Tobit in Tobija, podoba odnosa med očetom in odraščajočim sinom.

Kako razumeti starozavezno knjigo Tobit? Kaj pomeni očetova slepota, kakšen pomenijo deli ribe, s katerimi sin Tobija reši prekletstvo svoje zaročenke Sare in odpravi očetovo slepoto?

Izzivi ljubezni v starosti - demenca

Tokrat smo iskali najgloblje izzive ljubezni v procestu staranja. Z leti se začnejo poleg telesa spreminjati tudi posameznikovi možgani, kar prinese različne posledice: od pozabljanja do počasnejšega odziva, hitre utrujenosti... Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Začetna pot v samostojnost

Dijaški dom Škofja Loka deluje pod okriljem Srednje šole za strojništvo in je del šolskega centra Škofja Loka. O življenju v Dijaškem domu, o prednostih, utripu in ostalih izzivih, smo se pogovarjali s srednješolci, Jano iz Podbrda, Maticem iz Rovt, Luko iz Rogaške Slatine, Primožem in Lanom iz Gornjega Gradu, Nejcem iz Kranjske Gore ter z vzgojiteljicama Alenko Gorišek in Vido Cankar.

Prijazen, iskren, lahkoten nasmeh

Vabljeni k poslušanju oddaje Petkov večer, ko je konec delavnega tedna in se prepustimo prijaznemu, iskrenemu in lahkotnemu nasmehu.

Jasna Tuta - morska deklica

Jasna Tuta je doživela marsikaj, kar večini ni dosegljivo. Resnično zaživi v morju. Vsaj blizu njega mora biti, pravi. Leta je preživela na jadrnici, pred tem prejadrala Pacifik, se srečevala z ljudmi na oddaljenih otokih sredi oceana, in se v globinah zazrla v kitove oči. Je avtorica dveh potopisov, ki sta prevedena tudi v več tujih jezikov, Moj svet sredi oceana in Vse barve Polinezije.

Silva Matos

Znanost in tehniko človek razvija s svetlobno hitrostjo, medčloveški odnosi pa pozabljeni ležijo v kotu. Z oddajo Kultura odnosov želimo spodbuditi zavedanje, da je življenje vredno toliko, kolikor si iskreno prizadevamo za dobre odnose. Gostja je diplomirana psihologinja in terapevtka Silva Matos.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Drugi del pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

O spoštovanju

Misel je tekla o spoštovanju, tudi o spoštovanju do staršev

Kritika družinske in zakonske kateheze na Slovenskem v zadnjih petdesetih letih.

Sogovornik je govoril o možnostih razvoja zakonske kateheze, ki največkrat ostaja na ravni družinske kateheze. Zakonci raje in lažje govorijo o otrocih kot o sebi. Cerkev v časih, ki so popolnoma spremenili osnovno celico, ki jo predstavljajo žena mož in otroci, še (lahko) edina pomaga parom pri prepoznavanju temeljnih etap, ki so značilne za zakonski odnos. Zelo pomembna je točka boja mez zakoncema, na kateri možje in žene pogosto obstanejo in zaradi katere se pogosto tudi razidejo. Poiskati je treba duhovni pogled tako na telo kot na psiho.

Martin Golob: V poletje

Od korona maš, do nenavadnih birm, koruzništva, celibaterstva, prijateljev, staršev ,... do prestavitve na novo župnijo s pop, trenutno še, bohinjskim župnikom Martinom Golobom.

Zlo v nas

V današnji oddaji je bil naš gost duhovnik Janez Kavčič. Govoril je o temi, ki za vse nas predstavlja poseben izziv: zlo v nas. Kako ga odkriti in kako nato ravnati?

Uskovniški tedni 2020

Kljub posebnim okoliščinam bodo tudi letos pri Salezijanski mladini izpeljali Uskovniške tedne. Letošnji nosijo naslov Hvaležni za odrešenje in bodo jubilejni, saj jih organizatorji pripravljajo že 35 let.

Domovinska vzgoja

Na praznik domovine, ob Dnevu državnosti, smo govorili o državljanski, domovinski vzgoji, z Matejem Cepinom iz Socialne akadamije ter Rafom Pinoso, salezijancem, ki je lani novembra prejel državno priznanje za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Kako vzljubimo domovino, kako smo dejavni pri gradnji lepšega sobivanja v njej, kako vzgajati odgovorne in humane sodržavljane?, je le nekaj izhodišč pogovora.

