Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 3. 2019
Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici

Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.

Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici

Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Zakladi naše dediščine

Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici

Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.

VEČ ...|19. 3. 2019
Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici

Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|18. 3. 2019
Sestre Kopinske in otroci iz Cirkulan

Sestre Kopinske prihajajo iz Slatine pri Cirkulanah. Pravzaprav se v skupini druži šest sester in sestrična. Ob spominu na preteklo ljudsko petje in s pomočjo raznih izobraževanj danes obujajo in ohranjajo ljudsko petje, kot je bilo v navadi v Halozah; to je triglasno petje, včasih z dodanim četrtim ljudskim glasom , imenovanim »iber«. Sestre Kopinske so ljudsko pesem predstavile tudi učencem na osnovni šoli Cirkulane – Zavrč. Nekaj medgeneracijskega sodelovanja z učenci od 1. do 4. razreda je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Sestre Kopinske in otroci iz Cirkulan

Sestre Kopinske prihajajo iz Slatine pri Cirkulanah. Pravzaprav se v skupini druži šest sester in sestrična. Ob spominu na preteklo ljudsko petje in s pomočjo raznih izobraževanj danes obujajo in ohranjajo ljudsko petje, kot je bilo v navadi v Halozah; to je triglasno petje, včasih z dodanim četrtim ljudskim glasom , imenovanim »iber«. Sestre Kopinske so ljudsko pesem predstavile tudi učencem na osnovni šoli Cirkulane – Zavrč. Nekaj medgeneracijskega sodelovanja z učenci od 1. do 4. razreda je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Sestre Kopinske in otroci iz Cirkulan

Sestre Kopinske prihajajo iz Slatine pri Cirkulanah. Pravzaprav se v skupini druži šest sester in sestrična. Ob spominu na preteklo ljudsko petje in s pomočjo raznih izobraževanj danes obujajo in ohranjajo ljudsko petje, kot je bilo v navadi v Halozah; to je triglasno petje, včasih z dodanim četrtim ljudskim glasom , imenovanim »iber«. Sestre Kopinske so ljudsko pesem predstavile tudi učencem na osnovni šoli Cirkulane – Zavrč. Nekaj medgeneracijskega sodelovanja z učenci od 1. do 4. razreda je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

VEČ ...|18. 3. 2019
Sestre Kopinske in otroci iz Cirkulan

Sestre Kopinske prihajajo iz Slatine pri Cirkulanah. Pravzaprav se v skupini druži šest sester in sestrična. Ob spominu na preteklo ljudsko petje in s pomočjo raznih izobraževanj danes obujajo in ohranjajo ljudsko petje, kot je bilo v navadi v Halozah; to je triglasno petje, včasih z dodanim četrtim ljudskim glasom , imenovanim »iber«. Sestre Kopinske so ljudsko pesem predstavile tudi učencem na osnovni šoli Cirkulane – Zavrč. Nekaj medgeneracijskega sodelovanja z učenci od 1. do 4. razreda je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

glasbakultura

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|17. 3. 2019
Razlaga postnih pesmi: Gledam te, Zveličar mili, Marija sedem žalosti in Na sveto goro Golgoto.

V tokratni oddaji smo poslušali razlago postnih pesmi: Gledam te, Zveličar mili, Marija sedem žalosti in Na sveto goro Golgoto, v drugem delu pa smo poslušali del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Razlaga postnih pesmi: Gledam te, Zveličar mili, Marija sedem žalosti in Na sveto goro Golgoto.

V tokratni oddaji smo poslušali razlago postnih pesmi: Gledam te, Zveličar mili, Marija sedem žalosti in Na sveto goro Golgoto, v drugem delu pa smo poslušali del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Tadej Sadar

glasbaduhovnostkultura

O klasiki drugače

Razlaga postnih pesmi: Gledam te, Zveličar mili, Marija sedem žalosti in Na sveto goro Golgoto.

V tokratni oddaji smo poslušali razlago postnih pesmi: Gledam te, Zveličar mili, Marija sedem žalosti in Na sveto goro Golgoto, v drugem delu pa smo poslušali del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

VEČ ...|17. 3. 2019
Razlaga postnih pesmi: Gledam te, Zveličar mili, Marija sedem žalosti in Na sveto goro Golgoto.

V tokratni oddaji smo poslušali razlago postnih pesmi: Gledam te, Zveličar mili, Marija sedem žalosti in Na sveto goro Golgoto, v drugem delu pa smo poslušali del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

glasbaduhovnostkultura

glasbaduhovnostkultura

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 3. 2019
Peter Florjančič - moje življenje je kot pravljica

Peter Florjančič, inovator svetovnega slovesa in slovenskega rodu z Bleda, je 5. marca dopolnil sto let. Njegovih je štiristo patentov, številne med njimi danes uporablja ves svet. Kljub letom še vedno razmišlja o izboljšavah ter jih ustvarja. Včasih ponoči niti spati ne more ob podoživljanju vsega, kar se mu je zgodilo in je doživel v življenju.

Peter Florjančič - moje življenje je kot pravljica

Peter Florjančič, inovator svetovnega slovesa in slovenskega rodu z Bleda, je 5. marca dopolnil sto let. Njegovih je štiristo patentov, številne med njimi danes uporablja ves svet. Kljub letom še vedno razmišlja o izboljšavah ter jih ustvarja. Včasih ponoči niti spati ne more ob podoživljanju vsega, kar se mu je zgodilo in je doživel v življenju.

Nataša Ličen

izobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokulturavzgoja

Ni meje za dobre ideje

Peter Florjančič - moje življenje je kot pravljica

Peter Florjančič, inovator svetovnega slovesa in slovenskega rodu z Bleda, je 5. marca dopolnil sto let. Njegovih je štiristo patentov, številne med njimi danes uporablja ves svet. Kljub letom še vedno razmišlja o izboljšavah ter jih ustvarja. Včasih ponoči niti spati ne more ob podoživljanju vsega, kar se mu je zgodilo in je doživel v življenju.

VEČ ...|14. 3. 2019
Peter Florjančič - moje življenje je kot pravljica

Peter Florjančič, inovator svetovnega slovesa in slovenskega rodu z Bleda, je 5. marca dopolnil sto let. Njegovih je štiristo patentov, številne med njimi danes uporablja ves svet. Kljub letom še vedno razmišlja o izboljšavah ter jih ustvarja. Včasih ponoči niti spati ne more ob podoživljanju vsega, kar se mu je zgodilo in je doživel v življenju.

izobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokulturavzgoja

izobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokulturavzgoja

Od slike do besede

VEČ ...|12. 3. 2019
Ciceron

Knjiga v petih knjigah

Ciceron

Knjiga v petih knjigah

Mateja Subotičanec

izobraževanjekultura

Od slike do besede

Ciceron

Knjiga v petih knjigah

VEČ ...|12. 3. 2019
Ciceron

Knjiga v petih knjigah

izobraževanjekultura

izobraževanjekultura

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|11. 3. 2019
Prišla bo vesela pomlad

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo ali na valentinovo, se ženijo na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Prišla bo vesela pomlad

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo ali na valentinovo, se ženijo na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakulturaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Prišla bo vesela pomlad

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo ali na valentinovo, se ženijo na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|11. 3. 2019
Prišla bo vesela pomlad

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo ali na valentinovo, se ženijo na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

glasbakulturaspomin

glasbakulturaspomin

O klasiki drugače

VEČ ...|10. 3. 2019
Razlaga treh postnih pesmi in del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

V prvem delu smo poslušali razlago treh postnih pesmi; Daj mi Jezus, da žalujem, Kraljevo znamenje in Angelski zbori, v drugem delu pa uvodni del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Razlaga treh postnih pesmi in del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

V prvem delu smo poslušali razlago treh postnih pesmi; Daj mi Jezus, da žalujem, Kraljevo znamenje in Angelski zbori, v drugem delu pa uvodni del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Tadej Sadar

duhovnostkulturaglasba

O klasiki drugače

Razlaga treh postnih pesmi in del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

V prvem delu smo poslušali razlago treh postnih pesmi; Daj mi Jezus, da žalujem, Kraljevo znamenje in Angelski zbori, v drugem delu pa uvodni del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

VEČ ...|10. 3. 2019
Razlaga treh postnih pesmi in del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

V prvem delu smo poslušali razlago treh postnih pesmi; Daj mi Jezus, da žalujem, Kraljevo znamenje in Angelski zbori, v drugem delu pa uvodni del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

duhovnostkulturaglasba

duhovnostkulturaglasba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 3. 2019
Rojaki pri svetovnem molitvenem dnevu žensk

Pri nedavnem svetovnem molitvenem dnevu žensk so bili vključeni tudi rojaki po svetu, in sicer na Švedskem, v Beneluksu in v Avstraliji. Slišali smo še novice z avstrijske Koroške ter vabila na Tabor slovenskih otrok po svetu (SSK), na Literarni natečaj Nedelje in na Koroška in Primorska pojeta 2019.

