljubljanski Operi

Rok Golob o kozmični operi Sound v ljubljanski Operi

kulturaglasbagledališčeopera SoundRok Golob

Kulturni utrinki

Rok Golob o kozmični operi Sound v ljubljanski Operi
VEČ ...|18. 5. 2022
Rok Golob o kozmični operi Sound v ljubljanski Operi

Jože Bartolj

kulturaglasbagledališčeopera SoundRok Golob

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|17. 5. 2022
Velika planina - velik izziv

Zaradi spremenjenih razmer na Veliki planini, ki so posledica trajnostnega principa ravnanja s prostorom, razvojnih interesov uporabnikov in lastnikov zemljišč, je treba proučiti, izbrati in uskladiti koncept prostorskega razvoja tega izjemno pomembnega prostora. Na podlagi temeljitega strokovnega dela in komunikacije z javnostjo so pri podjetju LOCUS, prostorske informacijske rešitve d.o.o., pripravili temelje za ohranjanje in razvoj Velike planine. Na osnovi temeljev so oblikovali trije različne scenarije s ključnimi ukrepi. Pogovarjali smo se z vodjo projekta Velika planina - velik izziv Nušo Britovšek, univ.dipl.inž.kraj.arh., za projekt so v letu 2021 prejeli nagrado Maks Fabiani, nagrada se podeli za izjemna dela na področju urbanističnega in prostorskega načrtovanja. Omenjeni projekt o Veliki planini pa je tudi predlog Slovenije za evropsko nagrado ECTP.  

Velika planina - velik izziv

Zaradi spremenjenih razmer na Veliki planini, ki so posledica trajnostnega principa ravnanja s prostorom, razvojnih interesov uporabnikov in lastnikov zemljišč, je treba proučiti, izbrati in uskladiti koncept prostorskega razvoja tega izjemno pomembnega prostora. Na podlagi temeljitega strokovnega dela in komunikacije z javnostjo so pri podjetju LOCUS, prostorske informacijske rešitve d.o.o., pripravili temelje za ohranjanje in razvoj Velike planine. Na osnovi temeljev so oblikovali trije različne scenarije s ključnimi ukrepi. Pogovarjali smo se z vodjo projekta Velika planina - velik izziv Nušo Britovšek, univ.dipl.inž.kraj.arh., za projekt so v letu 2021 prejeli nagrado Maks Fabiani, nagrada se podeli za izjemna dela na področju urbanističnega in prostorskega načrtovanja. Omenjeni projekt o Veliki planini pa je tudi predlog Slovenije za evropsko nagrado ECTP.  

kulturanaravadediščina

Zakladi naše dediščine

Velika planina - velik izziv

Zaradi spremenjenih razmer na Veliki planini, ki so posledica trajnostnega principa ravnanja s prostorom, razvojnih interesov uporabnikov in lastnikov zemljišč, je treba proučiti, izbrati in uskladiti koncept prostorskega razvoja tega izjemno pomembnega prostora. Na podlagi temeljitega strokovnega dela in komunikacije z javnostjo so pri podjetju LOCUS, prostorske informacijske rešitve d.o.o., pripravili temelje za ohranjanje in razvoj Velike planine. Na osnovi temeljev so oblikovali trije različne scenarije s ključnimi ukrepi. Pogovarjali smo se z vodjo projekta Velika planina - velik izziv Nušo Britovšek, univ.dipl.inž.kraj.arh., za projekt so v letu 2021 prejeli nagrado Maks Fabiani, nagrada se podeli za izjemna dela na področju urbanističnega in prostorskega načrtovanja. Omenjeni projekt o Veliki planini pa je tudi predlog Slovenije za evropsko nagrado ECTP.  

VEČ ...|17. 5. 2022
Velika planina - velik izziv

Zaradi spremenjenih razmer na Veliki planini, ki so posledica trajnostnega principa ravnanja s prostorom, razvojnih interesov uporabnikov in lastnikov zemljišč, je treba proučiti, izbrati in uskladiti koncept prostorskega razvoja tega izjemno pomembnega prostora. Na podlagi temeljitega strokovnega dela in komunikacije z javnostjo so pri podjetju LOCUS, prostorske informacijske rešitve d.o.o., pripravili temelje za ohranjanje in razvoj Velike planine. Na osnovi temeljev so oblikovali trije različne scenarije s ključnimi ukrepi. Pogovarjali smo se z vodjo projekta Velika planina - velik izziv Nušo Britovšek, univ.dipl.inž.kraj.arh., za projekt so v letu 2021 prejeli nagrado Maks Fabiani, nagrada se podeli za izjemna dela na področju urbanističnega in prostorskega načrtovanja. Omenjeni projekt o Veliki planini pa je tudi predlog Slovenije za evropsko nagrado ECTP.  

Nataša Ličen

kulturanaravadediščina

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 5. 2022
Cecilija Oblonšek o razstavi o Cvetani Prijol v Ljubljani

Cecilija Oblonšek o razstavi o Cvetani Prijol v Ljubljani

kulturacvetana prijolcecilija oblonšek

Kulturni utrinki

Cecilija Oblonšek o razstavi o Cvetani Prijol v Ljubljani
VEČ ...|17. 5. 2022
Cecilija Oblonšek o razstavi o Cvetani Prijol v Ljubljani

Jože Bartolj

kulturacvetana prijolcecilija oblonšek

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 5. 2022
Dirigent Matjaž Šček o novem koncertu Sakralnega abonmaja (Psallite)

Dirigent Matjaž Šček o novem koncertu Sakralnega abonmaja (Psallite)

kulturaglasbaSakralni abonmaMatjaž ŠčekPsallite

Kulturni utrinki

Dirigent Matjaž Šček o novem koncertu Sakralnega abonmaja (Psallite)
VEČ ...|16. 5. 2022
Dirigent Matjaž Šček o novem koncertu Sakralnega abonmaja (Psallite)

Jože Bartolj

kulturaglasbaSakralni abonmaMatjaž ŠčekPsallite

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|15. 5. 2022
Jurij Slatkonja (1456 - 1522)

Glasbenik, humanist in prvi redni dunajski škof Jurij Slatkónja je bil po rodu Ljubljančan. Po študiju in duhovniškem posvečenju je predaval na dunajski univerzi. Užival je velik ugled na dvoru cesarja Maksimilijana I. Tam je bil dvorni svétnik, kaplan in pevovodja cesarskega zbora ter ustanovitelj slovitih Dunajskih dečkov, 1513 pa je postal prvi dunajski škof. 

Jurij Slatkonja (1456 - 1522)

Glasbenik, humanist in prvi redni dunajski škof Jurij Slatkónja je bil po rodu Ljubljančan. Po študiju in duhovniškem posvečenju je predaval na dunajski univerzi. Užival je velik ugled na dvoru cesarja Maksimilijana I. Tam je bil dvorni svétnik, kaplan in pevovodja cesarskega zbora ter ustanovitelj slovitih Dunajskih dečkov, 1513 pa je postal prvi dunajski škof. 

spominglasbaizobraževanjekultura

Graditelji slovenskega doma

Jurij Slatkonja (1456 - 1522)

Glasbenik, humanist in prvi redni dunajski škof Jurij Slatkónja je bil po rodu Ljubljančan. Po študiju in duhovniškem posvečenju je predaval na dunajski univerzi. Užival je velik ugled na dvoru cesarja Maksimilijana I. Tam je bil dvorni svétnik, kaplan in pevovodja cesarskega zbora ter ustanovitelj slovitih Dunajskih dečkov, 1513 pa je postal prvi dunajski škof. 

VEČ ...|15. 5. 2022
Jurij Slatkonja (1456 - 1522)

Glasbenik, humanist in prvi redni dunajski škof Jurij Slatkónja je bil po rodu Ljubljančan. Po študiju in duhovniškem posvečenju je predaval na dunajski univerzi. Užival je velik ugled na dvoru cesarja Maksimilijana I. Tam je bil dvorni svétnik, kaplan in pevovodja cesarskega zbora ter ustanovitelj slovitih Dunajskih dečkov, 1513 pa je postal prvi dunajski škof. 

Tone Gorjup

spominglasbaizobraževanjekultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 5. 2022
V Narodnem muzeju predstavili uniformo cesarja Franca Jožefa

Kulturni utrinki

V Narodnem muzeju predstavili uniformo cesarja Franca Jožefa
VEČ ...|13. 5. 2022

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 5. 2022
Zvonko Ferfolja o koncertu okteta Sotočje na Sveti Gori (14. 5. 2022)

Zvonko Ferfolja o koncertu okteta Sotočje na Sveti Gori (14. 5. 2022)

kulturaglasbaZvonko Ferfoljaoktet SotočjeSvetogorske Sobotnice

Kulturni utrinki

Zvonko Ferfolja o koncertu okteta Sotočje na Sveti Gori (14. 5. 2022)
VEČ ...|12. 5. 2022
Zvonko Ferfolja o koncertu okteta Sotočje na Sveti Gori (14. 5. 2022)

Jože Bartolj

kulturaglasbaZvonko Ferfoljaoktet SotočjeSvetogorske Sobotnice

Moja generacija

VEČ ...|11. 5. 2022
Milan in Primož

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Milan in Primož

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

mladistariglasbakulturazabava

Moja generacija

Milan in Primož

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

VEČ ...|11. 5. 2022
Milan in Primož

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan BuničJure SešekJakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 5. 2022
Koncert AFS France Marolt v Cankarjevem domu 14. in 15. maj 2022

Koncert AFS France Marolt v Cankarjevem domu 14. in 15. maj 2022

kulturafolkloraAFS France MaroltTadej Zadravec

Kulturni utrinki

Koncert AFS France Marolt v Cankarjevem domu 14. in 15. maj 2022
VEČ ...|11. 5. 2022
Koncert AFS France Marolt v Cankarjevem domu 14. in 15. maj 2022

Jože Bartolj

kulturafolkloraAFS France MaroltTadej Zadravec

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|10. 5. 2022
Gasilec Franc Serdinšek, pesnik Slovenskih Goric

Bojan Manenica in njegova mama Marija Aplenc sta opisala gasilsko družinsko dediščino. Bojanov dedek in Marijin oče, Franc Serdinšek, pesnik Slovenskih Goric, prejemnik Linhartove nagrade, poveljnik gasilcev v domačem kraju pri Sveti Barbari v Slovenjskih Goricah, in dejaven kulturnik, je napisal pesem. peli so jo nekoč ob rednih obhodih od vrat do vrat in s tem zbirali prostovoljne darove, ki so jih na veselicah vnovčili in tako pridobili sredstva za obogatitev gasilske opreme, s katero so pomagali ljudem v sili.   

Gasilec Franc Serdinšek, pesnik Slovenskih Goric

Bojan Manenica in njegova mama Marija Aplenc sta opisala gasilsko družinsko dediščino. Bojanov dedek in Marijin oče, Franc Serdinšek, pesnik Slovenskih Goric, prejemnik Linhartove nagrade, poveljnik gasilcev v domačem kraju pri Sveti Barbari v Slovenjskih Goricah, in dejaven kulturnik, je napisal pesem. peli so jo nekoč ob rednih obhodih od vrat do vrat in s tem zbirali prostovoljne darove, ki so jih na veselicah vnovčili in tako pridobili sredstva za obogatitev gasilske opreme, s katero so pomagali ljudem v sili.   

kulturazgodovinadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Gasilec Franc Serdinšek, pesnik Slovenskih Goric

Bojan Manenica in njegova mama Marija Aplenc sta opisala gasilsko družinsko dediščino. Bojanov dedek in Marijin oče, Franc Serdinšek, pesnik Slovenskih Goric, prejemnik Linhartove nagrade, poveljnik gasilcev v domačem kraju pri Sveti Barbari v Slovenjskih Goricah, in dejaven kulturnik, je napisal pesem. peli so jo nekoč ob rednih obhodih od vrat do vrat in s tem zbirali prostovoljne darove, ki so jih na veselicah vnovčili in tako pridobili sredstva za obogatitev gasilske opreme, s katero so pomagali ljudem v sili.   

VEČ ...|10. 5. 2022
Gasilec Franc Serdinšek, pesnik Slovenskih Goric

Bojan Manenica in njegova mama Marija Aplenc sta opisala gasilsko družinsko dediščino. Bojanov dedek in Marijin oče, Franc Serdinšek, pesnik Slovenskih Goric, prejemnik Linhartove nagrade, poveljnik gasilcev v domačem kraju pri Sveti Barbari v Slovenjskih Goricah, in dejaven kulturnik, je napisal pesem. peli so jo nekoč ob rednih obhodih od vrat do vrat in s tem zbirali prostovoljne darove, ki so jih na veselicah vnovčili in tako pridobili sredstva za obogatitev gasilske opreme, s katero so pomagali ljudem v sili.   