Zavod Medgeneracijsko središče Komenda

Naša gostja je bila pobudnica ustanovitve Zavoda, gospa Viktorija Drolec. Vabljeni k poslušanju, da boste izvedeli več o dnevnem bivanju starejših, pomoči starejšim na domu ter Babi servisu.

Osamosvojitvena vlada

Osamosvojitvena vlada: Kako so gradili državoTak je naslov knjige zgodovinarke dr. Rosvite Pesek, v pogovoru z avtorico o začetkih naše samostojne poti.

Vzgojne zadrege

K nam je prišel strokovnjak za vzgojne zadrege Miha Ruparčič in odgovarjal na vprašanja, povezana z odraščanjem.V spremenjeni shemi življenja ogrodje vzgoje sicer ostaja enako, so pa tudi določene spremembe.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Prvi del pogovora.

V iskanje smisla bivanja smo ob bližnjem prazniku želeli vplesti tudi Domovino. Za sogovornika smo izbrali izjemnega opernega solista, Marka Finka, ki lahko z umetniško dušo tenkočutno lista po različnih temah. Naša domovina, je tema, kjer je tenkočutnost še posebej zaželena, nujna in naš gost je skozi osebno izkušnjo razkol narodovega telesa doživljal na svojem. Zaradi vsega povedanega je pogovor z njim na to temo vedno izjemen, saj iz njega kar vrejo predelane misli. Še tako trpko resnico vedno znova zavije v besede, ki nikoli niso sol na rano, ampak zdravilni balzam.

S srcem za morje otrok

Če imamo dovolj za razmeroma dobro življenje, če živimo v okolju, kjer ne videvamo posameznikov na robu preživetja, si težko predstavljamo, da so v naši družbi, med nami, tudi otroci, ki nimajo niti osnovnega. Milan Ninič, predsednik društva Preprosto pomagam in njegova tesna sodelavka Jerneja Mastnak sta spregovorila o dobroti, njunih uspešnih dobrodelnih projektih, o resničnem obrazu sodobne družbe in tudi o akciji S srcem za morje otrok, ki jo pomagata izvesti.

Fragmenti o novinarskem pisanju

Jordan Peterson - Kakšen status imate v družbi in zakaj.

Nadaljevali smo s predstavitvijo odlomkov iz prvih poglavij njegove knjige 12 pravil za življenje, ki je izšla pri založbi Družina in poslušali nekaj odlomkov z njegovega predavanja v Ljubljani. Zvezdnik, tako naslavljajo kliničnega psihologa in profesorja psihologije, Jordana Petersona. Razprodane dvorane in desetine milijonov ogledov na spletu to potrjujejo.

Kaj nas je naučila epidemija? Na to vprašanje je odgovarjal zakonski in družinski terapevt Andrej Omulec.

V času epidemije novega koronavirusa v Sloveniji so bile družine več skupaj. Nekaterim je to dobro delo, a ponekod so se pojavile težave. Kako jih odpraviti in kako preživeti dopustniške dni, ki so pred nami, smo vprašali zakonskega in družinskega terapevta Andreja Omuleca.

Biti v svojem času

Z Alenko Rebula smo se zrli v čas preizkušnje zaradi samoizolacije, kaj lahko prevzamemo iz tega obdobja, kar bi lahko s pridom uporabili še naprej, česa smo se naučili? Glavnino oddaje pa smo namenili pogovoru o spreminjanju, kako biti naravnan na svoj čas? Dovoliti, da minulo odide in se predati novemu.

Nasilje nad starejšimi, tretji del

Duhovnost je ključna v moči premagovanja negotovih časov

Slovenija je oaza. Zakaj in v čem, je povedal psihoterapevt dr. Bogdan Polajner. Na minulo epidemijo smo se v pogovoru z njim ozrli tudi skozi duhovni vidik, tudi zato, da bi okrepljeni zmogli preko različnih preizkušenj, s katerimi se in se še bomo srečali v življenju.

