Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.
VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|20. 5. 2019
Gozdič je že zelen

V tokratni oddaji so peli, plesali in igrali najmlajši. Otroška folklorna skupina Šentlora iz Šentjerneja je skupaj z gosti konec aprila v domačem kraju izvedla svoj letni koncert, ki so ga posvetili Zemlji.

Gozdič je že zelen

V tokratni oddaji so peli, plesali in igrali najmlajši. Otroška folklorna skupina Šentlora iz Šentjerneja je skupaj z gosti konec aprila v domačem kraju izvedla svoj letni koncert, ki so ga posvetili Zemlji.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Gozdič je že zelen
V tokratni oddaji so peli, plesali in igrali najmlajši. Otroška folklorna skupina Šentlora iz Šentjerneja je skupaj z gosti konec aprila v domačem kraju izvedla svoj letni koncert, ki so ga posvetili Zemlji.
VEČ ...|20. 5. 2019
Gozdič je že zelen
V tokratni oddaji so peli, plesali in igrali najmlajši. Otroška folklorna skupina Šentlora iz Šentjerneja je skupaj z gosti konec aprila v domačem kraju izvedla svoj letni koncert, ki so ga posvetili Zemlji.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|19. 5. 2019
Razlaga cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) in odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Tudi tokratno oddajo O klasiki drugače smo začeli z razlago cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) v drugem delu pa smo poslušali odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Razlaga cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) in odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Tudi tokratno oddajo O klasiki drugače smo začeli z razlago cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) v drugem delu pa smo poslušali odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) in odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
Tudi tokratno oddajo O klasiki drugače smo začeli z razlago cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) v drugem delu pa smo poslušali odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
VEČ ...|19. 5. 2019
Razlaga cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) in odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
Tudi tokratno oddajo O klasiki drugače smo začeli z razlago cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) v drugem delu pa smo poslušali odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|19. 5. 2019
Boris Merhar

Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.

Boris Merhar

Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.

spominkultura

Graditelji slovenskega doma

Boris Merhar
Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.
VEČ ...|19. 5. 2019
Boris Merhar
Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.

Tone Gorjup

spominkultura

Za življenje

VEČ ...|18. 5. 2019
Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.

Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.

pogovorvzgojaizobraževanjekultura

Za življenje

Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.
VEČ ...|18. 5. 2019
Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.

Mateja Subotičanec

pogovorvzgojaizobraževanjekultura

Naš gost

VEČ ...|18. 5. 2019
Slavko Avsenik (arhivski pogovor)

Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.

Slavko Avsenik (arhivski pogovor)

Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.

Slavko Avsenikavsenikova glasbapogovorkulturaglasbaNaš gost

Naš gost

Slavko Avsenik (arhivski pogovor)
Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.
VEČ ...|18. 5. 2019
Slavko Avsenik (arhivski pogovor)
Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.

Jure Sešek

Slavko Avsenikavsenikova glasbapogovorkulturaglasbaNaš gost

Petkov večer

VEČ ...|17. 5. 2019
Anton Habjan

V Petkovem večeru smo vas povabili na koncert Antona Habjana. Govoril je o svoji življenjski poti, ki je vse prej kot običajna.

Anton Habjan

V Petkovem večeru smo vas povabili na koncert Antona Habjana. Govoril je o svoji življenjski poti, ki je vse prej kot običajna.

pogovorglasbakultura

Petkov večer

Anton Habjan
V Petkovem večeru smo vas povabili na koncert Antona Habjana. Govoril je o svoji življenjski poti, ki je vse prej kot običajna.
VEČ ...|17. 5. 2019
Anton Habjan
V Petkovem večeru smo vas povabili na koncert Antona Habjana. Govoril je o svoji življenjski poti, ki je vse prej kot običajna.

Mateja Feltrin Novljan

pogovorglasbakultura

Od slike do besede

VEČ ...|14. 5. 2019
Justin Stanovnik in odgovornost

Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.

Justin Stanovnik in odgovornost

Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.

družbakulturapogovor

Od slike do besede

Justin Stanovnik in odgovornost
Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.
VEČ ...|14. 5. 2019
Justin Stanovnik in odgovornost
Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.

Mateja Subotičanec

družbakulturapogovor

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|13. 5. 2019
Brusači nam pojejo in godejo

V tokratni oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo gostili ljudske pevce in godca Folklornega društva Brusači Radeče.

Brusači nam pojejo in godejo

V tokratni oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo gostili ljudske pevce in godca Folklornega društva Brusači Radeče.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Brusači nam pojejo in godejo
V tokratni oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo gostili ljudske pevce in godca Folklornega društva Brusači Radeče.
VEČ ...|13. 5. 2019
Brusači nam pojejo in godejo
V tokratni oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo gostili ljudske pevce in godca Folklornega društva Brusači Radeče.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|12. 5. 2019
Razlaga treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal, Zapoj veselo, o Kristjan).

Na četrto velikonočno nedeljo smo v oddaji poslušali razlago treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan), ter 2. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Razlaga treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal, Zapoj veselo, o Kristjan).

Na četrto velikonočno nedeljo smo v oddaji poslušali razlago treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan), ter 2. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal, Zapoj veselo, o Kristjan).
Na četrto velikonočno nedeljo smo v oddaji poslušali razlago treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan), ter 2. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
VEČ ...|12. 5. 2019
Razlaga treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal, Zapoj veselo, o Kristjan).
Na četrto velikonočno nedeljo smo v oddaji poslušali razlago treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan), ter 2. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Via positiva

VEČ ...|9. 5. 2019
Evropa potrebuje tišino

Rok Pogačnik, diakon, junija 2019 ima v Radovljici slovesnost nove maše, je bil sogovornik druge majske oddaje Via positiva, v Tednu Evrope in v Tednu molitve za duhovne poklice. Evropejci živimo večinoma dobro, z razmeroma visokim življenjskim standardom. Pa vendar je veliko evropejcev nezadovoljnih, izgublja pravi smisel. Evropi je treba vrniti duha, trdijo mnogi. Rok Pogačnik Evropo, njeno večkulturnost pozna, v pogovoru z njim smo iskali pozitivno in se spodbujali k odkrivanju drugačne, tudi duhovne razsežnosti.

Evropa potrebuje tišino

Rok Pogačnik, diakon, junija 2019 ima v Radovljici slovesnost nove maše, je bil sogovornik druge majske oddaje Via positiva, v Tednu Evrope in v Tednu molitve za duhovne poklice. Evropejci živimo večinoma dobro, z razmeroma visokim življenjskim standardom. Pa vendar je veliko evropejcev nezadovoljnih, izgublja pravi smisel. Evropi je treba vrniti duha, trdijo mnogi. Rok Pogačnik Evropo, njeno večkulturnost pozna, v pogovoru z njim smo iskali pozitivno in se spodbujali k odkrivanju drugačne, tudi duhovne razsežnosti.

družbakulturapogovorodnosiduhovnost

Via positiva

Evropa potrebuje tišino
Rok Pogačnik, diakon, junija 2019 ima v Radovljici slovesnost nove maše, je bil sogovornik druge majske oddaje Via positiva, v Tednu Evrope in v Tednu molitve za duhovne poklice. Evropejci živimo večinoma dobro, z razmeroma visokim življenjskim standardom. Pa vendar je veliko evropejcev nezadovoljnih, izgublja pravi smisel. Evropi je treba vrniti duha, trdijo mnogi. Rok Pogačnik Evropo, njeno večkulturnost pozna, v pogovoru z njim smo iskali pozitivno in se spodbujali k odkrivanju drugačne, tudi duhovne razsežnosti.
VEČ ...|9. 5. 2019
Evropa potrebuje tišino
Rok Pogačnik, diakon, junija 2019 ima v Radovljici slovesnost nove maše, je bil sogovornik druge majske oddaje Via positiva, v Tednu Evrope in v Tednu molitve za duhovne poklice. Evropejci živimo večinoma dobro, z razmeroma visokim življenjskim standardom. Pa vendar je veliko evropejcev nezadovoljnih, izgublja pravi smisel. Evropi je treba vrniti duha, trdijo mnogi. Rok Pogačnik Evropo, njeno večkulturnost pozna, v pogovoru z njim smo iskali pozitivno in se spodbujali k odkrivanju drugačne, tudi duhovne razsežnosti.

Nataša Ličen

družbakulturapogovorodnosiduhovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 5. 2019
Stari način izdelovanja vrvi

Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

Stari način izdelovanja vrvi

Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Zakladi naše dediščine

Stari način izdelovanja vrvi
Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.
VEČ ...|7. 5. 2019
Stari način izdelovanja vrvi
Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|6. 5. 2019
23. družinsko petje v Mozirju

Oddaja je prinesla odlomke s 23. srečanja pevskih družin, ki ga je sredi aprila v Mozirju pripravilo tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij.

23. družinsko petje v Mozirju

Oddaja je prinesla odlomke s 23. srečanja pevskih družin, ki ga je sredi aprila v Mozirju pripravilo tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij.

kulturaglasba

Pevci zapojte, godci zagodte

23. družinsko petje v Mozirju
Oddaja je prinesla odlomke s 23. srečanja pevskih družin, ki ga je sredi aprila v Mozirju pripravilo tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij.
VEČ ...|6. 5. 2019
23. družinsko petje v Mozirju
Oddaja je prinesla odlomke s 23. srečanja pevskih družin, ki ga je sredi aprila v Mozirju pripravilo tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij.

Vesna Sever Borovnik

kulturaglasba

O klasiki drugače

VEČ ...|5. 5. 2019
Dr. Tadej Jakopič: Razlaga treh velikonočnih pesmi, Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan.

Poslušali smo tri velikonočne pesmi, ter 1. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Dr. Tadej Jakopič: Razlaga treh velikonočnih pesmi, Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan.

Poslušali smo tri velikonočne pesmi, ter 1. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Dr. Tadej Jakopič: Razlaga treh velikonočnih pesmi, Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan.
Poslušali smo tri velikonočne pesmi, ter 1. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
VEČ ...|5. 5. 2019
Dr. Tadej Jakopič: Razlaga treh velikonočnih pesmi, Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan.
Poslušali smo tri velikonočne pesmi, ter 1. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Komentar Družina

VEČ ...|2. 5. 2019
Martin Kmetec: Šrilanka - dežela mrtvih in ranjenih na veliko noč

Na veliko noč so kristjani znova doživeli blaznost islamističnih teroristov. Eksplozije v cerkvah hotelih so terjale stotine žrtev, število mrtvih se približuje 400.

Martin Kmetec: Šrilanka - dežela mrtvih in ranjenih na veliko noč

Na veliko noč so kristjani znova doživeli blaznost islamističnih teroristov. Eksplozije v cerkvah hotelih so terjale stotine žrtev, število mrtvih se približuje 400.

družbakomentarkulturaodnosi

Komentar Družina

Martin Kmetec: Šrilanka - dežela mrtvih in ranjenih na veliko noč
Na veliko noč so kristjani znova doživeli blaznost islamističnih teroristov. Eksplozije v cerkvah hotelih so terjale stotine žrtev, število mrtvih se približuje 400.
VEČ ...|2. 5. 2019
Martin Kmetec: Šrilanka - dežela mrtvih in ranjenih na veliko noč
Na veliko noč so kristjani znova doživeli blaznost islamističnih teroristov. Eksplozije v cerkvah hotelih so terjale stotine žrtev, število mrtvih se približuje 400.

Martin Kmetec

družbakomentarkulturaodnosi

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 4. 2019
Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa

Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.

Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa

Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.

dediščinaizročilokulturadružba

Zakladi naše dediščine

Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa
Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.
VEČ ...|30. 4. 2019
Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa
Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokulturadružba

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 4. 2019
Mednarodni dan plesa, mednarodni dan jazza, Staš Ravter postal v. d. ravnatelja Opere in baleta SNG Ljubljana

Današnji dan je posvečen jazzovski glasbi. Mednarodno poslanico ob letošnjem dnevu podpisuje egiptovska plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Karima Mansour. V.d. ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana je postal Staš Ravter, saj je dosedanjemu ravnatelju Rajku Meserku v petek potekel mandat.

Mednarodni dan plesa, mednarodni dan jazza, Staš Ravter postal v. d. ravnatelja Opere in baleta SNG Ljubljana

Današnji dan je posvečen jazzovski glasbi. Mednarodno poslanico ob letošnjem dnevu podpisuje egiptovska plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Karima Mansour. V.d. ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana je postal Staš Ravter, saj je dosedanjemu ravnatelju Rajku Meserku v petek potekel mandat.

kulturaglasbaplesopera

Kulturni utrinki

Mednarodni dan plesa, mednarodni dan jazza, Staš Ravter postal v. d. ravnatelja Opere in baleta SNG Ljubljana
Današnji dan je posvečen jazzovski glasbi. Mednarodno poslanico ob letošnjem dnevu podpisuje egiptovska plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Karima Mansour. V.d. ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana je postal Staš Ravter, saj je dosedanjemu ravnatelju Rajku Meserku v petek potekel mandat.
VEČ ...|30. 4. 2019
Mednarodni dan plesa, mednarodni dan jazza, Staš Ravter postal v. d. ravnatelja Opere in baleta SNG Ljubljana
Današnji dan je posvečen jazzovski glasbi. Mednarodno poslanico ob letošnjem dnevu podpisuje egiptovska plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Karima Mansour. V.d. ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana je postal Staš Ravter, saj je dosedanjemu ravnatelju Rajku Meserku v petek potekel mandat.

Marjan Bunič

kulturaglasbaplesopera

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|29. 4. 2019
Praznovanje Paridolskih pevcev

Oddaja je prinesla odlomke s prireditve, ki so jo Paridolski pevci in godca pripravili ob izdaji tretje zgoščenke. Gostitelji so pripravili pester in raznolik program, ki so ga oblikovali domači kot tudi gostujoči pevci in godci.

Praznovanje Paridolskih pevcev

Oddaja je prinesla odlomke s prireditve, ki so jo Paridolski pevci in godca pripravili ob izdaji tretje zgoščenke. Gostitelji so pripravili pester in raznolik program, ki so ga oblikovali domači kot tudi gostujoči pevci in godci.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Praznovanje Paridolskih pevcev
Oddaja je prinesla odlomke s prireditve, ki so jo Paridolski pevci in godca pripravili ob izdaji tretje zgoščenke. Gostitelji so pripravili pester in raznolik program, ki so ga oblikovali domači kot tudi gostujoči pevci in godci.
VEČ ...|29. 4. 2019
Praznovanje Paridolskih pevcev
Oddaja je prinesla odlomke s prireditve, ki so jo Paridolski pevci in godca pripravili ob izdaji tretje zgoščenke. Gostitelji so pripravili pester in raznolik program, ki so ga oblikovali domači kot tudi gostujoči pevci in godci.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 4. 2019
Mednarodni dan jazza, Viteza pesniškega turnirja, MMS

S koncertoma v Idriji in Tolminu se je v petek začel koncertni cikel, s katerim se ustanova Imago Sloveniae že tretje leto zapored pridružuje obeleževanju mednarodnega dneva jazza v Sloveniji. Viteza Pesniškega turnirja 2019 sta postala Nina Kremžar in Denis Škofič. Znane so skladbe, ki bodo 6. julija v Amfiteatru Avditorija Portorož tekmovale na 39. festivalu Melodije morja in sonca.

Mednarodni dan jazza, Viteza pesniškega turnirja, MMS

S koncertoma v Idriji in Tolminu se je v petek začel koncertni cikel, s katerim se ustanova Imago Sloveniae že tretje leto zapored pridružuje obeleževanju mednarodnega dneva jazza v Sloveniji. Viteza Pesniškega turnirja 2019 sta postala Nina Kremžar in Denis Škofič. Znane so skladbe, ki bodo 6. julija v Amfiteatru Avditorija Portorož tekmovale na 39. festivalu Melodije morja in sonca.

kulturaglasbajazzfestival MMS

Kulturni utrinki

Mednarodni dan jazza, Viteza pesniškega turnirja, MMS
S koncertoma v Idriji in Tolminu se je v petek začel koncertni cikel, s katerim se ustanova Imago Sloveniae že tretje leto zapored pridružuje obeleževanju mednarodnega dneva jazza v Sloveniji. Viteza Pesniškega turnirja 2019 sta postala Nina Kremžar in Denis Škofič. Znane so skladbe, ki bodo 6. julija v Amfiteatru Avditorija Portorož tekmovale na 39. festivalu Melodije morja in sonca.
VEČ ...|29. 4. 2019
Mednarodni dan jazza, Viteza pesniškega turnirja, MMS
S koncertoma v Idriji in Tolminu se je v petek začel koncertni cikel, s katerim se ustanova Imago Sloveniae že tretje leto zapored pridružuje obeleževanju mednarodnega dneva jazza v Sloveniji. Viteza Pesniškega turnirja 2019 sta postala Nina Kremžar in Denis Škofič. Znane so skladbe, ki bodo 6. julija v Amfiteatru Avditorija Portorož tekmovale na 39. festivalu Melodije morja in sonca.

Marjan Bunič

kulturaglasbajazzfestival MMS

O klasiki drugače

VEČ ...|28. 4. 2019
Tri velikonočne pesmi - Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti in maša Christi resurgentis, Franza Bibra.

V prvem delu oddaje smo poslušali tri velikonočne pesmi (Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti), v nadaljevanju pa drugi del maše Christi resurgentis, Franza Bibra in nekaj njegovih sakralnih sonat.

Tri velikonočne pesmi - Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti in maša Christi resurgentis, Franza Bibra.

V prvem delu oddaje smo poslušali tri velikonočne pesmi (Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti), v nadaljevanju pa drugi del maše Christi resurgentis, Franza Bibra in nekaj njegovih sakralnih sonat.

glasbakulturaduhovnost

O klasiki drugače

Tri velikonočne pesmi - Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti in maša Christi resurgentis, Franza Bibra.
V prvem delu oddaje smo poslušali tri velikonočne pesmi (Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti), v nadaljevanju pa drugi del maše Christi resurgentis, Franza Bibra in nekaj njegovih sakralnih sonat.
VEČ ...|28. 4. 2019
Tri velikonočne pesmi - Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti in maša Christi resurgentis, Franza Bibra.
V prvem delu oddaje smo poslušali tri velikonočne pesmi (Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti), v nadaljevanju pa drugi del maše Christi resurgentis, Franza Bibra in nekaj njegovih sakralnih sonat.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

glasbakulturaduhovnost

Iz naših krajev

VEČ ...|27. 4. 2019
Kranj, Postojna, Pivka, Volčji Potok, Mozirje

V oddaji smo poročali o načrtih za investicije v Mestni občini Kranj, dejavnostih Parka vojaške zgodovine Pivka, tradicionalnih razstavah cvetja in tulipanov v Arboretumu Volčji Potok in Mozirski gaj, pogledali pa smo tudi v skrivne prostore hotela Jama v Postojni.

Kranj, Postojna, Pivka, Volčji Potok, Mozirje

V oddaji smo poročali o načrtih za investicije v Mestni občini Kranj, dejavnostih Parka vojaške zgodovine Pivka, tradicionalnih razstavah cvetja in tulipanov v Arboretumu Volčji Potok in Mozirski gaj, pogledali pa smo tudi v skrivne prostore hotela Jama v Postojni.

pogovordružbakultura

Iz naših krajev

Kranj, Postojna, Pivka, Volčji Potok, Mozirje
V oddaji smo poročali o načrtih za investicije v Mestni občini Kranj, dejavnostih Parka vojaške zgodovine Pivka, tradicionalnih razstavah cvetja in tulipanov v Arboretumu Volčji Potok in Mozirski gaj, pogledali pa smo tudi v skrivne prostore hotela Jama v Postojni.
VEČ ...|27. 4. 2019
Kranj, Postojna, Pivka, Volčji Potok, Mozirje
V oddaji smo poročali o načrtih za investicije v Mestni občini Kranj, dejavnostih Parka vojaške zgodovine Pivka, tradicionalnih razstavah cvetja in tulipanov v Arboretumu Volčji Potok in Mozirski gaj, pogledali pa smo tudi v skrivne prostore hotela Jama v Postojni.

Andrej Šinko

pogovordružbakultura

Naš gost

VEČ ...|27. 4. 2019
Arhitektka in slikarka

Arhitektka in slikarka

kulturapogovor

Naš gost

Arhitektka in slikarka
VEČ ...|27. 4. 2019
Arhitektka in slikarka

Mateja Subotičanec

kulturapogovor

Petkov večer

VEČ ...|26. 4. 2019
S harmoniko po domače in Števerjanski festival

V Petkovem večeru smo tokrat raztegnili meh harmonike in s pesmijo odšli v Števerjan, med Slovence, ki z vsem srcem pripravljajo že devetinštirideseti festival narodnozabavne glasbe. K sodelovanju še vedno vabijo ansamble in obiskovalce, ki bi v začetku julija radi občutili lepoto njihovih krajev, dobro srce organizatorjev in veselje nastopajočih.

S harmoniko po domače in Števerjanski festival

V Petkovem večeru smo tokrat raztegnili meh harmonike in s pesmijo odšli v Števerjan, med Slovence, ki z vsem srcem pripravljajo že devetinštirideseti festival narodnozabavne glasbe. K sodelovanju še vedno vabijo ansamble in obiskovalce, ki bi v začetku julija radi občutili lepoto njihovih krajev, dobro srce organizatorjev in veselje nastopajočih.

glasbakultura

Petkov večer

S harmoniko po domače in Števerjanski festival
V Petkovem večeru smo tokrat raztegnili meh harmonike in s pesmijo odšli v Števerjan, med Slovence, ki z vsem srcem pripravljajo že devetinštirideseti festival narodnozabavne glasbe. K sodelovanju še vedno vabijo ansamble in obiskovalce, ki bi v začetku julija radi občutili lepoto njihovih krajev, dobro srce organizatorjev in veselje nastopajočih.
VEČ ...|26. 4. 2019
S harmoniko po domače in Števerjanski festival
V Petkovem večeru smo tokrat raztegnili meh harmonike in s pesmijo odšli v Števerjan, med Slovence, ki z vsem srcem pripravljajo že devetinštirideseti festival narodnozabavne glasbe. K sodelovanju še vedno vabijo ansamble in obiskovalce, ki bi v začetku julija radi občutili lepoto njihovih krajev, dobro srce organizatorjev in veselje nastopajočih.

Jure Sešek

glasbakultura

Iz Betanije

VEČ ...|24. 4. 2019
Vesela novica

p. Janez Poljanšek o prazniku

Vesela novica

p. Janez Poljanšek o prazniku

duhovnostkultura

Iz Betanije

Vesela novica
p. Janez Poljanšek o prazniku
VEČ ...|24. 4. 2019
Vesela novica
p. Janez Poljanšek o prazniku

Mateja Subotičanec

duhovnostkultura

Od slike do besede

VEČ ...|23. 4. 2019
Dan knjige in Shakespeare

Profesorica na FF Marija Zlatnar Moe o velikem dramatiku in času v katerem je živel

Dan knjige in Shakespeare

Profesorica na FF Marija Zlatnar Moe o velikem dramatiku in času v katerem je živel

izobraževanjekultura

Od slike do besede

Dan knjige in Shakespeare
Profesorica na FF Marija Zlatnar Moe o velikem dramatiku in času v katerem je živel
VEČ ...|23. 4. 2019
Dan knjige in Shakespeare
Profesorica na FF Marija Zlatnar Moe o velikem dramatiku in času v katerem je živel

Mateja Subotičanec

izobraževanjekultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 4. 2019
Grajska kapela sv. Jurija

Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

Grajska kapela sv. Jurija

Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Zakladi naše dediščine

Grajska kapela sv. Jurija
Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.
VEČ ...|23. 4. 2019
Grajska kapela sv. Jurija
Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|22. 4. 2019
Vesela plesalka

Oddaja je bila posvečena inštrumentalnemu delu naše bogate glasbene tradicije. Predvajali smo nekaj posnetkov različnih godcev in godčevskih zasedb, ki smo jih posneli na naših popotovanjih in srečanjih po Sloveniji.

Vesela plesalka

Oddaja je bila posvečena inštrumentalnemu delu naše bogate glasbene tradicije. Predvajali smo nekaj posnetkov različnih godcev in godčevskih zasedb, ki smo jih posneli na naših popotovanjih in srečanjih po Sloveniji.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Vesela plesalka
Oddaja je bila posvečena inštrumentalnemu delu naše bogate glasbene tradicije. Predvajali smo nekaj posnetkov različnih godcev in godčevskih zasedb, ki smo jih posneli na naših popotovanjih in srečanjih po Sloveniji.
VEČ ...|22. 4. 2019
Vesela plesalka
Oddaja je bila posvečena inštrumentalnemu delu naše bogate glasbene tradicije. Predvajali smo nekaj posnetkov različnih godcev in godčevskih zasedb, ki smo jih posneli na naših popotovanjih in srečanjih po Sloveniji.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|21. 4. 2019
Razlaga treh velikonočnih pesmi in del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.

Današnji žarki zarje mile, Dan presveti in O, Marija, bodi zdrava, so pesmi, ki same po sebi napovedujejo praznično oddajo O klasiki drugače. V drugem delu oddaje smo poslušali del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.

Razlaga treh velikonočnih pesmi in del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.

Današnji žarki zarje mile, Dan presveti in O, Marija, bodi zdrava, so pesmi, ki same po sebi napovedujejo praznično oddajo O klasiki drugače. V drugem delu oddaje smo poslušali del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh velikonočnih pesmi in del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.
Današnji žarki zarje mile, Dan presveti in O, Marija, bodi zdrava, so pesmi, ki same po sebi napovedujejo praznično oddajo O klasiki drugače. V drugem delu oddaje smo poslušali del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.
VEČ ...|21. 4. 2019
Razlaga treh velikonočnih pesmi in del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.
Današnji žarki zarje mile, Dan presveti in O, Marija, bodi zdrava, so pesmi, ki same po sebi napovedujejo praznično oddajo O klasiki drugače. V drugem delu oddaje smo poslušali del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Via positiva

VEČ ...|18. 4. 2019
Vzorno sodelovanje širše skupnosti

Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

Vzorno sodelovanje širše skupnosti

Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

družbakulturaodnosipogovorvzgojaizobraževanje

Via positiva

Vzorno sodelovanje širše skupnosti
Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.
VEČ ...|18. 4. 2019
Vzorno sodelovanje širše skupnosti
Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

Nataša Ličen

družbakulturaodnosipogovorvzgojaizobraževanje

Od slike do besede

VEČ ...|16. 4. 2019
Živim od tvojih besed

Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.

Živim od tvojih besed

Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.

kulturaodnosi

Od slike do besede

Živim od tvojih besed
Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.
VEČ ...|16. 4. 2019
Živim od tvojih besed
Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.

Matjaž Merljak

kulturaodnosi

Komentar Domovina.je

VEČ ...|15. 4. 2019
Eva Gregorc: Če bi hotel Jezus danes na oslu prijezditi v Ljubljano

Med ljudi je Mesija prijezdil na osličku, na katerem še nikoli ni sedel noben človek. Še pred tem pa sta dva izmed učencev morala oslička najti, ga odvezati in pripeljati do Jezusa. Glede na pregovorno trmo oslov, že to ni bilo najlažje delo. A če bi učenca kaj takega poskušala storiti v Sloveniji danes, bi bila oslovska trma njun najmanjši problem.

Eva Gregorc: Če bi hotel Jezus danes na oslu prijezditi v Ljubljano

Med ljudi je Mesija prijezdil na osličku, na katerem še nikoli ni sedel noben človek. Še pred tem pa sta dva izmed učencev morala oslička najti, ga odvezati in pripeljati do Jezusa. Glede na pregovorno trmo oslov, že to ni bilo najlažje delo. A če bi učenca kaj takega poskušala storiti v Sloveniji danes, bi bila oslovska trma njun najmanjši problem.

družbapolitikakomentarkultura

Komentar Domovina.je

Eva Gregorc: Če bi hotel Jezus danes na oslu prijezditi v Ljubljano
Med ljudi je Mesija prijezdil na osličku, na katerem še nikoli ni sedel noben človek. Še pred tem pa sta dva izmed učencev morala oslička najti, ga odvezati in pripeljati do Jezusa. Glede na pregovorno trmo oslov, že to ni bilo najlažje delo. A če bi učenca kaj takega poskušala storiti v Sloveniji danes, bi bila oslovska trma njun najmanjši problem.
VEČ ...|15. 4. 2019
Eva Gregorc: Če bi hotel Jezus danes na oslu prijezditi v Ljubljano
Med ljudi je Mesija prijezdil na osličku, na katerem še nikoli ni sedel noben človek. Še pred tem pa sta dva izmed učencev morala oslička najti, ga odvezati in pripeljati do Jezusa. Glede na pregovorno trmo oslov, že to ni bilo najlažje delo. A če bi učenca kaj takega poskušala storiti v Sloveniji danes, bi bila oslovska trma njun najmanjši problem.

Eva Gregorc

družbapolitikakomentarkultura

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|15. 4. 2019
Sinoči sem pa v enem kraju bil

Moško ljudsko večglasno petje so v tokratni oddaji predstavili pevska skupina Kerlci iz Ljubljane, Dobovski pevci, Fantje s Preske in ljudski pevci iz Luč.

Sinoči sem pa v enem kraju bil

Moško ljudsko večglasno petje so v tokratni oddaji predstavili pevska skupina Kerlci iz Ljubljane, Dobovski pevci, Fantje s Preske in ljudski pevci iz Luč.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Sinoči sem pa v enem kraju bil
Moško ljudsko večglasno petje so v tokratni oddaji predstavili pevska skupina Kerlci iz Ljubljane, Dobovski pevci, Fantje s Preske in ljudski pevci iz Luč.
VEČ ...|15. 4. 2019
Sinoči sem pa v enem kraju bil
Moško ljudsko večglasno petje so v tokratni oddaji predstavili pevska skupina Kerlci iz Ljubljane, Dobovski pevci, Fantje s Preske in ljudski pevci iz Luč.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|14. 4. 2019
Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
VEČ ...|14. 4. 2019
Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 4. 2019
Umetnost dviguje duha

Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

Umetnost dviguje duha

Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Zakladi naše dediščine

Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.
VEČ ...|9. 4. 2019
Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Svetovalnica

VEČ ...|4. 4. 2019
Bonton

Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk odgovarja na mnoga vprašanja, povezana s telefoniranjem. Kdaj, kako, kdaj telefon pospraviti ...? Ob tem pa še o telefonih v gledališču, zdravstvenih čakalnicah, avtobusih ...

Bonton

Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk odgovarja na mnoga vprašanja, povezana s telefoniranjem. Kdaj, kako, kdaj telefon pospraviti ...? Ob tem pa še o telefonih v gledališču, zdravstvenih čakalnicah, avtobusih ...

bontontelefoniranjekultura

Svetovalnica

Bonton
Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk odgovarja na mnoga vprašanja, povezana s telefoniranjem. Kdaj, kako, kdaj telefon pospraviti ...? Ob tem pa še o telefonih v gledališču, zdravstvenih čakalnicah, avtobusih ...
VEČ ...|4. 4. 2019
Bonton
Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk odgovarja na mnoga vprašanja, povezana s telefoniranjem. Kdaj, kako, kdaj telefon pospraviti ...? Ob tem pa še o telefonih v gledališču, zdravstvenih čakalnicah, avtobusih ...

