Caludia Croos Müller: Dobro spi - Mali učbenik preživetja.

Če v času prehoda iz zime v pomlad, ob temperaturnih in vremenskih nihanjih, tudi vi slabše spite, ne preslišite minut, v katerih smo s pomočjo knjige »Dobro spi« (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi), pripravili nekaj nasvetov. Knjižica doktorice medicine Claudie Croos-Müller, ki je specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo, je drobni učbenik s preprostimi rešitvami za boljši spanec.

Okrožnica: Vsi smo bratje; pogovor s sociologom dr. Igorjem Bahovecm

Digitalna komunikacija nam je v času pandemije pomagala ohranjati stike. Razkrila pa je tudi nekatere senčne plati, ki vodijo v neomejeno žaljenje in nebrzdano napadanje na družbenih omrežjih. Tudi o tem piše papež v svoji okrožnici Vsi smo bratje. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo jo prebirali naprej - še vedno smo pri prvem poglavju, ki prinaša senčne plati naše družbe. Prava modrost predvideva stik z resničnostjo, zapiše papež. Nam te danes manjka?

Tudi post gre v korak s časom

Koliko inovativnosti pokažemo, tudi zaradi sprememb, ki so del nas, pri postnih izzivih in odpovedih? Odgovoril je Slavko Rebec. 

Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

Naučena nemoč

Novice iz življenja Cerkve dne 22. 2.

• V Iraku še zadnje priprave na papežev obisk. P. Zollner: Tudi lokalne Cerkve se vedno bolj zavedajo, kako hude rane povzročijo spolne zlorabe
• Skavti se danes spominjajo rojstva svojega ustanovitelja Roberta Baden-Powella.

Kultura dialoga

Mesec, v katerem ima vsaj nekaj besede kultura, prinaša pomisleke o kulturi tudi v oddajo Za življenje. Z nami sta zakonca Perko, lepo vabljeni k poslušanju oddaje.

Post, iskanje Boga in dobrega v ljudeh

Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola. 

EU nagradila požrtvovalno delo članov in ostalih sodelavcev Društva psihologov Slovenije v času epidemije

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

Je lahko prostovoljec vsak?

Čas stiske vedno prinese tudi nekaj dobrega nenadejano. Tako so pri organizaciji Karitas pridobili kar nekaj mladih prostovoljcev. Je lahko prostovoljec vsak? To je povedala Helena Zevnik.

Viktor Frankl: prinašalec smisla, utemeljitelj Logoterapije.

Predstavili smo njegovo knjigo Volja do smisla. Prisluhnite velikemu zagovorniku smisla, psihiatru, ki je preživel štiri nacistična taborišča smrti in ustanovil Logoterapijo - terapijo s smislom.

Delovanje Karitasa v času spremenjenih razmer

Kako v času spremnejnih razmer deluje Karitas? Kateri programi tečejo nemoteno? Vodilo sodelavcev je: biti blizu ljudem. Več nam je povedala Helena Zevnik.

Svet po pandemiji; nova predsednica Gibanja fokolarov

Papež nas odločno vabi na pot bratstva, saj verjame, da lahko le skupaj, solidarni drug do drugega, najdemo pot naprej. To potrjuje prvi mednarodni dan človeškega bratstva, ki smo ga praznovali v začetku meseca (februar 2021), pa tudi njegove besede diplomatskemu zboru.  V drugem delu podcasta sledi pogovor s slovenskima predstavnikoma na vrhovni skupščini Gibanja fokolarov in novoizvoljeno predsednico gibanja. 

Strah pred nesprejetostjo

Pustni čas nas lahko opomni tudi na iskrenost in enkratnost slehernega. V pogovoru z Alenko Rebulasmo govorili o negovanju pristnosti v sebi. Komu vse se pokorimo, kdaj izgubljamo svojo edinstvenost in kako se življenje pod maskami na dolgi rok nikoli ne obrestuje. 

Dr. Mateja Logar

Z našim sobotnim gostom smo v teh negotovih mesecih kar vsi razvili nek bližnji odnos, saj nas zelo umirjeno in strokovno nagovarja preko različnih medijev. Doktorica medicine, specialistka infektologinja na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter profesorica na Medicinski fakulteti, sicer pa žena in mati dveh otrok, dr. Mateja Logar je spregovorila o svojem delu in življenju.

Ples v zahvalo

V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.   

O ideologijah

V torkovi mesečni večerni oddaji smo se tokrat posvetili ideologijam. Papež v svoji zadnji okrožnici pravi, da resnično služenje ni nikoli ideološko, ker ne služi idejam, temveč ljudem. V kolikšni meri se zavedamo, da ideološki način življenja tudi danes oblikuje naše osebno in družbeno življenje? Kaj sploh je alternativa slehernemu sistemu idej, ki je izražen v raznih oblikah družbene zavesti? Z nami je bil moralni teolog dr. Roman Globokar. Povezava do video posnetka oddaje: https://fb.watch/3yJda9nneL/

Leto kulture dialoga?