Rojaki pri svetovnem molitvenem dnevu žensk

Pri nedavnem svetovnem molitvenem dnevu žensk so bili vključeni tudi rojaki po svetu, in sicer na Švedskem, v Beneluksu in v Avstraliji. Slišali smo še novice z avstrijske Koroške ter vabila na Tabor slovenskih otrok po svetu (SSK), na Literarni natečaj Nedelje in na Koroška in Primorska pojeta 2019.

Matjaž Merljak

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Rojaki pri svetovnem molitvenem dnevu žensk

Pri nedavnem svetovnem molitvenem dnevu žensk so bili vključeni tudi rojaki po svetu, in sicer na Švedskem, v Beneluksu in v Avstraliji. Slišali smo še novice z avstrijske Koroške ter vabila na Tabor slovenskih otrok po svetu (SSK), na Literarni natečaj Nedelje in na Koroška in Primorska pojeta 2019.

VEČ ...|10. 3. 2019
Rojaki pri svetovnem molitvenem dnevu žensk

Pri nedavnem svetovnem molitvenem dnevu žensk so bili vključeni tudi rojaki po svetu, in sicer na Švedskem, v Beneluksu in v Avstraliji. Slišali smo še novice z avstrijske Koroške ter vabila na Tabor slovenskih otrok po svetu (SSK), na Literarni natečaj Nedelje in na Koroška in Primorska pojeta 2019.

inforojakikultura

inforojakikultura

Mladoskop

VEČ ...|8. 3. 2019
Igrano dokumentarni film o slovenski himni

Vsa vas je držala skupaj, je o snemanju filma o nastanku slovenske himne z naslovom Zdravica povedala skupina ustvarjalcev omenjene filmske zgodbe iz Turističnega društva Podnanos. Ta kraj je bil že večkrat uporabljen za filmsko koliso, tudi pri snemanju prvega slovenskega filma. Stojan Vitežnik, prof. Jurij Rosa, režiser filma Nejc Furlan, Dejan Slokar, Jožica Kodre in Marjan Vovk so v Mladoskopu predstavili potek filmskega snemanja in ozadje zgodbe o nastanku himne slovenskega naroda.

Igrano dokumentarni film o slovenski himni

Vsa vas je držala skupaj, je o snemanju filma o nastanku slovenske himne z naslovom Zdravica povedala skupina ustvarjalcev omenjene filmske zgodbe iz Turističnega društva Podnanos. Ta kraj je bil že večkrat uporabljen za filmsko koliso, tudi pri snemanju prvega slovenskega filma. Stojan Vitežnik, prof. Jurij Rosa, režiser filma Nejc Furlan, Dejan Slokar, Jožica Kodre in Marjan Vovk so v Mladoskopu predstavili potek filmskega snemanja in ozadje zgodbe o nastanku himne slovenskega naroda.

Nataša Ličen

kulturamladidružbaizobraževanjeinfopogovor

Mladoskop

Igrano dokumentarni film o slovenski himni

Vsa vas je držala skupaj, je o snemanju filma o nastanku slovenske himne z naslovom Zdravica povedala skupina ustvarjalcev omenjene filmske zgodbe iz Turističnega društva Podnanos. Ta kraj je bil že večkrat uporabljen za filmsko koliso, tudi pri snemanju prvega slovenskega filma. Stojan Vitežnik, prof. Jurij Rosa, režiser filma Nejc Furlan, Dejan Slokar, Jožica Kodre in Marjan Vovk so v Mladoskopu predstavili potek filmskega snemanja in ozadje zgodbe o nastanku himne slovenskega naroda.

VEČ ...|8. 3. 2019
Igrano dokumentarni film o slovenski himni

Vsa vas je držala skupaj, je o snemanju filma o nastanku slovenske himne z naslovom Zdravica povedala skupina ustvarjalcev omenjene filmske zgodbe iz Turističnega društva Podnanos. Ta kraj je bil že večkrat uporabljen za filmsko koliso, tudi pri snemanju prvega slovenskega filma. Stojan Vitežnik, prof. Jurij Rosa, režiser filma Nejc Furlan, Dejan Slokar, Jožica Kodre in Marjan Vovk so v Mladoskopu predstavili potek filmskega snemanja in ozadje zgodbe o nastanku himne slovenskega naroda.

kulturamladidružbaizobraževanjeinfopogovor

kulturamladidružbaizobraževanjeinfopogovor

Od slike do besede

VEČ ...|5. 3. 2019
Od klinopisa do Teodore

Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.

Od klinopisa do Teodore

Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.

Mateja Subotičanec

kulturapogovorizobraževanje

Od slike do besede

Od klinopisa do Teodore

Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.

VEČ ...|5. 3. 2019
Od klinopisa do Teodore

Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.

kulturapogovorizobraževanje

kulturapogovorizobraževanje

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|4. 3. 2019
Prišel je tisti čas ko pust prihaja v vas

Spoznali smo bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz Podlehnika in Lancove vasi, Ponikovske in Zagoriške mačkare iz Dobrepoljske doline ter Ravnsk pust.

Prišel je tisti čas ko pust prihaja v vas

Spoznali smo bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz Podlehnika in Lancove vasi, Ponikovske in Zagoriške mačkare iz Dobrepoljske doline ter Ravnsk pust.

Vesna Sever Borovnik

kulturaglasba

Pevci zapojte, godci zagodte

Prišel je tisti čas ko pust prihaja v vas

Spoznali smo bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz Podlehnika in Lancove vasi, Ponikovske in Zagoriške mačkare iz Dobrepoljske doline ter Ravnsk pust.

VEČ ...|4. 3. 2019
Prišel je tisti čas ko pust prihaja v vas

Spoznali smo bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz Podlehnika in Lancove vasi, Ponikovske in Zagoriške mačkare iz Dobrepoljske doline ter Ravnsk pust.

kulturaglasba

kulturaglasba

O klasiki drugače

VEČ ...|3. 3. 2019
Darovanjske pesmi in Sanctus.

Ustavili smo se ob darovanjskih pesmih, ter poslušali tri izjemne Sanctuse, Haydnovega, Mozartovega in Beethovnovega.

Darovanjske pesmi in Sanctus.

Ustavili smo se ob darovanjskih pesmih, ter poslušali tri izjemne Sanctuse, Haydnovega, Mozartovega in Beethovnovega.

Tadej Sadar

glasbaduhovnostkultura

O klasiki drugače

Darovanjske pesmi in Sanctus.

Ustavili smo se ob darovanjskih pesmih, ter poslušali tri izjemne Sanctuse, Haydnovega, Mozartovega in Beethovnovega.

VEČ ...|3. 3. 2019
Darovanjske pesmi in Sanctus.

Ustavili smo se ob darovanjskih pesmih, ter poslušali tri izjemne Sanctuse, Haydnovega, Mozartovega in Beethovnovega.

glasbaduhovnostkultura

glasbaduhovnostkultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 3. 2019
Celovec, Toronto, Gregorič, Corselis, Cimerman

Krščanska kulturna zveza uspešno izpeljala festival Tribuna, pripravlja pa pevsko srečanje Koroška poje, Dekliški zbor sv. Stanislava nastopil pri rojakih v Kanadi, v studiu smo gostili mladega harmonikarja Jonathana Gregoriča iz Kanade, John Corselis posthumno odlikovan, umrl izseljenskih duhovnik Jože Cimerman.

Celovec, Toronto, Gregorič, Corselis, Cimerman

Krščanska kulturna zveza uspešno izpeljala festival Tribuna, pripravlja pa pevsko srečanje Koroška poje, Dekliški zbor sv. Stanislava nastopil pri rojakih v Kanadi, v studiu smo gostili mladega harmonikarja Jonathana Gregoriča iz Kanade, John Corselis posthumno odlikovan, umrl izseljenskih duhovnik Jože Cimerman.

Matjaž Merljak

inforojakizamejstvokulturakanada

Slovencem po svetu in domovini

Celovec, Toronto, Gregorič, Corselis, Cimerman

Krščanska kulturna zveza uspešno izpeljala festival Tribuna, pripravlja pa pevsko srečanje Koroška poje, Dekliški zbor sv. Stanislava nastopil pri rojakih v Kanadi, v studiu smo gostili mladega harmonikarja Jonathana Gregoriča iz Kanade, John Corselis posthumno odlikovan, umrl izseljenskih duhovnik Jože Cimerman.