Nataša Ličen

kulturazgodovinadediščinaizročilo

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 5. 2022
Ravnatelj Miha Lokovšek o vpisu na Orglarsko šolo s. Jožefa Celje

Ravnatelj Miha Lokovšek o vpisu na Orglarsko šolo s. Jožefa Celje

kulturaorglarska šolaMiha Lokovšek

Kulturni utrinki

Ravnatelj Miha Lokovšek o vpisu na Orglarsko šolo s. Jožefa Celje
VEČ ...|10. 5. 2022
Ravnatelj Miha Lokovšek o vpisu na Orglarsko šolo s. Jožefa Celje

Jože Bartolj

kulturaorglarska šolaMiha Lokovšek

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 5. 2022
Monika Tekavčič o Glasbenem abonmaju Ivančna Gorica 2022

Monika Tekavčič o Glasbenem abonmaju Ivančna Gorica 2022

kulturaglasbaMonika Tekavčič

Kulturni utrinki

Monika Tekavčič o Glasbenem abonmaju Ivančna Gorica 2022
VEČ ...|9. 5. 2022
Monika Tekavčič o Glasbenem abonmaju Ivančna Gorica 2022

Jože Bartolj

kulturaglasbaMonika Tekavčič

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 5. 2022
Dirigentka Neža Križnar o koncertu v Cerkljah na Gorenjskem (6. 5. 2022)

Dirigentka Neža Križnar o koncertu v Cerkljah na Gorenjskem (6. 5. 2022)

kulturaglasbaKMoPz Davorina Jenka CerkljePAPz Vinko VodopivecNeža Križnar

Kulturni utrinki

Dirigentka Neža Križnar o koncertu v Cerkljah na Gorenjskem (6. 5. 2022)
VEČ ...|6. 5. 2022
Dirigentka Neža Križnar o koncertu v Cerkljah na Gorenjskem (6. 5. 2022)

Jože Bartolj

kulturaglasbaKMoPz Davorina Jenka CerkljePAPz Vinko VodopivecNeža Križnar

Priporočamo
|
Aktualno

Zgodbe za otroke

VEČ ...|27. 6. 2022
Pridiga v sto cerkvah

Frančiška Saleškega so ljudje radi poslušali, on pa se je vedno z veseljem odzval na vabilo. Tako je obiskal sto cerkva, nagovoril nešteto vernikov in poleg pridiganja zelo rad tudi spovedoval.

Pridiga v sto cerkvah

Frančiška Saleškega so ljudje radi poslušali, on pa se je vedno z veseljem odzval na vabilo. Tako je obiskal sto cerkva, nagovoril nešteto vernikov in poleg pridiganja zelo rad tudi spovedoval.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoduhovno

Za življenje

VEČ ...|25. 6. 2022
Martin Golob o počitnicah

O počitnicah, počitku ter tudi o tem, ali gre Bog na počitnice boste slišali v tokratni oddaji Za življenje. Z nami je bil župnik Martin Golob

Martin Golob o počitnicah

O počitnicah, počitku ter tudi o tem, ali gre Bog na počitnice boste slišali v tokratni oddaji Za življenje. Z nami je bil župnik Martin Golob

Mateja Feltrin Novljan

počitnicedopustduhovnost

Sol in luč

VEČ ...|28. 6. 2022
Ob prazniku apostolov Petra in Pavla.

Ob prazniku svetih Petra in Pavla smo izbrali tri izjemne zgodbe duhovnikov, ki jih je oblikovalo življenje in so temu primerno pustili tudi velik pečat. Objavili so jih na spletni strani Aleteia.si.

Ob prazniku apostolov Petra in Pavla.

Ob prazniku svetih Petra in Pavla smo izbrali tri izjemne zgodbe duhovnikov, ki jih je oblikovalo življenje in so temu primerno pustili tudi velik pečat. Objavili so jih na spletni strani Aleteia.si.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 6. 2022
30 let Svetovnega slovenskega kongresa

Predvajali smo posnetke s slovesne akademije.  Predsednik dr. Boris Pleskovič je naglasil, da je SSK po 30 letih vodilna in prepoznava civilna družba pri povezovanju Slovencev. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je dodala, da je SSK varuh niti med rojaki in domovino. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je poudaril, da SSK ne le povezuje ampak tudi bogati in daje priložnost, da se ljudje lahko svobodno izrazijo. Slavnostni govornik dr. Andrej Fink je pletel vzporednice med ustanovitvijo države in kongresa pred 30-imi leti ... Slišali smo zadnje napotke za prireditve Dobrodošli doma, ki bodo od 30. junija do 3. julija v Ljubljani in Novem mestu. 

30 let Svetovnega slovenskega kongresa

Predvajali smo posnetke s slovesne akademije.  Predsednik dr. Boris Pleskovič je naglasil, da je SSK po 30 letih vodilna in prepoznava civilna družba pri povezovanju Slovencev. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je dodala, da je SSK varuh niti med rojaki in domovino. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je poudaril, da SSK ne le povezuje ampak tudi bogati in daje priložnost, da se ljudje lahko svobodno izrazijo. Slavnostni govornik dr. Andrej Fink je pletel vzporednice med ustanovitvijo države in kongresa pred 30-imi leti ... Slišali smo zadnje napotke za prireditve Dobrodošli doma, ki bodo od 30. junija do 3. julija v Ljubljani in Novem mestu. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Doživetja narave

VEČ ...|24. 6. 2022
Planinstvo, narodna identiteta in duh časa

Dan pred dnevom državnosti smo se v Doživetjih narave pogovarjali o nekaterih zgodovinskih mejnikih pomembnega dela naše kulturne in narodne identitete. Obenem smo na planinstvo pogledali tudi v duhu današnjega časa in se vprašali, kako danes razumemo planinske simbole, ki so tudi del državnih. Naša sogovornica je bila zgodovinarka Marjeta Keršič Svetel.

Planinstvo, narodna identiteta in duh časa

Dan pred dnevom državnosti smo se v Doživetjih narave pogovarjali o nekaterih zgodovinskih mejnikih pomembnega dela naše kulturne in narodne identitete. Obenem smo na planinstvo pogledali tudi v duhu današnjega časa in se vprašali, kako danes razumemo planinske simbole, ki so tudi del državnih. Naša sogovornica je bila zgodovinarka Marjeta Keršič Svetel.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Rožni venec

VEČ ...|29. 6. 2022
Častitljivi del dne 29. 6.

Molili so verniki iz župnije Sv. Duh.

Častitljivi del dne 29. 6.

Molili so verniki iz župnije Sv. Duh.

Radio Ognjišče

Od slike do besede

VEČ ...|28. 6. 2022
dr. Staneta Grande - Pot v samoslovenstvo

Pot v samoslovenstvo je naslov nove knjige zgodovinarja dr. Staneta Grande. Izšla je pri založbi Družina, predstavili smo jo oddaji Od slike do besede.

dr. Staneta Grande - Pot v samoslovenstvo

Pot v samoslovenstvo je naslov nove knjige zgodovinarja dr. Staneta Grande. Izšla je pri založbi Družina, predstavili smo jo oddaji Od slike do besede.

Mateja Subotičanec

kultura

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 6. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Modrost v očeh

VEČ ...|28. 6. 2022
Aktivna starost

V tokratni oddaji Modrost v očeh je bil naš gost Miha Kranjc, direktor zavoda Aktivna starost. V oddaji je predstavil projekt Prijatelji srca, s katerim poskušajo starejšim s pomočjo prostovoljcev obogatiti vsakdan. Predstavljen je bil tudi pilotski projekt bivanja na kmetiji, ki prinaša dobrodošlo novost v življenja starejših ter medgeneracijsko počitniško varstvo za otroke, ki ga pripravljajo v domu za starejše v Črnučah in Trnovem in na izviren način povezujejo različne generacije.

Aktivna starost

V tokratni oddaji Modrost v očeh je bil naš gost Miha Kranjc, direktor zavoda Aktivna starost. V oddaji je predstavil projekt Prijatelji srca, s katerim poskušajo starejšim s pomočjo prostovoljcev obogatiti vsakdan. Predstavljen je bil tudi pilotski projekt bivanja na kmetiji, ki prinaša dobrodošlo novost v življenja starejših ter medgeneracijsko počitniško varstvo za otroke, ki ga pripravljajo v domu za starejše v Črnučah in Trnovem in na izviren način povezujejo različne generacije.

Damijana Medved

starejšiprostovoljstvoPrijatelji srcadružabništvokmetije