Tudi Prešernovi časi niso bili lahki, a je vendarle ustvarjal pesmi, zaradi katerih smo ga postavili na kulturni piedestal, s katerega naj bi tudi v 21. stoletju Slovencem up budil. Razmišljanje o tem, kako živeti pobudo kulture dialoga v slovenski družbi.

Odnos med partnerjema

V tokratni oddaji je bila osrednja tema odnos med partnerjema. Ta je večkrat na preizkušnji, a zrela posameznika znata pristopiti k reševanju težav. Kako se spopasti z odtujenostjo, kaj narediti, če sumimo, da prihaja do varanja, kako začeti pogovor o neprijetnih temah? Z nami je bil strokovnjak dr. Drago Jerebic iz Družinskega inštituta Bližina.

Popolna harmonija – glasba, ki zdravi!

O vplivu glasbe poročajo tudi že znanstveniki s področja biologije in medicine. »Raziskava, ki so jo izvedli zvočni terapevti in biologi, je pokazala, kakšen učinek imajo zvočne vibracije za žive celice. ... Zaradi različnih frekvenc tonov na glasbeni lestvici so krvne celice spremenile barvo in obliko. ... Rakave celice so v primerjavi z zdravimi šibke, ohlapne in pretežke. Če so podvržene istemu zaporedju naraščajočih frekvenc, se postopoma razbijejo in razgradijo. ... Ta raziskava po vsej verjetnosti predstavlja začetke uporabe zvokov pri zdravljenju rakavih obolenj. Tako je v knjigi z naslovom „Zdravilna moč glasbe in zvoka zapisala avtorica Olivea Dewhurst – Maddock. Za oddajo Sol in luč smo posneli tri korale na odlomke besedila Bolniških litanij. Posneli smo jih v akustiki ljubljanske stolnice.

Spremembe, ki jih prinaša starost

V času epidemije, ko smo zaprti drug z drugim, se lahko rodijo čudovite stvari najgloblje intime ali pa zacepimo rane drug v drugega tako globoko, da je z njimi nemogoče živeti. Tokrat smo v oddaji Za življenje govorili o spremembah, ki pridejo s staranjem. Kako odgovoriti na pešajoče telo in težave na duševnem področju? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p.dr.Christian Gostečnik.

Priprave na Pustno Sobotno iskrico

Teden dni nas loči do letošnje Pustne Sobotne iskrice. Letos bomo skušali pomagati dekletom, ki se zatekajo v Socialni center na misijonu v Braziliji. Misijonarka s. Agata Kociper nam je v tokratni oddaji predstavila misijon, ki deluje ob rečnih prostranstvih Amazonije, Melita Košir pa je spregovorila tudi o dobrem delu. Tokrat vabljeni k poslušanju, na pustno soboto pa predvsem k darovanju. 

Mirjana Furlan: Kultura v karanteni

V času epidemije tudi kultura ni v zavidanja vrednem položaju. Ne more se predstaviti s svojimi običajnimi izraznimi sredstvi, saj je preseljena na splet. Ali pomanjkanje kulturnih dogodkov tudi pripomore k vse večji odtujenosti, ki se kaže v družbi?

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, prof. slov. jezika in primerjalne književnosti

Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

Kako se družine znajdejo v pandemiji?

Kako po 35 letih zakona ohranjati svežino odnosa? O tem sta nam spregovorila Florjana in Drago Borkovič iz slovenj Gradca. V Družinski katehezi nas je še zanimalo, kako preživljata čas pandemije, kakšne preizkušnje sta preživela in kako gradita odnos z Bogom. 

Anselm Grün: Angel preprostosti - knjiga o različnih angelih, ki dajejo našim življenjem krila.

Duša, ki dobi krila, živi lahkotneje, pravi pater Anselm. Če ste izgoreli, v skrbeh, pesimistični ali brezvoljni, morate prisluhniti posnetku oddaje, v kateri smo prebrali nekaj odlomkov knjižice, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Zunanje potrditve niso pot do notranjega zadovoljstva

Dr. Aleksander Zadel, priznani in priljubljeni klinični psiholog, je v pogovoru osvetlil predvsem mentalne posledice, ki se kažejo v odzivu ljudi na trenutne razmere v skoraj enoletnem obdobju epidemije. Rdeča nit razmišljanja so zunanje potrditve, po katerih smo v preteklosti pretirano hlepeli, in ne dajejo, to se zdaj že jasno kaže, notranje vrednosti. Dobre ocene, dober izgled, dobro materialno stanje in podobno, posamezniku ne nudi pravega zadovoljstva. Kaj pa? 

Priprave na Pustno Sobotno iskrico in veselje z Don Boskom

Še štirinajst dni, pa bo pustna sobota. Tudi letos smo vas vabili k sodelovanju pri dobrem delu. Z Misijonskim središčem Slovenije pripravljamo Pustno Sobotno iskrico, ki se bo letos znova odvila le v našem radijskem programu. V zadnji otroški oddaji v januarju ste izvedeli kakšen bo namen zbiranja sredstev, komu bomo pomagali in kako lahko na pomoč priskočite tudi vi. Del oddaje smo namenili tudi svetniku, ki bo godoval v nedeljo. Priporočili smo se Don Bosku, zavetniku mladine. 

Z mladimi se pogovarjajmo kot z odraslim

Pravijo, da bomo izgubili generacijo mladih zaradi že predolgo trajajočega šolanja na daljavo in zaradi pomanjkanja bližnjih stikov s sovrstniki. O tem smo govorili z Domnom Strmšnikom, zakonskim in družinskim terapevtom, ki opogumlja, obenem pa spodbuja, kako v odnos z mladimi. 

Dinamika razpoloženj je pričakovana

Mnogi se v razmeroma dolgem enoletnem obdobju epidemije soočajo z vse pogostejšim nihanjem razpoloženja. Pride dan, ko so optimistični, že v naslednjem potrti. To je pričakovano in realnost mnogih, pravi dr. Blanka Tacer, psihologinja, ki je razmišljala in iskala možne poti oprijemljivega ter motivacijo, ki bi nas obdržala na površju optimizma. 

Odvisnost od odnosov

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo v prvi od cikla oddaj “Za sožitje” v letu 2021 najprej govorili o odvisnosti od odnosov. Kako loviti ravnovesje med samostojnostjo in odvisnostjo odnosov? Eno in drugo mora biti anakovredno za kakovostno in zdravo sobivanje. 

Simon Sinek: (Infinite game) Neskončna igra.

Predstavili smo knjigo, ki govori o temeljnem premisleku - za kaj trošiti svojo življenjsko energijo in svoj čas. Avtor Simon Sinek je v zadnjem njegovem delu z naslovom “Neskončna igra” predstavil dve različni poti, dva pristopa k “igranju igre” v poslu, pa tudi v življenju samem.

Izzivi in posledice pandemije med mladostniki

Dr. Katarina Kompan Erzar iz Študijsko raziskovalnega centra za družino je osvetlila različne perspektive šolanja na daljavo ter prekinitve socialnih stikov med mladimi. Med ključnimi preventivnimi ukrepi je odnos staršev, ki z več objemi in drobnimi pozornostmi utrjujejo vero mladih v življenje.

Vzgoja, Miha Ruparčič

Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Anselm Grün: Veseli se življenja. Drobna knjižica nasvetov za veselo življenje.

Živeti pomeni biti v odnosu. Življenje in veselje sta tesno povezana. Misel je iz drobne knjižice p. Anselma Grüna z naslovom Veseli se življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Iz nje smo tokrat zajemali modrosti za oddajo Sol in luč.

Kako iz primeža nasilja v družini

Grd si, sovražim te, so bili komentarji, ki jih je mama izrekala malemu dečku, potem ko ga je vsakodnevno pijana pretepala. V oddaji Srečanja smo gostili Damijana Janžekoviča, 25-letnega mladeniča, ki se je pri 18 letih odselil od mame, ker ga je psihofizično zlorabljala. Kaj je doživljal? Kako se soočata s številnimi travmami danes? Kaj pripelje mamo do tako izrazitega sovraštva do otroka, da mu želi celo vzeti življenje?

Vzgoja, Miha Ruparčič

Prvič v oddaji Za življenje logoterapevt doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM

Doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM, je v oddaji med drugim povedal, da so naši otroci preveč izpostavljeni zaslonom, manjka jim pa iger v naravi in sovrstniki.

Vzgoja za osnovnošolce, Miha Ruparčič

Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

Šolanje na daljavo

Šola na daljavo je izziv za učence in tudi za učitelje. Kakšno vlogo imajo starši dijakov in kako lahko učitelji pomagajo šibkejšim in manj aktivnim? Nekaj nasvetov je iz prve roke z nami delila profesorica matematike na Gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku, ga. Marta Zabret. 

Bolj kot stvari razumemo, lažje nam je.

David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja? 

Novice iz življenja Cerkve dne 13. 1.

• Papežev obisk Iraka še pod vprašajem
• Volitve v župnijske svete prestavljene na jesen
• Slovenska Karitas hrvaški darovala sredstva za 30 bivalnih kontejnerjev

Vzgoja za osnovnošolce, Miha Ruparčič

200 let od ljubljanskega kongresa

Pred dvesto leti, leta 1921, se je zgodil eden od najpomembnejših političnih dogodkov, ljubljanski kongres, ko so se na slovenskem ozemlju zbrale delegacije iz vse Evrope, o tem smo se pogovarjali z dr. Alešem Muserjem, sicer kemikom po strokovni izobrazbi, toda velikim, ljubiteljskim poznavalcem in raziskovalcem naše zgodovine.  

Mel Robbins: Pravilo 5 sekund.

Predstavili smo eno najpreprostejših in hkrati najučinkovitejših metod za spremembo življenjskih navad, pravilo petih sekund. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige svetovno znane motivacijske govornice Mel Robbins.

Vzgoja za najmlajše

Spoštovanje otroka se kaže v potrpežljivosti odraslih

Z Markom Juhantom, specialnim pedagom, smo izpostavili spoštovanje otrok s strani odraslih. Kaže se v potrpežljivosti. Zmoremo dati otrokom čas? Poseben poudarek smo v pogovoru namenili tudi vzgoji fantov ter kako ženske gradimo odnos z moškimi. 

Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar