Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 7. 2020
Festival Lent bo konec avgusta - Slovenija gostja na sejmu v Frankfurtu 2023

Festival Lent bo konec avgusta - Slovenija gostja na sejmu v Frankfurtu 2023

kultura

Kulturni utrinki

Festival Lent bo konec avgusta - Slovenija gostja na sejmu v Frankfurtu 2023
VEČ ...|8. 7. 2020
Festival Lent bo konec avgusta - Slovenija gostja na sejmu v Frankfurtu 2023

Jože Bartolj

kultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 7. 2020
Kraji močne tradicije, rokodelcev in tudi Ksaverja Mežka

Marija Lah, direktorica Javnega Zavoda SPOTUR v Slovenj Gradcu je opisala rokodelstvo koroških krajev in posebej izpostavila delovanje duhovnika, pisatelja Ksaverja Mežka, ki je s svojim delovanjem puščal svoj vtis v Slovenj Gradcu.

Kraji močne tradicije, rokodelcev in tudi Ksaverja Mežka

Marija Lah, direktorica Javnega Zavoda SPOTUR v Slovenj Gradcu je opisala rokodelstvo koroških krajev in posebej izpostavila delovanje duhovnika, pisatelja Ksaverja Mežka, ki je s svojim delovanjem puščal svoj vtis v Slovenj Gradcu.

kulturanaravaturizemdediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Kraji močne tradicije, rokodelcev in tudi Ksaverja Mežka
Marija Lah, direktorica Javnega Zavoda SPOTUR v Slovenj Gradcu je opisala rokodelstvo koroških krajev in posebej izpostavila delovanje duhovnika, pisatelja Ksaverja Mežka, ki je s svojim delovanjem puščal svoj vtis v Slovenj Gradcu.
VEČ ...|7. 7. 2020
Kraji močne tradicije, rokodelcev in tudi Ksaverja Mežka
Marija Lah, direktorica Javnega Zavoda SPOTUR v Slovenj Gradcu je opisala rokodelstvo koroških krajev in posebej izpostavila delovanje duhovnika, pisatelja Ksaverja Mežka, ki je s svojim delovanjem puščal svoj vtis v Slovenj Gradcu.

Nataša Ličen

kulturanaravaturizemdediščinazgodovina

Naš pogled

VEČ ...|7. 7. 2020
Aktivizem pod vprašajem

Egocentrična drža pri-vzgojenega potrošništva zadnjih nekaj desetletij, kot produkt pozabljenih pogosto zasmehovanih tradicionalnih vrednot, je realnost. Je tu. Sobivamo skupaj, tisti, ki nam za potrošništvo in materialno okoriščanje ni, vsaj ne takšno, ki podjarmi ostale in nekaterim jemlje, da mi imamo. Znova se jasno kažeta dva pola, nekateri bi se odrekli delu svojega, da bi imeli vsi vsaj nekaj, drugi pa na okope, da bi obdržali vse, kar imajo in ne ravno zasluženo dobivajo. Kaj jim mar, če nekateri nimajo. Niti najosnovnejšega.

Aktivizem pod vprašajem

Egocentrična drža pri-vzgojenega potrošništva zadnjih nekaj desetletij, kot produkt pozabljenih pogosto zasmehovanih tradicionalnih vrednot, je realnost. Je tu. Sobivamo skupaj, tisti, ki nam za potrošništvo in materialno okoriščanje ni, vsaj ne takšno, ki podjarmi ostale in nekaterim jemlje, da mi imamo. Znova se jasno kažeta dva pola, nekateri bi se odrekli delu svojega, da bi imeli vsi vsaj nekaj, drugi pa na okope, da bi obdržali vse, kar imajo in ne ravno zasluženo dobivajo. Kaj jim mar, če nekateri nimajo. Niti najosnovnejšega.

družbakomentarkulturaodnosipolitika

Naš pogled

Aktivizem pod vprašajem
Egocentrična drža pri-vzgojenega potrošništva zadnjih nekaj desetletij, kot produkt pozabljenih pogosto zasmehovanih tradicionalnih vrednot, je realnost. Je tu. Sobivamo skupaj, tisti, ki nam za potrošništvo in materialno okoriščanje ni, vsaj ne takšno, ki podjarmi ostale in nekaterim jemlje, da mi imamo. Znova se jasno kažeta dva pola, nekateri bi se odrekli delu svojega, da bi imeli vsi vsaj nekaj, drugi pa na okope, da bi obdržali vse, kar imajo in ne ravno zasluženo dobivajo. Kaj jim mar, če nekateri nimajo. Niti najosnovnejšega.
VEČ ...|7. 7. 2020
Aktivizem pod vprašajem
Egocentrična drža pri-vzgojenega potrošništva zadnjih nekaj desetletij, kot produkt pozabljenih pogosto zasmehovanih tradicionalnih vrednot, je realnost. Je tu. Sobivamo skupaj, tisti, ki nam za potrošništvo in materialno okoriščanje ni, vsaj ne takšno, ki podjarmi ostale in nekaterim jemlje, da mi imamo. Znova se jasno kažeta dva pola, nekateri bi se odrekli delu svojega, da bi imeli vsi vsaj nekaj, drugi pa na okope, da bi obdržali vse, kar imajo in ne ravno zasluženo dobivajo. Kaj jim mar, če nekateri nimajo. Niti najosnovnejšega.

Nataša Ličen

družbakomentarkulturaodnosipolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 7. 2020
Poletna šola slovenskega jezika - Umrl je Enio Morricone

Poletna šola slovenskega jezika - Umrl je Enio Morricone

kultura

Kulturni utrinki

Poletna šola slovenskega jezika - Umrl je Enio Morricone
VEČ ...|7. 7. 2020
Poletna šola slovenskega jezika - Umrl je Enio Morricone

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 7. 2020
Jakob Vrhovec o romanju Škofjeloškega pasijona v Celovec

Jakob Vrhovec o romanju Škofjeloškega pasijona v Celovec

kulturaJakob Vrhovec

Kulturni utrinki

Jakob Vrhovec o romanju Škofjeloškega pasijona v Celovec
VEČ ...|6. 7. 2020
Jakob Vrhovec o romanju Škofjeloškega pasijona v Celovec

Jože Bartolj

kulturaJakob Vrhovec

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|6. 7. 2020
Slovenska Istra na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočevem

Zadnjo soboto v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila 12. večer slovenskega ljudskega izročila. Na letošnji prireditvi je bila obiskovalcem predstavljena Slovenska Istra v izvedbi skupine Zingelci. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Slovenska Istra na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočevem

Zadnjo soboto v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila 12. večer slovenskega ljudskega izročila. Na letošnji prireditvi je bila obiskovalcem predstavljena Slovenska Istra v izvedbi skupine Zingelci. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Slovenska Istra na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočevem
Zadnjo soboto v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila 12. večer slovenskega ljudskega izročila. Na letošnji prireditvi je bila obiskovalcem predstavljena Slovenska Istra v izvedbi skupine Zingelci. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|6. 7. 2020
Slovenska Istra na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočevem
Zadnjo soboto v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila 12. večer slovenskega ljudskega izročila. Na letošnji prireditvi je bila obiskovalcem predstavljena Slovenska Istra v izvedbi skupine Zingelci. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|5. 7. 2020
Prvi del oddaje; Zborovske evharistične pesmi, drugi del; Slovenski oktet.

Oddajo O klasiki drugače smo spet nekoliko spremenili, saj smo prišli do konca Cerkvene ljudske pesmarice. Tako bomo po novem v prvem delu predstavljali slovenske cerkvene zborovske pesmi, v drugem pa posvetne. Tokrat je bil prvi del v znaku evharističnih pesmi, v nadaljevanju pa smo v goste povabili Slovenski oktet.

