Iz Betanije

VEČ ...|18. 10. 2021
O moči pohvale

Toni Mrvič je terapevt, ki je v zadnjih letih znan po knjižni uspešnici Iskreno o moških, napisal jo je v soavtorstvu z Markom Juhantom. O tem, kako velika je moč pohvale, kako se približati drug drugemu in kako preprečiti prekinitev odnosa je spregovoril tudi v naši oddaji Za življenje.

O moči pohvale

Toni Mrvič je terapevt, ki je v zadnjih letih znan po knjižni uspešnici Iskreno o moških, napisal jo je v soavtorstvu z Markom Juhantom. O tem, kako velika je moč pohvale, kako se približati drug drugemu in kako preprečiti prekinitev odnosa je spregovoril tudi v naši oddaji Za življenje.

odnosipohvalazvezapartnerstvozakon

Iz Betanije

O moči pohvale

Toni Mrvič je terapevt, ki je v zadnjih letih znan po knjižni uspešnici Iskreno o moških, napisal jo je v soavtorstvu z Markom Juhantom. O tem, kako velika je moč pohvale, kako se približati drug drugemu in kako preprečiti prekinitev odnosa je spregovoril tudi v naši oddaji Za življenje.

VEČ ...|18. 10. 2021
O moči pohvale

Toni Mrvič je terapevt, ki je v zadnjih letih znan po knjižni uspešnici Iskreno o moških, napisal jo je v soavtorstvu z Markom Juhantom. O tem, kako velika je moč pohvale, kako se približati drug drugemu in kako preprečiti prekinitev odnosa je spregovoril tudi v naši oddaji Za življenje.

Blaž Lesnik

odnosipohvalazvezapartnerstvozakon

Via positiva

VEČ ...|14. 10. 2021
Uspeh

Doseganje ciljev in uresničevanje zadanega nas navdata z zadovoljstvom. Kaj je uspeh, kako merimo uspešnost in zakaj lahko pri nekaterih s klasičnimi metodami spodbujanja dosežemo nasproten učinek, smo se pogovarjali z mag. Alešem Vičičem, poslovnim in športnim psihologom, vedenjsko - kognitivnim terapevtom z bogatimi več desetletnimi izkušnjami pri delu z vrhunskimi športniki. Svoja znanja je v zadnjih nekaj letih iz sveta športa prenesel v poslovni svet, kjer svetuje in pomaga predvsem vodilnim, da bi znali razumeti in motivirati posameznike pri uresničevanju skupnih ciljev. 

Uspeh

Doseganje ciljev in uresničevanje zadanega nas navdata z zadovoljstvom. Kaj je uspeh, kako merimo uspešnost in zakaj lahko pri nekaterih s klasičnimi metodami spodbujanja dosežemo nasproten učinek, smo se pogovarjali z mag. Alešem Vičičem, poslovnim in športnim psihologom, vedenjsko - kognitivnim terapevtom z bogatimi več desetletnimi izkušnjami pri delu z vrhunskimi športniki. Svoja znanja je v zadnjih nekaj letih iz sveta športa prenesel v poslovni svet, kjer svetuje in pomaga predvsem vodilnim, da bi znali razumeti in motivirati posameznike pri uresničevanju skupnih ciljev. 

družbapogovorodnosipsihologijasvetovanje

Via positiva

Uspeh

Doseganje ciljev in uresničevanje zadanega nas navdata z zadovoljstvom. Kaj je uspeh, kako merimo uspešnost in zakaj lahko pri nekaterih s klasičnimi metodami spodbujanja dosežemo nasproten učinek, smo se pogovarjali z mag. Alešem Vičičem, poslovnim in športnim psihologom, vedenjsko - kognitivnim terapevtom z bogatimi več desetletnimi izkušnjami pri delu z vrhunskimi športniki. Svoja znanja je v zadnjih nekaj letih iz sveta športa prenesel v poslovni svet, kjer svetuje in pomaga predvsem vodilnim, da bi znali razumeti in motivirati posameznike pri uresničevanju skupnih ciljev. 

VEČ ...|14. 10. 2021
Uspeh

Doseganje ciljev in uresničevanje zadanega nas navdata z zadovoljstvom. Kaj je uspeh, kako merimo uspešnost in zakaj lahko pri nekaterih s klasičnimi metodami spodbujanja dosežemo nasproten učinek, smo se pogovarjali z mag. Alešem Vičičem, poslovnim in športnim psihologom, vedenjsko - kognitivnim terapevtom z bogatimi več desetletnimi izkušnjami pri delu z vrhunskimi športniki. Svoja znanja je v zadnjih nekaj letih iz sveta športa prenesel v poslovni svet, kjer svetuje in pomaga predvsem vodilnim, da bi znali razumeti in motivirati posameznike pri uresničevanju skupnih ciljev. 

Radio Ognjišče

družbapogovorodnosipsihologijasvetovanje

Globine

VEČ ...|12. 10. 2021
O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU/

 

O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU/

 

duhovnostodnosidružbasveto pismoCerkevzgodovinaekstremekstremizemtradicionalizemmoderznizemtradicionalna latinska maša

Globine

O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU/

 

VEČ ...|12. 10. 2021
O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU/

 

Blaž Lesnik

duhovnostodnosidružbasveto pismoCerkevzgodovinaekstremekstremizemtradicionalizemmoderznizemtradicionalna latinska maša

Sol in luč

VEČ ...|12. 10. 2021
Viktor Frankl: psiholog, ki moderno, brezciljno družbo prebuja v življenje, v knjigi: »Človekovo iskanje najvišjega smisla«

V oddaji Sol in luč smo na Radiu Ognjišče predstavili že nekaj njegovih del, tokrat je z nami v odlomkih iz sicer strokovno zahtevnejše knjige z naslovom »Človekovo iskanje najvišjega smisla«, ki pa vsebinsko ustreza času v katerem smo. Avtor neprenehoma prižiga luči povsod tam, kjer se človek znajde v temi. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Viktor Frankl: psiholog, ki moderno, brezciljno družbo prebuja v življenje, v knjigi: »Človekovo iskanje najvišjega smisla«

V oddaji Sol in luč smo na Radiu Ognjišče predstavili že nekaj njegovih del, tokrat je z nami v odlomkih iz sicer strokovno zahtevnejše knjige z naslovom »Človekovo iskanje najvišjega smisla«, ki pa vsebinsko ustreza času v katerem smo. Avtor neprenehoma prižiga luči povsod tam, kjer se človek znajde v temi. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

odnosisvetovanjemladi

Sol in luč

Viktor Frankl: psiholog, ki moderno, brezciljno družbo prebuja v življenje, v knjigi: »Človekovo iskanje najvišjega smisla«

V oddaji Sol in luč smo na Radiu Ognjišče predstavili že nekaj njegovih del, tokrat je z nami v odlomkih iz sicer strokovno zahtevnejše knjige z naslovom »Človekovo iskanje najvišjega smisla«, ki pa vsebinsko ustreza času v katerem smo. Avtor neprenehoma prižiga luči povsod tam, kjer se človek znajde v temi. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

VEČ ...|12. 10. 2021
Viktor Frankl: psiholog, ki moderno, brezciljno družbo prebuja v življenje, v knjigi: »Človekovo iskanje najvišjega smisla«

V oddaji Sol in luč smo na Radiu Ognjišče predstavili že nekaj njegovih del, tokrat je z nami v odlomkih iz sicer strokovno zahtevnejše knjige z naslovom »Človekovo iskanje najvišjega smisla«, ki pa vsebinsko ustreza času v katerem smo. Avtor neprenehoma prižiga luči povsod tam, kjer se človek znajde v temi. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosisvetovanjemladi

Iz Betanije

VEČ ...|11. 10. 2021
Srečanje razporočenih

O tem, s kakšnimi stiskami se srečujejo tisti, ki so v postopku razveze, je spregovoril jezuit p. Tomaž Mikuš, duhovni asistent skupnosti razvezanih - skupine Srce. Pred vseslovenskim srečanjem razvezanih je beseda tekla tudi o tem, koliko časa potrebuje oseba, da se po razpadu zakona lahko notranje ozdravi.

Srečanje razporočenih

O tem, s kakšnimi stiskami se srečujejo tisti, ki so v postopku razveze, je spregovoril jezuit p. Tomaž Mikuš, duhovni asistent skupnosti razvezanih - skupine Srce. Pred vseslovenskim srečanjem razvezanih je beseda tekla tudi o tem, koliko časa potrebuje oseba, da se po razpadu zakona lahko notranje ozdravi.

odnosirazvezadružbaduhovnostrazporočenisvetovanje

Iz Betanije

Srečanje razporočenih

O tem, s kakšnimi stiskami se srečujejo tisti, ki so v postopku razveze, je spregovoril jezuit p. Tomaž Mikuš, duhovni asistent skupnosti razvezanih - skupine Srce. Pred vseslovenskim srečanjem razvezanih je beseda tekla tudi o tem, koliko časa potrebuje oseba, da se po razpadu zakona lahko notranje ozdravi.

VEČ ...|11. 10. 2021
Srečanje razporočenih

O tem, s kakšnimi stiskami se srečujejo tisti, ki so v postopku razveze, je spregovoril jezuit p. Tomaž Mikuš, duhovni asistent skupnosti razvezanih - skupine Srce. Pred vseslovenskim srečanjem razvezanih je beseda tekla tudi o tem, koliko časa potrebuje oseba, da se po razpadu zakona lahko notranje ozdravi.

Meta Potočnik

odnosirazvezadružbaduhovnostrazporočenisvetovanje

Petkov večer

VEČ ...|8. 10. 2021
Petkov večer

Glasba in beseda si v tej oddaji podajata roke ter zasanjata, dajeta misliti ter razvedrita …

Petkov večer

Glasba in beseda si v tej oddaji podajata roke ter zasanjata, dajeta misliti ter razvedrita …

glasbaodnosirazvedriloduhovnost

Petkov večer

Petkov večer

Glasba in beseda si v tej oddaji podajata roke ter zasanjata, dajeta misliti ter razvedrita …

VEČ ...|8. 10. 2021
Petkov večer

Glasba in beseda si v tej oddaji podajata roke ter zasanjata, dajeta misliti ter razvedrita …

Marjan Bunič

glasbaodnosirazvedriloduhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|8. 10. 2021
Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

VEČ ...|8. 10. 2021
Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

Marko Pavliha

komentardružbaodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|8. 10. 2021
V razredu ob smrti dijaka

Kakšni občutki in misli prevevajo učitelja, ko ga na prvi šolski dan v razredu pričaka sveča v spomin na pravkar preminulega dijaka? Kako se s tem sooči razred? Naš gost je bil profesor Leon Kernel iz srednje gozdarske šole.

V razredu ob smrti dijaka

Kakšni občutki in misli prevevajo učitelja, ko ga na prvi šolski dan v razredu pričaka sveča v spomin na pravkar preminulega dijaka? Kako se s tem sooči razred? Naš gost je bil profesor Leon Kernel iz srednje gozdarske šole.

vzgojaodnosipedagoško deloizobraževanjesrednja šoladkps

Iz Betanije

V razredu ob smrti dijaka

Kakšni občutki in misli prevevajo učitelja, ko ga na prvi šolski dan v razredu pričaka sveča v spomin na pravkar preminulega dijaka? Kako se s tem sooči razred? Naš gost je bil profesor Leon Kernel iz srednje gozdarske šole.

VEČ ...|8. 10. 2021
V razredu ob smrti dijaka

Kakšni občutki in misli prevevajo učitelja, ko ga na prvi šolski dan v razredu pričaka sveča v spomin na pravkar preminulega dijaka? Kako se s tem sooči razred? Naš gost je bil profesor Leon Kernel iz srednje gozdarske šole.

Blaž Lesnik

vzgojaodnosipedagoško deloizobraževanjesrednja šoladkps

Via positiva

VEČ ...|7. 10. 2021
Starost je polna življenja

Prvi oktober je mednarodni dan starejših. Na ta dan se je v letu 2021 sklenil tradicionalni Festival za tretje življenjsko obdobje, zato smo z Antonom Donko ter Karmen Štefančič, strokovno sodelavko v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše Ljubljana, odkrito spregovorili o priložnostih zrelih let, o stereotipih in predsodkih do starosti in starejših, o pomenu pridobivanja novih znanj in spretnosti tudi v starejših letih ter kako s tem ohranjamo vitalnost telesa kot duha. 

Starost je polna življenja

Prvi oktober je mednarodni dan starejših. Na ta dan se je v letu 2021 sklenil tradicionalni Festival za tretje življenjsko obdobje, zato smo z Antonom Donko ter Karmen Štefančič, strokovno sodelavko v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše Ljubljana, odkrito spregovorili o priložnostih zrelih let, o stereotipih in predsodkih do starosti in starejših, o pomenu pridobivanja novih znanj in spretnosti tudi v starejših letih ter kako s tem ohranjamo vitalnost telesa kot duha. 

družbaizobraževanjesvetovanjepogovorodnosi

Via positiva

Starost je polna življenja

Prvi oktober je mednarodni dan starejših. Na ta dan se je v letu 2021 sklenil tradicionalni Festival za tretje življenjsko obdobje, zato smo z Antonom Donko ter Karmen Štefančič, strokovno sodelavko v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše Ljubljana, odkrito spregovorili o priložnostih zrelih let, o stereotipih in predsodkih do starosti in starejših, o pomenu pridobivanja novih znanj in spretnosti tudi v starejših letih ter kako s tem ohranjamo vitalnost telesa kot duha. 

VEČ ...|7. 10. 2021
Starost je polna življenja

Prvi oktober je mednarodni dan starejših. Na ta dan se je v letu 2021 sklenil tradicionalni Festival za tretje življenjsko obdobje, zato smo z Antonom Donko ter Karmen Štefančič, strokovno sodelavko v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše Ljubljana, odkrito spregovorili o priložnostih zrelih let, o stereotipih in predsodkih do starosti in starejših, o pomenu pridobivanja novih znanj in spretnosti tudi v starejših letih ter kako s tem ohranjamo vitalnost telesa kot duha. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjesvetovanjepogovorodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|6. 10. 2021
Širina pri pedagoškem delu

Tudi tokrat je bil gost rubrike profesor na srednji gozdarski šoli in glasbenik Leon Kernel. Spregovoril je o širini, ki je potrebna pri pedagoškem delu.

Širina pri pedagoškem delu

Tudi tokrat je bil gost rubrike profesor na srednji gozdarski šoli in glasbenik Leon Kernel. Spregovoril je o širini, ki je potrebna pri pedagoškem delu.

vzgojapedagoško delosrednja šolaodnosiizobraževanje

Iz Betanije

Širina pri pedagoškem delu

Tudi tokrat je bil gost rubrike profesor na srednji gozdarski šoli in glasbenik Leon Kernel. Spregovoril je o širini, ki je potrebna pri pedagoškem delu.

VEČ ...|6. 10. 2021
Širina pri pedagoškem delu

Tudi tokrat je bil gost rubrike profesor na srednji gozdarski šoli in glasbenik Leon Kernel. Spregovoril je o širini, ki je potrebna pri pedagoškem delu.

Blaž Lesnik

vzgojapedagoško delosrednja šolaodnosiizobraževanje

Družinska kateheza

VEČ ...|5. 10. 2021
Matej in Petra Berčan

Poročena sta 19 let, podarjeni so jima bili štirje otroci. Matej prihaja iz tradicionalne krščanske družine, Petra pa je odraščala v enostarševski družini, brez očeta. To se odraža v njunem vsakdanu, še posebej kadar je treba odreagirati hitro. Kako sta se učila komunikacije in kaj sta postavila na vrh njune lestvice vrednot, ste slišali v Družinski katehezi. Z nami je bil tudi duhovnik Rafko Klemenčič. 

Matej in Petra Berčan

Poročena sta 19 let, podarjeni so jima bili štirje otroci. Matej prihaja iz tradicionalne krščanske družine, Petra pa je odraščala v enostarševski družini, brez očeta. To se odraža v njunem vsakdanu, še posebej kadar je treba odreagirati hitro. Kako sta se učila komunikacije in kaj sta postavila na vrh njune lestvice vrednot, ste slišali v Družinski katehezi. Z nami je bil tudi duhovnik Rafko Klemenčič. 

odnosidružinaduhovnost

Družinska kateheza

Matej in Petra Berčan

Poročena sta 19 let, podarjeni so jima bili štirje otroci. Matej prihaja iz tradicionalne krščanske družine, Petra pa je odraščala v enostarševski družini, brez očeta. To se odraža v njunem vsakdanu, še posebej kadar je treba odreagirati hitro. Kako sta se učila komunikacije in kaj sta postavila na vrh njune lestvice vrednot, ste slišali v Družinski katehezi. Z nami je bil tudi duhovnik Rafko Klemenčič. 

VEČ ...|5. 10. 2021
Matej in Petra Berčan

Poročena sta 19 let, podarjeni so jima bili štirje otroci. Matej prihaja iz tradicionalne krščanske družine, Petra pa je odraščala v enostarševski družini, brez očeta. To se odraža v njunem vsakdanu, še posebej kadar je treba odreagirati hitro. Kako sta se učila komunikacije in kaj sta postavila na vrh njune lestvice vrednot, ste slišali v Družinski katehezi. Z nami je bil tudi duhovnik Rafko Klemenčič. 

Marjana Debevec

odnosidružinaduhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 10. 2021
Pohod za življenje 2021

Slavljenje življenja in praznično vzdušje – s temi besedami bi lahko opisali sobotni že tretji Pohod za življenje, ki se ga je udeležilo več kot 700 ljudi iz vse Slovenije.

Pohod za življenje 2021

Slavljenje življenja in praznično vzdušje – s temi besedami bi lahko opisali sobotni že tretji Pohod za življenje, ki se ga je udeležilo več kot 700 ljudi iz vse Slovenije.

infodružbamladiodnosiotroci

Informativni prispevki

Pohod za življenje 2021

Slavljenje življenja in praznično vzdušje – s temi besedami bi lahko opisali sobotni že tretji Pohod za življenje, ki se ga je udeležilo več kot 700 ljudi iz vse Slovenije.

VEČ ...|4. 10. 2021
Pohod za življenje 2021

Slavljenje življenja in praznično vzdušje – s temi besedami bi lahko opisali sobotni že tretji Pohod za življenje, ki se ga je udeležilo več kot 700 ljudi iz vse Slovenije.

Radio Ognjišče

infodružbamladiodnosiotroci

Za življenje

VEČ ...|2. 10. 2021
Kako se umiriti, prepoznati znake izgorelosti in kje iskati notranji mir?

Ob vseh izzivih, ki jih prinaša življenje, nas v tem napornem obdobju vznemirja razdeljenost, zaskrbljeni smo za svoje zdravje in za naše bližnje... Kako se umiriti, prepoznati znake izgorelosti in kje iskati notranji mir? V prvi oktobrski oddaji Za življenje je bil z nami frančiškan in dr. klinične psihologije Christian Gostečnik.

Kako se umiriti, prepoznati znake izgorelosti in kje iskati notranji mir?

Ob vseh izzivih, ki jih prinaša življenje, nas v tem napornem obdobju vznemirja razdeljenost, zaskrbljeni smo za svoje zdravje in za naše bližnje... Kako se umiriti, prepoznati znake izgorelosti in kje iskati notranji mir? V prvi oktobrski oddaji Za življenje je bil z nami frančiškan in dr. klinične psihologije Christian Gostečnik.

vzgojaduhovnostodnosipogovorsvetovanje

Za življenje

Kako se umiriti, prepoznati znake izgorelosti in kje iskati notranji mir?

Ob vseh izzivih, ki jih prinaša življenje, nas v tem napornem obdobju vznemirja razdeljenost, zaskrbljeni smo za svoje zdravje in za naše bližnje... Kako se umiriti, prepoznati znake izgorelosti in kje iskati notranji mir? V prvi oktobrski oddaji Za življenje je bil z nami frančiškan in dr. klinične psihologije Christian Gostečnik.

VEČ ...|2. 10. 2021
Kako se umiriti, prepoznati znake izgorelosti in kje iskati notranji mir?

Ob vseh izzivih, ki jih prinaša življenje, nas v tem napornem obdobju vznemirja razdeljenost, zaskrbljeni smo za svoje zdravje in za naše bližnje... Kako se umiriti, prepoznati znake izgorelosti in kje iskati notranji mir? V prvi oktobrski oddaji Za življenje je bil z nami frančiškan in dr. klinične psihologije Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

vzgojaduhovnostodnosipogovorsvetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|1. 10. 2021
Janez Juhant: Omejeni človek in Bog

Slovenska družba v krizi razodeva svoj nedodelani obraz, ki se le počasi izčiščuje, saj nam manipulatorji poleg starih bremen nalagajo spet in spet nove ovire. Medtem ko v Nemčiji resne stranke ne sklepajo koalicij, pri nas sedanja opozicija, ki ni bila sposobna vladati, brez resnega programa ponavlja svoje primitivne, sovražne floskule brez državniške teže in obetov za prihodnost države.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant: Omejeni človek in Bog

Slovenska družba v krizi razodeva svoj nedodelani obraz, ki se le počasi izčiščuje, saj nam manipulatorji poleg starih bremen nalagajo spet in spet nove ovire. Medtem ko v Nemčiji resne stranke ne sklepajo koalicij, pri nas sedanja opozicija, ki ni bila sposobna vladati, brez resnega programa ponavlja svoje primitivne, sovražne floskule brez državniške teže in obetov za prihodnost države.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

komentardružbakoronavirusodnosi

Komentar tedna

Janez Juhant: Omejeni človek in Bog

Slovenska družba v krizi razodeva svoj nedodelani obraz, ki se le počasi izčiščuje, saj nam manipulatorji poleg starih bremen nalagajo spet in spet nove ovire. Medtem ko v Nemčiji resne stranke ne sklepajo koalicij, pri nas sedanja opozicija, ki ni bila sposobna vladati, brez resnega programa ponavlja svoje primitivne, sovražne floskule brez državniške teže in obetov za prihodnost države.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

VEČ ...|1. 10. 2021
Janez Juhant: Omejeni človek in Bog

Slovenska družba v krizi razodeva svoj nedodelani obraz, ki se le počasi izčiščuje, saj nam manipulatorji poleg starih bremen nalagajo spet in spet nove ovire. Medtem ko v Nemčiji resne stranke ne sklepajo koalicij, pri nas sedanja opozicija, ki ni bila sposobna vladati, brez resnega programa ponavlja svoje primitivne, sovražne floskule brez državniške teže in obetov za prihodnost države.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant

komentardružbakoronavirusodnosi

Za sožitje

VEČ ...|28. 9. 2021
Sodelovanje in vključenost prinašata polno zadovoljstvo

Zaprtost v krogu, kjer se vrtimo okrog svojega središča, nas vse bolj oddaljuje od smisla sobivanja. Tudi od izpolnjujočega zadovoljstva. Kako graditi sožitje, odnose, ki poživljajo, vključujejo, nagrajujejo in obogatijo vse vpletene?, smo vprašali rednega sogovornika prof. dr. Jožeta Ramovša, avtorja knjige “Sožitje v družini”

Sodelovanje in vključenost prinašata polno zadovoljstvo

Zaprtost v krogu, kjer se vrtimo okrog svojega središča, nas vse bolj oddaljuje od smisla sobivanja. Tudi od izpolnjujočega zadovoljstva. Kako graditi sožitje, odnose, ki poživljajo, vključujejo, nagrajujejo in obogatijo vse vpletene?, smo vprašali rednega sogovornika prof. dr. Jožeta Ramovša, avtorja knjige “Sožitje v družini”

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeodnosisvetovanjepogovor

Za sožitje

Sodelovanje in vključenost prinašata polno zadovoljstvo

Zaprtost v krogu, kjer se vrtimo okrog svojega središča, nas vse bolj oddaljuje od smisla sobivanja. Tudi od izpolnjujočega zadovoljstva. Kako graditi sožitje, odnose, ki poživljajo, vključujejo, nagrajujejo in obogatijo vse vpletene?, smo vprašali rednega sogovornika prof. dr. Jožeta Ramovša, avtorja knjige “Sožitje v družini”

VEČ ...|28. 9. 2021
Sodelovanje in vključenost prinašata polno zadovoljstvo

Zaprtost v krogu, kjer se vrtimo okrog svojega središča, nas vse bolj oddaljuje od smisla sobivanja. Tudi od izpolnjujočega zadovoljstva. Kako graditi sožitje, odnose, ki poživljajo, vključujejo, nagrajujejo in obogatijo vse vpletene?, smo vprašali rednega sogovornika prof. dr. Jožeta Ramovša, avtorja knjige “Sožitje v družini”

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeodnosisvetovanjepogovor

Sol in luč

VEČ ...|28. 9. 2021
Mel Robins: Pravilo petih sekund - tretje nadaljevanje.

Ko zazvoni budilka, je naše telo v stanju zbujanja. Če pritisnemo na gumb za dremež in spet potonemo v spanec, prisilimo možgane v začetek novega spalnega cikla, ki traja dobro uro in pol. Ko budilka oddrema in 15 minut pozneje znova zazvoni, je kortikalni del možganov, ki je odgovoren za odločanje, še vedno v spalnem ciklu. V tretjem nadaljevanju predstavitve knjige “Pravilo petih sekund” o spanju in o tem, kako premagati odlašanje.

Mel Robins: Pravilo petih sekund - tretje nadaljevanje.

Ko zazvoni budilka, je naše telo v stanju zbujanja. Če pritisnemo na gumb za dremež in spet potonemo v spanec, prisilimo možgane v začetek novega spalnega cikla, ki traja dobro uro in pol. Ko budilka oddrema in 15 minut pozneje znova zazvoni, je kortikalni del možganov, ki je odgovoren za odločanje, še vedno v spalnem ciklu. V tretjem nadaljevanju predstavitve knjige “Pravilo petih sekund” o spanju in o tem, kako premagati odlašanje.

družbaodnosisvetovanje

Sol in luč

Mel Robins: Pravilo petih sekund - tretje nadaljevanje.

Ko zazvoni budilka, je naše telo v stanju zbujanja. Če pritisnemo na gumb za dremež in spet potonemo v spanec, prisilimo možgane v začetek novega spalnega cikla, ki traja dobro uro in pol. Ko budilka oddrema in 15 minut pozneje znova zazvoni, je kortikalni del možganov, ki je odgovoren za odločanje, še vedno v spalnem ciklu. V tretjem nadaljevanju predstavitve knjige “Pravilo petih sekund” o spanju in o tem, kako premagati odlašanje.

VEČ ...|28. 9. 2021
Mel Robins: Pravilo petih sekund - tretje nadaljevanje.

Ko zazvoni budilka, je naše telo v stanju zbujanja. Če pritisnemo na gumb za dremež in spet potonemo v spanec, prisilimo možgane v začetek novega spalnega cikla, ki traja dobro uro in pol. Ko budilka oddrema in 15 minut pozneje znova zazvoni, je kortikalni del možganov, ki je odgovoren za odločanje, še vedno v spalnem ciklu. V tretjem nadaljevanju predstavitve knjige “Pravilo petih sekund” o spanju in o tem, kako premagati odlašanje.

Tadej Sadar

družbaodnosisvetovanje

Mladoskop

VEČ ...|24. 9. 2021
Utrinki z dogajanja na 40. Stični mladih

Na jubilejni 40. Stični mladih se je v cistercijanskem samostanu Stična zbralo nekaj več kot 2200 mladih. Geslo se je glasilo “Utrdi moje korake” (prim. Ps 40,3). Z vsebino so ustvarjalci nagovarjali predvsem strah in negotovost, ki ju mladi v tem času doživljajo, tako zaradi posledic širjenja koronavirusa kot tudi zaradi pritiskov, ki jih kot kristjani čutijo v današnji družbi. V uvodnem delu srečanja je zbrane pozdravil in nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je ob 40-letnici festivala vročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije Stični mladih za dolgoletno dragoceno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti. Zbrane je nagovoril tudi apostolski nuncij msgr. Jean-Marie Antoine Joseph Speich in jih pozdravil v imenu papeža Frančiška. Zatem je nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl v svojem nagovoru vsem zaželel lepo in doživeto Stično. Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad pa je Stični mladih ob njeni 40-letnici podelil spominski kovanec Prijetno domače. Organizatorji festivala so pripravili pester program, ki se je po uvodnem delu nadaljeval s sveto mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof Cvikl. Nadškof je v pridigi dejal, da je Stična mladih že od samega začetka kraj navezovanja novih prijateljstev in kraj srečevanja z Bogom po zakramentu sprave, po molitvi, predvsem pa pri sveti maši. V popoldanskem času so se odvile številne delavnice, tudi športni turnir. Tekom dneva so imeli udeleženci priložnost za adoracijo, sveto spoved in druženje. Festival se je zaključil z večernim slavilnim koncertom, na katerem so za nepozabno vzdušje poskrbeli skupina Svetnik, Abend in Stična bend z zborom in orkestrom. V oddaji smo zbrali kratke utrinke in izjave s prizorišča. 