Nasilje nad starejšimi, drugi del

Vzgoja na daljavo

Starši brez osnovnega računalniškega znanja. Dodatne obremenitve za učitelje. Teža neosebnega stika. Kako iz nastalih razmer priti z dobrimi ocenami in brez slabe volje? Na ta in druga vprašanja v zvezi s šolanjem v času krize in po njej je odgovarjal dr. Tomaž Erzar.

Oče Šarbel: menih, ki je z ljubeznijo iztrgal svoje telo minljivosti in postal svetnik.

Zaradi ljudi in njihove zaverovanosti v znanje, je zemlja zbolela. Ljubezen je bila večni zakon meniha, ki je ponižnost in skromnost živel tako zares, da ga je iztrgala minljivosti. Izredni dogodki in čudeži po njegovi smrti, so na njegov grob pripeljali množice, celo različnih veroizpovedi. V oddaji smo slišali nekaj odlomkov iz knjige Izreki svetega Šarbela, avtorja Hanna Skandarja, ki je izšla pri založbi Družina.

O odpuščanju

Odpuščanje zavzema središčno mesto v duhovnosti vseh velikih religij, zlasti je prisotno v krščanski. Kljub temu nas v konkretnem življenju mnogokrat presega, saj odpustiti ni lahko. O tem, da premalo odpuščamo in preveč pozabljamo, smo govorili tokrat. S svojo življenjsko zgodbo odpuščanja očetu, ki ga je kot otroka večkrat pretepal, je o odpuščanju pričeval duhovnik Ciril Čuš.

Nasilje nad starejšimi, prvi del

Moč molitve v medsebojnih odsnosih

V oddaji smo govorili o tem, česa smo se doslej lahko naučili iz tako posebnega časa samoosamitve in kaj dobrega lahko potegnemo iz te izkušnje za naše medsebojne odnose. V duhu Dneva za Magnificat smo spregovorili tudi o moči molitve, ki nas lahko spreminja in usmeri k bistvenemu. Naš gost je bil frančiškan p. dr. Christian Gostečnik.

Franci Pliberšek: O akciji S srcem za morje otrok.

Moj edini kriterij, ko dajem, je odsotnost pričakovanja, da bom dobil kar koli povrnjeno. Besede pripadajo direktorju podjetja Mik, Celje, Franciju Pliberšku, ki smo ga ob njihovi veliki dobrodelni akciji, S srcem za morje otrok, gostili v oddaji Sol in luč.

Slepi in slabovidni

Prvi junijski teden je namenjen slepim in slabovidnim, glavni namen je ozaveščanje videčih o vsakodnevnih potrebah in težavah, s katerimi se srečujejo slepi. Konkretno in iz prve roke je o omenjenih izzivih v Svetovalnici spregovorila naša sodelavka Sonja Pungertnik.

Kaj vliva moč zakoncem v preizkušnjah?

V pripravi na Svetovno srečanje družin sta bila z nami v Družinski katehezi Sonja in Dušan Horvat iz Radencev. Imata tri otroke - dva že odrasla in eno osnovnošolko. Spregovorila sta o svoji življenjski poti, ranjenosti, ki sta jo prinesola v zakon in postopnem odkrivanju življenja v veri. Preizkušenj ni manjkalo: v družini so se borili z rakom, anoreksijo in drugimi bolečimi okoliščinami. Vabljeni k poslušanju o tem, kako sta šla zakonca Sonja in Dušan v vseh teh trenutkih naprej in kaj jima je vlivalo moč.

Družina, vezi treh generacij

O knjigi, ki jo je napisala Katarina Kompan Erzar

Andreja Eržen Firšt: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog

Na binkoštni dan so bili apostoli zbrani na istem kraju, odprti za prihod in delovanje Svetega duha. Želim, da bi tudi mi odprli naša srca, da bi uvideli, da Bog za nas po Svetemu Duhu dela čudovita dela. Da bi uvideli, da tudi težke stvari, ki nas doletijo, niso rezultat Božje kazni, ampak nas spodbujajo, da rastemo v veri in zaupanju. Iz višin Babilonskega stolpa sestopimo v globino delovanja Svetega duha in odrinimo na globoko.

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Multipla skleroza

Kako je, ko zboliš v najboljših letih? Ko ne moreš premikati rok, ko si odvisen od drugih? Ob srečanju z diagnozo multipla skleroza se zbudijo številni občutki - od jeze do krivde. Prav o tej bolezni tisočerih obrazov smo govorili v današnji Svetovalnici. O tem, kako doseči spravo s seboj in kako sprejeti bolezen, s predsednico društva Spoznajmo multiplo sklerozo Renato Žohar.