VEČ ...|3. 3. 2019
Celovec, Toronto, Gregorič, Corselis, Cimerman

Krščanska kulturna zveza uspešno izpeljala festival Tribuna, pripravlja pa pevsko srečanje Koroška poje, Dekliški zbor sv. Stanislava nastopil pri rojakih v Kanadi, v studiu smo gostili mladega harmonikarja Jonathana Gregoriča iz Kanade, John Corselis posthumno odlikovan, umrl izseljenskih duhovnik Jože Cimerman.

inforojakizamejstvokulturakanada

inforojakizamejstvokulturakanada

Via positiva

VEČ ...|28. 2. 2019
Kako živeti uspeh in pri tem ne izgubiti sebe

Mag. Maja Golob, marketinška strokovnjakinja, avtorica uspešne knjige Ne čakaj na vikend, je odkrito spregovorila o izgorelosti ter vnovičnem iskanju ravnovesja. Kako določiti prioritete v življenju, kako usklajevati delo, družino in čas zase, kako prepoznati, kdaj in kje smo šli v rdeče? Spodbudne misli, ki jih lahko iskreno deli le tisti, ki to zgodbo in njene nauke dobro pozna, ker jih je izkusil na lastni koži. Podobna je Majina zgodba, skozi svoja spoznanja lahko zdaj pomaga in svetuje mnogim.

Kako živeti uspeh in pri tem ne izgubiti sebe

Mag. Maja Golob, marketinška strokovnjakinja, avtorica uspešne knjige Ne čakaj na vikend, je odkrito spregovorila o izgorelosti ter vnovičnem iskanju ravnovesja. Kako določiti prioritete v življenju, kako usklajevati delo, družino in čas zase, kako prepoznati, kdaj in kje smo šli v rdeče? Spodbudne misli, ki jih lahko iskreno deli le tisti, ki to zgodbo in njene nauke dobro pozna, ker jih je izkusil na lastni koži. Podobna je Majina zgodba, skozi svoja spoznanja lahko zdaj pomaga in svetuje mnogim.

Nataša Ličen

izobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokulturavzgoja

Via positiva

Kako živeti uspeh in pri tem ne izgubiti sebe

Mag. Maja Golob, marketinška strokovnjakinja, avtorica uspešne knjige Ne čakaj na vikend, je odkrito spregovorila o izgorelosti ter vnovičnem iskanju ravnovesja. Kako določiti prioritete v življenju, kako usklajevati delo, družino in čas zase, kako prepoznati, kdaj in kje smo šli v rdeče? Spodbudne misli, ki jih lahko iskreno deli le tisti, ki to zgodbo in njene nauke dobro pozna, ker jih je izkusil na lastni koži. Podobna je Majina zgodba, skozi svoja spoznanja lahko zdaj pomaga in svetuje mnogim.

VEČ ...|28. 2. 2019
Kako živeti uspeh in pri tem ne izgubiti sebe

Mag. Maja Golob, marketinška strokovnjakinja, avtorica uspešne knjige Ne čakaj na vikend, je odkrito spregovorila o izgorelosti ter vnovičnem iskanju ravnovesja. Kako določiti prioritete v življenju, kako usklajevati delo, družino in čas zase, kako prepoznati, kdaj in kje smo šli v rdeče? Spodbudne misli, ki jih lahko iskreno deli le tisti, ki to zgodbo in njene nauke dobro pozna, ker jih je izkusil na lastni koži. Podobna je Majina zgodba, skozi svoja spoznanja lahko zdaj pomaga in svetuje mnogim.

izobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokulturavzgoja

izobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokulturavzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 2. 2019
Muzikal Nune v akciji!

Svojo predpremiero je doživel nov muzikal Nune v akciji! producenta Jureta Franka, ki je postavil tudi slovenski različici Mamme Mie! in Briljantine. Zabavna zgodba o redovnicah z odlično glasbo in plesom.

Muzikal Nune v akciji!

Svojo predpremiero je doživel nov muzikal Nune v akciji! producenta Jureta Franka, ki je postavil tudi slovenski različici Mamme Mie! in Briljantine. Zabavna zgodba o redovnicah z odlično glasbo in plesom.

Marjan Bunič

kulturamuzikalglasba

Kulturni utrinki

Muzikal Nune v akciji!

Svojo predpremiero je doživel nov muzikal Nune v akciji! producenta Jureta Franka, ki je postavil tudi slovenski različici Mamme Mie! in Briljantine. Zabavna zgodba o redovnicah z odlično glasbo in plesom.

VEČ ...|28. 2. 2019
Muzikal Nune v akciji!

Svojo predpremiero je doživel nov muzikal Nune v akciji! producenta Jureta Franka, ki je postavil tudi slovenski različici Mamme Mie! in Briljantine. Zabavna zgodba o redovnicah z odlično glasbo in plesom.

kulturamuzikalglasba

kulturamuzikalglasba

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 2. 2019
Dnevi komedije v Celju

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje se bo prihodnjo sredo začel 28. festival Dnevi komedije.

Dnevi komedije v Celju

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje se bo prihodnjo sredo začel 28. festival Dnevi komedije.

Marjan Bunič

kulturagledališčekomedija

Kulturni utrinki

Dnevi komedije v Celju

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje se bo prihodnjo sredo začel 28. festival Dnevi komedije.

VEČ ...|27. 2. 2019
Dnevi komedije v Celju

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje se bo prihodnjo sredo začel 28. festival Dnevi komedije.

kulturagledališčekomedija

kulturagledališčekomedija

Od slike do besede

VEČ ...|26. 2. 2019
Bog z nami

Urednica Mateja Kvartič Dolinšek je predstavila knjigo Bog z nami Semjona Franka, ki jo je napisal leta 1941 v popolni osami ob soočanju z grozotami druge svetovne vojne.

Bog z nami

Urednica Mateja Kvartič Dolinšek je predstavila knjigo Bog z nami Semjona Franka, ki jo je napisal leta 1941 v popolni osami ob soočanju z grozotami druge svetovne vojne.

Mateja Subotičanec

izobraževanjekultura

Od slike do besede

Bog z nami

Urednica Mateja Kvartič Dolinšek je predstavila knjigo Bog z nami Semjona Franka, ki jo je napisal leta 1941 v popolni osami ob soočanju z grozotami druge svetovne vojne.

VEČ ...|26. 2. 2019
Bog z nami

Urednica Mateja Kvartič Dolinšek je predstavila knjigo Bog z nami Semjona Franka, ki jo je napisal leta 1941 v popolni osami ob soočanju z grozotami druge svetovne vojne.

izobraževanjekultura

izobraževanjekultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 2. 2019
250-letnica Beethovnovega rojstva, Ulična galerija, sporazum o avtorskih pravicah

Ob prihajajoči 250-letnici rojstva Ludwiga van Beethovna bodo začeli obnavljati njegovo rojstno hišo v Bonnu. V Ulični galeriji bodo odprli razstavo Jerneja Stritarja Sodi knjige po platnicah. V New Yorku podpisali sporazum med slovensko in ameriško organizacijo o avtorskih delih.

250-letnica Beethovnovega rojstva, Ulična galerija, sporazum o avtorskih pravicah

Ob prihajajoči 250-letnici rojstva Ludwiga van Beethovna bodo začeli obnavljati njegovo rojstno hišo v Bonnu. V Ulični galeriji bodo odprli razstavo Jerneja Stritarja Sodi knjige po platnicah. V New Yorku podpisali sporazum med slovensko in ameriško organizacijo o avtorskih delih.

Marjan Bunič

glasbakulturarazstava

Kulturni utrinki

250-letnica Beethovnovega rojstva, Ulična galerija, sporazum o avtorskih pravicah

Ob prihajajoči 250-letnici rojstva Ludwiga van Beethovna bodo začeli obnavljati njegovo rojstno hišo v Bonnu. V Ulični galeriji bodo odprli razstavo Jerneja Stritarja Sodi knjige po platnicah. V New Yorku podpisali sporazum med slovensko in ameriško organizacijo o avtorskih delih.

VEČ ...|26. 2. 2019
250-letnica Beethovnovega rojstva, Ulična galerija, sporazum o avtorskih pravicah

Ob prihajajoči 250-letnici rojstva Ludwiga van Beethovna bodo začeli obnavljati njegovo rojstno hišo v Bonnu. V Ulični galeriji bodo odprli razstavo Jerneja Stritarja Sodi knjige po platnicah. V New Yorku podpisali sporazum med slovensko in ameriško organizacijo o avtorskih delih.

glasbakulturarazstava

glasbakulturarazstava

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|25. 2. 2019
Ljudsko v urbanem 2019

V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo osem skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja smo poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Ljudsko v urbanem 2019

V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo osem skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja smo poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Ljudsko v urbanem 2019

V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo osem skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja smo poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|25. 2. 2019
Ljudsko v urbanem 2019

V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo osem skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja smo poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

glasbakultura

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|24. 2. 2019
Dve Mašni pesmi in Haydnova Nelsonmesse.

Poslušali smo predstavitev treh mašnih pesmi in dve tudi poslušali: V hišo Božjo smo dospeli in Zvonovi so zapeli. V drugem delu pa smo poslušali znamenito mašo Josepha Haydna imenovano tudi Nelsonmesse.

Dve Mašni pesmi in Haydnova Nelsonmesse.

Poslušali smo predstavitev treh mašnih pesmi in dve tudi poslušali: V hišo Božjo smo dospeli in Zvonovi so zapeli. V drugem delu pa smo poslušali znamenito mašo Josepha Haydna imenovano tudi Nelsonmesse.