Prvi del oddaje; Zborovske evharistične pesmi, drugi del; Slovenski oktet.

Oddajo O klasiki drugače smo spet nekoliko spremenili, saj smo prišli do konca Cerkvene ljudske pesmarice. Tako bomo po novem v prvem delu predstavljali slovenske cerkvene zborovske pesmi, v drugem pa posvetne. Tokrat je bil prvi del v znaku evharističnih pesmi, v nadaljevanju pa smo v goste povabili Slovenski oktet.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Prvi del oddaje; Zborovske evharistične pesmi, drugi del; Slovenski oktet.
Oddajo O klasiki drugače smo spet nekoliko spremenili, saj smo prišli do konca Cerkvene ljudske pesmarice. Tako bomo po novem v prvem delu predstavljali slovenske cerkvene zborovske pesmi, v drugem pa posvetne. Tokrat je bil prvi del v znaku evharističnih pesmi, v nadaljevanju pa smo v goste povabili Slovenski oktet.
VEČ ...|5. 7. 2020
Prvi del oddaje; Zborovske evharistične pesmi, drugi del; Slovenski oktet.
Oddajo O klasiki drugače smo spet nekoliko spremenili, saj smo prišli do konca Cerkvene ljudske pesmarice. Tako bomo po novem v prvem delu predstavljali slovenske cerkvene zborovske pesmi, v drugem pa posvetne. Tokrat je bil prvi del v znaku evharističnih pesmi, v nadaljevanju pa smo v goste povabili Slovenski oktet.

Tadej Sadardr. Tadej JakopičJure Sešek

duhovnostglasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 7. 2020
Damijan Stepančič strip o Baragi - Kantata Ustoličenje karantanskega kneza

Damijan Stepančič strip o Baragi - Kantata Ustoličenje karantanskega kneza

kulturaStanislav Zore

Kulturni utrinki

Damijan Stepančič strip o Baragi - Kantata Ustoličenje karantanskega kneza
VEČ ...|3. 7. 2020
Damijan Stepančič strip o Baragi - Kantata Ustoličenje karantanskega kneza

Jože Bartolj

kulturaStanislav Zore

Via positiva

VEČ ...|2. 7. 2020
Jasna Tuta - morska deklica

Jasna Tuta je doživela marsikaj, kar večini ni dosegljivo. Resnično zaživi v morju. Vsaj blizu njega mora biti, pravi. Leta je preživela na jadrnici, pred tem prejadrala Pacifik, se srečevala z ljudmi na oddaljenih otokih sredi oceana, in se v globinah zazrla v kitove oči. Je avtorica dveh potopisov, ki sta prevedena tudi v več tujih jezikov, Moj svet sredi oceana in Vse barve Polinezije.

Jasna Tuta - morska deklica

Jasna Tuta je doživela marsikaj, kar večini ni dosegljivo. Resnično zaživi v morju. Vsaj blizu njega mora biti, pravi. Leta je preživela na jadrnici, pred tem prejadrala Pacifik, se srečevala z ljudmi na oddaljenih otokih sredi oceana, in se v globinah zazrla v kitove oči. Je avtorica dveh potopisov, ki sta prevedena tudi v več tujih jezikov, Moj svet sredi oceana in Vse barve Polinezije.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovor

Via positiva

Jasna Tuta - morska deklica
Jasna Tuta je doživela marsikaj, kar večini ni dosegljivo. Resnično zaživi v morju. Vsaj blizu njega mora biti, pravi. Leta je preživela na jadrnici, pred tem prejadrala Pacifik, se srečevala z ljudmi na oddaljenih otokih sredi oceana, in se v globinah zazrla v kitove oči. Je avtorica dveh potopisov, ki sta prevedena tudi v več tujih jezikov, Moj svet sredi oceana in Vse barve Polinezije.
VEČ ...|2. 7. 2020
Jasna Tuta - morska deklica
Jasna Tuta je doživela marsikaj, kar večini ni dosegljivo. Resnično zaživi v morju. Vsaj blizu njega mora biti, pravi. Leta je preživela na jadrnici, pred tem prejadrala Pacifik, se srečevala z ljudmi na oddaljenih otokih sredi oceana, in se v globinah zazrla v kitove oči. Je avtorica dveh potopisov, ki sta prevedena tudi v več tujih jezikov, Moj svet sredi oceana in Vse barve Polinezije.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 7. 2020
Z baritonistom Juretom Počkajem o koncertu opernih arij v Logatcu

Z baritonistom Juretom Počkajem o koncertu opernih arij v Logatcu

kulturaJure Počkaj

Kulturni utrinki

Z baritonistom Juretom Počkajem o koncertu opernih arij v Logatcu
VEČ ...|2. 7. 2020
Z baritonistom Juretom Počkajem o koncertu opernih arij v Logatcu

Jože Bartolj

kulturaJure Počkaj

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 7. 2020
Danes začeteke festivala Ljubljana - Festival Pranger

Danes začeteke festivala Ljubljana - Festival Pranger

kulturaDarko BrlekUrška P. Černe

Kulturni utrinki

Danes začeteke festivala Ljubljana - Festival Pranger
VEČ ...|1. 7. 2020
Danes začeteke festivala Ljubljana - Festival Pranger

Jože Bartolj

kulturaDarko BrlekUrška P. Černe

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 6. 2020
Vas in reka Krka

Marjanca Bregar je ob enem od radijskih kolesarskih romanj opisala izvir reke Krke in znamenitosti istoimenske vasi.

Vas in reka Krka

Marjanca Bregar je ob enem od radijskih kolesarskih romanj opisala izvir reke Krke in znamenitosti istoimenske vasi.

kulturanaravaturizemdediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Vas in reka Krka
Marjanca Bregar je ob enem od radijskih kolesarskih romanj opisala izvir reke Krke in znamenitosti istoimenske vasi.
VEČ ...|30. 6. 2020
Vas in reka Krka
Marjanca Bregar je ob enem od radijskih kolesarskih romanj opisala izvir reke Krke in znamenitosti istoimenske vasi.

Nataša Ličen

kulturanaravaturizemdediščinazgodovina

Od slike do besede

VEČ ...|30. 6. 2020
O kulturi in eseju

Oddajo smo začeli z uvodnikom dr. Igorja Grdine v reviji Zvon, ki odraža trenutne razmere v kulturi pri nas, v drugem delu pa ste slišali eseja iz nove knjige Kozme Ahačiča z naslovom Kozmologija.

O kulturi in eseju

Oddajo smo začeli z uvodnikom dr. Igorja Grdine v reviji Zvon, ki odraža trenutne razmere v kulturi pri nas, v drugem delu pa ste slišali eseja iz nove knjige Kozme Ahačiča z naslovom Kozmologija.

družbakulturavzgoja

Od slike do besede

O kulturi in eseju
Oddajo smo začeli z uvodnikom dr. Igorja Grdine v reviji Zvon, ki odraža trenutne razmere v kulturi pri nas, v drugem delu pa ste slišali eseja iz nove knjige Kozme Ahačiča z naslovom Kozmologija.
VEČ ...|30. 6. 2020
O kulturi in eseju
Oddajo smo začeli z uvodnikom dr. Igorja Grdine v reviji Zvon, ki odraža trenutne razmere v kulturi pri nas, v drugem delu pa ste slišali eseja iz nove knjige Kozme Ahačiča z naslovom Kozmologija.