Čim bolj realistično, izenačeno torej, glejmo nase in na druge.

Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

Za majhne in velike :)

Glasba, šmarnice, ...

Lenart Rihar: Medijsko spodkopavanje reda in miru

Morda sem občutljiv, ker se pri svojem uredniškem delu neprestano srečujem s temnimi stranmi zgodovine? Morda, vendar to ne spodkopava razlogov za skrb. Bolj gotovo so potrjeni, saj se ve, kako gre starodavna modrost, da je zgodovina učiteljica življenja in da se je iz napak smiselno učiti. Velikokrat slišimo tudi, da se zgodovina ponavlja. Ponavlja pa se prav zato, ker je kot učiteljico ne upoštevamo in ker se iz preteklih napak premalo naučimo.Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebral Marjan Bunič.

Zgodbe iz gline

Petra Markič, mlada umetnica oblikovanja iz gline, mati treh otrok in žena, po poklicu socialna pedagoginja, zaposlena v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, kjer preko terapije s konji pomaga otrokom in mladostnikom s čustvenimi ali vedenjskimi težavami, je v pogovoru delila z nami tudi del svoje poti iskanja Boga in notranjega miru, spregovorila pa je tudi o delu s konji.

Huda preizkušnja

Polonina mami je počivala in kazalo je, da gre njihovemu še neroje-nemu dojenčku na bolje. Toda porod se je začel predčasno. Rodil se jim je Jošt.Dali so ga v inkubator. Babi je ob tej novici prijateljice in župnika takoj prosila za molitev. Očku to ni bilo všeč in je babi oštel, da ima molitveni telefon. A kmalu je spoznal, da ta telefon deluje.

Križev pot

»Naša« družina je izvedela žalostno novico, da je z dojenčkom, ki ga pričakujejo, nekaj narobe. Bili so zaskrbljeni in zvečer so se stisnili k mamici, ki je rekla, da ima tudi njihova družina svoj križev pot. A očka je dodal, da se bo ta končal z novim življenjem, ne s smrtjo – kar je tudi bistvo velike noči.

Kriza novega koronavirusa in odnos med zakoncema

Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.

Babi in dedi

Polonina babi in dedi sta res nekaj posebnega. Stara sta sedem-deset let in še rojstni dan imata na isti dan. Poznata se že vse življenje, saj sta doma iz iste vasi. Odpravila sta se na postno romanje na Zaplaz, kjer stoji Marijina cerkev, v kateri so relikvije blaženega Alojzija Grozdeta.

Poslovil se je dr. France Bernik

Fantje spet v akciji

Fantje iz Polonine družine so bili spet v akciji. Tokrat so naredili nov križ, ki bo v postnem času stal pred oltarjem. Na pepelnično sredo so imeli družinski posvet o tem, kakšna naj bi bila to leto njihova postna akcija.

Marko Pavliha: Biti v zanosu

Med pravniki nas je kar nekaj zanesenjakov, ki v svojem poslanstvu uživamo in vsaj občasno doživljamo delovni zanos kot enega od načinov osmišljanja življenja. Idealno bi bilo, da bi slehernik kompleksno preobrazil svoje življenje v enotno zanosno izkustvo, da bi kultiviral smisel in smoter s pogosto zatopljenostjo v vita activa in vita contemplativa.

Neža Strenčan: Nova Zelandija

Neža Strenčan je oddala magistrsko nalogo, nato pa potegnila črto in se z letalsko karto, vizumom in obilo dobre volje podala v neznano - na Novo Zelandijo. Na 140. dan pustolovščine se nam je s svojimi vtisi oglasila s farme, kjer trenutno pri mladi družini pazi otroke, pomaga in hkrati raziskuje deželo, ljudi in sebe.

Skrb za duševno zdravje ob transplantaciji

Tokrat smo spregovorili o eni najtežjih življenjskih preizkušenj - o presaditvi organa. Zelo pomembno je duševno spremljanje celotnega procesa. O tem smo govorili s klinično psihologinjo dr. Bernardo Logar Zakrajšek.