Tadej Sadar

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Dve Mašni pesmi in Haydnova Nelsonmesse.

Poslušali smo predstavitev treh mašnih pesmi in dve tudi poslušali: V hišo Božjo smo dospeli in Zvonovi so zapeli. V drugem delu pa smo poslušali znamenito mašo Josepha Haydna imenovano tudi Nelsonmesse.

VEČ ...|24. 2. 2019
Dve Mašni pesmi in Haydnova Nelsonmesse.

Poslušali smo predstavitev treh mašnih pesmi in dve tudi poslušali: V hišo Božjo smo dospeli in Zvonovi so zapeli. V drugem delu pa smo poslušali znamenito mašo Josepha Haydna imenovano tudi Nelsonmesse.

duhovnostglasbakultura

duhovnostglasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 2. 2019
Srednjeveški kodeks v Slavini

Srednjeveški kodeks je obiskal matično župnijo na Pivškem. V mariborskem lokalu med prenovo odkrili zazidano slikarijo Janeza Vidica.

Srednjeveški kodeks v Slavini

Srednjeveški kodeks je obiskal matično župnijo na Pivškem. V mariborskem lokalu med prenovo odkrili zazidano slikarijo Janeza Vidica.

Marjan Bunič

kulturaknjigaslikarstvorestavriranje

Kulturni utrinki

Srednjeveški kodeks v Slavini

Srednjeveški kodeks je obiskal matično župnijo na Pivškem. V mariborskem lokalu med prenovo odkrili zazidano slikarijo Janeza Vidica.

VEČ ...|24. 2. 2019
Srednjeveški kodeks v Slavini

Srednjeveški kodeks je obiskal matično župnijo na Pivškem. V mariborskem lokalu med prenovo odkrili zazidano slikarijo Janeza Vidica.

kulturaknjigaslikarstvorestavriranje

kulturaknjigaslikarstvorestavriranje

Radijska kateheza

VEČ ...|23. 2. 2019
Prerok Ozej in sporočilo za današnji čas

Prerok Ozej in sporočilo za današnji čas

Mateja Subotičanec

duhovnostkulturaodnosi

Radijska kateheza

Prerok Ozej in sporočilo za današnji čas

VEČ ...|23. 2. 2019
Prerok Ozej in sporočilo za današnji čas

duhovnostkulturaodnosi

duhovnostkulturaodnosi

Naš gost

VEČ ...|23. 2. 2019
Erika Jazbar

V studiu smo gostili klasično filologinjo, novinarko, publicistko in kulturnico, Eriko Jazbar. Že vrsto let vodi Srečanja pod lipami, v katerih se srečuje s kulturniki in politiki slovenskega prostora, posnetke s teh srečanj pa občasno slišimo tudi v programu Radia Ognjišče. Naša gostja je govorila o življenju slovenke v Italiji, o svojem delu v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in o slovenstvu.

Erika Jazbar

V studiu smo gostili klasično filologinjo, novinarko, publicistko in kulturnico, Eriko Jazbar. Že vrsto let vodi Srečanja pod lipami, v katerih se srečuje s kulturniki in politiki slovenskega prostora, posnetke s teh srečanj pa občasno slišimo tudi v programu Radia Ognjišče. Naša gostja je govorila o življenju slovenke v Italiji, o svojem delu v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in o slovenstvu.

Mateja Subotičanec

pogovordružbazamejstvokultura

Naš gost

Erika Jazbar

V studiu smo gostili klasično filologinjo, novinarko, publicistko in kulturnico, Eriko Jazbar. Že vrsto let vodi Srečanja pod lipami, v katerih se srečuje s kulturniki in politiki slovenskega prostora, posnetke s teh srečanj pa občasno slišimo tudi v programu Radia Ognjišče. Naša gostja je govorila o življenju slovenke v Italiji, o svojem delu v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in o slovenstvu.

VEČ ...|23. 2. 2019
Erika Jazbar

V studiu smo gostili klasično filologinjo, novinarko, publicistko in kulturnico, Eriko Jazbar. Že vrsto let vodi Srečanja pod lipami, v katerih se srečuje s kulturniki in politiki slovenskega prostora, posnetke s teh srečanj pa občasno slišimo tudi v programu Radia Ognjišče. Naša gostja je govorila o življenju slovenke v Italiji, o svojem delu v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in o slovenstvu.

pogovordružbazamejstvokultura

pogovordružbazamejstvokultura

Via positiva

VEČ ...|21. 2. 2019
Gregor Žakelj, grafični oblikovalec, pravi da ni uspeha brez trdega dela

Gregor Žakelj, grafični oblikovalec s skoraj dvajsetletnim stažem in obsežnim spektrom kreativnih storitev, je začel kot samouk. Po več letih trdega dela in raziskovanja je postal mladi kreativec in v poznejših letih prejemnik številnih tujih in domačih nagrad ter priznanj. Zavzema se za trajnostni pristop pri vsem, kar ustvarjamo. Pravi, da je Slovenija polna navdušujočih posameznikov, da rad dela doma in ga tujina ne mika. Spodbuden je njegov odnos do dela in tudi odnosov.

Gregor Žakelj, grafični oblikovalec, pravi da ni uspeha brez trdega dela

Gregor Žakelj, grafični oblikovalec s skoraj dvajsetletnim stažem in obsežnim spektrom kreativnih storitev, je začel kot samouk. Po več letih trdega dela in raziskovanja je postal mladi kreativec in v poznejših letih prejemnik številnih tujih in domačih nagrad ter priznanj. Zavzema se za trajnostni pristop pri vsem, kar ustvarjamo. Pravi, da je Slovenija polna navdušujočih posameznikov, da rad dela doma in ga tujina ne mika. Spodbuden je njegov odnos do dela in tudi odnosov.

Nataša Ličen

mladivzgojaizobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokultura

Via positiva

Gregor Žakelj, grafični oblikovalec, pravi da ni uspeha brez trdega dela

Gregor Žakelj, grafični oblikovalec s skoraj dvajsetletnim stažem in obsežnim spektrom kreativnih storitev, je začel kot samouk. Po več letih trdega dela in raziskovanja je postal mladi kreativec in v poznejših letih prejemnik številnih tujih in domačih nagrad ter priznanj. Zavzema se za trajnostni pristop pri vsem, kar ustvarjamo. Pravi, da je Slovenija polna navdušujočih posameznikov, da rad dela doma in ga tujina ne mika. Spodbuden je njegov odnos do dela in tudi odnosov.

VEČ ...|21. 2. 2019
Gregor Žakelj, grafični oblikovalec, pravi da ni uspeha brez trdega dela

Gregor Žakelj, grafični oblikovalec s skoraj dvajsetletnim stažem in obsežnim spektrom kreativnih storitev, je začel kot samouk. Po več letih trdega dela in raziskovanja je postal mladi kreativec in v poznejših letih prejemnik številnih tujih in domačih nagrad ter priznanj. Zavzema se za trajnostni pristop pri vsem, kar ustvarjamo. Pravi, da je Slovenija polna navdušujočih posameznikov, da rad dela doma in ga tujina ne mika. Spodbuden je njegov odnos do dela in tudi odnosov.

mladivzgojaizobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokultura

mladivzgojaizobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokultura

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 2. 2019
Pravica ugasniti življenje?

V odgovor na polemike o uzakonitvi evtanazije smo na Radiu Ognjišče pripravili javno okroglo mizo, na kateri smo z raznih vidikov osvetlili to dragoceno zadnje obdobje življenja in pomena odnosov, ki na koncu edini človeku dajejo oporo.

Pravica ugasniti življenje?

V odgovor na polemike o uzakonitvi evtanazije smo na Radiu Ognjišče pripravili javno okroglo mizo, na kateri smo z raznih vidikov osvetlili to dragoceno zadnje obdobje življenja in pomena odnosov, ki na koncu edini človeku dajejo oporo.

Marjana Debevec

odnosiizobraževanjekulturazdravstvopolitika

Informativni prispevki

Pravica ugasniti življenje?

V odgovor na polemike o uzakonitvi evtanazije smo na Radiu Ognjišče pripravili javno okroglo mizo, na kateri smo z raznih vidikov osvetlili to dragoceno zadnje obdobje življenja in pomena odnosov, ki na koncu edini človeku dajejo oporo.

VEČ ...|19. 2. 2019
Pravica ugasniti življenje?