Marjan Bunič

bontontelefoniranjekultura

Od slike do besede

VEČ ...|2. 4. 2019
V deželi stripov

Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.

V deželi stripov

Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.

kulturaliteraturaumetnostrisankestripiotrocimladi

Od slike do besede

V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.
VEČ ...|2. 4. 2019
V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.

Mateja Subotičanec

kulturaliteraturaumetnostrisankestripiotrocimladi

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 4. 2019
Čander: Društvo slovenskih pisateljev doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih

Društvo slovenskih pisateljev je doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih. Potrebno se je odzivati, kot se odziva v času krize. Tako je dogajanje v stanovskem društvu pisateljev za Radio Ognjišče komentiral esejist Mitja Čander. Ocenjuje, da prihaja v aktualni zgodbi do trka dveh konceptov.

Čander: Društvo slovenskih pisateljev doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih

Društvo slovenskih pisateljev je doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih. Potrebno se je odzivati, kot se odziva v času krize. Tako je dogajanje v stanovskem društvu pisateljev za Radio Ognjišče komentiral esejist Mitja Čander. Ocenjuje, da prihaja v aktualni zgodbi do trka dveh konceptov.

pisateljikrizafinancemitja čanderinfoizobraževanjekulturakomentar

Informativni prispevki

Čander: Društvo slovenskih pisateljev doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih
Društvo slovenskih pisateljev je doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih. Potrebno se je odzivati, kot se odziva v času krize. Tako je dogajanje v stanovskem društvu pisateljev za Radio Ognjišče komentiral esejist Mitja Čander. Ocenjuje, da prihaja v aktualni zgodbi do trka dveh konceptov.
VEČ ...|2. 4. 2019
Čander: Društvo slovenskih pisateljev doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih
Društvo slovenskih pisateljev je doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih. Potrebno se je odzivati, kot se odziva v času krize. Tako je dogajanje v stanovskem društvu pisateljev za Radio Ognjišče komentiral esejist Mitja Čander. Ocenjuje, da prihaja v aktualni zgodbi do trka dveh konceptov.

Alen Salihović

pisateljikrizafinancemitja čanderinfoizobraževanjekulturakomentar

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 4. 2019
Inovativno navduševanje otrok za dediščino

Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.

Inovativno navduševanje otrok za dediščino

Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.

dediščinaizročilokultura družbavzgojamladiotroci

Zakladi naše dediščine

Inovativno navduševanje otrok za dediščino
Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.
VEČ ...|2. 4. 2019
Inovativno navduševanje otrok za dediščino
Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokultura družbavzgojamladiotroci

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|1. 4. 2019
Ljudske pevke Sveti Jurij ob Ščavnici

Triglasno petje, vsebinsko raznoliki pesemski repertoar, v katerem prevladujejo šaljivi napevi ter veselje do petja ljudski pesmi so značilnosti ljudskih pevk Sveti Jurij ob Ščavnici. Pevkam iz Prlekije ste lahko prisluhnete v tokratni oddaji.

Ljudske pevke Sveti Jurij ob Ščavnici

Triglasno petje, vsebinsko raznoliki pesemski repertoar, v katerem prevladujejo šaljivi napevi ter veselje do petja ljudski pesmi so značilnosti ljudskih pevk Sveti Jurij ob Ščavnici. Pevkam iz Prlekije ste lahko prisluhnete v tokratni oddaji.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Ljudske pevke Sveti Jurij ob Ščavnici
Triglasno petje, vsebinsko raznoliki pesemski repertoar, v katerem prevladujejo šaljivi napevi ter veselje do petja ljudski pesmi so značilnosti ljudskih pevk Sveti Jurij ob Ščavnici. Pevkam iz Prlekije ste lahko prisluhnete v tokratni oddaji.
VEČ ...|1. 4. 2019
Ljudske pevke Sveti Jurij ob Ščavnici
Triglasno petje, vsebinsko raznoliki pesemski repertoar, v katerem prevladujejo šaljivi napevi ter veselje do petja ljudski pesmi so značilnosti ljudskih pevk Sveti Jurij ob Ščavnici. Pevkam iz Prlekije ste lahko prisluhnete v tokratni oddaji.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|31. 3. 2019
Razlaga treh postnih pesmi in zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

V oddaji O klasiki drugače smo v drugem delu poslušali razlago treh postnih pesmi, (O grešna stvar, le premišljuj; Oh prizanesi in Milo dobri Jezus prosi), v drugem delu pa še zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Razlaga treh postnih pesmi in zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

V oddaji O klasiki drugače smo v drugem delu poslušali razlago treh postnih pesmi, (O grešna stvar, le premišljuj; Oh prizanesi in Milo dobri Jezus prosi), v drugem delu pa še zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh postnih pesmi in zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.
V oddaji O klasiki drugače smo v drugem delu poslušali razlago treh postnih pesmi, (O grešna stvar, le premišljuj; Oh prizanesi in Milo dobri Jezus prosi), v drugem delu pa še zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.
VEČ ...|31. 3. 2019
Razlaga treh postnih pesmi in zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.
V oddaji O klasiki drugače smo v drugem delu poslušali razlago treh postnih pesmi, (O grešna stvar, le premišljuj; Oh prizanesi in Milo dobri Jezus prosi), v drugem delu pa še zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|31. 3. 2019
Franček Štabuc

Bil je obetaven pesnik, pisatelj in bogoslovec doma iz Sv. Tomaža pri Ormožu. Med vojno je pobegnil iz nemškega taborišča, se pridružil partizanom, a zaradi njihovega revolucionarnega nasilja pobegnil ter se skril v domačem kraju. Našli so ga in ubili kot izdajalca. Pisal je pesmi; najpomembnejša je njegova proza zbrana v ciklu črtic Pisma. Predstavili smo ga ob 100. obletnici njegovega rojstva.