Mateja Subotičanec

družbakulturavzgoja

Sol in luč

VEČ ...|30. 6. 2020
Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Drugi del pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Drugi del pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

družbaduhovnostkulturaodnosivzgoja

Sol in luč

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Drugi del pogovora.
Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.
VEČ ...|30. 6. 2020
Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Drugi del pogovora.
Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Tadej Sadar

družbaduhovnostkulturaodnosivzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 6. 2020
Orgle Crngrob - Resslovo leto - Godbe z ladjico na Ljubljanici - Cankarjev roman Tujci

Orgle Crngrob - Resslovo leto - Godbe z ladjico na Ljubljanici - Cankarjev roman Tujci

kultura

Kulturni utrinki

Orgle Crngrob - Resslovo leto - Godbe z ladjico na Ljubljanici - Cankarjev roman Tujci
VEČ ...|30. 6. 2020
Orgle Crngrob - Resslovo leto - Godbe z ladjico na Ljubljanici - Cankarjev roman Tujci

Jože Bartolj

kultura

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|29. 6. 2020
Na poljci na hišca stoji

V zadnji junijski oddaji o ljudski glasbi smo se z glasbo podali na Gorenjsko, kjer deluje kar nekaj skupin, ki so se ljudskega petja in godčevstva naučili, priučili od starejših, večina pa po terenskih posnetkih. Nastopile so mlade pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Pôdkuca iz Osnovne šole Naklo in Kulturnega društva Dobráva Naklo, pevke ljudskih pesmi pri folklorni skupini Karavanke iz Tržiča ter člani Kulturnega društva Jérbas iz Tržiča.

Na poljci na hišca stoji

V zadnji junijski oddaji o ljudski glasbi smo se z glasbo podali na Gorenjsko, kjer deluje kar nekaj skupin, ki so se ljudskega petja in godčevstva naučili, priučili od starejših, večina pa po terenskih posnetkih. Nastopile so mlade pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Pôdkuca iz Osnovne šole Naklo in Kulturnega društva Dobráva Naklo, pevke ljudskih pesmi pri folklorni skupini Karavanke iz Tržiča ter člani Kulturnega društva Jérbas iz Tržiča.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Na poljci na hišca stoji
V zadnji junijski oddaji o ljudski glasbi smo se z glasbo podali na Gorenjsko, kjer deluje kar nekaj skupin, ki so se ljudskega petja in godčevstva naučili, priučili od starejših, večina pa po terenskih posnetkih. Nastopile so mlade pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Pôdkuca iz Osnovne šole Naklo in Kulturnega društva Dobráva Naklo, pevke ljudskih pesmi pri folklorni skupini Karavanke iz Tržiča ter člani Kulturnega društva Jérbas iz Tržiča.
VEČ ...|29. 6. 2020
Na poljci na hišca stoji
V zadnji junijski oddaji o ljudski glasbi smo se z glasbo podali na Gorenjsko, kjer deluje kar nekaj skupin, ki so se ljudskega petja in godčevstva naučili, priučili od starejših, večina pa po terenskih posnetkih. Nastopile so mlade pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Pôdkuca iz Osnovne šole Naklo in Kulturnega društva Dobráva Naklo, pevke ljudskih pesmi pri folklorni skupini Karavanke iz Tržiča ter člani Kulturnega društva Jérbas iz Tržiča.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|28. 6. 2020
Pogrebne pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice in del Schubertove maše v As duru.

S pogrebnimi pesmimi smo zaključili predstavitev Cerkvene ljudske pesmarice (Kar se rodi na sveti; Le sem, o grešnik, pridi in V nebesih sem doma), v drugem delu pa smo poslušali Credo, Sanctus in Agnus Dei iz maše v As duru, Franza Shcuberta

Pogrebne pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice in del Schubertove maše v As duru.

S pogrebnimi pesmimi smo zaključili predstavitev Cerkvene ljudske pesmarice (Kar se rodi na sveti; Le sem, o grešnik, pridi in V nebesih sem doma), v drugem delu pa smo poslušali Credo, Sanctus in Agnus Dei iz maše v As duru, Franza Shcuberta

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Pogrebne pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice in del Schubertove maše v As duru.
S pogrebnimi pesmimi smo zaključili predstavitev Cerkvene ljudske pesmarice (Kar se rodi na sveti; Le sem, o grešnik, pridi in V nebesih sem doma), v drugem delu pa smo poslušali Credo, Sanctus in Agnus Dei iz maše v As duru, Franza Shcuberta
VEČ ...|28. 6. 2020
Pogrebne pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice in del Schubertove maše v As duru.
S pogrebnimi pesmimi smo zaključili predstavitev Cerkvene ljudske pesmarice (Kar se rodi na sveti; Le sem, o grešnik, pridi in V nebesih sem doma), v drugem delu pa smo poslušali Credo, Sanctus in Agnus Dei iz maše v As duru, Franza Shcuberta

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 6. 2020
Razstava Gradimo mostove - Obnova žičke kartuzije - Janez Kerin novi predsednik ZKD

Razstava Gradimo mostove - Obnova žičke kartuzije - Janez Kerin novi predsednik ZKD

kultura

Kulturni utrinki

Razstava Gradimo mostove - Obnova žičke kartuzije - Janez Kerin novi predsednik ZKD
VEČ ...|26. 6. 2020
Razstava Gradimo mostove - Obnova žičke kartuzije - Janez Kerin novi predsednik ZKD

Jože Bartolj

kultura

Via positiva

VEČ ...|25. 6. 2020
Domovinska vzgoja

Na praznik domovine, ob Dnevu državnosti, smo govorili o državljanski, domovinski vzgoji, z Matejem Cepinom iz Socialne akadamije ter Rafom Pinoso, salezijancem, ki je lani novembra prejel državno priznanje za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Kako vzljubimo domovino, kako smo dejavni pri gradnji lepšega sobivanja v njej, kako vzgajati odgovorne in humane sodržavljane?, je le nekaj izhodišč pogovora.

Domovinska vzgoja

Na praznik domovine, ob Dnevu državnosti, smo govorili o državljanski, domovinski vzgoji, z Matejem Cepinom iz Socialne akadamije ter Rafom Pinoso, salezijancem, ki je lani novembra prejel državno priznanje za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Kako vzljubimo domovino, kako smo dejavni pri gradnji lepšega sobivanja v njej, kako vzgajati odgovorne in humane sodržavljane?, je le nekaj izhodišč pogovora.

družbakulturaodnosipogovorvzgojadržavljanstvo

Via positiva

Domovinska vzgoja
Na praznik domovine, ob Dnevu državnosti, smo govorili o državljanski, domovinski vzgoji, z Matejem Cepinom iz Socialne akadamije ter Rafom Pinoso, salezijancem, ki je lani novembra prejel državno priznanje za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Kako vzljubimo domovino, kako smo dejavni pri gradnji lepšega sobivanja v njej, kako vzgajati odgovorne in humane sodržavljane?, je le nekaj izhodišč pogovora.
VEČ ...|25. 6. 2020
Domovinska vzgoja
Na praznik domovine, ob Dnevu državnosti, smo govorili o državljanski, domovinski vzgoji, z Matejem Cepinom iz Socialne akadamije ter Rafom Pinoso, salezijancem, ki je lani novembra prejel državno priznanje za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Kako vzljubimo domovino, kako smo dejavni pri gradnji lepšega sobivanja v njej, kako vzgajati odgovorne in humane sodržavljane?, je le nekaj izhodišč pogovora.

Nataša Ličen

družbakulturaodnosipogovorvzgojadržavljanstvo

Radijski roman

VEČ ...|25. 6. 2020
Pesem o Berardki - trinajsti del

V trinajstem delu Radijskega romana Pesem o Bernardki spremljamo reakcijo meščanov na prva prikazánja Gospe v belem. Mesto je sicer polno govoric, a vsi se delajo, kot da se ni nič zgodilo, in ključni ljudje želijo vse potisniti v pozabo ...

Pesem o Berardki - trinajsti del

V trinajstem delu Radijskega romana Pesem o Bernardki spremljamo reakcijo meščanov na prva prikazánja Gospe v belem. Mesto je sicer polno govoric, a vsi se delajo, kot da se ni nič zgodilo, in ključni ljudje želijo vse potisniti v pozabo ...

romanLurdBernardkakultura

Radijski roman

Pesem o Berardki - trinajsti del
V trinajstem delu Radijskega romana Pesem o Bernardki spremljamo reakcijo meščanov na prva prikazánja Gospe v belem. Mesto je sicer polno govoric, a vsi se delajo, kot da se ni nič zgodilo, in ključni ljudje želijo vse potisniti v pozabo ...
VEČ ...|25. 6. 2020
Pesem o Berardki - trinajsti del
V trinajstem delu Radijskega romana Pesem o Bernardki spremljamo reakcijo meščanov na prva prikazánja Gospe v belem. Mesto je sicer polno govoric, a vsi se delajo, kot da se ni nič zgodilo, in ključni ljudje želijo vse potisniti v pozabo ...

Marjan Bunič

romanLurdBernardkakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 6. 2020
Kresnik Veroniki Simoniti - Danes je 30 letnica Slomškove založbe

Kresnik Veroniki Simoniti - Danes je 30 letnica Slomškove založbe

kulturaveronika SimonitiSlomškova založba

Kulturni utrinki

Kresnik Veroniki Simoniti - Danes je 30 letnica Slomškove založbe
VEČ ...|24. 6. 2020
Kresnik Veroniki Simoniti - Danes je 30 letnica Slomškove založbe

Jože Bartolj

kulturaveronika SimonitiSlomškova založba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 6. 2020
Šalovci in lepote Prekmurja

Dr. Bernard Goršak, direktor Zavoda za turizem Šalovci, je s kratkim opisom naravnih, kulturnih, folklornih in ostalih znamenitosti, povabil v slikovito Prekmurje.

Šalovci in lepote Prekmurja

Dr. Bernard Goršak, direktor Zavoda za turizem Šalovci, je s kratkim opisom naravnih, kulturnih, folklornih in ostalih znamenitosti, povabil v slikovito Prekmurje.

kulturanaravaturizemdediščina

Zakladi naše dediščine

Šalovci in lepote Prekmurja
Dr. Bernard Goršak, direktor Zavoda za turizem Šalovci, je s kratkim opisom naravnih, kulturnih, folklornih in ostalih znamenitosti, povabil v slikovito Prekmurje.
VEČ ...|23. 6. 2020
Šalovci in lepote Prekmurja
Dr. Bernard Goršak, direktor Zavoda za turizem Šalovci, je s kratkim opisom naravnih, kulturnih, folklornih in ostalih znamenitosti, povabil v slikovito Prekmurje.

Nataša Ličen

kulturanaravaturizemdediščina

Sol in luč

VEČ ...|23. 6. 2020
Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Prvi del pogovora.

V iskanje smisla bivanja smo ob bližnjem prazniku želeli vplesti tudi Domovino. Za sogovornika smo izbrali izjemnega opernega solista, Marka Finka, ki lahko z umetniško dušo tenkočutno lista po različnih temah. Naša domovina, je tema, kjer je tenkočutnost še posebej zaželena, nujna in naš gost je skozi osebno izkušnjo razkol narodovega telesa doživljal na svojem. Zaradi vsega povedanega je pogovor z njim na to temo vedno izjemen, saj iz njega kar vrejo predelane misli. Še tako trpko resnico vedno znova zavije v besede, ki nikoli niso sol na rano, ampak zdravilni balzam.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Prvi del pogovora.

V iskanje smisla bivanja smo ob bližnjem prazniku želeli vplesti tudi Domovino. Za sogovornika smo izbrali izjemnega opernega solista, Marka Finka, ki lahko z umetniško dušo tenkočutno lista po različnih temah. Naša domovina, je tema, kjer je tenkočutnost še posebej zaželena, nujna in naš gost je skozi osebno izkušnjo razkol narodovega telesa doživljal na svojem. Zaradi vsega povedanega je pogovor z njim na to temo vedno izjemen, saj iz njega kar vrejo predelane misli. Še tako trpko resnico vedno znova zavije v besede, ki nikoli niso sol na rano, ampak zdravilni balzam.

družbakulturaodnosi

Sol in luč

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Prvi del pogovora.
V iskanje smisla bivanja smo ob bližnjem prazniku želeli vplesti tudi Domovino. Za sogovornika smo izbrali izjemnega opernega solista, Marka Finka, ki lahko z umetniško dušo tenkočutno lista po različnih temah. Naša domovina, je tema, kjer je tenkočutnost še posebej zaželena, nujna in naš gost je skozi osebno izkušnjo razkol narodovega telesa doživljal na svojem. Zaradi vsega povedanega je pogovor z njim na to temo vedno izjemen, saj iz njega kar vrejo predelane misli. Še tako trpko resnico vedno znova zavije v besede, ki nikoli niso sol na rano, ampak zdravilni balzam.
VEČ ...|23. 6. 2020
Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Prvi del pogovora.
V iskanje smisla bivanja smo ob bližnjem prazniku želeli vplesti tudi Domovino. Za sogovornika smo izbrali izjemnega opernega solista, Marka Finka, ki lahko z umetniško dušo tenkočutno lista po različnih temah. Naša domovina, je tema, kjer je tenkočutnost še posebej zaželena, nujna in naš gost je skozi osebno izkušnjo razkol narodovega telesa doživljal na svojem. Zaradi vsega povedanega je pogovor z njim na to temo vedno izjemen, saj iz njega kar vrejo predelane misli. Še tako trpko resnico vedno znova zavije v besede, ki nikoli niso sol na rano, ampak zdravilni balzam.

Tadej Sadar

družbakulturaodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 6. 2020
Anamarija Stibilj Šajn - Slovenija odprta za umetnost

Pogovor z likovno kritičarko med drugim tudi o letošnji koloniji umetniki za Karitas na Sinjem Vrhu.

Anamarija Stibilj Šajn - Slovenija odprta za umetnost

Pogovor z likovno kritičarko med drugim tudi o letošnji koloniji umetniki za Karitas na Sinjem Vrhu.

kulturapogovor

Kulturni utrinki

Anamarija Stibilj Šajn - Slovenija odprta za umetnost
Pogovor z likovno kritičarko med drugim tudi o letošnji koloniji umetniki za Karitas na Sinjem Vrhu.
VEČ ...|23. 6. 2020
Anamarija Stibilj Šajn - Slovenija odprta za umetnost
Pogovor z likovno kritičarko med drugim tudi o letošnji koloniji umetniki za Karitas na Sinjem Vrhu.

Jože Bartolj

kulturapogovor

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|22. 6. 2020
Zdaj smo poželi, bodimo veseli

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj odlomkov s srečanj ljudskih pevcev Eno pesem peti, iz leta 2010, 2011 in 2012. Prireditev je vsako leto v dveh delih potekala konec marca in v začetku aprila na Keblju, dan pozneje pa v Gorenju.

Zdaj smo poželi, bodimo veseli

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj odlomkov s srečanj ljudskih pevcev Eno pesem peti, iz leta 2010, 2011 in 2012. Prireditev je vsako leto v dveh delih potekala konec marca in v začetku aprila na Keblju, dan pozneje pa v Gorenju.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Zdaj smo poželi, bodimo veseli
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj odlomkov s srečanj ljudskih pevcev Eno pesem peti, iz leta 2010, 2011 in 2012. Prireditev je vsako leto v dveh delih potekala konec marca in v začetku aprila na Keblju, dan pozneje pa v Gorenju.
VEČ ...|22. 6. 2020
Zdaj smo poželi, bodimo veseli
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj odlomkov s srečanj ljudskih pevcev Eno pesem peti, iz leta 2010, 2011 in 2012. Prireditev je vsako leto v dveh delih potekala konec marca in v začetku aprila na Keblju, dan pozneje pa v Gorenju.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|21. 6. 2020
Priložnostne pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice in del Schubertove maše v As duru.

Predstavili smo še nekaj tako imenovanih priložnostnih pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice (Novomašnik, bod pozdravljen; Iz globine se glasi; Zvonovi tužno pojejo; Človek zdrami srce svoje) v drugem delu pa prisluhnili delu Schubertove maše v As duru.

Priložnostne pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice in del Schubertove maše v As duru.

Predstavili smo še nekaj tako imenovanih priložnostnih pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice (Novomašnik, bod pozdravljen; Iz globine se glasi; Zvonovi tužno pojejo; Človek zdrami srce svoje) v drugem delu pa prisluhnili delu Schubertove maše v As duru.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Priložnostne pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice in del Schubertove maše v As duru.
Predstavili smo še nekaj tako imenovanih priložnostnih pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice (Novomašnik, bod pozdravljen; Iz globine se glasi; Zvonovi tužno pojejo; Človek zdrami srce svoje) v drugem delu pa prisluhnili delu Schubertove maše v As duru.
VEČ ...|21. 6. 2020
Priložnostne pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice in del Schubertove maše v As duru.
Predstavili smo še nekaj tako imenovanih priložnostnih pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice (Novomašnik, bod pozdravljen; Iz globine se glasi; Zvonovi tužno pojejo; Človek zdrami srce svoje) v drugem delu pa prisluhnili delu Schubertove maše v As duru.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 6. 2020
Nagrade literarne prireditve Lirikonfest - Nagrajenka festivala Vilenica je Mila Haugova

Nagrade literarne prireditve Lirikonfest - Nagrajenka festivala Vilenica je Mila Haugova

kultura

Kulturni utrinki

Nagrade literarne prireditve Lirikonfest - Nagrajenka festivala Vilenica je Mila Haugova
VEČ ...|19. 6. 2020
Nagrade literarne prireditve Lirikonfest - Nagrajenka festivala Vilenica je Mila Haugova

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 6. 2020
27. Šentviški dnevi - Škofjeloški pasijon 2021 - Poklon Valentinu Staniču - Nazaj k predmetu

27. Šentviški dnevi - Škofjeloški pasijon 2021 - Poklon Valentinu Staniču - Nazaj k predmetu

kultura

Kulturni utrinki

27. Šentviški dnevi - Škofjeloški pasijon 2021 - Poklon Valentinu Staniču - Nazaj k predmetu
VEČ ...|18. 6. 2020
27. Šentviški dnevi - Škofjeloški pasijon 2021 - Poklon Valentinu Staniču - Nazaj k predmetu

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 6. 2020
Prof. tamara Trček Pečak o 13. restavratorsko - konservatorski transverzali.

Prof. tamara Trček Pečak o 13. restavratorsko - konservatorski transverzali.

kulturaTamara Trček Pečak

Kulturni utrinki

Prof. tamara Trček Pečak o 13. restavratorsko - konservatorski transverzali.
VEČ ...|17. 6. 2020
Prof. tamara Trček Pečak o 13. restavratorsko - konservatorski transverzali.

Jože Bartolj

kulturaTamara Trček Pečak

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 6. 2020
Prlek veki ded

Prlek veki ded je naslov projekta in simpozija, ki povezuje prleške velikane, ki so si počasi izborili tudi kakšno spominsko sobo. Veliko so naredili, kaj vse, imate priložnost izvedeti ta četrtek.

Prlek veki ded

Prlek veki ded je naslov projekta in simpozija, ki povezuje prleške velikane, ki so si počasi izborili tudi kakšno spominsko sobo. Veliko so naredili, kaj vse, imate priložnost izvedeti ta četrtek.

pogovorkulturaspomin

Zakladi naše dediščine

Prlek veki ded
Prlek veki ded je naslov projekta in simpozija, ki povezuje prleške velikane, ki so si počasi izborili tudi kakšno spominsko sobo. Veliko so naredili, kaj vse, imate priložnost izvedeti ta četrtek.
VEČ ...|16. 6. 2020
Prlek veki ded
Prlek veki ded je naslov projekta in simpozija, ki povezuje prleške velikane, ki so si počasi izborili tudi kakšno spominsko sobo. Veliko so naredili, kaj vse, imate priložnost izvedeti ta četrtek.

Nataša Ličen

pogovorkulturaspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 6. 2020
Sergeju Kapusu Jakopičeva nagrada - Razstava Janez Repnik - Roman Črni obroč

Sergeju Kapusu Jakopičeva nagrada - Razstava Janez Repnik - Roman Črni obroč

kulturaSergej Kapus

Kulturni utrinki

Sergeju Kapusu Jakopičeva nagrada - Razstava Janez Repnik - Roman Črni obroč
VEČ ...|16. 6. 2020
Sergeju Kapusu Jakopičeva nagrada - Razstava Janez Repnik - Roman Črni obroč

Jože Bartolj

kulturaSergej Kapus

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|15. 6. 2020
Vesel smo mi na svet

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo predvajali nekaj obsežnega pesemskega gradiva, ki ga v svojem repertoarju hranijo Ljudski pevci iz Tepanja.

Vesel smo mi na svet

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo predvajali nekaj obsežnega pesemskega gradiva, ki ga v svojem repertoarju hranijo Ljudski pevci iz Tepanja.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Vesel smo mi na svet
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo predvajali nekaj obsežnega pesemskega gradiva, ki ga v svojem repertoarju hranijo Ljudski pevci iz Tepanja.
VEČ ...|15. 6. 2020
Vesel smo mi na svet
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo predvajali nekaj obsežnega pesemskega gradiva, ki ga v svojem repertoarju hranijo Ljudski pevci iz Tepanja.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 6. 2020
Kresnik desetletja - Razstava Klemntina Golija - Knjižnica pod krošnjami

Kresnik desetletja - Razstava Klemntina Golija - Knjižnica pod krošnjami

kultura

Kulturni utrinki

Kresnik desetletja - Razstava Klemntina Golija - Knjižnica pod krošnjami
VEČ ...|15. 6. 2020
Kresnik desetletja - Razstava Klemntina Golija - Knjižnica pod krošnjami

Jože Bartolj

kultura

O klasiki drugače

VEČ ...|14. 6. 2020
Predstavitev Cerkvene ljudske pesmarice - priložnostne pesmi in del Zelenkove maše Dei Patris.

Predstavili smo nekaj tako imenovanih priložnostnih pesmi (Bodi pozdravljen nam čas misijona in Gospod, vodnikov nam daj) v drugem delu pa smo poslušali Credo in Agnus Dei iz maše Dei Patris, Jana Dismasa Zelenke.

Predstavitev Cerkvene ljudske pesmarice - priložnostne pesmi in del Zelenkove maše Dei Patris.