V odgovor na polemike o uzakonitvi evtanazije smo na Radiu Ognjišče pripravili javno okroglo mizo, na kateri smo z raznih vidikov osvetlili to dragoceno zadnje obdobje življenja in pomena odnosov, ki na koncu edini človeku dajejo oporo.

odnosiizobraževanjekulturazdravstvopolitika

odnosiizobraževanjekulturazdravstvopolitika

Svetovalnica

VEČ ...|19. 2. 2019
Bonton

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

Bonton

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

Marjan Bunič

družbapogovorkultura

Svetovalnica

Bonton

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

VEČ ...|19. 2. 2019
Bonton

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

družbapogovorkultura

družbapogovorkultura

Justin Stanovnik, njegov pomen za naš čas

VEČ ...|19. 2. 2019
Premislek in odgovornost - Justin Stanovnik

Premislek in odgovornost - Justin Stanovnik

Mateja Subotičanec

družbaizobraževanjekulturaspomin

Justin Stanovnik, njegov pomen za naš čas

Premislek in odgovornost - Justin Stanovnik

VEČ ...|19. 2. 2019
Premislek in odgovornost - Justin Stanovnik

družbaizobraževanjekulturaspomin

družbaizobraževanjekulturaspomin

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 2. 2019
Slovenski in avstrijski gradovi bodo povezani s cesto gradov

Na dvorcu Rakičan pri Murski Soboti so predstavniki devetih slovenskih gradov podpisali sporazum o sodelovanju s 25 avstrijskimi gradovi v projektu Ceste gradov. Tako so uradno potrdili čezmejno združenje, ki povezuje gradove in dvorce obeh držav ter omogoča njihovo sodelovanje in skupno trženje. Pri projektu sodelujejo gradovi dvorci Murska Sobota, Lendava, Grad, Negova, Rakičan, Gornja Radgona, Ptuj, Ormož, Velika Nedelja in Slovenska Bistrica. O tem smo se pogovarjali s strokovno sodelavko Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj Zvonko Lazar Borak.

Slovenski in avstrijski gradovi bodo povezani s cesto gradov

Na dvorcu Rakičan pri Murski Soboti so predstavniki devetih slovenskih gradov podpisali sporazum o sodelovanju s 25 avstrijskimi gradovi v projektu Ceste gradov. Tako so uradno potrdili čezmejno združenje, ki povezuje gradove in dvorce obeh držav ter omogoča njihovo sodelovanje in skupno trženje. Pri projektu sodelujejo gradovi dvorci Murska Sobota, Lendava, Grad, Negova, Rakičan, Gornja Radgona, Ptuj, Ormož, Velika Nedelja in Slovenska Bistrica. O tem smo se pogovarjali s strokovno sodelavko Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj Zvonko Lazar Borak.

Alen Salihović

gradoviinfoizobraževanjepogovornaravakultura

Informativni prispevki

Slovenski in avstrijski gradovi bodo povezani s cesto gradov

Na dvorcu Rakičan pri Murski Soboti so predstavniki devetih slovenskih gradov podpisali sporazum o sodelovanju s 25 avstrijskimi gradovi v projektu Ceste gradov. Tako so uradno potrdili čezmejno združenje, ki povezuje gradove in dvorce obeh držav ter omogoča njihovo sodelovanje in skupno trženje. Pri projektu sodelujejo gradovi dvorci Murska Sobota, Lendava, Grad, Negova, Rakičan, Gornja Radgona, Ptuj, Ormož, Velika Nedelja in Slovenska Bistrica. O tem smo se pogovarjali s strokovno sodelavko Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj Zvonko Lazar Borak.

VEČ ...|18. 2. 2019
Slovenski in avstrijski gradovi bodo povezani s cesto gradov

Na dvorcu Rakičan pri Murski Soboti so predstavniki devetih slovenskih gradov podpisali sporazum o sodelovanju s 25 avstrijskimi gradovi v projektu Ceste gradov. Tako so uradno potrdili čezmejno združenje, ki povezuje gradove in dvorce obeh držav ter omogoča njihovo sodelovanje in skupno trženje. Pri projektu sodelujejo gradovi dvorci Murska Sobota, Lendava, Grad, Negova, Rakičan, Gornja Radgona, Ptuj, Ormož, Velika Nedelja in Slovenska Bistrica. O tem smo se pogovarjali s strokovno sodelavko Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj Zvonko Lazar Borak.

gradoviinfoizobraževanjepogovornaravakultura

gradoviinfoizobraževanjepogovornaravakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|18. 2. 2019
Od kod s pa dekle ti doma

V oddaji smo poslušali odlomke s koncerta, ki so ga konec januarja pripravili ljudski pevci iz Tuhinjske doline.

Od kod s pa dekle ti doma

V oddaji smo poslušali odlomke s koncerta, ki so ga konec januarja pripravili ljudski pevci iz Tuhinjske doline.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Od kod s pa dekle ti doma

V oddaji smo poslušali odlomke s koncerta, ki so ga konec januarja pripravili ljudski pevci iz Tuhinjske doline.

VEČ ...|18. 2. 2019
Od kod s pa dekle ti doma

V oddaji smo poslušali odlomke s koncerta, ki so ga konec januarja pripravili ljudski pevci iz Tuhinjske doline.

glasbakultura

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|17. 2. 2019
Razlaga mašnih pesmi; Pred Tabo na kolenih in Tebe molit, Oče večni.

V prvem delu smo poslušali razlago treh mašnih pesmi in poslušali dve, Pred Tabo na kolenih in Tebe molit, Oče večni. V drugem pa smo poslušali Mozartovo mašo v C duru imenovano tudi Credo messe.

Razlaga mašnih pesmi; Pred Tabo na kolenih in Tebe molit, Oče večni.

V prvem delu smo poslušali razlago treh mašnih pesmi in poslušali dve, Pred Tabo na kolenih in Tebe molit, Oče večni. V drugem pa smo poslušali Mozartovo mašo v C duru imenovano tudi Credo messe.

Tadej Sadar

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga mašnih pesmi; Pred Tabo na kolenih in Tebe molit, Oče večni.

V prvem delu smo poslušali razlago treh mašnih pesmi in poslušali dve, Pred Tabo na kolenih in Tebe molit, Oče večni. V drugem pa smo poslušali Mozartovo mašo v C duru imenovano tudi Credo messe.

VEČ ...|17. 2. 2019
Razlaga mašnih pesmi; Pred Tabo na kolenih in Tebe molit, Oče večni.

V prvem delu smo poslušali razlago treh mašnih pesmi in poslušali dve, Pred Tabo na kolenih in Tebe molit, Oče večni. V drugem pa smo poslušali Mozartovo mašo v C duru imenovano tudi Credo messe.

duhovnostglasbakultura

duhovnostglasbakultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 2. 2019
Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica

O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.

Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica

O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.

Matjaž Merljak

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica

O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.

VEČ ...|17. 2. 2019
Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica

O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.

inforojakikultura

inforojakikultura

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 2. 2019
O nastanku slovenske himne

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.

O nastanku slovenske himne

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.

Nataša Ličen

kulturaizobraževanjeizročilodomoznanstvo

Informativni prispevki

O nastanku slovenske himne

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.

VEČ ...|15. 2. 2019
O nastanku slovenske himne

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.

kulturaizobraževanjeizročilodomoznanstvo

kulturaizobraževanjeizročilodomoznanstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 2. 2019
Država, utemeljena na kulturi, brez kulturnega ministra

Komentator se ozira na kulturni praznik in kritično ugotavlja, da je ključni problem strahotna nestrpnost v slovenski družbi. Dotika se plagiatorstva, dejstva, da še vedno nimamo ministra za kulturo in da prave urbane - to je meščanske - kulture ni.

Država, utemeljena na kulturi, brez kulturnega ministra

Komentator se ozira na kulturni praznik in kritično ugotavlja, da je ključni problem strahotna nestrpnost v slovenski družbi. Dotika se plagiatorstva, dejstva, da še vedno nimamo ministra za kulturo in da prave urbane - to je meščanske - kulture ni.

prof. dr. Stane Granda

družbakulturapolitika

Komentar Časnik.si

Država, utemeljena na kulturi, brez kulturnega ministra

Komentator se ozira na kulturni praznik in kritično ugotavlja, da je ključni problem strahotna nestrpnost v slovenski družbi. Dotika se plagiatorstva, dejstva, da še vedno nimamo ministra za kulturo in da prave urbane - to je meščanske - kulture ni.

VEČ ...|13. 2. 2019
Država, utemeljena na kulturi, brez kulturnega ministra

Komentator se ozira na kulturni praznik in kritično ugotavlja, da je ključni problem strahotna nestrpnost v slovenski družbi. Dotika se plagiatorstva, dejstva, da še vedno nimamo ministra za kulturo in da prave urbane - to je meščanske - kulture ni.

družbakulturapolitika

družbakulturapolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 2. 2019
Štigličeva nagrada Zdravku Barišiču - Avgust Ipavec - 200 let Ignacija Orožna - Ptuj za EPK

Nagrado Franceta Štiglica Društva slovenskih režiserjev letos prejme Zdravko Barišič. Predstavitev ljudske simfonične pesnitve BARVE ZELENEGA SMARAGDA Avgusta Ipavca, bo v soboto, 16. februarja, ob 19. uri, v dvorani župnijskega doma, v Dolu pri Ljubljani.Ob 200-letnici rojstva avtorja znamenite Celske kronike Ignacija Orožna, so o njem v knjižnici v Celju pripravili razstavo. Župani občin Spodnjega Podravja so se seznanili z namero Mestne občine Ptuj, da se skupaj z drugimi občinami poda v bitko za naziv Evropske prestolnice kulture 2025.