 

Utrinki z dogajanja na 40. Stični mladih

Na jubilejni 40. Stični mladih se je v cistercijanskem samostanu Stična zbralo nekaj več kot 2200 mladih. Geslo se je glasilo “Utrdi moje korake” (prim. Ps 40,3). Z vsebino so ustvarjalci nagovarjali predvsem strah in negotovost, ki ju mladi v tem času doživljajo, tako zaradi posledic širjenja koronavirusa kot tudi zaradi pritiskov, ki jih kot kristjani čutijo v današnji družbi. V uvodnem delu srečanja je zbrane pozdravil in nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je ob 40-letnici festivala vročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije Stični mladih za dolgoletno dragoceno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti. Zbrane je nagovoril tudi apostolski nuncij msgr. Jean-Marie Antoine Joseph Speich in jih pozdravil v imenu papeža Frančiška. Zatem je nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl v svojem nagovoru vsem zaželel lepo in doživeto Stično. Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad pa je Stični mladih ob njeni 40-letnici podelil spominski kovanec Prijetno domače. Organizatorji festivala so pripravili pester program, ki se je po uvodnem delu nadaljeval s sveto mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof Cvikl. Nadškof je v pridigi dejal, da je Stična mladih že od samega začetka kraj navezovanja novih prijateljstev in kraj srečevanja z Bogom po zakramentu sprave, po molitvi, predvsem pa pri sveti maši. V popoldanskem času so se odvile številne delavnice, tudi športni turnir. Tekom dneva so imeli udeleženci priložnost za adoracijo, sveto spoved in druženje. Festival se je zaključil z večernim slavilnim koncertom, na katerem so za nepozabno vzdušje poskrbeli skupina Svetnik, Abend in Stična bend z zborom in orkestrom. V oddaji smo zbrali kratke utrinke in izjave s prizorišča. 

 

mladidružbaduhovnostodnosi

Mladoskop

Utrinki z dogajanja na 40. Stični mladih

Na jubilejni 40. Stični mladih se je v cistercijanskem samostanu Stična zbralo nekaj več kot 2200 mladih. Geslo se je glasilo “Utrdi moje korake” (prim. Ps 40,3). Z vsebino so ustvarjalci nagovarjali predvsem strah in negotovost, ki ju mladi v tem času doživljajo, tako zaradi posledic širjenja koronavirusa kot tudi zaradi pritiskov, ki jih kot kristjani čutijo v današnji družbi. V uvodnem delu srečanja je zbrane pozdravil in nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je ob 40-letnici festivala vročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije Stični mladih za dolgoletno dragoceno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti. Zbrane je nagovoril tudi apostolski nuncij msgr. Jean-Marie Antoine Joseph Speich in jih pozdravil v imenu papeža Frančiška. Zatem je nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl v svojem nagovoru vsem zaželel lepo in doživeto Stično. Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad pa je Stični mladih ob njeni 40-letnici podelil spominski kovanec Prijetno domače. Organizatorji festivala so pripravili pester program, ki se je po uvodnem delu nadaljeval s sveto mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof Cvikl. Nadškof je v pridigi dejal, da je Stična mladih že od samega začetka kraj navezovanja novih prijateljstev in kraj srečevanja z Bogom po zakramentu sprave, po molitvi, predvsem pa pri sveti maši. V popoldanskem času so se odvile številne delavnice, tudi športni turnir. Tekom dneva so imeli udeleženci priložnost za adoracijo, sveto spoved in druženje. Festival se je zaključil z večernim slavilnim koncertom, na katerem so za nepozabno vzdušje poskrbeli skupina Svetnik, Abend in Stična bend z zborom in orkestrom. V oddaji smo zbrali kratke utrinke in izjave s prizorišča. 

 

VEČ ...|24. 9. 2021
Utrinki z dogajanja na 40. Stični mladih

Na jubilejni 40. Stični mladih se je v cistercijanskem samostanu Stična zbralo nekaj več kot 2200 mladih. Geslo se je glasilo “Utrdi moje korake” (prim. Ps 40,3). Z vsebino so ustvarjalci nagovarjali predvsem strah in negotovost, ki ju mladi v tem času doživljajo, tako zaradi posledic širjenja koronavirusa kot tudi zaradi pritiskov, ki jih kot kristjani čutijo v današnji družbi. V uvodnem delu srečanja je zbrane pozdravil in nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je ob 40-letnici festivala vročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije Stični mladih za dolgoletno dragoceno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti. Zbrane je nagovoril tudi apostolski nuncij msgr. Jean-Marie Antoine Joseph Speich in jih pozdravil v imenu papeža Frančiška. Zatem je nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl v svojem nagovoru vsem zaželel lepo in doživeto Stično. Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad pa je Stični mladih ob njeni 40-letnici podelil spominski kovanec Prijetno domače. Organizatorji festivala so pripravili pester program, ki se je po uvodnem delu nadaljeval s sveto mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof Cvikl. Nadškof je v pridigi dejal, da je Stična mladih že od samega začetka kraj navezovanja novih prijateljstev in kraj srečevanja z Bogom po zakramentu sprave, po molitvi, predvsem pa pri sveti maši. V popoldanskem času so se odvile številne delavnice, tudi športni turnir. Tekom dneva so imeli udeleženci priložnost za adoracijo, sveto spoved in druženje. Festival se je zaključil z večernim slavilnim koncertom, na katerem so za nepozabno vzdušje poskrbeli skupina Svetnik, Abend in Stična bend z zborom in orkestrom. V oddaji smo zbrali kratke utrinke in izjave s prizorišča. 

 

Nataša Ličen

mladidružbaduhovnostodnosi

Via positiva

VEČ ...|23. 9. 2021
Maja Megla: Smem biti to, kar sem

Druga knjiga Maje Megla, novinarke publicistke, Smem biti to, kar sem je vodnik po človekovih temeljnih pravicah in psiholoških mehanizmih. Je pripovedovan skozi avtoričino osebno življenjsko zgodbo in osvetljen s spoznanji iz psihologije, (nevro)znanosti in duhovnosti. Kako naj ravnamo drugače, če so naše obrambe in odzivi edino, kar poznamo, saj smo se jih priučili v otroštvu in so z nami od nekdaj?

Maja Megla: Smem biti to, kar sem

Druga knjiga Maje Megla, novinarke publicistke, Smem biti to, kar sem je vodnik po človekovih temeljnih pravicah in psiholoških mehanizmih. Je pripovedovan skozi avtoričino osebno življenjsko zgodbo in osvetljen s spoznanji iz psihologije, (nevro)znanosti in duhovnosti. Kako naj ravnamo drugače, če so naše obrambe in odzivi edino, kar poznamo, saj smo se jih priučili v otroštvu in so z nami od nekdaj?

družbapogovorodnosi

Via positiva

Maja Megla: Smem biti to, kar sem

Druga knjiga Maje Megla, novinarke publicistke, Smem biti to, kar sem je vodnik po človekovih temeljnih pravicah in psiholoških mehanizmih. Je pripovedovan skozi avtoričino osebno življenjsko zgodbo in osvetljen s spoznanji iz psihologije, (nevro)znanosti in duhovnosti. Kako naj ravnamo drugače, če so naše obrambe in odzivi edino, kar poznamo, saj smo se jih priučili v otroštvu in so z nami od nekdaj?

VEČ ...|23. 9. 2021
Maja Megla: Smem biti to, kar sem

Druga knjiga Maje Megla, novinarke publicistke, Smem biti to, kar sem je vodnik po človekovih temeljnih pravicah in psiholoških mehanizmih. Je pripovedovan skozi avtoričino osebno življenjsko zgodbo in osvetljen s spoznanji iz psihologije, (nevro)znanosti in duhovnosti. Kako naj ravnamo drugače, če so naše obrambe in odzivi edino, kar poznamo, saj smo se jih priučili v otroštvu in so z nami od nekdaj?

Nataša Ličen

družbapogovorodnosi

Sol in luč

VEČ ...|21. 9. 2021
Claudia Croos Müller: Drobne telesne vaje za več ljubezni in sočutja s takojšnjim učinkom na čustva misli in dejanja.

Predstavili smo preprosto in hkrati učinkovito metodo imenovano body2brain, ki jo je razvila Claudia Croos-Müller, dr. med., specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo. Dela na kliniki v Rosenheimu in v zasebni ordinaciji in je certificirana terapevtka za zdravljenje travmatskih motenj. Na podlagi več kot 30-letnih terapevtskih izkušenj je razvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa v možgane“, ki je vsakodneven in uporaben način, kako prek telesa skrbimo za dobro čustveno počutje.

Claudia Croos Müller: Drobne telesne vaje za več ljubezni in sočutja s takojšnjim učinkom na čustva misli in dejanja.

Predstavili smo preprosto in hkrati učinkovito metodo imenovano body2brain, ki jo je razvila Claudia Croos-Müller, dr. med., specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo. Dela na kliniki v Rosenheimu in v zasebni ordinaciji in je certificirana terapevtka za zdravljenje travmatskih motenj. Na podlagi več kot 30-letnih terapevtskih izkušenj je razvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa v možgane“, ki je vsakodneven in uporaben način, kako prek telesa skrbimo za dobro čustveno počutje.

odnosisvetovanje

Sol in luč

Claudia Croos Müller: Drobne telesne vaje za več ljubezni in sočutja s takojšnjim učinkom na čustva misli in dejanja.

Predstavili smo preprosto in hkrati učinkovito metodo imenovano body2brain, ki jo je razvila Claudia Croos-Müller, dr. med., specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo. Dela na kliniki v Rosenheimu in v zasebni ordinaciji in je certificirana terapevtka za zdravljenje travmatskih motenj. Na podlagi več kot 30-letnih terapevtskih izkušenj je razvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa v možgane“, ki je vsakodneven in uporaben način, kako prek telesa skrbimo za dobro čustveno počutje.

VEČ ...|21. 9. 2021
Claudia Croos Müller: Drobne telesne vaje za več ljubezni in sočutja s takojšnjim učinkom na čustva misli in dejanja.

Predstavili smo preprosto in hkrati učinkovito metodo imenovano body2brain, ki jo je razvila Claudia Croos-Müller, dr. med., specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo. Dela na kliniki v Rosenheimu in v zasebni ordinaciji in je certificirana terapevtka za zdravljenje travmatskih motenj. Na podlagi več kot 30-letnih terapevtskih izkušenj je razvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa v možgane“, ki je vsakodneven in uporaben način, kako prek telesa skrbimo za dobro čustveno počutje.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Družinska kateheza

VEČ ...|21. 9. 2021
Poklicanost družine

Kako lahko družina, ki je tudi sama nepopolna, vendarle postane luč v temi sveta? O tem je beseda tekla na večeru za zakonce in družine. Z nami sta bila mlada starša štirih otrok Marilen in Bojan Polajžer ter duhovnik Rafko Klemenčič. Skupaj smo odkrivali, kako tudi v preizkušnjah živeti iz Božje ljubezni in kakšna je pot svetosti za poročene zakonske pare.

Poklicanost družine

Kako lahko družina, ki je tudi sama nepopolna, vendarle postane luč v temi sveta? O tem je beseda tekla na večeru za zakonce in družine. Z nami sta bila mlada starša štirih otrok Marilen in Bojan Polajžer ter duhovnik Rafko Klemenčič. Skupaj smo odkrivali, kako tudi v preizkušnjah živeti iz Božje ljubezni in kakšna je pot svetosti za poročene zakonske pare.

odnosidružinaduhovnost

Družinska kateheza

Poklicanost družine

Kako lahko družina, ki je tudi sama nepopolna, vendarle postane luč v temi sveta? O tem je beseda tekla na večeru za zakonce in družine. Z nami sta bila mlada starša štirih otrok Marilen in Bojan Polajžer ter duhovnik Rafko Klemenčič. Skupaj smo odkrivali, kako tudi v preizkušnjah živeti iz Božje ljubezni in kakšna je pot svetosti za poročene zakonske pare.

VEČ ...|21. 9. 2021
Poklicanost družine

Kako lahko družina, ki je tudi sama nepopolna, vendarle postane luč v temi sveta? O tem je beseda tekla na večeru za zakonce in družine. Z nami sta bila mlada starša štirih otrok Marilen in Bojan Polajžer ter duhovnik Rafko Klemenčič. Skupaj smo odkrivali, kako tudi v preizkušnjah živeti iz Božje ljubezni in kakšna je pot svetosti za poročene zakonske pare.

Marjana Debevec

odnosidružinaduhovnost

Iz Betanije

VEČ ...|20. 9. 2021
Izziv učiteljskega poklica v novem šolskem letu

O izzivu pedagoškega dela in o tem, kaj zanjo pomeni imeti rad nekega učenca, je spregovorila osnovnošolska učiteljica slovenščine Alenka Brovč.

Izziv učiteljskega poklica v novem šolskem letu

O izzivu pedagoškega dela in o tem, kaj zanjo pomeni imeti rad nekega učenca, je spregovorila osnovnošolska učiteljica slovenščine Alenka Brovč.

vzgojaodnosiotrocišolapedagoški poklicdruštvo katoliških pedagogovdkps

Iz Betanije

Izziv učiteljskega poklica v novem šolskem letu

O izzivu pedagoškega dela in o tem, kaj zanjo pomeni imeti rad nekega učenca, je spregovorila osnovnošolska učiteljica slovenščine Alenka Brovč.

VEČ ...|20. 9. 2021
Izziv učiteljskega poklica v novem šolskem letu

O izzivu pedagoškega dela in o tem, kaj zanjo pomeni imeti rad nekega učenca, je spregovorila osnovnošolska učiteljica slovenščine Alenka Brovč.

Blaž Lesnik

vzgojaodnosiotrocišolapedagoški poklicdruštvo katoliških pedagogovdkps

Mladoskop

VEČ ...|17. 9. 2021
Br. Luka Modic o geslu 40. Stične - Utrdi moje korake

Br. Luka Modic, kapucin, je razložil geslo jubilejne, 40. Stične mladih, Utrdi moje korake. Kako ga prenesti v sodobni čas? Kako Jezusa približati mladim, da se ne bi primerjali z drugimi, niti ne s popolno podobo sebe, ker te ni, vsi delamo napake in se iščemo. “Izberimo Jezusa, On je edini influencer, ki ga je vredno followat in lajkat in se subskrajbat nanj, ker samo On nalaga vsebine, ki smo jih res vredni. Vse drugo so ponaredki in šunder. Samo On utrjuje naše korake,” pravi br. Luka. 

Br. Luka Modic o geslu 40. Stične - Utrdi moje korake

Br. Luka Modic, kapucin, je razložil geslo jubilejne, 40. Stične mladih, Utrdi moje korake. Kako ga prenesti v sodobni čas? Kako Jezusa približati mladim, da se ne bi primerjali z drugimi, niti ne s popolno podobo sebe, ker te ni, vsi delamo napake in se iščemo. “Izberimo Jezusa, On je edini influencer, ki ga je vredno followat in lajkat in se subskrajbat nanj, ker samo On nalaga vsebine, ki smo jih res vredni. Vse drugo so ponaredki in šunder. Samo On utrjuje naše korake,” pravi br. Luka. 

mladiduhovnostsvetovanjepogovorodnosidružba

Mladoskop

Br. Luka Modic o geslu 40. Stične - Utrdi moje korake

Br. Luka Modic, kapucin, je razložil geslo jubilejne, 40. Stične mladih, Utrdi moje korake. Kako ga prenesti v sodobni čas? Kako Jezusa približati mladim, da se ne bi primerjali z drugimi, niti ne s popolno podobo sebe, ker te ni, vsi delamo napake in se iščemo. “Izberimo Jezusa, On je edini influencer, ki ga je vredno followat in lajkat in se subskrajbat nanj, ker samo On nalaga vsebine, ki smo jih res vredni. Vse drugo so ponaredki in šunder. Samo On utrjuje naše korake,” pravi br. Luka. 

VEČ ...|17. 9. 2021
Br. Luka Modic o geslu 40. Stične - Utrdi moje korake

Br. Luka Modic, kapucin, je razložil geslo jubilejne, 40. Stične mladih, Utrdi moje korake. Kako ga prenesti v sodobni čas? Kako Jezusa približati mladim, da se ne bi primerjali z drugimi, niti ne s popolno podobo sebe, ker te ni, vsi delamo napake in se iščemo. “Izberimo Jezusa, On je edini influencer, ki ga je vredno followat in lajkat in se subskrajbat nanj, ker samo On nalaga vsebine, ki smo jih res vredni. Vse drugo so ponaredki in šunder. Samo On utrjuje naše korake,” pravi br. Luka. 

Nataša Ličen

mladiduhovnostsvetovanjepogovorodnosidružba

Sol in luč

VEČ ...|14. 9. 2021
Alenka Rebula: Ko se otrok boji, se spominjamo, kako smo se kot otrok bali tudi mi, zato ne vidimo njega, ampak sebe.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz ene preteklih oddaj Za življenje v kateri je bila naša gostja Alenka Rebula. Ob novem šolskem letu o tem, da nikoli ne začenjamo iz nič, ampak, kot je dejal Stephen Hawphing, gradimo “na ramenih velikanov”.

Alenka Rebula: Ko se otrok boji, se spominjamo, kako smo se kot otrok bali tudi mi, zato ne vidimo njega, ampak sebe.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz ene preteklih oddaj Za življenje v kateri je bila naša gostja Alenka Rebula. Ob novem šolskem letu o tem, da nikoli ne začenjamo iz nič, ampak, kot je dejal Stephen Hawphing, gradimo “na ramenih velikanov”.

družbaodnosiotrocimladi

Sol in luč

Alenka Rebula: Ko se otrok boji, se spominjamo, kako smo se kot otrok bali tudi mi, zato ne vidimo njega, ampak sebe.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz ene preteklih oddaj Za življenje v kateri je bila naša gostja Alenka Rebula. Ob novem šolskem letu o tem, da nikoli ne začenjamo iz nič, ampak, kot je dejal Stephen Hawphing, gradimo “na ramenih velikanov”.

VEČ ...|14. 9. 2021
Alenka Rebula: Ko se otrok boji, se spominjamo, kako smo se kot otrok bali tudi mi, zato ne vidimo njega, ampak sebe.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz ene preteklih oddaj Za življenje v kateri je bila naša gostja Alenka Rebula. Ob novem šolskem letu o tem, da nikoli ne začenjamo iz nič, ampak, kot je dejal Stephen Hawphing, gradimo “na ramenih velikanov”.

Tadej Sadar

družbaodnosiotrocimladi

Za življenje

VEČ ...|11. 9. 2021
Dovolimo si več nedolžne nagajivosti

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Kako ohranjati odnos s starši kljub njihovim psihičnim pritiskom, kako motivirati za učenje, za življenje, kako živeti sedanjost in preprečiti prepogosto zazrtost v preteklost, ki vodi le v depresivna stanja in kako začnemo uvajati zdrave meje in določena pravila pri devetmesečnem dečku, je le nekaj izhodišč iz pogovora.  

Dovolimo si več nedolžne nagajivosti

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Kako ohranjati odnos s starši kljub njihovim psihičnim pritiskom, kako motivirati za učenje, za življenje, kako živeti sedanjost in preprečiti prepogosto zazrtost v preteklost, ki vodi le v depresivna stanja in kako začnemo uvajati zdrave meje in določena pravila pri devetmesečnem dečku, je le nekaj izhodišč iz pogovora.  

vzgojadružbapogovorodnosisvetovanje

Za življenje

Dovolimo si več nedolžne nagajivosti

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Kako ohranjati odnos s starši kljub njihovim psihičnim pritiskom, kako motivirati za učenje, za življenje, kako živeti sedanjost in preprečiti prepogosto zazrtost v preteklost, ki vodi le v depresivna stanja in kako začnemo uvajati zdrave meje in določena pravila pri devetmesečnem dečku, je le nekaj izhodišč iz pogovora.  

VEČ ...|11. 9. 2021
Dovolimo si več nedolžne nagajivosti

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Kako ohranjati odnos s starši kljub njihovim psihičnim pritiskom, kako motivirati za učenje, za življenje, kako živeti sedanjost in preprečiti prepogosto zazrtost v preteklost, ki vodi le v depresivna stanja in kako začnemo uvajati zdrave meje in določena pravila pri devetmesečnem dečku, je le nekaj izhodišč iz pogovora.  

Nataša Ličen

vzgojadružbapogovorodnosisvetovanje

Via positiva

VEČ ...|9. 9. 2021
Teden vzgoje

Ob Tednu vzgoje smo v letu 2021 govorili o svetovnem vzgojnem zavezništvu, kako je poleg izobraževanja in vzgoje za humanizem ter obče človeške vrednote, pomemben tudi duhovni vidik. Spregovorili so p. dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov, Marko Wailguny iz Zavoda sv. Stanislava, tajnik Komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci in koordinator Tedna vzgoje, Matevž Vidmar, podpredsednik Društva katoliških pedagogov Slovenije, direktor Rahelinega vrtca – hiše otrok Montessori ter koordinator Tedna vzgoje in Nuša Pohlin Schwarzbartl, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja. 

Teden vzgoje

Ob Tednu vzgoje smo v letu 2021 govorili o svetovnem vzgojnem zavezništvu, kako je poleg izobraževanja in vzgoje za humanizem ter obče človeške vrednote, pomemben tudi duhovni vidik. Spregovorili so p. dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov, Marko Wailguny iz Zavoda sv. Stanislava, tajnik Komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci in koordinator Tedna vzgoje, Matevž Vidmar, podpredsednik Društva katoliških pedagogov Slovenije, direktor Rahelinega vrtca – hiše otrok Montessori ter koordinator Tedna vzgoje in Nuša Pohlin Schwarzbartl, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja. 

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Via positiva

Teden vzgoje

Ob Tednu vzgoje smo v letu 2021 govorili o svetovnem vzgojnem zavezništvu, kako je poleg izobraževanja in vzgoje za humanizem ter obče človeške vrednote, pomemben tudi duhovni vidik. Spregovorili so p. dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov, Marko Wailguny iz Zavoda sv. Stanislava, tajnik Komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci in koordinator Tedna vzgoje, Matevž Vidmar, podpredsednik Društva katoliških pedagogov Slovenije, direktor Rahelinega vrtca – hiše otrok Montessori ter koordinator Tedna vzgoje in Nuša Pohlin Schwarzbartl, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja. 

VEČ ...|9. 9. 2021
Teden vzgoje

Ob Tednu vzgoje smo v letu 2021 govorili o svetovnem vzgojnem zavezništvu, kako je poleg izobraževanja in vzgoje za humanizem ter obče človeške vrednote, pomemben tudi duhovni vidik. Spregovorili so p. dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov, Marko Wailguny iz Zavoda sv. Stanislava, tajnik Komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci in koordinator Tedna vzgoje, Matevž Vidmar, podpredsednik Društva katoliških pedagogov Slovenije, direktor Rahelinega vrtca – hiše otrok Montessori ter koordinator Tedna vzgoje in Nuša Pohlin Schwarzbartl, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja. 

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Sol in luč

VEČ ...|7. 9. 2021
Božo Rustja: Zgodbe kažejo novo pot.

Božo Rustja je v intervjuju, ki je tudi objavljen v knjigi, povedal pomenljiv stavek: »Pripovedujem zgodbe, da bi pomagal ljudem živeti.« Knjiga “Zgodbe kažejo novo pot”, Boža Rustje, je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov je prebral Marjan Bunič.

Božo Rustja: Zgodbe kažejo novo pot.

Božo Rustja je v intervjuju, ki je tudi objavljen v knjigi, povedal pomenljiv stavek: »Pripovedujem zgodbe, da bi pomagal ljudem živeti.« Knjiga “Zgodbe kažejo novo pot”, Boža Rustje, je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov je prebral Marjan Bunič.

odnosivzgoja

Sol in luč

Božo Rustja: Zgodbe kažejo novo pot.

Božo Rustja je v intervjuju, ki je tudi objavljen v knjigi, povedal pomenljiv stavek: »Pripovedujem zgodbe, da bi pomagal ljudem živeti.« Knjiga “Zgodbe kažejo novo pot”, Boža Rustje, je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov je prebral Marjan Bunič.

VEČ ...|7. 9. 2021
Božo Rustja: Zgodbe kažejo novo pot.

Božo Rustja je v intervjuju, ki je tudi objavljen v knjigi, povedal pomenljiv stavek: »Pripovedujem zgodbe, da bi pomagal ljudem živeti.« Knjiga “Zgodbe kažejo novo pot”, Boža Rustje, je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov je prebral Marjan Bunič.

Tadej Sadar

odnosivzgoja

Via positiva

VEČ ...|2. 9. 2021
Odkrito o karitativnosti in humanitarnosti

Karitativno in humanitarno delo je strokovni študijski program na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, izpopolnjevanje, ki dopolnjuje in nadgrajuje univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, hkrati usmerja v specifično področje delovanja in razmišljanja. Karitativno delo predstavlja smer, ki s svojim teološkim in psihološko antropološkim pogledom omogoča specifično socialno, karitativno dejavnost. Na ravni izpopolnjevanja študenti pridobijo specializirana vedenja in veščine, ki dopolnjujejo njihovo osnovno znanje. Karitativnost ni samo razdeljevanje dobrin, je poznavanje človeka v vsej njegovi polnosti in dostojanstvu. V studiu smo gostili izr. prof. dr. Katarino Lio Kompan Erzar, prof. dr. Tomaža Erzarja in prodekana, doc. dr. Tadeja Steguja. 

Odkrito o karitativnosti in humanitarnosti

Karitativno in humanitarno delo je strokovni študijski program na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, izpopolnjevanje, ki dopolnjuje in nadgrajuje univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, hkrati usmerja v specifično področje delovanja in razmišljanja. Karitativno delo predstavlja smer, ki s svojim teološkim in psihološko antropološkim pogledom omogoča specifično socialno, karitativno dejavnost. Na ravni izpopolnjevanja študenti pridobijo specializirana vedenja in veščine, ki dopolnjujejo njihovo osnovno znanje. Karitativnost ni samo razdeljevanje dobrin, je poznavanje človeka v vsej njegovi polnosti in dostojanstvu. V studiu smo gostili izr. prof. dr. Katarino Lio Kompan Erzar, prof. dr. Tomaža Erzarja in prodekana, doc. dr. Tadeja Steguja. 

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipogovorsvetovanje

Via positiva

Odkrito o karitativnosti in humanitarnosti

Karitativno in humanitarno delo je strokovni študijski program na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, izpopolnjevanje, ki dopolnjuje in nadgrajuje univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, hkrati usmerja v specifično področje delovanja in razmišljanja. Karitativno delo predstavlja smer, ki s svojim teološkim in psihološko antropološkim pogledom omogoča specifično socialno, karitativno dejavnost. Na ravni izpopolnjevanja študenti pridobijo specializirana vedenja in veščine, ki dopolnjujejo njihovo osnovno znanje. Karitativnost ni samo razdeljevanje dobrin, je poznavanje človeka v vsej njegovi polnosti in dostojanstvu. V studiu smo gostili izr. prof. dr. Katarino Lio Kompan Erzar, prof. dr. Tomaža Erzarja in prodekana, doc. dr. Tadeja Steguja. 

VEČ ...|2. 9. 2021
Odkrito o karitativnosti in humanitarnosti

Karitativno in humanitarno delo je strokovni študijski program na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, izpopolnjevanje, ki dopolnjuje in nadgrajuje univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, hkrati usmerja v specifično področje delovanja in razmišljanja. Karitativno delo predstavlja smer, ki s svojim teološkim in psihološko antropološkim pogledom omogoča specifično socialno, karitativno dejavnost. Na ravni izpopolnjevanja študenti pridobijo specializirana vedenja in veščine, ki dopolnjujejo njihovo osnovno znanje. Karitativnost ni samo razdeljevanje dobrin, je poznavanje človeka v vsej njegovi polnosti in dostojanstvu. V studiu smo gostili izr. prof. dr. Katarino Lio Kompan Erzar, prof. dr. Tomaža Erzarja in prodekana, doc. dr. Tadeja Steguja. 

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipogovorsvetovanje

Sol in luč

VEČ ...|31. 8. 2021
Mali učbenik preživetja ...

… ki je takojšnja pomoč pri obremenitvah, travmah in podobnih težavah« smo predstavili v oddaji Sol in luč. Terapevtka, dr. Claudia Croos Müller je razvila posebno metodo, ki je preprosta, pa vendar učinkovita. 