Predstavili smo nekaj tako imenovanih priložnostnih pesmi (Bodi pozdravljen nam čas misijona in Gospod, vodnikov nam daj) v drugem delu pa smo poslušali Credo in Agnus Dei iz maše Dei Patris, Jana Dismasa Zelenke.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Predstavitev Cerkvene ljudske pesmarice - priložnostne pesmi in del Zelenkove maše Dei Patris.
Predstavili smo nekaj tako imenovanih priložnostnih pesmi (Bodi pozdravljen nam čas misijona in Gospod, vodnikov nam daj) v drugem delu pa smo poslušali Credo in Agnus Dei iz maše Dei Patris, Jana Dismasa Zelenke.
VEČ ...|14. 6. 2020
Predstavitev Cerkvene ljudske pesmarice - priložnostne pesmi in del Zelenkove maše Dei Patris.
Predstavili smo nekaj tako imenovanih priložnostnih pesmi (Bodi pozdravljen nam čas misijona in Gospod, vodnikov nam daj) v drugem delu pa smo poslušali Credo in Agnus Dei iz maše Dei Patris, Jana Dismasa Zelenke.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Za življenje

VEČ ...|13. 6. 2020
Biti v svojem času

Z Alenko Rebula smo se zrli v čas preizkušnje zaradi samoizolacije, kaj lahko prevzamemo iz tega obdobja, kar bi lahko s pridom uporabili še naprej, česa smo se naučili? Glavnino oddaje pa smo namenili pogovoru o spreminjanju, kako biti naravnan na svoj čas? Dovoliti, da minulo odide in se predati novemu.

Biti v svojem času

Z Alenko Rebula smo se zrli v čas preizkušnje zaradi samoizolacije, kaj lahko prevzamemo iz tega obdobja, kar bi lahko s pridom uporabili še naprej, česa smo se naučili? Glavnino oddaje pa smo namenili pogovoru o spreminjanju, kako biti naravnan na svoj čas? Dovoliti, da minulo odide in se predati novemu.

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Biti v svojem času
Z Alenko Rebula smo se zrli v čas preizkušnje zaradi samoizolacije, kaj lahko prevzamemo iz tega obdobja, kar bi lahko s pridom uporabili še naprej, česa smo se naučili? Glavnino oddaje pa smo namenili pogovoru o spreminjanju, kako biti naravnan na svoj čas? Dovoliti, da minulo odide in se predati novemu.
VEČ ...|13. 6. 2020
Biti v svojem času
Z Alenko Rebula smo se zrli v čas preizkušnje zaradi samoizolacije, kaj lahko prevzamemo iz tega obdobja, kar bi lahko s pridom uporabili še naprej, česa smo se naučili? Glavnino oddaje pa smo namenili pogovoru o spreminjanju, kako biti naravnan na svoj čas? Dovoliti, da minulo odide in se predati novemu.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 6. 2020
Razpis za prevajalske nagrade - V Stični razstava Branka Žuniča - Nesnovna dediščina Dobova

Razpis za prevajalske nagrade - V Stični razstava Branka Žuniča - Nesnovna dediščina Dobova

kultura

Kulturni utrinki

Razpis za prevajalske nagrade - V Stični razstava Branka Žuniča - Nesnovna dediščina Dobova
VEČ ...|10. 6. 2020
Razpis za prevajalske nagrade - V Stični razstava Branka Žuniča - Nesnovna dediščina Dobova

Jože Bartolj

kultura

Od slike do besede

VEČ ...|9. 6. 2020
Trubarjev Cerkveni red

Ob spominu na Trubarjevo rojstvo predstavljamo njegovo delo Cerkveni red. Gost je dr. Kozma Ahačič.

Trubarjev Cerkveni red

Ob spominu na Trubarjevo rojstvo predstavljamo njegovo delo Cerkveni red. Gost je dr. Kozma Ahačič.

izobraževanjekultura

Od slike do besede

Trubarjev Cerkveni red
Ob spominu na Trubarjevo rojstvo predstavljamo njegovo delo Cerkveni red. Gost je dr. Kozma Ahačič.
VEČ ...|9. 6. 2020
Trubarjev Cerkveni red
Ob spominu na Trubarjevo rojstvo predstavljamo njegovo delo Cerkveni red. Gost je dr. Kozma Ahačič.

Mateja Subotičanec

izobraževanjekultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 6. 2020
Lubi Slovenci

Z Alenko Černelič Krošelj, direktorico Posavskega muzeja Brežice, smo se spomnili moža, ki nas je pred petimi stoletji nagovoril z lubi Slovenci, Primoža Trubarja ob 500-to letnici njegovega rojstva, ter njegovih sodobnikov, Dalmatina ter Bohoriča.

Lubi Slovenci

Z Alenko Černelič Krošelj, direktorico Posavskega muzeja Brežice, smo se spomnili moža, ki nas je pred petimi stoletji nagovoril z lubi Slovenci, Primoža Trubarja ob 500-to letnici njegovega rojstva, ter njegovih sodobnikov, Dalmatina ter Bohoriča.

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvoosebnosti

Zakladi naše dediščine

Lubi Slovenci
Z Alenko Černelič Krošelj, direktorico Posavskega muzeja Brežice, smo se spomnili moža, ki nas je pred petimi stoletji nagovoril z lubi Slovenci, Primoža Trubarja ob 500-to letnici njegovega rojstva, ter njegovih sodobnikov, Dalmatina ter Bohoriča.
VEČ ...|9. 6. 2020
Lubi Slovenci
Z Alenko Černelič Krošelj, direktorico Posavskega muzeja Brežice, smo se spomnili moža, ki nas je pred petimi stoletji nagovoril z lubi Slovenci, Primoža Trubarja ob 500-to letnici njegovega rojstva, ter njegovih sodobnikov, Dalmatina ter Bohoriča.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvoosebnosti

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 6. 2020
Slovesnost Trubar Rubije - Razstava fotografij Petra Nagliča - Slovenski dnevi knjige v Mariboru

Slovesnost Trubar Rubije - Razstava fotografij Petra Nagliča - Slovenski dnevi knjige v Mariboru

kulturaPeter Naglič

Kulturni utrinki

Slovesnost Trubar Rubije - Razstava fotografij Petra Nagliča - Slovenski dnevi knjige v Mariboru
VEČ ...|9. 6. 2020
Slovesnost Trubar Rubije - Razstava fotografij Petra Nagliča - Slovenski dnevi knjige v Mariboru

Jože Bartolj

kulturaPeter Naglič

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|8. 6. 2020
To pesem so pa peli

Družino Miklavž iz Mislinje pod Pohorjem, ljudske pevce s Prevorja na Kozjanskem in vokalno skupino Leščeček iz Veržeja odlikuje večglasno, počasno in ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Nekaj njihovega gradiva smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

To pesem so pa peli

Družino Miklavž iz Mislinje pod Pohorjem, ljudske pevce s Prevorja na Kozjanskem in vokalno skupino Leščeček iz Veržeja odlikuje večglasno, počasno in ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Nekaj njihovega gradiva smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

To pesem so pa peli
Družino Miklavž iz Mislinje pod Pohorjem, ljudske pevce s Prevorja na Kozjanskem in vokalno skupino Leščeček iz Veržeja odlikuje večglasno, počasno in ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Nekaj njihovega gradiva smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|8. 6. 2020
To pesem so pa peli
Družino Miklavž iz Mislinje pod Pohorjem, ljudske pevce s Prevorja na Kozjanskem in vokalno skupino Leščeček iz Veržeja odlikuje večglasno, počasno in ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Nekaj njihovega gradiva smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 6. 2020
Dan Primoža Trubarja - Razstava v Plečnikovi hiši - Sanacija grad Kamen

Dan Primoža Trubarja - Razstava v Plečnikovi hiši - Sanacija grad Kamen

kulturaPrimož TrubarZvone Štrubelj

Kulturni utrinki

Dan Primoža Trubarja - Razstava v Plečnikovi hiši - Sanacija grad Kamen
VEČ ...|8. 6. 2020
Dan Primoža Trubarja - Razstava v Plečnikovi hiši - Sanacija grad Kamen

Jože Bartolj

kulturaPrimož TrubarZvone Štrubelj

O klasiki drugače

VEČ ...|7. 6. 2020
Predstavitev pesmi Jezik moj, skrivnost opevaj in del maše Dei Patris, Jana Dismasa Zelenke.

V oddaji O klasiki drugače smo prisluhnili pesmi, ki je posebej namenjena češčenju Najsvetejšega, Jezik moj, skrivnost opevaj, v drugem delu pa poslušali del maše Dei Patris, Jana Dismasa Zelenke.

Predstavitev pesmi Jezik moj, skrivnost opevaj in del maše Dei Patris, Jana Dismasa Zelenke.

V oddaji O klasiki drugače smo prisluhnili pesmi, ki je posebej namenjena češčenju Najsvetejšega, Jezik moj, skrivnost opevaj, v drugem delu pa poslušali del maše Dei Patris, Jana Dismasa Zelenke.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Predstavitev pesmi Jezik moj, skrivnost opevaj in del maše Dei Patris, Jana Dismasa Zelenke.
V oddaji O klasiki drugače smo prisluhnili pesmi, ki je posebej namenjena češčenju Najsvetejšega, Jezik moj, skrivnost opevaj, v drugem delu pa poslušali del maše Dei Patris, Jana Dismasa Zelenke.
VEČ ...|7. 6. 2020
Predstavitev pesmi Jezik moj, skrivnost opevaj in del maše Dei Patris, Jana Dismasa Zelenke.
V oddaji O klasiki drugače smo prisluhnili pesmi, ki je posebej namenjena češčenju Najsvetejšega, Jezik moj, skrivnost opevaj, v drugem delu pa poslušali del maše Dei Patris, Jana Dismasa Zelenke.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 6. 2020
Jana Bauer nagrada Desetnica - Čitalnica NUK odprta - Priprave Europa Cantat

Jana Bauer nagrada Desetnica - Čitalnica NUK odprta - Priprave Europa Cantat

kultura

Kulturni utrinki

Jana Bauer nagrada Desetnica - Čitalnica NUK odprta - Priprave Europa Cantat
VEČ ...|5. 6. 2020
Jana Bauer nagrada Desetnica - Čitalnica NUK odprta - Priprave Europa Cantat

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 6. 2020
Skrinjici iz Kolizeja - Prizidek knjižnice Krško

Skrinjici iz Kolizeja - Prizidek knjižnice Krško

kultura

Kulturni utrinki

Skrinjici iz Kolizeja - Prizidek knjižnice Krško
VEČ ...|4. 6. 2020
Skrinjici iz Kolizeja - Prizidek knjižnice Krško

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 6. 2020
Baletni koncert nocoj na TVS - Priporočila pevcem JSKD - Prihaja 68. Ljubljana festival

Baletni koncert nocoj na TVS - Priporočila pevcem JSKD - Prihaja 68. Ljubljana festival

kultura

Kulturni utrinki

Baletni koncert nocoj na TVS - Priporočila pevcem JSKD - Prihaja 68. Ljubljana festival
VEČ ...|3. 6. 2020
Baletni koncert nocoj na TVS - Priporočila pevcem JSKD - Prihaja 68. Ljubljana festival

Jože Bartolj

kultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 6. 2020
Stoletne lipe

Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

Stoletne lipe

Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

družbaizobraževanjedediščinazgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

Stoletne lipe
Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.
VEČ ...|2. 6. 2020
Stoletne lipe
Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjedediščinazgodovinakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 6. 2020
Kozinova nagrada - Vurnikovi dnevi - Dolenjski muzej 70 let - Enkraten festival v Celju

Kozinova nagrada - Vurnikovi dnevi - Dolenjski muzej 70 let - Enkraten festival v Celju

kulturaMiha Firšt

Kulturni utrinki

Kozinova nagrada - Vurnikovi dnevi - Dolenjski muzej 70 let - Enkraten festival v Celju
VEČ ...|2. 6. 2020
Kozinova nagrada - Vurnikovi dnevi - Dolenjski muzej 70 let - Enkraten festival v Celju

Jože Bartolj

kulturaMiha Firšt

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|1. 6. 2020
Pevki z Gorenjske

Gostji prve junijske oddaje o ljudski glasbi sta bili, ne samo na Gorenjskem, temveč tudi drugod, dobro pozni navihani, hudomušni in šaljivi pevki Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman s Spodnje Bele pri Predvodru. S svojim petjem in humorjem razveseljujeta staro in mlado na različnih prireditvah v domačem kraju, pa tudi na bolj intimnih družinskih praznovanjih.

Pevki z Gorenjske

Gostji prve junijske oddaje o ljudski glasbi sta bili, ne samo na Gorenjskem, temveč tudi drugod, dobro pozni navihani, hudomušni in šaljivi pevki Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman s Spodnje Bele pri Predvodru. S svojim petjem in humorjem razveseljujeta staro in mlado na različnih prireditvah v domačem kraju, pa tudi na bolj intimnih družinskih praznovanjih.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Pevki z Gorenjske
Gostji prve junijske oddaje o ljudski glasbi sta bili, ne samo na Gorenjskem, temveč tudi drugod, dobro pozni navihani, hudomušni in šaljivi pevki Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman s Spodnje Bele pri Predvodru. S svojim petjem in humorjem razveseljujeta staro in mlado na različnih prireditvah v domačem kraju, pa tudi na bolj intimnih družinskih praznovanjih.
VEČ ...|1. 6. 2020
Pevki z Gorenjske
Gostji prve junijske oddaje o ljudski glasbi sta bili, ne samo na Gorenjskem, temveč tudi drugod, dobro pozni navihani, hudomušni in šaljivi pevki Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman s Spodnje Bele pri Predvodru. S svojim petjem in humorjem razveseljujeta staro in mlado na različnih prireditvah v domačem kraju, pa tudi na bolj intimnih družinskih praznovanjih.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 6. 2020
Boršnikovo in korona - Koroški muzej projekt korona - Razstava Osamljenosti Kostanjevica na Krki

Ker se letošnja gledališka sezona zaradi epidemije koronavirusa še ni zaključila, je izbor predstav za Festival Borštnikovo srečanje podaljšan do konca junija. Koroški pokrajinski muzej je ljudi pozval, naj pošljejo fotografije njihovega vsakdana in podobe krajev in mest v času epidemije. V novem razstavišču Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je na ogled razstava Osamljenosti - izrazi tesnobe v prekmurski likovni umetnosti z izborom del iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota.

Boršnikovo in korona - Koroški muzej projekt korona - Razstava Osamljenosti Kostanjevica na Krki

Ker se letošnja gledališka sezona zaradi epidemije koronavirusa še ni zaključila, je izbor predstav za Festival Borštnikovo srečanje podaljšan do konca junija. Koroški pokrajinski muzej je ljudi pozval, naj pošljejo fotografije njihovega vsakdana in podobe krajev in mest v času epidemije. V novem razstavišču Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je na ogled razstava Osamljenosti - izrazi tesnobe v prekmurski likovni umetnosti z izborom del iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota.

kulturaRobert Inhof

Kulturni utrinki

Boršnikovo in korona - Koroški muzej projekt korona - Razstava Osamljenosti Kostanjevica na Krki
Ker se letošnja gledališka sezona zaradi epidemije koronavirusa še ni zaključila, je izbor predstav za Festival Borštnikovo srečanje podaljšan do konca junija. Koroški pokrajinski muzej je ljudi pozval, naj pošljejo fotografije njihovega vsakdana in podobe krajev in mest v času epidemije. V novem razstavišču Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je na ogled razstava Osamljenosti - izrazi tesnobe v prekmurski likovni umetnosti z izborom del iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota.
VEČ ...|1. 6. 2020
Boršnikovo in korona - Koroški muzej projekt korona - Razstava Osamljenosti Kostanjevica na Krki
Ker se letošnja gledališka sezona zaradi epidemije koronavirusa še ni zaključila, je izbor predstav za Festival Borštnikovo srečanje podaljšan do konca junija. Koroški pokrajinski muzej je ljudi pozval, naj pošljejo fotografije njihovega vsakdana in podobe krajev in mest v času epidemije. V novem razstavišču Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je na ogled razstava Osamljenosti - izrazi tesnobe v prekmurski likovni umetnosti z izborom del iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota.

Jože Bartolj

kulturaRobert Inhof

O klasiki drugače

VEČ ...|31. 5. 2020
Tri blagoslovne pesmi in Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta.

Predstavili smo še tri blagoslovne pesmi (Slavo Večnemu zapeti, Hvaljen bodi Bog, Tebe molim Jezusa) in poslušali Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta.

Tri blagoslovne pesmi in Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta.

Predstavili smo še tri blagoslovne pesmi (Slavo Večnemu zapeti, Hvaljen bodi Bog, Tebe molim Jezusa) in poslušali Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Tri blagoslovne pesmi in Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta.
Predstavili smo še tri blagoslovne pesmi (Slavo Večnemu zapeti, Hvaljen bodi Bog, Tebe molim Jezusa) in poslušali Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta.
VEČ ...|31. 5. 2020
Tri blagoslovne pesmi in Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta.
Predstavili smo še tri blagoslovne pesmi (Slavo Večnemu zapeti, Hvaljen bodi Bog, Tebe molim Jezusa) in poslušali Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|8. 7. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 08. julij 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 08. julij 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 7. 2020
Dr. Aleš Maver o volitvah na Hrvaškem in Polskem ter politični napetosti v Sloveniji

V oddaji smo gostili dr. Aleša Maverja. Govorili smo o volitvah na Hrvaškem in na Poljskem, politični napetosti v Sloveniji in začeteku predsedovanja Nemčije svetu EU.

Dr. Aleš Maver o volitvah na Hrvaškem in Polskem ter politični napetosti v Sloveniji

V oddaji smo gostili dr. Aleša Maverja. Govorili smo o volitvah na Hrvaškem in na Poljskem, politični napetosti v Sloveniji in začeteku predsedovanja Nemčije svetu EU.

Helena Križnik

družbakomentarpogovorpolitika

Sol in luč

VEČ ...|7. 7. 2020
Meik Wiking: interviju z avtorjem mednarodne uspešnice, knjige o sreči.

Poslušali smo prvi del intervjuja z avtorjem mednarodne knjižne uspešnice Hygge - umetnost dobrega življenja. Meika Wikinga je revija The Times označila za verjetno najsrečnejšega človeka na svetu. Res je prijeten sogovornik, njegovi zapisi pa niso prodajanje megle, ampak slikovito opisovanje naših življenj in ovir do sreče. V oddaji smo predstavili tudi nekaj odlomkov iz njegove zadnje knjige Umetnost ustvarjanja spominov, ki je izšla pri založbi Učila.

Meik Wiking: interviju z avtorjem mednarodne uspešnice, knjige o sreči.

Poslušali smo prvi del intervjuja z avtorjem mednarodne knjižne uspešnice Hygge - umetnost dobrega življenja. Meika Wikinga je revija The Times označila za verjetno najsrečnejšega človeka na svetu. Res je prijeten sogovornik, njegovi zapisi pa niso prodajanje megle, ampak slikovito opisovanje naših življenj in ovir do sreče. V oddaji smo predstavili tudi nekaj odlomkov iz njegove zadnje knjige Umetnost ustvarjanja spominov, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Dogodki

VEČ ...|12. 4. 2020
Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Radio Ognjišče

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|7. 7. 2020
Aktivizem pod vprašajem

Egocentrična drža pri-vzgojenega potrošništva zadnjih nekaj desetletij, kot produkt pozabljenih pogosto zasmehovanih tradicionalnih vrednot, je realnost. Je tu. Sobivamo skupaj, tisti, ki nam za potrošništvo in materialno okoriščanje ni, vsaj ne takšno, ki podjarmi ostale in nekaterim jemlje, da mi imamo. Znova se jasno kažeta dva pola, nekateri bi se odrekli delu svojega, da bi imeli vsi vsaj nekaj, drugi pa na okope, da bi obdržali vse, kar imajo in ne ravno zasluženo dobivajo. Kaj jim mar, če nekateri nimajo. Niti najosnovnejšega.

Aktivizem pod vprašajem

Egocentrična drža pri-vzgojenega potrošništva zadnjih nekaj desetletij, kot produkt pozabljenih pogosto zasmehovanih tradicionalnih vrednot, je realnost. Je tu. Sobivamo skupaj, tisti, ki nam za potrošništvo in materialno okoriščanje ni, vsaj ne takšno, ki podjarmi ostale in nekaterim jemlje, da mi imamo. Znova se jasno kažeta dva pola, nekateri bi se odrekli delu svojega, da bi imeli vsi vsaj nekaj, drugi pa na okope, da bi obdržali vse, kar imajo in ne ravno zasluženo dobivajo. Kaj jim mar, če nekateri nimajo. Niti najosnovnejšega.

Nataša Ličen

družbakomentarkulturaodnosipolitika

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|8. 7. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|8. 7. 2020
Uradni vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin o aktualnem dogajanju

Sogovornik nam je predstavil svoje naloge in vse izzive, s katerimi se sooča. Podal je tudi oceno sodelovanja z mediji v času zdravstvene krize.

Uradni vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin o aktualnem dogajanju

Sogovornik nam je predstavil svoje naloge in vse izzive, s katerimi se sooča. Podal je tudi oceno sodelovanja z mediji v času zdravstvene krize.

Helena Križnik

družbakoronaviruspolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 7. 2020
Festival Lent bo konec avgusta - Slovenija gostja na sejmu v Frankfurtu 2023

Festival Lent bo konec avgusta - Slovenija gostja na sejmu v Frankfurtu 2023

Jože Bartolj

kultura

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 7. 2020
Dr. Ivan Štuhec: Janšizem, kaj je to?

Na zadnjih volitvah je Janez Janša dobil relativno večino, čeprav so večinski mediji dan in noč »nabijali«, kdo vse z njim ne gre v koalicijo. Janez Janša je tudi danes edini politik v slovenskem parlamentu, ki se je dal izvoliti na vseh dosedanjih volitvah. Tega niso naredili ne Milan Kučan ne Spomenka Hribar ne Niko Toš niti Drago Kos, ki si jemljejo pravico, da kot nekoč v socializmu kot nikoli izvoljeni politiki kreirajo slovensko politiko.

Dr. Ivan Štuhec: Janšizem, kaj je to?

Na zadnjih volitvah je Janez Janša dobil relativno večino, čeprav so večinski mediji dan in noč »nabijali«, kdo vse z njim ne gre v koalicijo. Janez Janša je tudi danes edini politik v slovenskem parlamentu, ki se je dal izvoliti na vseh dosedanjih volitvah. Tega niso naredili ne Milan Kučan ne Spomenka Hribar ne Niko Toš niti Drago Kos, ki si jemljejo pravico, da kot nekoč v socializmu kot nikoli izvoljeni politiki kreirajo slovensko politiko.

Ivan Štuhec

politikaprotestiJanez Janša