Štigličeva nagrada Zdravku Barišiču - Avgust Ipavec - 200 let Ignacija Orožna - Ptuj za EPK

Nagrado Franceta Štiglica Društva slovenskih režiserjev letos prejme Zdravko Barišič. Predstavitev ljudske simfonične pesnitve BARVE ZELENEGA SMARAGDA Avgusta Ipavca, bo v soboto, 16. februarja, ob 19. uri, v dvorani župnijskega doma, v Dolu pri Ljubljani.Ob 200-letnici rojstva avtorja znamenite Celske kronike Ignacija Orožna, so o njem v knjižnici v Celju pripravili razstavo. Župani občin Spodnjega Podravja so se seznanili z namero Mestne občine Ptuj, da se skupaj z drugimi občinami poda v bitko za naziv Evropske prestolnice kulture 2025.

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

Štigličeva nagrada Zdravku Barišiču - Avgust Ipavec - 200 let Ignacija Orožna - Ptuj za EPK

Nagrado Franceta Štiglica Društva slovenskih režiserjev letos prejme Zdravko Barišič. Predstavitev ljudske simfonične pesnitve BARVE ZELENEGA SMARAGDA Avgusta Ipavca, bo v soboto, 16. februarja, ob 19. uri, v dvorani župnijskega doma, v Dolu pri Ljubljani.Ob 200-letnici rojstva avtorja znamenite Celske kronike Ignacija Orožna, so o njem v knjižnici v Celju pripravili razstavo. Župani občin Spodnjega Podravja so se seznanili z namero Mestne občine Ptuj, da se skupaj z drugimi občinami poda v bitko za naziv Evropske prestolnice kulture 2025.

VEČ ...|13. 2. 2019
Štigličeva nagrada Zdravku Barišiču - Avgust Ipavec - 200 let Ignacija Orožna - Ptuj za EPK

Nagrado Franceta Štiglica Društva slovenskih režiserjev letos prejme Zdravko Barišič. Predstavitev ljudske simfonične pesnitve BARVE ZELENEGA SMARAGDA Avgusta Ipavca, bo v soboto, 16. februarja, ob 19. uri, v dvorani župnijskega doma, v Dolu pri Ljubljani.Ob 200-letnici rojstva avtorja znamenite Celske kronike Ignacija Orožna, so o njem v knjižnici v Celju pripravili razstavo. Župani občin Spodnjega Podravja so se seznanili z namero Mestne občine Ptuj, da se skupaj z drugimi občinami poda v bitko za naziv Evropske prestolnice kulture 2025.

kultura

kultura

Od slike do besede

VEČ ...|12. 2. 2019
Zamrznjena pomlad

Jaz, bratje, pa vem za domovino! Tone Kuntner je besede vzel za svoje, ni jih pa prepisal!

Zamrznjena pomlad

Jaz, bratje, pa vem za domovino! Tone Kuntner je besede vzel za svoje, ni jih pa prepisal!

Mateja Subotičanec

izobraževanjekultura

Od slike do besede

Zamrznjena pomlad

Jaz, bratje, pa vem za domovino! Tone Kuntner je besede vzel za svoje, ni jih pa prepisal!

VEČ ...|12. 2. 2019
Zamrznjena pomlad

Jaz, bratje, pa vem za domovino! Tone Kuntner je besede vzel za svoje, ni jih pa prepisal!

izobraževanjekultura

izobraževanjekultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 2. 2019
Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokulturadružba

Zakladi naše dediščine

Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

VEČ ...|12. 2. 2019
Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

dediščinaizročilokulturadružba

dediščinaizročilokulturadružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 2. 2019
O kulturi in elitah naroda

Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.

O kulturi in elitah naroda

Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.

Tanja Dominko

družbapogovorpolitikakultura

Spoznanje več, predsodek manj

O kulturi in elitah naroda

Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.

VEČ ...|11. 2. 2019
O kulturi in elitah naroda

Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.

družbapogovorpolitikakultura

družbapogovorpolitikakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|11. 2. 2019
Micika v pungardi rožce sadi

V oddaji o ljudski glasbi smo se s pesmijo podali v Prekmurje. Nastopili so ljudski pevci iz Gomilice, ljudske pevke iz Črenšovcev ter Mirko Šernek in godec Štefan Kavaš iz Črenšovcev.

Micika v pungardi rožce sadi

V oddaji o ljudski glasbi smo se s pesmijo podali v Prekmurje. Nastopili so ljudski pevci iz Gomilice, ljudske pevke iz Črenšovcev ter Mirko Šernek in godec Štefan Kavaš iz Črenšovcev.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Micika v pungardi rožce sadi

V oddaji o ljudski glasbi smo se s pesmijo podali v Prekmurje. Nastopili so ljudski pevci iz Gomilice, ljudske pevke iz Črenšovcev ter Mirko Šernek in godec Štefan Kavaš iz Črenšovcev.

VEČ ...|11. 2. 2019
Micika v pungardi rožce sadi

V oddaji o ljudski glasbi smo se s pesmijo podali v Prekmurje. Nastopili so ljudski pevci iz Gomilice, ljudske pevke iz Črenšovcev ter Mirko Šernek in godec Štefan Kavaš iz Črenšovcev.

glasbakultura

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 2. 2019
V Novem mestu razstava Božidarja Jakca - Kekec ima 100 let - Razstava ponarejenih slik v Ljubljani

V razstavišču Jakčevega doma v Novem mestu je na ogled razstava Podoba in moč krajine, s katero obeležujejo 120-letnico rojstva slikarja in grafika Božidarja Jakca ter hkrati 30-letnico njegove smrti.Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Ob tem so v Kranjski Gori jubilej proslavili z domoznanskim večerom Kekec je star 100 let.Na ponaredke v umetnosti želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Na razstavi so predstavljeni ponaredki umetniških del tako priznanih hrvaških kot tujih umetnikov.

V Novem mestu razstava Božidarja Jakca - Kekec ima 100 let - Razstava ponarejenih slik v Ljubljani

V razstavišču Jakčevega doma v Novem mestu je na ogled razstava Podoba in moč krajine, s katero obeležujejo 120-letnico rojstva slikarja in grafika Božidarja Jakca ter hkrati 30-letnico njegove smrti.Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Ob tem so v Kranjski Gori jubilej proslavili z domoznanskim večerom Kekec je star 100 let.Na ponaredke v umetnosti želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Na razstavi so predstavljeni ponaredki umetniških del tako priznanih hrvaških kot tujih umetnikov.

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

V Novem mestu razstava Božidarja Jakca - Kekec ima 100 let - Razstava ponarejenih slik v Ljubljani

V razstavišču Jakčevega doma v Novem mestu je na ogled razstava Podoba in moč krajine, s katero obeležujejo 120-letnico rojstva slikarja in grafika Božidarja Jakca ter hkrati 30-letnico njegove smrti.Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Ob tem so v Kranjski Gori jubilej proslavili z domoznanskim večerom Kekec je star 100 let.Na ponaredke v umetnosti želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Na razstavi so predstavljeni ponaredki umetniških del tako priznanih hrvaških kot tujih umetnikov.

VEČ ...|11. 2. 2019
V Novem mestu razstava Božidarja Jakca - Kekec ima 100 let - Razstava ponarejenih slik v Ljubljani

V razstavišču Jakčevega doma v Novem mestu je na ogled razstava Podoba in moč krajine, s katero obeležujejo 120-letnico rojstva slikarja in grafika Božidarja Jakca ter hkrati 30-letnico njegove smrti.Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Ob tem so v Kranjski Gori jubilej proslavili z domoznanskim večerom Kekec je star 100 let.Na ponaredke v umetnosti želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Na razstavi so predstavljeni ponaredki umetniških del tako priznanih hrvaških kot tujih umetnikov.

kultura

kultura

O klasiki drugače

VEČ ...|10. 2. 2019
Tri mašne pesmi in Dominicus messe.

Poslušali smo tri mašne pesmi in jih tudi pobližje spoznali, ter Mozartovo mašo, ki jo poznamo tudi pod imenom Dominicus messe.

Tri mašne pesmi in Dominicus messe.

Poslušali smo tri mašne pesmi in jih tudi pobližje spoznali, ter Mozartovo mašo, ki jo poznamo tudi pod imenom Dominicus messe.

Tadej Sadar

glasbakulturaduhovnost

O klasiki drugače

Tri mašne pesmi in Dominicus messe.

Poslušali smo tri mašne pesmi in jih tudi pobližje spoznali, ter Mozartovo mašo, ki jo poznamo tudi pod imenom Dominicus messe.

VEČ ...|10. 2. 2019
Tri mašne pesmi in Dominicus messe.