Mali učbenik preživetja ...

… ki je takojšnja pomoč pri obremenitvah, travmah in podobnih težavah« smo predstavili v oddaji Sol in luč. Terapevtka, dr. Claudia Croos Müller je razvila posebno metodo, ki je preprosta, pa vendar učinkovita. 

družbaodnosivzgojazdravstvo

Sol in luč

Mali učbenik preživetja ...

… ki je takojšnja pomoč pri obremenitvah, travmah in podobnih težavah« smo predstavili v oddaji Sol in luč. Terapevtka, dr. Claudia Croos Müller je razvila posebno metodo, ki je preprosta, pa vendar učinkovita. 

VEČ ...|31. 8. 2021
Mali učbenik preživetja ...

… ki je takojšnja pomoč pri obremenitvah, travmah in podobnih težavah« smo predstavili v oddaji Sol in luč. Terapevtka, dr. Claudia Croos Müller je razvila posebno metodo, ki je preprosta, pa vendar učinkovita. 

Tadej Sadar

družbaodnosivzgojazdravstvo

Kultura odnosov

VEČ ...|31. 8. 2021
Silva Matos - stres ob spremembah

Peti torek v mesecu je prinesel oddajo Kultura odnosov ter z njo psihologinjo in psihoterapevtko Silvo Matos. Tokrat o stresih ob spremembah v našem življenju, o raznoraznih odhajanjih pa tudi o tem, kako postavljati mejo ljudem, ki se prilepijo na nas.

Silva Matos - stres ob spremembah

Peti torek v mesecu je prinesel oddajo Kultura odnosov ter z njo psihologinjo in psihoterapevtko Silvo Matos. Tokrat o stresih ob spremembah v našem življenju, o raznoraznih odhajanjih pa tudi o tem, kako postavljati mejo ljudem, ki se prilepijo na nas.

odnosidružba

Kultura odnosov

Silva Matos - stres ob spremembah

Peti torek v mesecu je prinesel oddajo Kultura odnosov ter z njo psihologinjo in psihoterapevtko Silvo Matos. Tokrat o stresih ob spremembah v našem življenju, o raznoraznih odhajanjih pa tudi o tem, kako postavljati mejo ljudem, ki se prilepijo na nas.

VEČ ...|31. 8. 2021
Silva Matos - stres ob spremembah

Peti torek v mesecu je prinesel oddajo Kultura odnosov ter z njo psihologinjo in psihoterapevtko Silvo Matos. Tokrat o stresih ob spremembah v našem življenju, o raznoraznih odhajanjih pa tudi o tem, kako postavljati mejo ljudem, ki se prilepijo na nas.

Radio Ognjišče

odnosidružba

Radijska kateheza

VEČ ...|28. 8. 2021
Oddih ali hlastanje za doživetji?

Ob koncu tako imenovanih počitniških mesecev smo se v radijski katehezi s Slavkom Rebcem pogovarjali o človekovem oddihu. Sveti Avguštin nakaže skoraj idealen počitek za človeka. Bog ga zapoveduje na sedmi dan. Ljudje včasih oddih spremenimo v hlastanje za novimi doživetji. Koliko in kako se v času oddiha posvetiti odnosu z Bogom? Odgovore je poiskal med drugim tudi v Katekizmu katoliške Cerkve.

Oddih ali hlastanje za doživetji?

Ob koncu tako imenovanih počitniških mesecev smo se v radijski katehezi s Slavkom Rebcem pogovarjali o človekovem oddihu. Sveti Avguštin nakaže skoraj idealen počitek za človeka. Bog ga zapoveduje na sedmi dan. Ljudje včasih oddih spremenimo v hlastanje za novimi doživetji. Koliko in kako se v času oddiha posvetiti odnosu z Bogom? Odgovore je poiskal med drugim tudi v Katekizmu katoliške Cerkve.

duhovnostodnosi

Radijska kateheza

Oddih ali hlastanje za doživetji?

Ob koncu tako imenovanih počitniških mesecev smo se v radijski katehezi s Slavkom Rebcem pogovarjali o človekovem oddihu. Sveti Avguštin nakaže skoraj idealen počitek za človeka. Bog ga zapoveduje na sedmi dan. Ljudje včasih oddih spremenimo v hlastanje za novimi doživetji. Koliko in kako se v času oddiha posvetiti odnosu z Bogom? Odgovore je poiskal med drugim tudi v Katekizmu katoliške Cerkve.

VEČ ...|28. 8. 2021
Oddih ali hlastanje za doživetji?

Ob koncu tako imenovanih počitniških mesecev smo se v radijski katehezi s Slavkom Rebcem pogovarjali o človekovem oddihu. Sveti Avguštin nakaže skoraj idealen počitek za človeka. Bog ga zapoveduje na sedmi dan. Ljudje včasih oddih spremenimo v hlastanje za novimi doživetji. Koliko in kako se v času oddiha posvetiti odnosu z Bogom? Odgovore je poiskal med drugim tudi v Katekizmu katoliške Cerkve.

Silvestra SadarSlavko Rebec

duhovnostodnosi

Mladoskop

VEČ ...|27. 8. 2021
Kaja Bukovec in Marko Javeršek

Za grafično podobo pri Katoliški mladini že dlje časa skrbita in jo razvijata Kaja Bukovec in Marko Javeršek, ki sta po študiju dve leti svoje znanje izpopolnjevala na Portugalskem. Opisala sta idejno zasnovo zunanje vizualne podobe Stične mladih 2021.   

Kaja Bukovec in Marko Javeršek

Za grafično podobo pri Katoliški mladini že dlje časa skrbita in jo razvijata Kaja Bukovec in Marko Javeršek, ki sta po študiju dve leti svoje znanje izpopolnjevala na Portugalskem. Opisala sta idejno zasnovo zunanje vizualne podobe Stične mladih 2021.   

mladidružbaduhovnostodnosipogovor

Mladoskop

Kaja Bukovec in Marko Javeršek

Za grafično podobo pri Katoliški mladini že dlje časa skrbita in jo razvijata Kaja Bukovec in Marko Javeršek, ki sta po študiju dve leti svoje znanje izpopolnjevala na Portugalskem. Opisala sta idejno zasnovo zunanje vizualne podobe Stične mladih 2021.   

VEČ ...|27. 8. 2021
Kaja Bukovec in Marko Javeršek

Za grafično podobo pri Katoliški mladini že dlje časa skrbita in jo razvijata Kaja Bukovec in Marko Javeršek, ki sta po študiju dve leti svoje znanje izpopolnjevala na Portugalskem. Opisala sta idejno zasnovo zunanje vizualne podobe Stične mladih 2021.   

Nataša Ličen

mladidružbaduhovnostodnosipogovor

Via positiva

VEČ ...|26. 8. 2021
Moč moškega žalovanja

V življenju se srečujemo s številnimi izgubami. Pogosto je še težje zaradi stereotipov. Mednje sodi nekakšna pregovorna trdnost in neomajnost moških, ki v preizkušnjah ne kažejo ranljivosti. Vendar je to zmotno in za moške škodljivo. O moškem žalovanju smo govorili s predstavnikoma Slovenskega društva Hospic, Edinom Durakovičem, vodjo programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov, Miralemom Zecem, zunanjim sodelavcem in vodjo prostovoljcev pri Ombočni enoti Ljubljana ter Matejem Delakordo, soustanoviteljem platforme oziroma projekta Moške skupine

Moč moškega žalovanja

V življenju se srečujemo s številnimi izgubami. Pogosto je še težje zaradi stereotipov. Mednje sodi nekakšna pregovorna trdnost in neomajnost moških, ki v preizkušnjah ne kažejo ranljivosti. Vendar je to zmotno in za moške škodljivo. O moškem žalovanju smo govorili s predstavnikoma Slovenskega društva Hospic, Edinom Durakovičem, vodjo programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov, Miralemom Zecem, zunanjim sodelavcem in vodjo prostovoljcev pri Ombočni enoti Ljubljana ter Matejem Delakordo, soustanoviteljem platforme oziroma projekta Moške skupine

družbapogovorodnosisvetovanjeizobraževanje

Via positiva

Moč moškega žalovanja

V življenju se srečujemo s številnimi izgubami. Pogosto je še težje zaradi stereotipov. Mednje sodi nekakšna pregovorna trdnost in neomajnost moških, ki v preizkušnjah ne kažejo ranljivosti. Vendar je to zmotno in za moške škodljivo. O moškem žalovanju smo govorili s predstavnikoma Slovenskega društva Hospic, Edinom Durakovičem, vodjo programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov, Miralemom Zecem, zunanjim sodelavcem in vodjo prostovoljcev pri Ombočni enoti Ljubljana ter Matejem Delakordo, soustanoviteljem platforme oziroma projekta Moške skupine

VEČ ...|26. 8. 2021
Moč moškega žalovanja

V življenju se srečujemo s številnimi izgubami. Pogosto je še težje zaradi stereotipov. Mednje sodi nekakšna pregovorna trdnost in neomajnost moških, ki v preizkušnjah ne kažejo ranljivosti. Vendar je to zmotno in za moške škodljivo. O moškem žalovanju smo govorili s predstavnikoma Slovenskega društva Hospic, Edinom Durakovičem, vodjo programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov, Miralemom Zecem, zunanjim sodelavcem in vodjo prostovoljcev pri Ombočni enoti Ljubljana ter Matejem Delakordo, soustanoviteljem platforme oziroma projekta Moške skupine

Nataša Ličen

družbapogovorodnosisvetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|26. 8. 2021
Bonton - kultura vedenja

V Svetovalnici je bila z nami strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

Bonton - kultura vedenja

V Svetovalnici je bila z nami strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

svetovanjekulturadružbaodnosi

Svetovalnica

Bonton - kultura vedenja

V Svetovalnici je bila z nami strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

VEČ ...|26. 8. 2021
Bonton - kultura vedenja

V Svetovalnici je bila z nami strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

Marjan Bunič

svetovanjekulturadružbaodnosi

Sol in luč

VEČ ...|24. 8. 2021
Elizabeth Lukas: Pandemija in duševnost - Poti do krepitve duševne odpornosti.

“Skrajna stiska izkristalizira jedro človeškosti. Krize praviloma odkrijejo tisto, kar že dolgo ni bilo v redu.” Misli sta iz knjige z naslovom Pandemija in duševnost avtorjev Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki je izšla v sodelovanju Založbe Novi svet in Inštituta Antona Trstenjaka.

Elizabeth Lukas: Pandemija in duševnost - Poti do krepitve duševne odpornosti.

“Skrajna stiska izkristalizira jedro človeškosti. Krize praviloma odkrijejo tisto, kar že dolgo ni bilo v redu.” Misli sta iz knjige z naslovom Pandemija in duševnost avtorjev Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki je izšla v sodelovanju Založbe Novi svet in Inštituta Antona Trstenjaka.

družbakoronavirusodnosisvetovanje

Sol in luč

Elizabeth Lukas: Pandemija in duševnost - Poti do krepitve duševne odpornosti.

“Skrajna stiska izkristalizira jedro človeškosti. Krize praviloma odkrijejo tisto, kar že dolgo ni bilo v redu.” Misli sta iz knjige z naslovom Pandemija in duševnost avtorjev Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki je izšla v sodelovanju Založbe Novi svet in Inštituta Antona Trstenjaka.

VEČ ...|24. 8. 2021
Elizabeth Lukas: Pandemija in duševnost - Poti do krepitve duševne odpornosti.

“Skrajna stiska izkristalizira jedro človeškosti. Krize praviloma odkrijejo tisto, kar že dolgo ni bilo v redu.” Misli sta iz knjige z naslovom Pandemija in duševnost avtorjev Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki je izšla v sodelovanju Založbe Novi svet in Inštituta Antona Trstenjaka.

Tadej Sadar

družbakoronavirusodnosisvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|19. 8. 2021
Rokovnik, vsakodnevni spremljevalec na duhovni poti

Pri Katoliški mladini so v letu 2021 izdali že tretji Rokovnik po vrsti, ki lahko služi kot spremljevalec na duhovni poti in pri osebni rasti v življunju v veri in po veri. Magdalena Rode, ki je bila naša sogovornica, je ena od avtoric, ob njej še Monika Lah in Urša Šega. Rokovnik, ki letos nosi naslov Credo, pomaga, da ob njem skozi vse leto odkrivamo pomen besed, ki jih izrekamo v veroizpovedi, da bolje spoznamo, kaj verujemo in da tako lahko vedno bolj vero tudi živimo v svojem vsakdanu. Crede! Veruj! In dan ti bo predokus nebeškega kraljestva.

 

Rokovnik, vsakodnevni spremljevalec na duhovni poti

Pri Katoliški mladini so v letu 2021 izdali že tretji Rokovnik po vrsti, ki lahko služi kot spremljevalec na duhovni poti in pri osebni rasti v življunju v veri in po veri. Magdalena Rode, ki je bila naša sogovornica, je ena od avtoric, ob njej še Monika Lah in Urša Šega. Rokovnik, ki letos nosi naslov Credo, pomaga, da ob njem skozi vse leto odkrivamo pomen besed, ki jih izrekamo v veroizpovedi, da bolje spoznamo, kaj verujemo in da tako lahko vedno bolj vero tudi živimo v svojem vsakdanu. Crede! Veruj! In dan ti bo predokus nebeškega kraljestva.

 

mladiodnosipogovorduhovnost

Ni meje za dobre ideje

Rokovnik, vsakodnevni spremljevalec na duhovni poti

Pri Katoliški mladini so v letu 2021 izdali že tretji Rokovnik po vrsti, ki lahko služi kot spremljevalec na duhovni poti in pri osebni rasti v življunju v veri in po veri. Magdalena Rode, ki je bila naša sogovornica, je ena od avtoric, ob njej še Monika Lah in Urša Šega. Rokovnik, ki letos nosi naslov Credo, pomaga, da ob njem skozi vse leto odkrivamo pomen besed, ki jih izrekamo v veroizpovedi, da bolje spoznamo, kaj verujemo in da tako lahko vedno bolj vero tudi živimo v svojem vsakdanu. Crede! Veruj! In dan ti bo predokus nebeškega kraljestva.

 

VEČ ...|19. 8. 2021
Rokovnik, vsakodnevni spremljevalec na duhovni poti

Pri Katoliški mladini so v letu 2021 izdali že tretji Rokovnik po vrsti, ki lahko služi kot spremljevalec na duhovni poti in pri osebni rasti v življunju v veri in po veri. Magdalena Rode, ki je bila naša sogovornica, je ena od avtoric, ob njej še Monika Lah in Urša Šega. Rokovnik, ki letos nosi naslov Credo, pomaga, da ob njem skozi vse leto odkrivamo pomen besed, ki jih izrekamo v veroizpovedi, da bolje spoznamo, kaj verujemo in da tako lahko vedno bolj vero tudi živimo v svojem vsakdanu. Crede! Veruj! In dan ti bo predokus nebeškega kraljestva.

 

Nataša Ličen

mladiodnosipogovorduhovnost

Sol in luč

VEČ ...|17. 8. 2021
dr. Anton Trstenjak: Človek v ravnotežju.

“Upor proti lastnemu življenju je eden izmed temeljnih vzrokov zakaj mnogi ljudje niso srečni.”

Stavek je iz knjige dr. Antona Trstenjaka, ki je veljal za enega najpomembnejših soustvarjalcev evropske humanistične misli 20. stoletja, z naslovom Človek v ravnotežju.

dr. Anton Trstenjak: Človek v ravnotežju.

“Upor proti lastnemu življenju je eden izmed temeljnih vzrokov zakaj mnogi ljudje niso srečni.”

Stavek je iz knjige dr. Antona Trstenjaka, ki je veljal za enega najpomembnejših soustvarjalcev evropske humanistične misli 20. stoletja, z naslovom Človek v ravnotežju.

duhovnostodnosisvetovanje

Sol in luč

dr. Anton Trstenjak: Človek v ravnotežju.

“Upor proti lastnemu življenju je eden izmed temeljnih vzrokov zakaj mnogi ljudje niso srečni.”

Stavek je iz knjige dr. Antona Trstenjaka, ki je veljal za enega najpomembnejših soustvarjalcev evropske humanistične misli 20. stoletja, z naslovom Človek v ravnotežju.

VEČ ...|17. 8. 2021
dr. Anton Trstenjak: Človek v ravnotežju.

“Upor proti lastnemu življenju je eden izmed temeljnih vzrokov zakaj mnogi ljudje niso srečni.”

Stavek je iz knjige dr. Antona Trstenjaka, ki je veljal za enega najpomembnejših soustvarjalcev evropske humanistične misli 20. stoletja, z naslovom Človek v ravnotežju.

Tadej Sadar

duhovnostodnosisvetovanje

Za življenje

VEČ ...|14. 8. 2021
Počitek potrebujemo vsak dan, ne samo enkrat na leto

Sredi avgusta smo še vedno v počitniškem času, pa vendarle že lahko štejemo dneve do novega šolskega in katehetskega leta. Kako v dopustniškem času posejati kakovostna semena, da bomo v prihodnjih mesecih lahko želi dobre sadove in uživali darove? Alenka Rebula vliva vero vase in zaupanje v to, kar smo. V vsakem je velika moč in lahko črpamo iz nje tudi ob spremembah, da zmoremo biti v trenutku ter sprejeti tudi novo.   

Počitek potrebujemo vsak dan, ne samo enkrat na leto

Sredi avgusta smo še vedno v počitniškem času, pa vendarle že lahko štejemo dneve do novega šolskega in katehetskega leta. Kako v dopustniškem času posejati kakovostna semena, da bomo v prihodnjih mesecih lahko želi dobre sadove in uživali darove? Alenka Rebula vliva vero vase in zaupanje v to, kar smo. V vsakem je velika moč in lahko črpamo iz nje tudi ob spremembah, da zmoremo biti v trenutku ter sprejeti tudi novo.   

vzgojadružbapogovorodnosi

Za življenje

Počitek potrebujemo vsak dan, ne samo enkrat na leto

Sredi avgusta smo še vedno v počitniškem času, pa vendarle že lahko štejemo dneve do novega šolskega in katehetskega leta. Kako v dopustniškem času posejati kakovostna semena, da bomo v prihodnjih mesecih lahko želi dobre sadove in uživali darove? Alenka Rebula vliva vero vase in zaupanje v to, kar smo. V vsakem je velika moč in lahko črpamo iz nje tudi ob spremembah, da zmoremo biti v trenutku ter sprejeti tudi novo.   

VEČ ...|14. 8. 2021
Počitek potrebujemo vsak dan, ne samo enkrat na leto

Sredi avgusta smo še vedno v počitniškem času, pa vendarle že lahko štejemo dneve do novega šolskega in katehetskega leta. Kako v dopustniškem času posejati kakovostna semena, da bomo v prihodnjih mesecih lahko želi dobre sadove in uživali darove? Alenka Rebula vliva vero vase in zaupanje v to, kar smo. V vsakem je velika moč in lahko črpamo iz nje tudi ob spremembah, da zmoremo biti v trenutku ter sprejeti tudi novo.   

Nataša Ličen

vzgojadružbapogovorodnosi

Sol in luč

VEČ ...|10. 8. 2021
Gregor Čušin: Moj mali besednjak od Ž do A

»Skoraj ni poroke, da ne bi sveti Pavel zažgolel svojo hvalnico ljubezni. Apostolu delamo krivico, če iz nje naredimo romantično komedijo.« Stavek je le ena mnogih misli Gregorja Čušina iz njegove knjige »Moj mali besednjak od Ž do A«, iz katere smo slišali tri razmišljanja; O duhovnikih, o škofu in o Ljubezni.

Gregor Čušin: Moj mali besednjak od Ž do A

»Skoraj ni poroke, da ne bi sveti Pavel zažgolel svojo hvalnico ljubezni. Apostolu delamo krivico, če iz nje naredimo romantično komedijo.« Stavek je le ena mnogih misli Gregorja Čušina iz njegove knjige »Moj mali besednjak od Ž do A«, iz katere smo slišali tri razmišljanja; O duhovnikih, o škofu in o Ljubezni.

duhovnostodnosi

Sol in luč

Gregor Čušin: Moj mali besednjak od Ž do A

»Skoraj ni poroke, da ne bi sveti Pavel zažgolel svojo hvalnico ljubezni. Apostolu delamo krivico, če iz nje naredimo romantično komedijo.« Stavek je le ena mnogih misli Gregorja Čušina iz njegove knjige »Moj mali besednjak od Ž do A«, iz katere smo slišali tri razmišljanja; O duhovnikih, o škofu in o Ljubezni.

VEČ ...|10. 8. 2021
Gregor Čušin: Moj mali besednjak od Ž do A

»Skoraj ni poroke, da ne bi sveti Pavel zažgolel svojo hvalnico ljubezni. Apostolu delamo krivico, če iz nje naredimo romantično komedijo.« Stavek je le ena mnogih misli Gregorja Čušina iz njegove knjige »Moj mali besednjak od Ž do A«, iz katere smo slišali tri razmišljanja; O duhovnikih, o škofu in o Ljubezni.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Za življenje

VEČ ...|7. 8. 2021
Narcisoidnost drugič - kako v toksičnem odnosu spregovoriti o bolečini

V oddaji smo se posvetili bolečim odnosom, kjer toksičnost ustvarja vzdušje brez sočutja na eni strani. Nadaljevali smo pogovor o narcisiodnosti, saj je več pisem poslušalcev kazalo na zanimanje za to temo in predvsem je v njih čutiti iskanje pomoči, izhoda iz peklenskih razmer. Z nami je bil klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik.

Narcisoidnost drugič - kako v toksičnem odnosu spregovoriti o bolečini

V oddaji smo se posvetili bolečim odnosom, kjer toksičnost ustvarja vzdušje brez sočutja na eni strani. Nadaljevali smo pogovor o narcisiodnosti, saj je več pisem poslušalcev kazalo na zanimanje za to temo in predvsem je v njih čutiti iskanje pomoči, izhoda iz peklenskih razmer. Z nami je bil klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik.

odnosinarcisoidnostpsihologijavzgojaduhovnostempatija

Za življenje

Narcisoidnost drugič - kako v toksičnem odnosu spregovoriti o bolečini

V oddaji smo se posvetili bolečim odnosom, kjer toksičnost ustvarja vzdušje brez sočutja na eni strani. Nadaljevali smo pogovor o narcisiodnosti, saj je več pisem poslušalcev kazalo na zanimanje za to temo in predvsem je v njih čutiti iskanje pomoči, izhoda iz peklenskih razmer. Z nami je bil klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik.

VEČ ...|7. 8. 2021
Narcisoidnost drugič - kako v toksičnem odnosu spregovoriti o bolečini

V oddaji smo se posvetili bolečim odnosom, kjer toksičnost ustvarja vzdušje brez sočutja na eni strani. Nadaljevali smo pogovor o narcisiodnosti, saj je več pisem poslušalcev kazalo na zanimanje za to temo in predvsem je v njih čutiti iskanje pomoči, izhoda iz peklenskih razmer. Z nami je bil klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik.

Radio Ognjišče

odnosinarcisoidnostpsihologijavzgojaduhovnostempatija

Via positiva

VEČ ...|5. 8. 2021
Sredstvo proti demenci je lahko tudi učenje osnov programiranja

Prof. dr. Iztok Fajfar na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani poučuje programiranje. Zavzema se za uvedbo pouka osnov programiranja v osnovnih šolah. Deluje tudi pri Modri akademiji. Morda to zavede, da je nerazumno zazrt v digitalni svet, ravno nasprotno, dr. Fajfar bi rad, da računalnik razumemo kot orodje in se znebimo abstraktnega strahu. Programiranje je jezik, s katerim računalniku povemo, kaj želimo od njega. S programiranjem lahko učinkovito treniramo možgane. Najboljše učenje je skozi igro.  

Sredstvo proti demenci je lahko tudi učenje osnov programiranja

Prof. dr. Iztok Fajfar na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani poučuje programiranje. Zavzema se za uvedbo pouka osnov programiranja v osnovnih šolah. Deluje tudi pri Modri akademiji. Morda to zavede, da je nerazumno zazrt v digitalni svet, ravno nasprotno, dr. Fajfar bi rad, da računalnik razumemo kot orodje in se znebimo abstraktnega strahu. Programiranje je jezik, s katerim računalniku povemo, kaj želimo od njega. S programiranjem lahko učinkovito treniramo možgane. Najboljše učenje je skozi igro.  

družbasvetovanjepogovorodnosimladiizobraževanje

Via positiva

Sredstvo proti demenci je lahko tudi učenje osnov programiranja

Prof. dr. Iztok Fajfar na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani poučuje programiranje. Zavzema se za uvedbo pouka osnov programiranja v osnovnih šolah. Deluje tudi pri Modri akademiji. Morda to zavede, da je nerazumno zazrt v digitalni svet, ravno nasprotno, dr. Fajfar bi rad, da računalnik razumemo kot orodje in se znebimo abstraktnega strahu. Programiranje je jezik, s katerim računalniku povemo, kaj želimo od njega. S programiranjem lahko učinkovito treniramo možgane. Najboljše učenje je skozi igro.  

VEČ ...|5. 8. 2021
Sredstvo proti demenci je lahko tudi učenje osnov programiranja

Prof. dr. Iztok Fajfar na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani poučuje programiranje. Zavzema se za uvedbo pouka osnov programiranja v osnovnih šolah. Deluje tudi pri Modri akademiji. Morda to zavede, da je nerazumno zazrt v digitalni svet, ravno nasprotno, dr. Fajfar bi rad, da računalnik razumemo kot orodje in se znebimo abstraktnega strahu. Programiranje je jezik, s katerim računalniku povemo, kaj želimo od njega. S programiranjem lahko učinkovito treniramo možgane. Najboljše učenje je skozi igro.  

Nataša Ličen

družbasvetovanjepogovorodnosimladiizobraževanje

Sol in luč

VEČ ...|3. 8. 2021
P. Anselm Grün: Ne zamudi svojega življenja

V zadnjih desetletjih veliko govorimo o samouresničenju, o iskanju samih sebe in o smislu življenja. Pred nami je nekaj odlomkov iz knjižice p. Anselma Grüna, ki prinaša zgoščeno in temeljno spoznanje, da smo vsi do neke mere sebični in samovšečni in da s tem ni nič narobe, če vse te vzgibe pravilno usmerjamo. Kako prepoznati sodobne pasti in kakšna je pot do sebe, z odlomki iz knjige Anselma Grüna z naslovom »Ne zamudi svojega življenja.«

P. Anselm Grün: Ne zamudi svojega življenja

V zadnjih desetletjih veliko govorimo o samouresničenju, o iskanju samih sebe in o smislu življenja. Pred nami je nekaj odlomkov iz knjižice p. Anselma Grüna, ki prinaša zgoščeno in temeljno spoznanje, da smo vsi do neke mere sebični in samovšečni in da s tem ni nič narobe, če vse te vzgibe pravilno usmerjamo. Kako prepoznati sodobne pasti in kakšna je pot do sebe, z odlomki iz knjige Anselma Grüna z naslovom »Ne zamudi svojega življenja.«

družbaodnosisvetovanje

Sol in luč

P. Anselm Grün: Ne zamudi svojega življenja

V zadnjih desetletjih veliko govorimo o samouresničenju, o iskanju samih sebe in o smislu življenja. Pred nami je nekaj odlomkov iz knjižice p. Anselma Grüna, ki prinaša zgoščeno in temeljno spoznanje, da smo vsi do neke mere sebični in samovšečni in da s tem ni nič narobe, če vse te vzgibe pravilno usmerjamo. Kako prepoznati sodobne pasti in kakšna je pot do sebe, z odlomki iz knjige Anselma Grüna z naslovom »Ne zamudi svojega življenja.«

VEČ ...|3. 8. 2021
P. Anselm Grün: Ne zamudi svojega življenja

V zadnjih desetletjih veliko govorimo o samouresničenju, o iskanju samih sebe in o smislu življenja. Pred nami je nekaj odlomkov iz knjižice p. Anselma Grüna, ki prinaša zgoščeno in temeljno spoznanje, da smo vsi do neke mere sebični in samovšečni in da s tem ni nič narobe, če vse te vzgibe pravilno usmerjamo. Kako prepoznati sodobne pasti in kakšna je pot do sebe, z odlomki iz knjige Anselma Grüna z naslovom »Ne zamudi svojega življenja.«

Tadej Sadar

družbaodnosisvetovanje

Družinska kateheza

VEČ ...|3. 8. 2021
Pot družinskega življenja

Pot zakonskega življenja je tudi pot svetosti, poudarja papež. Ta misel nas spremlja v pripravi na Svetovno srečanje družin, ki bo junija prihodnje leto. Kako vztrajati na tej poti tudi takrat, ko pridejo trenutki preizkušenj, sta za naš radio pričevala Sara in Bojan Doljak iz Logatca. V Družinski katehezi jima bomo zaradi njune odmevne zgodbe znova prisluhnili na prvi avgustovski torek. Vabljeni k poslušanju!

Pot družinskega življenja

Pot zakonskega življenja je tudi pot svetosti, poudarja papež. Ta misel nas spremlja v pripravi na Svetovno srečanje družin, ki bo junija prihodnje leto. Kako vztrajati na tej poti tudi takrat, ko pridejo trenutki preizkušenj, sta za naš radio pričevala Sara in Bojan Doljak iz Logatca. V Družinski katehezi jima bomo zaradi njune odmevne zgodbe znova prisluhnili na prvi avgustovski torek. Vabljeni k poslušanju!

odnosidružinaduhovnost

Družinska kateheza

Pot družinskega življenja

Pot zakonskega življenja je tudi pot svetosti, poudarja papež. Ta misel nas spremlja v pripravi na Svetovno srečanje družin, ki bo junija prihodnje leto. Kako vztrajati na tej poti tudi takrat, ko pridejo trenutki preizkušenj, sta za naš radio pričevala Sara in Bojan Doljak iz Logatca. V Družinski katehezi jima bomo zaradi njune odmevne zgodbe znova prisluhnili na prvi avgustovski torek. Vabljeni k poslušanju!

VEČ ...|3. 8. 2021
Pot družinskega življenja

Pot zakonskega življenja je tudi pot svetosti, poudarja papež. Ta misel nas spremlja v pripravi na Svetovno srečanje družin, ki bo junija prihodnje leto. Kako vztrajati na tej poti tudi takrat, ko pridejo trenutki preizkušenj, sta za naš radio pričevala Sara in Bojan Doljak iz Logatca. V Družinski katehezi jima bomo zaradi njune odmevne zgodbe znova prisluhnili na prvi avgustovski torek. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec

odnosidružinaduhovnost

Za življenje

VEČ ...|31. 7. 2021
Toni Mrvič: Pohvale so krepčilo odnosov.

Toni Mrvič je terapevt, širše pa v zadnjih letih poznan po knjižni uspešnici, ki jo je napisal v soavtorstvu z Markom Juhantom, Iskreno o moških. V oddaji Za življenje bomo z njim govorili, zakaj smo ženske in moški včasih kot dva oddaljena planeta, kako se približati drug drugemu, kako preprečiti prekinitev odnosa in kako ga lahko poglobimo ter ustvarimo dolgotrajno vezo, v zadovoljstvo in izpolnitev obeh? 

Toni Mrvič: Pohvale so krepčilo odnosov.

Toni Mrvič je terapevt, širše pa v zadnjih letih poznan po knjižni uspešnici, ki jo je napisal v soavtorstvu z Markom Juhantom, Iskreno o moških. V oddaji Za življenje bomo z njim govorili, zakaj smo ženske in moški včasih kot dva oddaljena planeta, kako se približati drug drugemu, kako preprečiti prekinitev odnosa in kako ga lahko poglobimo ter ustvarimo dolgotrajno vezo, v zadovoljstvo in izpolnitev obeh? 

vzgojaduhovnostdružbakulturapogovorodnosisvetovanje

Za življenje

Toni Mrvič: Pohvale so krepčilo odnosov.

Toni Mrvič je terapevt, širše pa v zadnjih letih poznan po knjižni uspešnici, ki jo je napisal v soavtorstvu z Markom Juhantom, Iskreno o moških. V oddaji Za življenje bomo z njim govorili, zakaj smo ženske in moški včasih kot dva oddaljena planeta, kako se približati drug drugemu, kako preprečiti prekinitev odnosa in kako ga lahko poglobimo ter ustvarimo dolgotrajno vezo, v zadovoljstvo in izpolnitev obeh? 

VEČ ...|31. 7. 2021
Toni Mrvič: Pohvale so krepčilo odnosov.

Toni Mrvič je terapevt, širše pa v zadnjih letih poznan po knjižni uspešnici, ki jo je napisal v soavtorstvu z Markom Juhantom, Iskreno o moških. V oddaji Za življenje bomo z njim govorili, zakaj smo ženske in moški včasih kot dva oddaljena planeta, kako se približati drug drugemu, kako preprečiti prekinitev odnosa in kako ga lahko poglobimo ter ustvarimo dolgotrajno vezo, v zadovoljstvo in izpolnitev obeh? 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbakulturapogovorodnosisvetovanje

Mladoskop

VEČ ...|30. 7. 2021
Poletni tabor v Čepovanu in na kratko o koritsih učenja programiranja

V Mladinskem centru Nova Gorica so, s pomočjo sredstev, ki jih sofinancira Evropska Unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v sklopu Programa razvoja podeželja 2014-2020, skupaj še s tremi partnerji in pod strokovnim mentorstvom Študijsko raziskovalnega centra za družino, pilotno izvedli poletni tabor namenjen mladim. Rdeča nit je bila povezovanje, medgeneracijsko sodelovanje in kakovostno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se z Majo Birsa, projektno vodjo pri Mladinskem centru Nova Gorica. V drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj uvodnih misli iz daljšega intervjuja s prof. dr. Iztokom Fajfarjem iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o prednostih zgodnejšega učenja programiranja skozi igro.  

Poletni tabor v Čepovanu in na kratko o koritsih učenja programiranja

V Mladinskem centru Nova Gorica so, s pomočjo sredstev, ki jih sofinancira Evropska Unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v sklopu Programa razvoja podeželja 2014-2020, skupaj še s tremi partnerji in pod strokovnim mentorstvom Študijsko raziskovalnega centra za družino, pilotno izvedli poletni tabor namenjen mladim. Rdeča nit je bila povezovanje, medgeneracijsko sodelovanje in kakovostno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se z Majo Birsa, projektno vodjo pri Mladinskem centru Nova Gorica. V drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj uvodnih misli iz daljšega intervjuja s prof. dr. Iztokom Fajfarjem iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o prednostih zgodnejšega učenja programiranja skozi igro.  

mladidružbaodnosinaravasvetovanjeizobraževanjeotrocivzgoja

Mladoskop

Poletni tabor v Čepovanu in na kratko o koritsih učenja programiranja

V Mladinskem centru Nova Gorica so, s pomočjo sredstev, ki jih sofinancira Evropska Unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v sklopu Programa razvoja podeželja 2014-2020, skupaj še s tremi partnerji in pod strokovnim mentorstvom Študijsko raziskovalnega centra za družino, pilotno izvedli poletni tabor namenjen mladim. Rdeča nit je bila povezovanje, medgeneracijsko sodelovanje in kakovostno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se z Majo Birsa, projektno vodjo pri Mladinskem centru Nova Gorica. V drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj uvodnih misli iz daljšega intervjuja s prof. dr. Iztokom Fajfarjem iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o prednostih zgodnejšega učenja programiranja skozi igro.  

VEČ ...|30. 7. 2021
Poletni tabor v Čepovanu in na kratko o koritsih učenja programiranja

V Mladinskem centru Nova Gorica so, s pomočjo sredstev, ki jih sofinancira Evropska Unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v sklopu Programa razvoja podeželja 2014-2020, skupaj še s tremi partnerji in pod strokovnim mentorstvom Študijsko raziskovalnega centra za družino, pilotno izvedli poletni tabor namenjen mladim. Rdeča nit je bila povezovanje, medgeneracijsko sodelovanje in kakovostno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se z Majo Birsa, projektno vodjo pri Mladinskem centru Nova Gorica. V drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj uvodnih misli iz daljšega intervjuja s prof. dr. Iztokom Fajfarjem iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o prednostih zgodnejšega učenja programiranja skozi igro.  

Nataša Ličen

mladidružbaodnosinaravasvetovanjeizobraževanjeotrocivzgoja

Via positiva

VEČ ...|29. 7. 2021
Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

družbapogovorkoronavirusodnosivzgojaizobraževanje

Via positiva

Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

VEČ ...|29. 7. 2021
Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

Nataša Ličen

družbapogovorkoronavirusodnosivzgojaizobraževanje

Za sožitje

VEČ ...|27. 7. 2021
Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeizobraževanjesvetovanjepogovorodnosivzgoja

Za sožitje

Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

VEČ ...|27. 7. 2021
Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeizobraževanjesvetovanjepogovorodnosivzgoja

Sol in luč

VEČ ...|27. 7. 2021
Matej in Maks Tušak in Maksimiljana Marinšek: Družina in športnik.

V oddaji Sol in luč smo se ob obilici športnih dogodkov odločili za predstavitev knjige z naslovom Družina in športnik, ki je sicer strokovno delo Mateja in Maksa Tušaka in Maksimiljane Marinšek, prinaša pa zelo zanimive misli, podkrepljene z raziskavami, o vplivu športa na naše celostno zdravje, še bolj pa o vplivu družine na vrhunske športnike. Moderni šport je bojno polje polno stresa, pa tudi vzvod za razvoj samozavesti in samopodobe, sredstvo za vadbo odpornosti na stres, za zmanjšanje anksioznosti in depresivnosti, za razvoj delovnih navad in samodiscipline ter vztrajnosti in pripadnosti skupini.«

Matej in Maks Tušak in Maksimiljana Marinšek: Družina in športnik.

V oddaji Sol in luč smo se ob obilici športnih dogodkov odločili za predstavitev knjige z naslovom Družina in športnik, ki je sicer strokovno delo Mateja in Maksa Tušaka in Maksimiljane Marinšek, prinaša pa zelo zanimive misli, podkrepljene z raziskavami, o vplivu športa na naše celostno zdravje, še bolj pa o vplivu družine na vrhunske športnike. Moderni šport je bojno polje polno stresa, pa tudi vzvod za razvoj samozavesti in samopodobe, sredstvo za vadbo odpornosti na stres, za zmanjšanje anksioznosti in depresivnosti, za razvoj delovnih navad in samodiscipline ter vztrajnosti in pripadnosti skupini.«

mladinaravaodnosivzgojašport

Sol in luč

Matej in Maks Tušak in Maksimiljana Marinšek: Družina in športnik.

V oddaji Sol in luč smo se ob obilici športnih dogodkov odločili za predstavitev knjige z naslovom Družina in športnik, ki je sicer strokovno delo Mateja in Maksa Tušaka in Maksimiljane Marinšek, prinaša pa zelo zanimive misli, podkrepljene z raziskavami, o vplivu športa na naše celostno zdravje, še bolj pa o vplivu družine na vrhunske športnike. Moderni šport je bojno polje polno stresa, pa tudi vzvod za razvoj samozavesti in samopodobe, sredstvo za vadbo odpornosti na stres, za zmanjšanje anksioznosti in depresivnosti, za razvoj delovnih navad in samodiscipline ter vztrajnosti in pripadnosti skupini.«

VEČ ...|27. 7. 2021
Matej in Maks Tušak in Maksimiljana Marinšek: Družina in športnik.

V oddaji Sol in luč smo se ob obilici športnih dogodkov odločili za predstavitev knjige z naslovom Družina in športnik, ki je sicer strokovno delo Mateja in Maksa Tušaka in Maksimiljane Marinšek, prinaša pa zelo zanimive misli, podkrepljene z raziskavami, o vplivu športa na naše celostno zdravje, še bolj pa o vplivu družine na vrhunske športnike. Moderni šport je bojno polje polno stresa, pa tudi vzvod za razvoj samozavesti in samopodobe, sredstvo za vadbo odpornosti na stres, za zmanjšanje anksioznosti in depresivnosti, za razvoj delovnih navad in samodiscipline ter vztrajnosti in pripadnosti skupini.«

Tadej Sadar

mladinaravaodnosivzgojašport

Iz Betanije

VEČ ...|23. 7. 2021
Spolne zlorabe

Iz Betanije

Spolne zlorabe
VEČ ...|23. 7. 2021

Via positiva

VEČ ...|22. 7. 2021
Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

družbapogovorizobraževanjesvetovanjeodnosi

Via positiva

Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

VEČ ...|22. 7. 2021
Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

Nataša Ličen

družbapogovorizobraževanjesvetovanjeodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|21. 7. 2021
Ko otroci nočejo na duhovne vaje

Ko otroci nočejo na duhovne vaje

odnosi

Iz Betanije

Ko otroci nočejo na duhovne vaje
VEČ ...|21. 7. 2021
Ko otroci nočejo na duhovne vaje

Mateja Subotičanec

odnosi

Srečanja

VEČ ...|20. 7. 2021
Kakšna bo Evropa v prihodnosti?

V mesecu, ko je Slovenija prevzela predsedovanje svetu EU, smo se v oddaji Srečanja vprašali, kakšno Evropo si želimo, kako lahko vzhodni in zahodni del stare celine bolj sodelujeta in kaj lahko drug drugemu ponudita. Z nami je bil profesor komunikologijo dr. Pal Toth. Govorili smo tudi o vrednotah, ki se v Evropi izgubljajo in o tem, kako najti pravo pot naprej. Objavili pa smo tudi nekaj pričevanj ljudi iz naših sosednjih držav, ki si v luči pobude Skupaj za Evropo prizadevajo za ohranitev oz. vrnitev duše Evropi. 

Kakšna bo Evropa v prihodnosti?

V mesecu, ko je Slovenija prevzela predsedovanje svetu EU, smo se v oddaji Srečanja vprašali, kakšno Evropo si želimo, kako lahko vzhodni in zahodni del stare celine bolj sodelujeta in kaj lahko drug drugemu ponudita. Z nami je bil profesor komunikologijo dr. Pal Toth. Govorili smo tudi o vrednotah, ki se v Evropi izgubljajo in o tem, kako najti pravo pot naprej. Objavili pa smo tudi nekaj pričevanj ljudi iz naših sosednjih držav, ki si v luči pobude Skupaj za Evropo prizadevajo za ohranitev oz. vrnitev duše Evropi. 

družbaodnosipogovor

Srečanja

Kakšna bo Evropa v prihodnosti?

V mesecu, ko je Slovenija prevzela predsedovanje svetu EU, smo se v oddaji Srečanja vprašali, kakšno Evropo si želimo, kako lahko vzhodni in zahodni del stare celine bolj sodelujeta in kaj lahko drug drugemu ponudita. Z nami je bil profesor komunikologijo dr. Pal Toth. Govorili smo tudi o vrednotah, ki se v Evropi izgubljajo in o tem, kako najti pravo pot naprej. Objavili pa smo tudi nekaj pričevanj ljudi iz naših sosednjih držav, ki si v luči pobude Skupaj za Evropo prizadevajo za ohranitev oz. vrnitev duše Evropi. 

VEČ ...|20. 7. 2021
Kakšna bo Evropa v prihodnosti?

V mesecu, ko je Slovenija prevzela predsedovanje svetu EU, smo se v oddaji Srečanja vprašali, kakšno Evropo si želimo, kako lahko vzhodni in zahodni del stare celine bolj sodelujeta in kaj lahko drug drugemu ponudita. Z nami je bil profesor komunikologijo dr. Pal Toth. Govorili smo tudi o vrednotah, ki se v Evropi izgubljajo in o tem, kako najti pravo pot naprej. Objavili pa smo tudi nekaj pričevanj ljudi iz naših sosednjih držav, ki si v luči pobude Skupaj za Evropo prizadevajo za ohranitev oz. vrnitev duše Evropi. 

Marjana Debevec

družbaodnosipogovor

Iz Betanije

VEČ ...|19. 7. 2021
Miha Ruparčič, vzgoja

Miha Ruparčič, vzgoja

odnosi

Iz Betanije

Miha Ruparčič, vzgoja
VEČ ...|19. 7. 2021
Miha Ruparčič, vzgoja

Mateja Subotičanec

odnosi

Iz Betanije

VEČ ...|16. 7. 2021
Miha Ruparčič, vzgoja

Miha Ruparčič, vzgoja

odnosi

Iz Betanije

Miha Ruparčič, vzgoja
VEČ ...|16. 7. 2021
Miha Ruparčič, vzgoja

Mateja Subotičanec

odnosi

Via positiva

VEČ ...|15. 7. 2021
Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

VEČ ...|15. 7. 2021
Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Iz Betanije

VEČ ...|14. 7. 2021
Ocenjevanje

Iz Betanije

Ocenjevanje
VEČ ...|14. 7. 2021

Sol in luč

VEČ ...|13. 7. 2021
Marko Fink: Ponovitev drugega dela izjemnega pogovora z odličnim umetnikom o Domovini.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev drugega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Marko Fink: Ponovitev drugega dela izjemnega pogovora z odličnim umetnikom o Domovini.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev drugega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

družbakulturaglasbaodnosi

Sol in luč

Marko Fink: Ponovitev drugega dela izjemnega pogovora z odličnim umetnikom o Domovini.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev drugega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

VEČ ...|13. 7. 2021
Marko Fink: Ponovitev drugega dela izjemnega pogovora z odličnim umetnikom o Domovini.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev drugega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Tadej Sadar

družbakulturaglasbaodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|12. 7. 2021
Počitnice

Z nami je Miha Ruparčič

Počitnice

Z nami je Miha Ruparčič

odnosi

Iz Betanije

Počitnice

Z nami je Miha Ruparčič

VEČ ...|12. 7. 2021
Počitnice

Z nami je Miha Ruparčič

Mateja Subotičanec

odnosi

Za življenje

VEČ ...|10. 7. 2021
Počitniški nasveti

Specialni pedagog Marko Juhant je odgovarjal na vaša poslušalcev. Pogovarjajmo se in si z izkušnjami pomagajmo pri vzgoji ter spremljanju tistih, ki jih imamo najraje, svojih otrok in mladih. 

Počitniški nasveti

Specialni pedagog Marko Juhant je odgovarjal na vaša poslušalcev. Pogovarjajmo se in si z izkušnjami pomagajmo pri vzgoji ter spremljanju tistih, ki jih imamo najraje, svojih otrok in mladih. 

vzgojadružbaodnosiotroci

Za življenje

Počitniški nasveti

Specialni pedagog Marko Juhant je odgovarjal na vaša poslušalcev. Pogovarjajmo se in si z izkušnjami pomagajmo pri vzgoji ter spremljanju tistih, ki jih imamo najraje, svojih otrok in mladih. 

VEČ ...|10. 7. 2021
Počitniški nasveti

Specialni pedagog Marko Juhant je odgovarjal na vaša poslušalcev. Pogovarjajmo se in si z izkušnjami pomagajmo pri vzgoji ter spremljanju tistih, ki jih imamo najraje, svojih otrok in mladih. 

Nataša Ličen

vzgojadružbaodnosiotroci

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 7. 2021
Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

infodružbainfoizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipolitikavzgoja

Informativni prispevki

Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

VEČ ...|8. 7. 2021
Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

Marjana Debevec

infodružbainfoizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipolitikavzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 7. 2021
Ustanova Anin sklad velike družine povezala na duhovnih vajah

Ustanova Anin sklad, ki povezuje družine z več otroki je s pomočjo bratov kapucinov v Kančevcih pripravila duhovne vaje. Srečanja se je udeležilo 15 družin s kar 60 otroki. Poleg duhovnega odmika je bil čas tudi za druženje in romanje. Ustanova Anin sklad trenutno povezuje 150 družin, od tega jih tretjina prejema redno mesečno podporo, nam je povedala tajnica ustanove sestra Hermina Nemšak.

Ustanova Anin sklad velike družine povezala na duhovnih vajah

Ustanova Anin sklad, ki povezuje družine z več otroki je s pomočjo bratov kapucinov v Kančevcih pripravila duhovne vaje. Srečanja se je udeležilo 15 družin s kar 60 otroki. Poleg duhovnega odmika je bil čas tudi za druženje in romanje. Ustanova Anin sklad trenutno povezuje 150 družin, od tega jih tretjina prejema redno mesečno podporo, nam je povedala tajnica ustanove sestra Hermina Nemšak.

infopogovorduhovnostodnosidružbadružina

Informativni prispevki

Ustanova Anin sklad velike družine povezala na duhovnih vajah

Ustanova Anin sklad, ki povezuje družine z več otroki je s pomočjo bratov kapucinov v Kančevcih pripravila duhovne vaje. Srečanja se je udeležilo 15 družin s kar 60 otroki. Poleg duhovnega odmika je bil čas tudi za druženje in romanje. Ustanova Anin sklad trenutno povezuje 150 družin, od tega jih tretjina prejema redno mesečno podporo, nam je povedala tajnica ustanove sestra Hermina Nemšak.

VEČ ...|7. 7. 2021
Ustanova Anin sklad velike družine povezala na duhovnih vajah

Ustanova Anin sklad, ki povezuje družine z več otroki je s pomočjo bratov kapucinov v Kančevcih pripravila duhovne vaje. Srečanja se je udeležilo 15 družin s kar 60 otroki. Poleg duhovnega odmika je bil čas tudi za druženje in romanje. Ustanova Anin sklad trenutno povezuje 150 družin, od tega jih tretjina prejema redno mesečno podporo, nam je povedala tajnica ustanove sestra Hermina Nemšak.

Alen Salihović

infopogovorduhovnostodnosidružbadružina

Sol in luč

VEČ ...|6. 7. 2021
Marko Fink: Ponovitev prvega dela izjemnega pogovora z umetnikom ob prazniku naše Domovine.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev prvega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Marko Fink: Ponovitev prvega dela izjemnega pogovora z umetnikom ob prazniku naše Domovine.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev prvega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

glasbakulturaodnosi

Sol in luč

Marko Fink: Ponovitev prvega dela izjemnega pogovora z umetnikom ob prazniku naše Domovine.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev prvega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

VEČ ...|6. 7. 2021
Marko Fink: Ponovitev prvega dela izjemnega pogovora z umetnikom ob prazniku naše Domovine.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev prvega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Tadej Sadar

glasbakulturaodnosi

Družinska kateheza

VEČ ...|6. 7. 2021
Vztrajati v ljubezni

Kako usklajevati poklicno kariero in družinsko življenje? Kaj storiti, ko zaradi bolezni doživimo lastno krhkost? Kako v vseh teh okoliščinah ohranjati zakonsko ljubezen? O tem sta v Družinski katehezi pričevala Irma in Franci Koren, z Medžugorja se nam je pridružil duhovnik Rafko Klemenčič.

Vztrajati v ljubezni

Kako usklajevati poklicno kariero in družinsko življenje? Kaj storiti, ko zaradi bolezni doživimo lastno krhkost? Kako v vseh teh okoliščinah ohranjati zakonsko ljubezen? O tem sta v Družinski katehezi pričevala Irma in Franci Koren, z Medžugorja se nam je pridružil duhovnik Rafko Klemenčič.

odnosidružinaduhovnost

Družinska kateheza

Vztrajati v ljubezni

Kako usklajevati poklicno kariero in družinsko življenje? Kaj storiti, ko zaradi bolezni doživimo lastno krhkost? Kako v vseh teh okoliščinah ohranjati zakonsko ljubezen? O tem sta v Družinski katehezi pričevala Irma in Franci Koren, z Medžugorja se nam je pridružil duhovnik Rafko Klemenčič.

VEČ ...|6. 7. 2021
Vztrajati v ljubezni

Kako usklajevati poklicno kariero in družinsko življenje? Kaj storiti, ko zaradi bolezni doživimo lastno krhkost? Kako v vseh teh okoliščinah ohranjati zakonsko ljubezen? O tem sta v Družinski katehezi pričevala Irma in Franci Koren, z Medžugorja se nam je pridružil duhovnik Rafko Klemenčič.

Marjana Debevec

odnosidružinaduhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|15. 10. 2021
Po poteh ljudskih pripovedi

Z imenitnima sogovornicama smo se sprehajali ob bregovih naše najdaljše reke Save, hkrati pa smo potovali tudi skozi stoletja, ko so v bližini naših vasi živela skrivnostna starodavna bitja. Ljudske pripovedi so oživele z Dušico Kunaver, dobre ideje za družinska potepanja pa je iz popotne malhe jemala Irena Mušič Habjan.

Po poteh ljudskih pripovedi

Z imenitnima sogovornicama smo se sprehajali ob bregovih naše najdaljše reke Save, hkrati pa smo potovali tudi skozi stoletja, ko so v bližini naših vasi živela skrivnostna starodavna bitja. Ljudske pripovedi so oživele z Dušico Kunaver, dobre ideje za družinska potepanja pa je iz popotne malhe jemala Irena Mušič Habjan.

Blaž Lesnik

naravadružinaizletipravljiceljudska pripovedkavodnikZgodbe za otroke

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 10. 2021
P. Krizolog iz New Yorka in Milena Javeršek iz Nemčije

O slovenski cerkvi in župniji svetega Cirila na Manhattnu v New Yorku smo župnikom p. Krizologom Cimermanom, pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Nemčije Mileno Javerešek, slišali nekaj poudarkov iz obiska ministrice Helene Jaklitsch v Argentini ter druge aktualne novice.

P. Krizolog iz New Yorka in Milena Javeršek iz Nemčije

O slovenski cerkvi in župniji svetega Cirila na Manhattnu v New Yorku smo župnikom p. Krizologom Cimermanom, pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Nemčije Mileno Javerešek, slišali nekaj poudarkov iz obiska ministrice Helene Jaklitsch v Argentini ter druge aktualne novice.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Komentar tedna

VEČ ...|15. 10. 2021
Protesti pod črto

Čeprav imajo vsi protesti, ki smo jim v Sloveniji priča, skupni imenovalec (izključevalnost in nestrpnost), pa je potrebno vendarle ločiti protivladne proteste od anticovid protestov, ki so zmes iracionalnega uporništva in prepričanja o ploščati zemlji.

Protesti pod črto

Čeprav imajo vsi protesti, ki smo jim v Sloveniji priča, skupni imenovalec (izključevalnost in nestrpnost), pa je potrebno vendarle ločiti protivladne proteste od anticovid protestov, ki so zmes iracionalnega uporništva in prepričanja o ploščati zemlji.

Robert Hlede

komentar

Naš pogled

VEČ ...|12. 10. 2021
Rožnovenski in misijonski oktober

Oktober je mesec, ki nas opomni na molitev in izpraša vest: imate rožni venec pod križem v hiši? Prinaša pa tudi misel na misijonarje in splete oboje: moč molitve nas povezuje z njimi, ki delajo v oddaljenih krajih sveta.

Rožnovenski in misijonski oktober

Oktober je mesec, ki nas opomni na molitev in izpraša vest: imate rožni venec pod križem v hiši? Prinaša pa tudi misel na misijonarje in splete oboje: moč molitve nas povezuje z njimi, ki delajo v oddaljenih krajih sveta.

Jure Sešek

komentardružbarožni venecoktobermisijoniPeter Opeka

Program zadnjega tedna

VEČ ...|18. 10. 2021
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. oktober 2021 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. oktober 2021 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 10. 2021
Zmajski mladenič

V avstrijski pravljici boste slišali, da je nekoč živel lovec, ki je imel ženo in veliko otrok, kruha pa bolj malo na mizi. No, tako piše na začetku pravljice. Konec je veliko bolj prijazen: dobro se jim je godilo, do smrti so srečno živeli. Prava pravljica, kajne?

Zmajski mladenič

V avstrijski pravljici boste slišali, da je nekoč živel lovec, ki je imel ženo in veliko otrok, kruha pa bolj malo na mizi. No, tako piše na začetku pravljice. Konec je veliko bolj prijazen: dobro se jim je godilo, do smrti so srečno živeli. Prava pravljica, kajne?

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|18. 10. 2021
Pobiči mi po cest gredo

Tokratno oddajo o ljudski glasbi so oblikovale tri ljubljanske skupine; pevke Cintare, pevska skupina Kerlci in Rožančevi fantiči.


 

Pobiči mi po cest gredo

Tokratno oddajo o ljudski glasbi so oblikovale tri ljubljanske skupine; pevke Cintare, pevska skupina Kerlci in Rožančevi fantiči.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|18. 10. 2021
Reportaža z letošnjih počitnic

V oddaji PRO smo nadaljevali z reportažo letošnjih počitnic, ki so bile na Kreti. Slišali ste o drugem dnevu in o nekaterih posebnostih Krete, pa tudi posnetek mašnega nagovora in pogovora s počitnikarjema.

Reportaža z letošnjih počitnic

V oddaji PRO smo nadaljevali z reportažo letošnjih počitnic, ki so bile na Kreti. Slišali ste o drugem dnevu in o nekaterih posebnostih Krete, pa tudi posnetek mašnega nagovora in pogovora s počitnikarjema.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 10. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 10. 2021
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o pogoju prebolelosti in cepljenja ter nasilnih protestih

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o pogoju prebolelosti in cepljenja ter nasilnih protestih

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.

Alen Salihović

politikadružba