Franček Štabuc

Bil je obetaven pesnik, pisatelj in bogoslovec doma iz Sv. Tomaža pri Ormožu. Med vojno je pobegnil iz nemškega taborišča, se pridružil partizanom, a zaradi njihovega revolucionarnega nasilja pobegnil ter se skril v domačem kraju. Našli so ga in ubili kot izdajalca. Pisal je pesmi; najpomembnejša je njegova proza zbrana v ciklu črtic Pisma. Predstavili smo ga ob 100. obletnici njegovega rojstva.

spominkultura

Graditelji slovenskega doma

Franček Štabuc
Bil je obetaven pesnik, pisatelj in bogoslovec doma iz Sv. Tomaža pri Ormožu. Med vojno je pobegnil iz nemškega taborišča, se pridružil partizanom, a zaradi njihovega revolucionarnega nasilja pobegnil ter se skril v domačem kraju. Našli so ga in ubili kot izdajalca. Pisal je pesmi; najpomembnejša je njegova proza zbrana v ciklu črtic Pisma. Predstavili smo ga ob 100. obletnici njegovega rojstva.
VEČ ...|31. 3. 2019
Franček Štabuc
Bil je obetaven pesnik, pisatelj in bogoslovec doma iz Sv. Tomaža pri Ormožu. Med vojno je pobegnil iz nemškega taborišča, se pridružil partizanom, a zaradi njihovega revolucionarnega nasilja pobegnil ter se skril v domačem kraju. Našli so ga in ubili kot izdajalca. Pisal je pesmi; najpomembnejša je njegova proza zbrana v ciklu črtic Pisma. Predstavili smo ga ob 100. obletnici njegovega rojstva.

Tone Gorjup

spominkultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|31. 3. 2019
Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva

V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.

Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva

V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.

inforojakikulturašolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva
V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.
VEČ ...|31. 3. 2019
Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva
V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.

Matjaž Merljak

inforojakikulturašolstvo

Za življenje

VEČ ...|30. 3. 2019
Ni negativnih čustev

Psiholog in psihoterapevt dr. Bogdan Polajner je govoril o čustvenem svetu. Strah, sram, predsodki in travme so lahko velika ovira na poti do zadovoljstva v življenju. Le kdo se ne srečuje z omenjenimi čustvi in doživljanji? Kako se soočati s strahovi, kako premagovati predsodke in kako graditi zaupanje vase?

Ni negativnih čustev

Psiholog in psihoterapevt dr. Bogdan Polajner je govoril o čustvenem svetu. Strah, sram, predsodki in travme so lahko velika ovira na poti do zadovoljstva v življenju. Le kdo se ne srečuje z omenjenimi čustvi in doživljanji? Kako se soočati s strahovi, kako premagovati predsodke in kako graditi zaupanje vase?

družbapogovorotrocimladikulturaodnosisvetovanjevzgojaizobraževanje

Za življenje

Ni negativnih čustev
Psiholog in psihoterapevt dr. Bogdan Polajner je govoril o čustvenem svetu. Strah, sram, predsodki in travme so lahko velika ovira na poti do zadovoljstva v življenju. Le kdo se ne srečuje z omenjenimi čustvi in doživljanji? Kako se soočati s strahovi, kako premagovati predsodke in kako graditi zaupanje vase?
VEČ ...|30. 3. 2019
Ni negativnih čustev
Psiholog in psihoterapevt dr. Bogdan Polajner je govoril o čustvenem svetu. Strah, sram, predsodki in travme so lahko velika ovira na poti do zadovoljstva v življenju. Le kdo se ne srečuje z omenjenimi čustvi in doživljanji? Kako se soočati s strahovi, kako premagovati predsodke in kako graditi zaupanje vase?

Nataša Ličen

družbapogovorotrocimladikulturaodnosisvetovanjevzgojaizobraževanje

Naš gost

VEČ ...|30. 3. 2019
Spominska oddaja dr. Zinka Zorko

Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.

Spominska oddaja dr. Zinka Zorko

Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.

pogovorspominizobraževanjekulturadružba

Naš gost

Spominska oddaja dr. Zinka Zorko
Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.
VEČ ...|30. 3. 2019
Spominska oddaja dr. Zinka Zorko
Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.

Tanja Dominko

pogovorspominizobraževanjekulturadružba

Petkov večer

VEČ ...|29. 3. 2019
Predstavitev muzikala Nune v akciji

Na pot stopa nov muzikal Nune v akciji. Spoznajte glasbeno komedijo, ki prinaša svežino, radosten pogled v samostan, dobro glasbo in izvrstno igro dela ekipe rekordne predstave Mamma mia!.

Predstavitev muzikala Nune v akciji

Na pot stopa nov muzikal Nune v akciji. Spoznajte glasbeno komedijo, ki prinaša svežino, radosten pogled v samostan, dobro glasbo in izvrstno igro dela ekipe rekordne predstave Mamma mia!.

muzikalNune v akcijekulturapogovor

Petkov večer

Predstavitev muzikala Nune v akciji
Na pot stopa nov muzikal Nune v akciji. Spoznajte glasbeno komedijo, ki prinaša svežino, radosten pogled v samostan, dobro glasbo in izvrstno igro dela ekipe rekordne predstave Mamma mia!.
VEČ ...|29. 3. 2019
Predstavitev muzikala Nune v akciji
Na pot stopa nov muzikal Nune v akciji. Spoznajte glasbeno komedijo, ki prinaša svežino, radosten pogled v samostan, dobro glasbo in izvrstno igro dela ekipe rekordne predstave Mamma mia!.

Jure Sešek

muzikalNune v akcijekulturapogovor

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 3. 2019
Lepote Boča

Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

Lepote Boča

Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Lepote Boča
Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.
VEČ ...|26. 3. 2019
Lepote Boča
Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Od slike do besede

VEČ ...|26. 3. 2019
Keith Lowe: Strah in svoboda

Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.

Keith Lowe: Strah in svoboda

Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.

kulturaizobraževanjepolitikavojnaspomin

Od slike do besede

Keith Lowe: Strah in svoboda
Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.
VEČ ...|26. 3. 2019
Keith Lowe: Strah in svoboda
Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.

Mateja Subotičanec

kulturaizobraževanjepolitikavojnaspomin

O klasiki drugače

VEČ ...|24. 3. 2019
Razlaga postnih pesmi postnih pesmi, O premisli človek grešni in Križ na gori.

Poslušali smo razlago nekaj postnih pesmi, ter predvajali dve, O premisli človek grešni in Križ na gori, v drugem delu pa smo poslušali del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Razlaga postnih pesmi postnih pesmi, O premisli človek grešni in Križ na gori.

Poslušali smo razlago nekaj postnih pesmi, ter predvajali dve, O premisli človek grešni in Križ na gori, v drugem delu pa smo poslušali del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga postnih pesmi postnih pesmi, O premisli človek grešni in Križ na gori.
Poslušali smo razlago nekaj postnih pesmi, ter predvajali dve, O premisli človek grešni in Križ na gori, v drugem delu pa smo poslušali del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.
VEČ ...|24. 3. 2019
Razlaga postnih pesmi postnih pesmi, O premisli človek grešni in Križ na gori.
Poslušali smo razlago nekaj postnih pesmi, ter predvajali dve, O premisli človek grešni in Križ na gori, v drugem delu pa smo poslušali del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Tadej Sadar

duhovnostglasbakultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 3. 2019
Koroški avstrijski kulturni dnevi, Koledarji Celovške Mohorjeve

O 17. Koroških avstrijskih kulturnih dnevih, ki bodo od 28. marca do 11. aprila 2019 v Ljubljani, sta nam več povedala Lovro Sodja (predsednik Društva slovensko avstrijskega prijateljstva) in Janez Stergar (predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani). Direktor Celovške Mohojreve družbe Karl Hren pa nam je pojasnil digitalizacijo koledarjev, ki so brezplačno dostopni na spletu.

Koroški avstrijski kulturni dnevi, Koledarji Celovške Mohorjeve

O 17. Koroških avstrijskih kulturnih dnevih, ki bodo od 28. marca do 11. aprila 2019 v Ljubljani, sta nam več povedala Lovro Sodja (predsednik Društva slovensko avstrijskega prijateljstva) in Janez Stergar (predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani). Direktor Celovške Mohojreve družbe Karl Hren pa nam je pojasnil digitalizacijo koledarjev, ki so brezplačno dostopni na spletu.

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Koroški avstrijski kulturni dnevi, Koledarji Celovške Mohorjeve
O 17. Koroških avstrijskih kulturnih dnevih, ki bodo od 28. marca do 11. aprila 2019 v Ljubljani, sta nam več povedala Lovro Sodja (predsednik Društva slovensko avstrijskega prijateljstva) in Janez Stergar (predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani). Direktor Celovške Mohojreve družbe Karl Hren pa nam je pojasnil digitalizacijo koledarjev, ki so brezplačno dostopni na spletu.
VEČ ...|24. 3. 2019
Koroški avstrijski kulturni dnevi, Koledarji Celovške Mohorjeve
O 17. Koroških avstrijskih kulturnih dnevih, ki bodo od 28. marca do 11. aprila 2019 v Ljubljani, sta nam več povedala Lovro Sodja (predsednik Društva slovensko avstrijskega prijateljstva) in Janez Stergar (predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani). Direktor Celovške Mohojreve družbe Karl Hren pa nam je pojasnil digitalizacijo koledarjev, ki so brezplačno dostopni na spletu.

Matjaž Merljak

inforojakikultura

Radijska kateheza

VEČ ...|23. 3. 2019
Prerok Joel

Vsebina knjige je aktualna

Prerok Joel

Vsebina knjige je aktualna

duhovnostizobraževanjekomentarkulturavzgoja

Radijska kateheza

Prerok Joel
Vsebina knjige je aktualna
VEČ ...|23. 3. 2019
Prerok Joel
Vsebina knjige je aktualna

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanjekomentarkulturavzgoja

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|17. 5. 2019
Srebrna diagonala, nastavitve kolesa (dr. Borut Fonda), planinska pot v Gradiški Turi

V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.

Srebrna diagonala, nastavitve kolesa (dr. Borut Fonda), planinska pot v Gradiški Turi

V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.

Blaž Lesnik

infonaravašport

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 5. 2019
Čebele

V ponedeljek bomo obeležili II. svetovni dan čebel. Slišali ste nekaj misli Boštjana Noča, predsednika ČZS, v oddaji pa je čebelar Milan Meglič spregovoril tudi o tem, kako v teh hladnih dneh, skromnih s pašo, lahko čebelar pomaga svojim čebelicam.

Čebele

V ponedeljek bomo obeležili II. svetovni dan čebel. Slišali ste nekaj misli Boštjana Noča, predsednika ČZS, v oddaji pa je čebelar Milan Meglič spregovoril tudi o tem, kako v teh hladnih dneh, skromnih s pašo, lahko čebelar pomaga svojim čebelicam.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjenarava

Globine

VEČ ...|14. 5. 2019
O športu, duhovnosti in življenju

Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

O športu, duhovnosti in življenju

Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

Blaž Lesnik

duhovnostšportrekreacijaCerkevmladi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 5. 2019
Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti

Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.

Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti

Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.

Matjaž Merljak

rojakiinfoargentinakoroška

Komentar tedna

VEČ ...|17. 5. 2019
Veliki in mali v Evropi

Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.

Veliki in mali v Evropi

Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 5. 2019
O koncertu srednjeveške glasbe v Crngrobu

Umetniški vodja Majskih koncertov v Crngrobu Janez Jocif o koncertu srednjeveške glasbe zasedbe Cappella Carniola.

O koncertu srednjeveške glasbe v Crngrobu

Umetniški vodja Majskih koncertov v Crngrobu Janez Jocif o koncertu srednjeveške glasbe zasedbe Cappella Carniola.

Jože Bartolj

Janez JocifCappella Carniola

Naš pogled

VEČ ...|21. 5. 2019
Vse je relativno. Tudi ta trditev?!

Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.

Vse je relativno. Tudi ta trditev?!

Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosidružbakomentarpolitika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 5. 2019
Ocenjevanje suhomesnatih izdelkov na KGZ Ljubljana

Letošnja zima je bila zelo zahtevna za zorenje domačih suhomesnatih izdelkov, pravi Barbara Lapuh, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Kljub temu so nekaterim uspeli odlični izdelki. Vas zanima katerim? Prisluhnite!

Ocenjevanje suhomesnatih izdelkov na KGZ Ljubljana

Letošnja zima je bila zelo zahtevna za zorenje domačih suhomesnatih izdelkov, pravi Barbara Lapuh, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Kljub temu so nekaterim uspeli odlični izdelki. Vas zanima katerim? Prisluhnite!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|21. 5. 2019
Mediacija

V Svetovalnici je bil naš gost Marko Iršič iz zavoda Rakmo. Gre za center za mediacijo in obvladovanje konfliktov. Spregovoril je o tem kako poteka proces in kako uspešen je.

Mediacija

V Svetovalnici je bil naš gost Marko Iršič iz zavoda Rakmo. Gre za center za mediacijo in obvladovanje konfliktov. Spregovoril je o tem kako poteka proces in kako uspešen je.

Tanja Dominko

pogovorsvetovanjemediacija