Poslušali smo tri mašne pesmi in jih tudi pobližje spoznali, ter Mozartovo mašo, ki jo poznamo tudi pod imenom Dominicus messe.

glasbakulturaduhovnost

glasbakulturaduhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 2. 2019
Izseljenske učiteljice, Mario Gariup, Vinko Ovijač

Učiteljice slovenščine in drugih predmetov v slovenščini v Argentini in Avstraliji so velike ambasadorke Slovenije in so zelo zaslužne za ohranjanje kulture in jezika. Nedavno so se v Ljubljani udeležile seminarja, naše sogovornice so bile: Cecilija Jarc, Sonja Dimnik, Tatjana Rožanec, Nataša Grohar, Marija Ana Komovc in Daniela Jones. Spomnili smo se pokojnega duhovnika Maria Gariupa iz Kanalske doline in Vinka Ovijača, rojaka iz Sydneyja v Avstraliji.

Izseljenske učiteljice, Mario Gariup, Vinko Ovijač

Učiteljice slovenščine in drugih predmetov v slovenščini v Argentini in Avstraliji so velike ambasadorke Slovenije in so zelo zaslužne za ohranjanje kulture in jezika. Nedavno so se v Ljubljani udeležile seminarja, naše sogovornice so bile: Cecilija Jarc, Sonja Dimnik, Tatjana Rožanec, Nataša Grohar, Marija Ana Komovc in Daniela Jones. Spomnili smo se pokojnega duhovnika Maria Gariupa iz Kanalske doline in Vinka Ovijača, rojaka iz Sydneyja v Avstraliji.

Matjaž Merljak

inforojakizamejstvokultura

Slovencem po svetu in domovini

Izseljenske učiteljice, Mario Gariup, Vinko Ovijač

Učiteljice slovenščine in drugih predmetov v slovenščini v Argentini in Avstraliji so velike ambasadorke Slovenije in so zelo zaslužne za ohranjanje kulture in jezika. Nedavno so se v Ljubljani udeležile seminarja, naše sogovornice so bile: Cecilija Jarc, Sonja Dimnik, Tatjana Rožanec, Nataša Grohar, Marija Ana Komovc in Daniela Jones. Spomnili smo se pokojnega duhovnika Maria Gariupa iz Kanalske doline in Vinka Ovijača, rojaka iz Sydneyja v Avstraliji.

VEČ ...|10. 2. 2019
Izseljenske učiteljice, Mario Gariup, Vinko Ovijač

Učiteljice slovenščine in drugih predmetov v slovenščini v Argentini in Avstraliji so velike ambasadorke Slovenije in so zelo zaslužne za ohranjanje kulture in jezika. Nedavno so se v Ljubljani udeležile seminarja, naše sogovornice so bile: Cecilija Jarc, Sonja Dimnik, Tatjana Rožanec, Nataša Grohar, Marija Ana Komovc in Daniela Jones. Spomnili smo se pokojnega duhovnika Maria Gariupa iz Kanalske doline in Vinka Ovijača, rojaka iz Sydneyja v Avstraliji.

inforojakizamejstvokultura

inforojakizamejstvokultura

Sobotna iskrica

VEČ ...|9. 2. 2019
Praznično po prazniku

Dan po kulturnem prazniku smo slišali glasbeno pripoved o Tinci Binci in njeni violinci in prisluhnili pesmi več kot osemsto otrok, ki so pred tednom zapeli na Srečanju otroških pevskih zborov na Rakovniku. Mogočno in lepo!

Praznično po prazniku

Dan po kulturnem prazniku smo slišali glasbeno pripoved o Tinci Binci in njeni violinci in prisluhnili pesmi več kot osemsto otrok, ki so pred tednom zapeli na Srečanju otroških pevskih zborov na Rakovniku. Mogočno in lepo!

Jure Sešek

mladiotrocivzgojaglasbakultura

Sobotna iskrica

Praznično po prazniku

Dan po kulturnem prazniku smo slišali glasbeno pripoved o Tinci Binci in njeni violinci in prisluhnili pesmi več kot osemsto otrok, ki so pred tednom zapeli na Srečanju otroških pevskih zborov na Rakovniku. Mogočno in lepo!

VEČ ...|9. 2. 2019
Praznično po prazniku

Dan po kulturnem prazniku smo slišali glasbeno pripoved o Tinci Binci in njeni violinci in prisluhnili pesmi več kot osemsto otrok, ki so pred tednom zapeli na Srečanju otroških pevskih zborov na Rakovniku. Mogočno in lepo!

mladiotrocivzgojaglasbakultura

mladiotrocivzgojaglasbakultura

Naš gost

VEČ ...|9. 2. 2019
Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva

V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.

Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva

V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.

Nataša Ličen

izobraževanjekulturapogovorspomin

Naš gost

Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva

V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.

VEČ ...|9. 2. 2019
Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva

V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.

izobraževanjekulturapogovorspomin

izobraževanjekulturapogovorspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 2. 2019
Danes je slovenski kulturni praznik

Danes bo več manjših in večjih prireditev. Velik del bo posvečen letošnjim dobitnikom Prešernovih nagrad, najvišjih državnih priznanj za dosežke v umetnosti, ki so jih podelili sinoči. O sami proslavi so mnenja deljena, nekateri so jo označili za gledljivo, drugi so pogrešali glasbo, spet drugi so mnenja, da tak govor, kot ga je pripravil predsednik upravnega odgovora Prešernovega sklada Vinko Moderndorfer na državno proslavo, kjer naj bi slavili kulturo enostavno ne sodi ...

Danes je slovenski kulturni praznik

Danes bo več manjših in večjih prireditev. Velik del bo posvečen letošnjim dobitnikom Prešernovih nagrad, najvišjih državnih priznanj za dosežke v umetnosti, ki so jih podelili sinoči. O sami proslavi so mnenja deljena, nekateri so jo označili za gledljivo, drugi so pogrešali glasbo, spet drugi so mnenja, da tak govor, kot ga je pripravil predsednik upravnega odgovora Prešernovega sklada Vinko Moderndorfer na državno proslavo, kjer naj bi slavili kulturo enostavno ne sodi ...

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

Danes je slovenski kulturni praznik

Danes bo več manjših in večjih prireditev. Velik del bo posvečen letošnjim dobitnikom Prešernovih nagrad, najvišjih državnih priznanj za dosežke v umetnosti, ki so jih podelili sinoči. O sami proslavi so mnenja deljena, nekateri so jo označili za gledljivo, drugi so pogrešali glasbo, spet drugi so mnenja, da tak govor, kot ga je pripravil predsednik upravnega odgovora Prešernovega sklada Vinko Moderndorfer na državno proslavo, kjer naj bi slavili kulturo enostavno ne sodi ...

VEČ ...|8. 2. 2019
Danes je slovenski kulturni praznik

Danes bo več manjših in večjih prireditev. Velik del bo posvečen letošnjim dobitnikom Prešernovih nagrad, najvišjih državnih priznanj za dosežke v umetnosti, ki so jih podelili sinoči. O sami proslavi so mnenja deljena, nekateri so jo označili za gledljivo, drugi so pogrešali glasbo, spet drugi so mnenja, da tak govor, kot ga je pripravil predsednik upravnega odgovora Prešernovega sklada Vinko Moderndorfer na državno proslavo, kjer naj bi slavili kulturo enostavno ne sodi ...

kultura

kultura

Svetovalnica

VEČ ...|8. 2. 2019
Kultura, branje, pisanje

Kulturni praznik nas vabi k razmišljanju o Prešernu, pomenu kulture, branja, pisanja. Z nami je duhovnik dr. Karel Gržan, ki je eden bolj plodovitih piscev sodobnega časa, njegova opus je širok - od otroške literature do filozofksih del. Prisluhnite pogovoru z njim.

Kultura, branje, pisanje

Kulturni praznik nas vabi k razmišljanju o Prešernu, pomenu kulture, branja, pisanja. Z nami je duhovnik dr. Karel Gržan, ki je eden bolj plodovitih piscev sodobnega časa, njegova opus je širok - od otroške literature do filozofksih del. Prisluhnite pogovoru z njim.

Mateja Feltrin Novljan

družbakultura

Svetovalnica

Kultura, branje, pisanje

Kulturni praznik nas vabi k razmišljanju o Prešernu, pomenu kulture, branja, pisanja. Z nami je duhovnik dr. Karel Gržan, ki je eden bolj plodovitih piscev sodobnega časa, njegova opus je širok - od otroške literature do filozofksih del. Prisluhnite pogovoru z njim.

VEČ ...|8. 2. 2019
Kultura, branje, pisanje

Kulturni praznik nas vabi k razmišljanju o Prešernu, pomenu kulture, branja, pisanja. Z nami je duhovnik dr. Karel Gržan, ki je eden bolj plodovitih piscev sodobnega časa, njegova opus je širok - od otroške literature do filozofksih del. Prisluhnite pogovoru z njim.

družbakultura

družbakultura

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 2. 2019
Starši lahko sooblikujejo knjige za svoje otroke

Knjižni svet je lahko tudi drugačen od običajnega. Pri startup podjetju Hurra Studios ustvarjajo unikatne otroške knjige, starši lahko skupaj s kreativno ekipo ustvarjalcev izberejo zgodbo in glavne junake. Nov pristop v založništvu je predstavil Rado Daradan.

Starši lahko sooblikujejo knjige za svoje otroke

Knjižni svet je lahko tudi drugačen od običajnega. Pri startup podjetju Hurra Studios ustvarjajo unikatne otroške knjige, starši lahko skupaj s kreativno ekipo ustvarjalcev izberejo zgodbo in glavne junake. Nov pristop v založništvu je predstavil Rado Daradan.

Nataša Ličen

idejeinovativnostkultura

Ni meje za dobre ideje

Starši lahko sooblikujejo knjige za svoje otroke

Knjižni svet je lahko tudi drugačen od običajnega. Pri startup podjetju Hurra Studios ustvarjajo unikatne otroške knjige, starši lahko skupaj s kreativno ekipo ustvarjalcev izberejo zgodbo in glavne junake. Nov pristop v založništvu je predstavil Rado Daradan.

VEČ ...|7. 2. 2019
Starši lahko sooblikujejo knjige za svoje otroke

Knjižni svet je lahko tudi drugačen od običajnega. Pri startup podjetju Hurra Studios ustvarjajo unikatne otroške knjige, starši lahko skupaj s kreativno ekipo ustvarjalcev izberejo zgodbo in glavne junake. Nov pristop v založništvu je predstavil Rado Daradan.

idejeinovativnostkultura

idejeinovativnostkultura

Via positiva

VEČ ...|7. 2. 2019
Unikatne knjige za otroke

Uspešno in inovativno zgodbo ustavrjajo v podjetju Hurra Studios. Drugi alstnik in direktor Rado Daradan je predstavil ustvarjanje unikatnih knjig za otroke. Slišali smo, kdo so Mali junaki, od kod zamisel za podjetje in kako ter s kakšnim poslovnim odnosom so uspeli na globalnem trgu.

Unikatne knjige za otroke

Uspešno in inovativno zgodbo ustavrjajo v podjetju Hurra Studios. Drugi alstnik in direktor Rado Daradan je predstavil ustvarjanje unikatnih knjig za otroke. Slišali smo, kdo so Mali junaki, od kod zamisel za podjetje in kako ter s kakšnim poslovnim odnosom so uspeli na globalnem trgu.

Nataša Ličen

mladivzgojaizobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokultura

Via positiva

Unikatne knjige za otroke

Uspešno in inovativno zgodbo ustavrjajo v podjetju Hurra Studios. Drugi alstnik in direktor Rado Daradan je predstavil ustvarjanje unikatnih knjig za otroke. Slišali smo, kdo so Mali junaki, od kod zamisel za podjetje in kako ter s kakšnim poslovnim odnosom so uspeli na globalnem trgu.

VEČ ...|7. 2. 2019
Unikatne knjige za otroke

Uspešno in inovativno zgodbo ustavrjajo v podjetju Hurra Studios. Drugi alstnik in direktor Rado Daradan je predstavil ustvarjanje unikatnih knjig za otroke. Slišali smo, kdo so Mali junaki, od kod zamisel za podjetje in kako ter s kakšnim poslovnim odnosom so uspeli na globalnem trgu.

mladivzgojaizobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokultura

mladivzgojaizobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 2. 2019
Zanimanje za izročilo poveže ljudi

Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.

Zanimanje za izročilo poveže ljudi

Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokultura družba

Zakladi naše dediščine

Zanimanje za izročilo poveže ljudi

Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.

VEČ ...|5. 2. 2019
Zanimanje za izročilo poveže ljudi

Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.

dediščinaizročilokultura družba

dediščinaizročilokultura družba

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|4. 2. 2019
Mat Marija svečanska, vekomaj si slavljena

Prva februarska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte nam je prinesla terenske posnetke s svečniškega koledovanja s Štajerske. Avtorica oddaje o ljudski glasbi Vesna Sever Borovnik je del poti spremljala kvartet Grča z Dobrne in člane mešanega cerkvenega zbora Vitanje.

Mat Marija svečanska, vekomaj si slavljena

Prva februarska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte nam je prinesla terenske posnetke s svečniškega koledovanja s Štajerske. Avtorica oddaje o ljudski glasbi Vesna Sever Borovnik je del poti spremljala kvartet Grča z Dobrne in člane mešanega cerkvenega zbora Vitanje.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Mat Marija svečanska, vekomaj si slavljena

Prva februarska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte nam je prinesla terenske posnetke s svečniškega koledovanja s Štajerske. Avtorica oddaje o ljudski glasbi Vesna Sever Borovnik je del poti spremljala kvartet Grča z Dobrne in člane mešanega cerkvenega zbora Vitanje.

VEČ ...|4. 2. 2019
Mat Marija svečanska, vekomaj si slavljena

Prva februarska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte nam je prinesla terenske posnetke s svečniškega koledovanja s Štajerske. Avtorica oddaje o ljudski glasbi Vesna Sever Borovnik je del poti spremljala kvartet Grča z Dobrne in člane mešanega cerkvenega zbora Vitanje.

glasbakultura

glasbakultura

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|20. 3. 2019
Katoliško šolstvo

V tednu katoliškega šolstva smo v oddajo »Pogovor o« povabili ravnatelje katoliških gimnazij in ravnateljico osnovne šole Alojzija Šuštarja, Petra Polca, Vladimirja Anželja, Sama Repoluska, Simona Feštanja in Marino Rugelj. Govorili smo o vlogi omenjenih šol v pastoralni dejavnosti krajevne Cerkve, o njihovem poslanstvu, financiranju, izpostavljenosti kritikam in reševanju težav, s katerimi se srečujejo.

Katoliško šolstvo

V tednu katoliškega šolstva smo v oddajo »Pogovor o« povabili ravnatelje katoliških gimnazij in ravnateljico osnovne šole Alojzija Šuštarja, Petra Polca, Vladimirja Anželja, Sama Repoluska, Simona Feštanja in Marino Rugelj. Govorili smo o vlogi omenjenih šol v pastoralni dejavnosti krajevne Cerkve, o njihovem poslanstvu, financiranju, izpostavljenosti kritikam in reševanju težav, s katerimi se srečujejo.

Tone Gorjup

pogovorizobraževanjemladi

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 3. 2019
Posvet ZZS in nasveti za dognojevanje ozimin v EKO pridelavi

Letošnji posvet zadružnikov odmeva zaradi napovedi skorajšnje prestavitve resolucije o razvoju slovenskega kmetijstva in nenavadnega nastopa predsednika vlade.

Posvet ZZS in nasveti za dognojevanje ozimin v EKO pridelavi

Letošnji posvet zadružnikov odmeva zaradi napovedi skorajšnje prestavitve resolucije o razvoju slovenskega kmetijstva in nenavadnega nastopa predsednika vlade.

Robert Božič

infokmetijstvonaravasvetovanje

Moja zgodba

VEČ ...|17. 3. 2019
Matevž Košir - pričevanje

Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.

Matevž Košir - pričevanje

Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.

Jože Bartolj

Matevž Košir

Program zadnjega tedna

VEČ ...|21. 3. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. marec 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. marec 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 3. 2019
Aktualna politika in pogled v zgodovino ob 100. obletnici ustanovitve univerze v Ljubljani

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili prof. dr. Janeza Juhanta. Dotaknili smo se aktualne politike, pogledali pa tudi v zgodovino, saj se letos spominjamo 100. obletnice ustanovitve univerze v Ljubljani.

Aktualna politika in pogled v zgodovino ob 100. obletnici ustanovitve univerze v Ljubljani

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili prof. dr. Janeza Juhanta. Dotaknili smo se aktualne politike, pogledali pa tudi v zgodovino, saj se letos spominjamo 100. obletnice ustanovitve univerze v Ljubljani.

Tanja Dominko

politikapogovordružba

Bim bam bom

VEČ ...|21. 3. 2019
Bim bam bom dne 21. 3.

Bim bam bom dne 21. 3.

Jure Sešek

Duhovna misel

VEČ ...|21. 3. 2019
Kako naj mi verjamejo?

Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih. (Lk 16, 31)

Kako naj mi verjamejo?

Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih. (Lk 16, 31)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|21. 3. 2019
Žalostni del

Molili so bogoslovci.

Žalostni del

Molili so bogoslovci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|21. 3. 2019
Sv. Nikolaj iz Flue

Sv. Nikolaj iz Flue

Jure Sešek

duhovnostspomin

Za nasmeh

VEČ ...|21. 3. 2019
Resnica je jed, ki nikomur ne tekne, zato jo servirajte s humorjem.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Resnica je jed, ki nikomur ne tekne, zato jo servirajte s humorjem.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče