Sol in luč

VEČ ...|2. 3. 2021
Caludia Croos Müller: Dobro spi - Mali učbenik preživetja.

Če v času prehoda iz zime v pomlad, ob temperaturnih in vremenskih nihanjih, tudi vi slabše spite, ne preslišite minut, v katerih smo s pomočjo knjige »Dobro spi« (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi), pripravili nekaj nasvetov. Knjižica doktorice medicine Claudie Croos-Müller, ki je specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo, je drobni učbenik s preprostimi rešitvami za boljši spanec.

Caludia Croos Müller: Dobro spi - Mali učbenik preživetja.

Če v času prehoda iz zime v pomlad, ob temperaturnih in vremenskih nihanjih, tudi vi slabše spite, ne preslišite minut, v katerih smo s pomočjo knjige »Dobro spi« (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi), pripravili nekaj nasvetov. Knjižica doktorice medicine Claudie Croos-Müller, ki je specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo, je drobni učbenik s preprostimi rešitvami za boljši spanec.

odnosisvetovanje

Sol in luč

Caludia Croos Müller: Dobro spi - Mali učbenik preživetja.

Če v času prehoda iz zime v pomlad, ob temperaturnih in vremenskih nihanjih, tudi vi slabše spite, ne preslišite minut, v katerih smo s pomočjo knjige »Dobro spi« (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi), pripravili nekaj nasvetov. Knjižica doktorice medicine Claudie Croos-Müller, ki je specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo, je drobni učbenik s preprostimi rešitvami za boljši spanec.

VEČ ...|2. 3. 2021
Caludia Croos Müller: Dobro spi - Mali učbenik preživetja.

Če v času prehoda iz zime v pomlad, ob temperaturnih in vremenskih nihanjih, tudi vi slabše spite, ne preslišite minut, v katerih smo s pomočjo knjige »Dobro spi« (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi), pripravili nekaj nasvetov. Knjižica doktorice medicine Claudie Croos-Müller, ki je specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo, je drobni učbenik s preprostimi rešitvami za boljši spanec.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|28. 2. 2021
Okrožnica: Vsi smo bratje; pogovor s sociologom dr. Igorjem Bahovecm

Digitalna komunikacija nam je v času pandemije pomagala ohranjati stike. Razkrila pa je tudi nekatere senčne plati, ki vodijo v neomejeno žaljenje in nebrzdano napadanje na družbenih omrežjih. Tudi o tem piše papež v svoji okrožnici Vsi smo bratje. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo jo prebirali naprej - še vedno smo pri prvem poglavju, ki prinaša senčne plati naše družbe. Prava modrost predvideva stik z resničnostjo, zapiše papež. Nam te danes manjka?

Okrožnica: Vsi smo bratje; pogovor s sociologom dr. Igorjem Bahovecm

Digitalna komunikacija nam je v času pandemije pomagala ohranjati stike. Razkrila pa je tudi nekatere senčne plati, ki vodijo v neomejeno žaljenje in nebrzdano napadanje na družbenih omrežjih. Tudi o tem piše papež v svoji okrožnici Vsi smo bratje. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo jo prebirali naprej - še vedno smo pri prvem poglavju, ki prinaša senčne plati naše družbe. Prava modrost predvideva stik z resničnostjo, zapiše papež. Nam te danes manjka?

papežodnosi

Iz življenja vesoljne Cerkve

Okrožnica: Vsi smo bratje; pogovor s sociologom dr. Igorjem Bahovecm

Digitalna komunikacija nam je v času pandemije pomagala ohranjati stike. Razkrila pa je tudi nekatere senčne plati, ki vodijo v neomejeno žaljenje in nebrzdano napadanje na družbenih omrežjih. Tudi o tem piše papež v svoji okrožnici Vsi smo bratje. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo jo prebirali naprej - še vedno smo pri prvem poglavju, ki prinaša senčne plati naše družbe. Prava modrost predvideva stik z resničnostjo, zapiše papež. Nam te danes manjka?

VEČ ...|28. 2. 2021
Okrožnica: Vsi smo bratje; pogovor s sociologom dr. Igorjem Bahovecm

Digitalna komunikacija nam je v času pandemije pomagala ohranjati stike. Razkrila pa je tudi nekatere senčne plati, ki vodijo v neomejeno žaljenje in nebrzdano napadanje na družbenih omrežjih. Tudi o tem piše papež v svoji okrožnici Vsi smo bratje. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo jo prebirali naprej - še vedno smo pri prvem poglavju, ki prinaša senčne plati naše družbe. Prava modrost predvideva stik z resničnostjo, zapiše papež. Nam te danes manjka?

Marjana Debevec

papežodnosi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|25. 2. 2021
Tudi post gre v korak s časom

Koliko inovativnosti pokažemo, tudi zaradi sprememb, ki so del nas, pri postnih izzivih in odpovedih? Odgovoril je Slavko Rebec. 

Tudi post gre v korak s časom

Koliko inovativnosti pokažemo, tudi zaradi sprememb, ki so del nas, pri postnih izzivih in odpovedih? Odgovoril je Slavko Rebec. 

duhovnostdružbaodnosi

Ni meje za dobre ideje

Tudi post gre v korak s časom

Koliko inovativnosti pokažemo, tudi zaradi sprememb, ki so del nas, pri postnih izzivih in odpovedih? Odgovoril je Slavko Rebec. 

VEČ ...|25. 2. 2021
Tudi post gre v korak s časom

Koliko inovativnosti pokažemo, tudi zaradi sprememb, ki so del nas, pri postnih izzivih in odpovedih? Odgovoril je Slavko Rebec. 

Nataša LičenSilvestra Sadar

duhovnostdružbaodnosi

Via positiva

VEČ ...|25. 2. 2021
Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

družbaizobraževanjekulturanaravaodnosipogovor

Via positiva

Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

VEČ ...|25. 2. 2021
Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturanaravaodnosipogovor

Naš pogled

VEČ ...|23. 2. 2021
Naučena nemoč

Naš pogled

Naučena nemoč
VEČ ...|23. 2. 2021

Informativne oddaje

VEČ ...|22. 2. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 22. 2.

  • V Iraku še zadnje priprave na papežev obisk. P. Zollner: Tudi lokalne Cerkve se vedno bolj zavedajo, kako hude rane povzročijo spolne zlorabe
  • Skavti se danes spominjajo rojstva svojega ustanovitelja Roberta Baden-Powella.

Novice iz življenja Cerkve dne 22. 2.

  • V Iraku še zadnje priprave na papežev obisk. P. Zollner: Tudi lokalne Cerkve se vedno bolj zavedajo, kako hude rane povzročijo spolne zlorabe
  • Skavti se danes spominjajo rojstva svojega ustanovitelja Roberta Baden-Powella.

infoodnosidružba

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 22. 2.
  • V Iraku še zadnje priprave na papežev obisk. P. Zollner: Tudi lokalne Cerkve se vedno bolj zavedajo, kako hude rane povzročijo spolne zlorabe
  • Skavti se danes spominjajo rojstva svojega ustanovitelja Roberta Baden-Powella.
VEČ ...|22. 2. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 22. 2.
  • V Iraku še zadnje priprave na papežev obisk. P. Zollner: Tudi lokalne Cerkve se vedno bolj zavedajo, kako hude rane povzročijo spolne zlorabe
  • Skavti se danes spominjajo rojstva svojega ustanovitelja Roberta Baden-Powella.

Radio Ognjišče

infoodnosidružba

Za življenje

VEČ ...|20. 2. 2021
Kultura dialoga

Mesec, v katerem ima vsaj nekaj besede kultura, prinaša pomisleke o kulturi tudi v oddajo Za življenje. Z nami sta zakonca Perko, lepo vabljeni k poslušanju oddaje.

Kultura dialoga

Mesec, v katerem ima vsaj nekaj besede kultura, prinaša pomisleke o kulturi tudi v oddajo Za življenje. Z nami sta zakonca Perko, lepo vabljeni k poslušanju oddaje.

družbaodnosi

Za življenje

Kultura dialoga

Mesec, v katerem ima vsaj nekaj besede kultura, prinaša pomisleke o kulturi tudi v oddajo Za življenje. Z nami sta zakonca Perko, lepo vabljeni k poslušanju oddaje.

VEČ ...|20. 2. 2021
Kultura dialoga

Mesec, v katerem ima vsaj nekaj besede kultura, prinaša pomisleke o kulturi tudi v oddajo Za življenje. Z nami sta zakonca Perko, lepo vabljeni k poslušanju oddaje.

Mateja Subotičanec

družbaodnosi

Mladoskop

VEČ ...|19. 2. 2021
Post, iskanje Boga in dobrega v ljudeh

Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola. 

Post, iskanje Boga in dobrega v ljudeh

Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola. 

mladidružbapogovorodnosiduhovnostizobraževanje

Mladoskop

Post, iskanje Boga in dobrega v ljudeh

Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola. 

VEČ ...|19. 2. 2021
Post, iskanje Boga in dobrega v ljudeh

Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola. 

Nataša Ličen

mladidružbapogovorodnosiduhovnostizobraževanje

Via positiva

VEČ ...|18. 2. 2021
EU nagradila požrtvovalno delo članov in ostalih sodelavcev Društva psihologov Slovenije v času epidemije

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

EU nagradila požrtvovalno delo članov in ostalih sodelavcev Društva psihologov Slovenije v času epidemije

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanje

Via positiva

EU nagradila požrtvovalno delo članov in ostalih sodelavcev Društva psihologov Slovenije v času epidemije

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

VEČ ...|18. 2. 2021
EU nagradila požrtvovalno delo članov in ostalih sodelavcev Društva psihologov Slovenije v času epidemije

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanje

Iz Betanije

VEČ ...|17. 2. 2021
Je lahko prostovoljec vsak?

Čas stiske vedno prinese tudi nekaj dobrega nenadejano. Tako so pri organizaciji Karitas pridobili kar nekaj mladih prostovoljcev. Je lahko prostovoljec vsak? To je povedala Helena Zevnik.

Je lahko prostovoljec vsak?

Čas stiske vedno prinese tudi nekaj dobrega nenadejano. Tako so pri organizaciji Karitas pridobili kar nekaj mladih prostovoljcev. Je lahko prostovoljec vsak? To je povedala Helena Zevnik.

družbaodnosi

Iz Betanije

Je lahko prostovoljec vsak?

Čas stiske vedno prinese tudi nekaj dobrega nenadejano. Tako so pri organizaciji Karitas pridobili kar nekaj mladih prostovoljcev. Je lahko prostovoljec vsak? To je povedala Helena Zevnik.

VEČ ...|17. 2. 2021
Je lahko prostovoljec vsak?

Čas stiske vedno prinese tudi nekaj dobrega nenadejano. Tako so pri organizaciji Karitas pridobili kar nekaj mladih prostovoljcev. Je lahko prostovoljec vsak? To je povedala Helena Zevnik.

Mateja Subotičanec

družbaodnosi

Sol in luč

VEČ ...|16. 2. 2021
Viktor Frankl: prinašalec smisla, utemeljitelj Logoterapije.

Predstavili smo njegovo knjigo Volja do smisla. Prisluhnite velikemu zagovorniku smisla, psihiatru, ki je preživel štiri nacistična taborišča smrti in ustanovil Logoterapijo - terapijo s smislom.

Viktor Frankl: prinašalec smisla, utemeljitelj Logoterapije.

Predstavili smo njegovo knjigo Volja do smisla. Prisluhnite velikemu zagovorniku smisla, psihiatru, ki je preživel štiri nacistična taborišča smrti in ustanovil Logoterapijo - terapijo s smislom.

odnosisvetovanjezdravstvo

Sol in luč

Viktor Frankl: prinašalec smisla, utemeljitelj Logoterapije.

Predstavili smo njegovo knjigo Volja do smisla. Prisluhnite velikemu zagovorniku smisla, psihiatru, ki je preživel štiri nacistična taborišča smrti in ustanovil Logoterapijo - terapijo s smislom.

VEČ ...|16. 2. 2021
Viktor Frankl: prinašalec smisla, utemeljitelj Logoterapije.

Predstavili smo njegovo knjigo Volja do smisla. Prisluhnite velikemu zagovorniku smisla, psihiatru, ki je preživel štiri nacistična taborišča smrti in ustanovil Logoterapijo - terapijo s smislom.

Tadej Sadar

odnosisvetovanjezdravstvo

Iz Betanije

VEČ ...|15. 2. 2021
Delovanje Karitasa v času spremenjenih razmer

Kako v času spremnejnih razmer deluje Karitas? Kateri programi tečejo nemoteno? Vodilo sodelavcev je: biti blizu ljudem. Več nam je povedala Helena Zevnik.

Delovanje Karitasa v času spremenjenih razmer

Kako v času spremnejnih razmer deluje Karitas? Kateri programi tečejo nemoteno? Vodilo sodelavcev je: biti blizu ljudem. Več nam je povedala Helena Zevnik.

družbaodnosi

Iz Betanije

Delovanje Karitasa v času spremenjenih razmer

Kako v času spremnejnih razmer deluje Karitas? Kateri programi tečejo nemoteno? Vodilo sodelavcev je: biti blizu ljudem. Več nam je povedala Helena Zevnik.

VEČ ...|15. 2. 2021
Delovanje Karitasa v času spremenjenih razmer

Kako v času spremnejnih razmer deluje Karitas? Kateri programi tečejo nemoteno? Vodilo sodelavcev je: biti blizu ljudem. Več nam je povedala Helena Zevnik.

Mateja Subotičanec

družbaodnosi

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|14. 2. 2021
Svet po pandemiji; nova predsednica Gibanja fokolarov

Papež nas odločno vabi na pot bratstva, saj verjame, da lahko le skupaj, solidarni drug do drugega, najdemo pot naprej. To potrjuje prvi mednarodni dan človeškega bratstva, ki smo ga praznovali v začetku meseca (februar 2021), pa tudi njegove besede diplomatskemu zboru.  V drugem delu podcasta sledi pogovor s slovenskima predstavnikoma na vrhovni skupščini Gibanja fokolarov in novoizvoljeno predsednico gibanja. 

Svet po pandemiji; nova predsednica Gibanja fokolarov

Papež nas odločno vabi na pot bratstva, saj verjame, da lahko le skupaj, solidarni drug do drugega, najdemo pot naprej. To potrjuje prvi mednarodni dan človeškega bratstva, ki smo ga praznovali v začetku meseca (februar 2021), pa tudi njegove besede diplomatskemu zboru.  V drugem delu podcasta sledi pogovor s slovenskima predstavnikoma na vrhovni skupščini Gibanja fokolarov in novoizvoljeno predsednico gibanja. 

papežodnosipogovorkoronavirus

Iz življenja vesoljne Cerkve

Svet po pandemiji; nova predsednica Gibanja fokolarov

Papež nas odločno vabi na pot bratstva, saj verjame, da lahko le skupaj, solidarni drug do drugega, najdemo pot naprej. To potrjuje prvi mednarodni dan človeškega bratstva, ki smo ga praznovali v začetku meseca (februar 2021), pa tudi njegove besede diplomatskemu zboru.  V drugem delu podcasta sledi pogovor s slovenskima predstavnikoma na vrhovni skupščini Gibanja fokolarov in novoizvoljeno predsednico gibanja. 

VEČ ...|14. 2. 2021
Svet po pandemiji; nova predsednica Gibanja fokolarov

Papež nas odločno vabi na pot bratstva, saj verjame, da lahko le skupaj, solidarni drug do drugega, najdemo pot naprej. To potrjuje prvi mednarodni dan človeškega bratstva, ki smo ga praznovali v začetku meseca (februar 2021), pa tudi njegove besede diplomatskemu zboru.  V drugem delu podcasta sledi pogovor s slovenskima predstavnikoma na vrhovni skupščini Gibanja fokolarov in novoizvoljeno predsednico gibanja. 

Marjana Debevec

papežodnosipogovorkoronavirus

Za življenje

VEČ ...|13. 2. 2021
Strah pred nesprejetostjo

Pustni čas nas lahko opomni tudi na iskrenost in enkratnost slehernega. V pogovoru z Alenko Rebulasmo govorili o negovanju pristnosti v sebi. Komu vse se pokorimo, kdaj izgubljamo svojo edinstvenost in kako se življenje pod maskami na dolgi rok nikoli ne obrestuje. 

Strah pred nesprejetostjo

Pustni čas nas lahko opomni tudi na iskrenost in enkratnost slehernega. V pogovoru z Alenko Rebulasmo govorili o negovanju pristnosti v sebi. Komu vse se pokorimo, kdaj izgubljamo svojo edinstvenost in kako se življenje pod maskami na dolgi rok nikoli ne obrestuje. 

družbakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Strah pred nesprejetostjo

Pustni čas nas lahko opomni tudi na iskrenost in enkratnost slehernega. V pogovoru z Alenko Rebulasmo govorili o negovanju pristnosti v sebi. Komu vse se pokorimo, kdaj izgubljamo svojo edinstvenost in kako se življenje pod maskami na dolgi rok nikoli ne obrestuje. 

VEČ ...|13. 2. 2021
Strah pred nesprejetostjo

Pustni čas nas lahko opomni tudi na iskrenost in enkratnost slehernega. V pogovoru z Alenko Rebulasmo govorili o negovanju pristnosti v sebi. Komu vse se pokorimo, kdaj izgubljamo svojo edinstvenost in kako se življenje pod maskami na dolgi rok nikoli ne obrestuje. 

Nataša Ličen

družbakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Naš gost

VEČ ...|13. 2. 2021
Dr. Mateja Logar

Z našim sobotnim gostom smo v teh negotovih mesecih kar vsi razvili nek bližnji odnos, saj nas zelo umirjeno in strokovno nagovarja preko različnih medijev. Doktorica medicine, specialistka infektologinja na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter profesorica na Medicinski fakulteti, sicer pa žena in mati dveh otrok, dr. Mateja Logar je spregovorila o svojem delu in življenju.

Dr. Mateja Logar

Z našim sobotnim gostom smo v teh negotovih mesecih kar vsi razvili nek bližnji odnos, saj nas zelo umirjeno in strokovno nagovarja preko različnih medijev. Doktorica medicine, specialistka infektologinja na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter profesorica na Medicinski fakulteti, sicer pa žena in mati dveh otrok, dr. Mateja Logar je spregovorila o svojem delu in življenju.

pogovordružbaodnosipandemijavirusinfektologinja

Naš gost

Dr. Mateja Logar

Z našim sobotnim gostom smo v teh negotovih mesecih kar vsi razvili nek bližnji odnos, saj nas zelo umirjeno in strokovno nagovarja preko različnih medijev. Doktorica medicine, specialistka infektologinja na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter profesorica na Medicinski fakulteti, sicer pa žena in mati dveh otrok, dr. Mateja Logar je spregovorila o svojem delu in življenju.

VEČ ...|13. 2. 2021
Dr. Mateja Logar

Z našim sobotnim gostom smo v teh negotovih mesecih kar vsi razvili nek bližnji odnos, saj nas zelo umirjeno in strokovno nagovarja preko različnih medijev. Doktorica medicine, specialistka infektologinja na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter profesorica na Medicinski fakulteti, sicer pa žena in mati dveh otrok, dr. Mateja Logar je spregovorila o svojem delu in življenju.

Marjan Bunič

pogovordružbaodnosipandemijavirusinfektologinja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|11. 2. 2021
Ples v zahvalo

V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.   

Ples v zahvalo

V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.   

družbaizobraževanjemladiodnosi

Ni meje za dobre ideje

Ples v zahvalo

V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.   

VEČ ...|11. 2. 2021
Ples v zahvalo

V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.   

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladiodnosi

Globine

VEČ ...|9. 2. 2021
O ideologijah

V torkovi mesečni večerni oddaji smo se tokrat posvetili ideologijam. Papež v svoji zadnji okrožnici pravi, da resnično služenje ni nikoli ideološko, ker ne služi idejam, temveč ljudem. V kolikšni meri se zavedamo, da ideološki način življenja tudi danes oblikuje naše osebno in družbeno življenje? Kaj sploh je alternativa slehernemu sistemu idej, ki je izražen v raznih oblikah družbene zavesti? Z nami je bil moralni teolog dr. Roman Globokar. Povezava do video posnetka oddaje: https://fb.watch/3yJda9nneL/

O ideologijah

V torkovi mesečni večerni oddaji smo se tokrat posvetili ideologijam. Papež v svoji zadnji okrožnici pravi, da resnično služenje ni nikoli ideološko, ker ne služi idejam, temveč ljudem. V kolikšni meri se zavedamo, da ideološki način življenja tudi danes oblikuje naše osebno in družbeno življenje? Kaj sploh je alternativa slehernemu sistemu idej, ki je izražen v raznih oblikah družbene zavesti? Z nami je bil moralni teolog dr. Roman Globokar. Povezava do video posnetka oddaje: https://fb.watch/3yJda9nneL/

duhovnostdružbaodnosipolitikavzgojavsi bratjetutti frateliokrožnica papež Frančišek

Globine

O ideologijah

V torkovi mesečni večerni oddaji smo se tokrat posvetili ideologijam. Papež v svoji zadnji okrožnici pravi, da resnično služenje ni nikoli ideološko, ker ne služi idejam, temveč ljudem. V kolikšni meri se zavedamo, da ideološki način življenja tudi danes oblikuje naše osebno in družbeno življenje? Kaj sploh je alternativa slehernemu sistemu idej, ki je izražen v raznih oblikah družbene zavesti? Z nami je bil moralni teolog dr. Roman Globokar. Povezava do video posnetka oddaje: https://fb.watch/3yJda9nneL/

VEČ ...|9. 2. 2021
O ideologijah

V torkovi mesečni večerni oddaji smo se tokrat posvetili ideologijam. Papež v svoji zadnji okrožnici pravi, da resnično služenje ni nikoli ideološko, ker ne služi idejam, temveč ljudem. V kolikšni meri se zavedamo, da ideološki način življenja tudi danes oblikuje naše osebno in družbeno življenje? Kaj sploh je alternativa slehernemu sistemu idej, ki je izražen v raznih oblikah družbene zavesti? Z nami je bil moralni teolog dr. Roman Globokar. Povezava do video posnetka oddaje: https://fb.watch/3yJda9nneL/

Blaž Lesnik

duhovnostdružbaodnosipolitikavzgojavsi bratjetutti frateliokrožnica papež Frančišek

Naš pogled

VEČ ...|9. 2. 2021
Leto kulture dialoga?

Tudi Prešernovi časi niso bili lahki, a je vendarle ustvarjal pesmi, zaradi katerih smo ga postavili na kulturni piedestal, s katerega naj bi tudi v 21. stoletju Slovencem up budil. Razmišljanje o tem, kako živeti pobudo kulture dialoga v slovenski družbi.

Leto kulture dialoga?

Tudi Prešernovi časi niso bili lahki, a je vendarle ustvarjal pesmi, zaradi katerih smo ga postavili na kulturni piedestal, s katerega naj bi tudi v 21. stoletju Slovencem up budil. Razmišljanje o tem, kako živeti pobudo kulture dialoga v slovenski družbi.

komentardružbaodnosidialog

Naš pogled

Leto kulture dialoga?

Tudi Prešernovi časi niso bili lahki, a je vendarle ustvarjal pesmi, zaradi katerih smo ga postavili na kulturni piedestal, s katerega naj bi tudi v 21. stoletju Slovencem up budil. Razmišljanje o tem, kako živeti pobudo kulture dialoga v slovenski družbi.

VEČ ...|9. 2. 2021
Leto kulture dialoga?

Tudi Prešernovi časi niso bili lahki, a je vendarle ustvarjal pesmi, zaradi katerih smo ga postavili na kulturni piedestal, s katerega naj bi tudi v 21. stoletju Slovencem up budil. Razmišljanje o tem, kako živeti pobudo kulture dialoga v slovenski družbi.

Blaž Lesnik

komentardružbaodnosidialog

Svetovalnica

VEČ ...|9. 2. 2021
Odnos med partnerjema

V tokratni oddaji je bila osrednja tema odnos med partnerjema. Ta je večkrat na preizkušnji, a zrela posameznika znata pristopiti k reševanju težav. Kako se spopasti z odtujenostjo, kaj narediti, če sumimo, da prihaja do varanja, kako začeti pogovor o neprijetnih temah? Z nami je bil strokovnjak dr. Drago Jerebic iz Družinskega inštituta Bližina.

Odnos med partnerjema

V tokratni oddaji je bila osrednja tema odnos med partnerjema. Ta je večkrat na preizkušnji, a zrela posameznika znata pristopiti k reševanju težav. Kako se spopasti z odtujenostjo, kaj narediti, če sumimo, da prihaja do varanja, kako začeti pogovor o neprijetnih temah? Z nami je bil strokovnjak dr. Drago Jerebic iz Družinskega inštituta Bližina.

svetovanjeodnosi

Svetovalnica

Odnos med partnerjema

V tokratni oddaji je bila osrednja tema odnos med partnerjema. Ta je večkrat na preizkušnji, a zrela posameznika znata pristopiti k reševanju težav. Kako se spopasti z odtujenostjo, kaj narediti, če sumimo, da prihaja do varanja, kako začeti pogovor o neprijetnih temah? Z nami je bil strokovnjak dr. Drago Jerebic iz Družinskega inštituta Bližina.

VEČ ...|9. 2. 2021
Odnos med partnerjema

V tokratni oddaji je bila osrednja tema odnos med partnerjema. Ta je večkrat na preizkušnji, a zrela posameznika znata pristopiti k reševanju težav. Kako se spopasti z odtujenostjo, kaj narediti, če sumimo, da prihaja do varanja, kako začeti pogovor o neprijetnih temah? Z nami je bil strokovnjak dr. Drago Jerebic iz Družinskega inštituta Bližina.

Tanja Dominko

svetovanjeodnosi

Sol in luč

VEČ ...|9. 2. 2021
Popolna harmonija – glasba, ki zdravi!

O vplivu glasbe poročajo tudi že znanstveniki s področja biologije in medicine. »Raziskava, ki so jo izvedli zvočni terapevti in biologi, je pokazala, kakšen učinek imajo zvočne vibracije za žive celice. ... Zaradi različnih frekvenc tonov na glasbeni lestvici so krvne celice spremenile barvo in obliko. ... Rakave celice so v primerjavi z zdravimi šibke, ohlapne in pretežke. Če so podvržene istemu zaporedju naraščajočih frekvenc, se postopoma razbijejo in razgradijo. ... Ta raziskava po vsej verjetnosti predstavlja začetke uporabe zvokov pri zdravljenju rakavih obolenj. Tako je v knjigi z naslovom „Zdravilna moč glasbe in zvoka zapisala avtorica Olivea Dewhurst – Maddock. Za oddajo Sol in luč smo posneli tri korale na odlomke besedila Bolniških litanij. Posneli smo jih v akustiki ljubljanske stolnice.

Popolna harmonija – glasba, ki zdravi!

O vplivu glasbe poročajo tudi že znanstveniki s področja biologije in medicine. »Raziskava, ki so jo izvedli zvočni terapevti in biologi, je pokazala, kakšen učinek imajo zvočne vibracije za žive celice. ... Zaradi različnih frekvenc tonov na glasbeni lestvici so krvne celice spremenile barvo in obliko. ... Rakave celice so v primerjavi z zdravimi šibke, ohlapne in pretežke. Če so podvržene istemu zaporedju naraščajočih frekvenc, se postopoma razbijejo in razgradijo. ... Ta raziskava po vsej verjetnosti predstavlja začetke uporabe zvokov pri zdravljenju rakavih obolenj. Tako je v knjigi z naslovom „Zdravilna moč glasbe in zvoka zapisala avtorica Olivea Dewhurst – Maddock. Za oddajo Sol in luč smo posneli tri korale na odlomke besedila Bolniških litanij. Posneli smo jih v akustiki ljubljanske stolnice.

glasbaduhovnostodnosi

Sol in luč

Popolna harmonija – glasba, ki zdravi!

O vplivu glasbe poročajo tudi že znanstveniki s področja biologije in medicine. »Raziskava, ki so jo izvedli zvočni terapevti in biologi, je pokazala, kakšen učinek imajo zvočne vibracije za žive celice. ... Zaradi različnih frekvenc tonov na glasbeni lestvici so krvne celice spremenile barvo in obliko. ... Rakave celice so v primerjavi z zdravimi šibke, ohlapne in pretežke. Če so podvržene istemu zaporedju naraščajočih frekvenc, se postopoma razbijejo in razgradijo. ... Ta raziskava po vsej verjetnosti predstavlja začetke uporabe zvokov pri zdravljenju rakavih obolenj. Tako je v knjigi z naslovom „Zdravilna moč glasbe in zvoka zapisala avtorica Olivea Dewhurst – Maddock. Za oddajo Sol in luč smo posneli tri korale na odlomke besedila Bolniških litanij. Posneli smo jih v akustiki ljubljanske stolnice.

VEČ ...|9. 2. 2021
Popolna harmonija – glasba, ki zdravi!

O vplivu glasbe poročajo tudi že znanstveniki s področja biologije in medicine. »Raziskava, ki so jo izvedli zvočni terapevti in biologi, je pokazala, kakšen učinek imajo zvočne vibracije za žive celice. ... Zaradi različnih frekvenc tonov na glasbeni lestvici so krvne celice spremenile barvo in obliko. ... Rakave celice so v primerjavi z zdravimi šibke, ohlapne in pretežke. Če so podvržene istemu zaporedju naraščajočih frekvenc, se postopoma razbijejo in razgradijo. ... Ta raziskava po vsej verjetnosti predstavlja začetke uporabe zvokov pri zdravljenju rakavih obolenj. Tako je v knjigi z naslovom „Zdravilna moč glasbe in zvoka zapisala avtorica Olivea Dewhurst – Maddock. Za oddajo Sol in luč smo posneli tri korale na odlomke besedila Bolniških litanij. Posneli smo jih v akustiki ljubljanske stolnice.

Tadej Sadar

glasbaduhovnostodnosi

Za življenje

VEČ ...|6. 2. 2021
Spremembe, ki jih prinaša starost

V času epidemije, ko smo zaprti drug z drugim, se lahko rodijo čudovite stvari najgloblje intime ali pa zacepimo rane drug v drugega tako globoko, da je z njimi nemogoče živeti. Tokrat smo v oddaji Za življenje govorili o spremembah, ki pridejo s staranjem. Kako odgovoriti na pešajoče telo in težave na duševnem področju? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p.dr.Christian Gostečnik.

Spremembe, ki jih prinaša starost

V času epidemije, ko smo zaprti drug z drugim, se lahko rodijo čudovite stvari najgloblje intime ali pa zacepimo rane drug v drugega tako globoko, da je z njimi nemogoče živeti. Tokrat smo v oddaji Za življenje govorili o spremembah, ki pridejo s staranjem. Kako odgovoriti na pešajoče telo in težave na duševnem področju? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p.dr.Christian Gostečnik.

odnosistaranjevzgojaduhovnostkoronavirusdepresija

Za življenje

Spremembe, ki jih prinaša starost

V času epidemije, ko smo zaprti drug z drugim, se lahko rodijo čudovite stvari najgloblje intime ali pa zacepimo rane drug v drugega tako globoko, da je z njimi nemogoče živeti. Tokrat smo v oddaji Za življenje govorili o spremembah, ki pridejo s staranjem. Kako odgovoriti na pešajoče telo in težave na duševnem področju? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p.dr.Christian Gostečnik.

VEČ ...|6. 2. 2021
Spremembe, ki jih prinaša starost

V času epidemije, ko smo zaprti drug z drugim, se lahko rodijo čudovite stvari najgloblje intime ali pa zacepimo rane drug v drugega tako globoko, da je z njimi nemogoče živeti. Tokrat smo v oddaji Za življenje govorili o spremembah, ki pridejo s staranjem. Kako odgovoriti na pešajoče telo in težave na duševnem področju? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p.dr.Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

odnosistaranjevzgojaduhovnostkoronavirusdepresija

Sobotna iskrica

VEČ ...|6. 2. 2021
Priprave na Pustno Sobotno iskrico

Teden dni nas loči do letošnje Pustne Sobotne iskrice. Letos bomo skušali pomagati dekletom, ki se zatekajo v Socialni center na misijonu v Braziliji. Misijonarka s. Agata Kociper nam je v tokratni oddaji predstavila misijon, ki deluje ob rečnih prostranstvih Amazonije, Melita Košir pa je spregovorila tudi o dobrem delu. Tokrat vabljeni k poslušanju, na pustno soboto pa predvsem k darovanju. 

Priprave na Pustno Sobotno iskrico

Teden dni nas loči do letošnje Pustne Sobotne iskrice. Letos bomo skušali pomagati dekletom, ki se zatekajo v Socialni center na misijonu v Braziliji. Misijonarka s. Agata Kociper nam je v tokratni oddaji predstavila misijon, ki deluje ob rečnih prostranstvih Amazonije, Melita Košir pa je spregovorila tudi o dobrem delu. Tokrat vabljeni k poslušanju, na pustno soboto pa predvsem k darovanju. 

družbaduhovnostmladiodnosiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Priprave na Pustno Sobotno iskrico

Teden dni nas loči do letošnje Pustne Sobotne iskrice. Letos bomo skušali pomagati dekletom, ki se zatekajo v Socialni center na misijonu v Braziliji. Misijonarka s. Agata Kociper nam je v tokratni oddaji predstavila misijon, ki deluje ob rečnih prostranstvih Amazonije, Melita Košir pa je spregovorila tudi o dobrem delu. Tokrat vabljeni k poslušanju, na pustno soboto pa predvsem k darovanju. 

VEČ ...|6. 2. 2021
Priprave na Pustno Sobotno iskrico

Teden dni nas loči do letošnje Pustne Sobotne iskrice. Letos bomo skušali pomagati dekletom, ki se zatekajo v Socialni center na misijonu v Braziliji. Misijonarka s. Agata Kociper nam je v tokratni oddaji predstavila misijon, ki deluje ob rečnih prostranstvih Amazonije, Melita Košir pa je spregovorila tudi o dobrem delu. Tokrat vabljeni k poslušanju, na pustno soboto pa predvsem k darovanju. 

Jure Sešek

družbaduhovnostmladiodnosiotrocivzgoja

Komentar tedna

VEČ ...|5. 2. 2021
Mirjana Furlan: Kultura v karanteni

V času epidemije tudi kultura ni v zavidanja vrednem položaju. Ne more se predstaviti s svojimi običajnimi izraznimi sredstvi, saj je preseljena na splet. Ali pomanjkanje kulturnih dogodkov tudi pripomore k vse večji odtujenosti, ki se kaže v družbi?

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, prof. slov. jezika in primerjalne književnosti

Mirjana Furlan: Kultura v karanteni

V času epidemije tudi kultura ni v zavidanja vrednem položaju. Ne more se predstaviti s svojimi običajnimi izraznimi sredstvi, saj je preseljena na splet. Ali pomanjkanje kulturnih dogodkov tudi pripomore k vse večji odtujenosti, ki se kaže v družbi?

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, prof. slov. jezika in primerjalne književnosti

komentardružbaodnosikultura

Komentar tedna

Mirjana Furlan: Kultura v karanteni

V času epidemije tudi kultura ni v zavidanja vrednem položaju. Ne more se predstaviti s svojimi običajnimi izraznimi sredstvi, saj je preseljena na splet. Ali pomanjkanje kulturnih dogodkov tudi pripomore k vse večji odtujenosti, ki se kaže v družbi?

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, prof. slov. jezika in primerjalne književnosti

VEČ ...|5. 2. 2021
Mirjana Furlan: Kultura v karanteni

V času epidemije tudi kultura ni v zavidanja vrednem položaju. Ne more se predstaviti s svojimi običajnimi izraznimi sredstvi, saj je preseljena na splet. Ali pomanjkanje kulturnih dogodkov tudi pripomore k vse večji odtujenosti, ki se kaže v družbi?

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, prof. slov. jezika in primerjalne književnosti

Mirjana Furlan

komentardružbaodnosikultura

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 2. 2021
Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

infospolno nasiljepogovorpolitikaodnosi

Informativni prispevki

Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

VEČ ...|5. 2. 2021
Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

Alen Salihović

infospolno nasiljepogovorpolitikaodnosi

Družinska kateheza

VEČ ...|2. 2. 2021
Kako se družine znajdejo v pandemiji?

Kako po 35 letih zakona ohranjati svežino odnosa? O tem sta nam spregovorila Florjana in Drago Borkovič iz slovenj Gradca. V Družinski katehezi nas je še zanimalo, kako preživljata čas pandemije, kakšne preizkušnje sta preživela in kako gradita odnos z Bogom. 

Kako se družine znajdejo v pandemiji?

Kako po 35 letih zakona ohranjati svežino odnosa? O tem sta nam spregovorila Florjana in Drago Borkovič iz slovenj Gradca. V Družinski katehezi nas je še zanimalo, kako preživljata čas pandemije, kakšne preizkušnje sta preživela in kako gradita odnos z Bogom. 

pogovorodnosi

Družinska kateheza

Kako se družine znajdejo v pandemiji?

Kako po 35 letih zakona ohranjati svežino odnosa? O tem sta nam spregovorila Florjana in Drago Borkovič iz slovenj Gradca. V Družinski katehezi nas je še zanimalo, kako preživljata čas pandemije, kakšne preizkušnje sta preživela in kako gradita odnos z Bogom. 

VEČ ...|2. 2. 2021
Kako se družine znajdejo v pandemiji?

Kako po 35 letih zakona ohranjati svežino odnosa? O tem sta nam spregovorila Florjana in Drago Borkovič iz slovenj Gradca. V Družinski katehezi nas je še zanimalo, kako preživljata čas pandemije, kakšne preizkušnje sta preživela in kako gradita odnos z Bogom. 

Marjana Debevec

pogovorodnosi

Sol in luč

VEČ ...|2. 2. 2021
Anselm Grün: Angel preprostosti - knjiga o različnih angelih, ki dajejo našim življenjem krila.

Duša, ki dobi krila, živi lahkotneje, pravi pater Anselm. Če ste izgoreli, v skrbeh, pesimistični ali brezvoljni, morate prisluhniti posnetku oddaje, v kateri smo prebrali nekaj odlomkov knjižice, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Anselm Grün: Angel preprostosti - knjiga o različnih angelih, ki dajejo našim življenjem krila.

Duša, ki dobi krila, živi lahkotneje, pravi pater Anselm. Če ste izgoreli, v skrbeh, pesimistični ali brezvoljni, morate prisluhniti posnetku oddaje, v kateri smo prebrali nekaj odlomkov knjižice, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

duhovnostdružbaodnosi

Sol in luč

Anselm Grün: Angel preprostosti - knjiga o različnih angelih, ki dajejo našim življenjem krila.

Duša, ki dobi krila, živi lahkotneje, pravi pater Anselm. Če ste izgoreli, v skrbeh, pesimistični ali brezvoljni, morate prisluhniti posnetku oddaje, v kateri smo prebrali nekaj odlomkov knjižice, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|2. 2. 2021
Anselm Grün: Angel preprostosti - knjiga o različnih angelih, ki dajejo našim življenjem krila.

Duša, ki dobi krila, živi lahkotneje, pravi pater Anselm. Če ste izgoreli, v skrbeh, pesimistični ali brezvoljni, morate prisluhniti posnetku oddaje, v kateri smo prebrali nekaj odlomkov knjižice, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

duhovnostdružbaodnosi

Za življenje

VEČ ...|30. 1. 2021
Zunanje potrditve niso pot do notranjega zadovoljstva

Dr. Aleksander Zadel, priznani in priljubljeni klinični psiholog, je v pogovoru osvetlil predvsem mentalne posledice, ki se kažejo v odzivu ljudi na trenutne razmere v skoraj enoletnem obdobju epidemije. Rdeča nit razmišljanja so zunanje potrditve, po katerih smo v preteklosti pretirano hlepeli, in ne dajejo, to se zdaj že jasno kaže, notranje vrednosti. Dobre ocene, dober izgled, dobro materialno stanje in podobno, posamezniku ne nudi pravega zadovoljstva. Kaj pa? 

Zunanje potrditve niso pot do notranjega zadovoljstva

Dr. Aleksander Zadel, priznani in priljubljeni klinični psiholog, je v pogovoru osvetlil predvsem mentalne posledice, ki se kažejo v odzivu ljudi na trenutne razmere v skoraj enoletnem obdobju epidemije. Rdeča nit razmišljanja so zunanje potrditve, po katerih smo v preteklosti pretirano hlepeli, in ne dajejo, to se zdaj že jasno kaže, notranje vrednosti. Dobre ocene, dober izgled, dobro materialno stanje in podobno, posamezniku ne nudi pravega zadovoljstva. Kaj pa? 

družbaodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgojamladi

Za življenje

Zunanje potrditve niso pot do notranjega zadovoljstva

Dr. Aleksander Zadel, priznani in priljubljeni klinični psiholog, je v pogovoru osvetlil predvsem mentalne posledice, ki se kažejo v odzivu ljudi na trenutne razmere v skoraj enoletnem obdobju epidemije. Rdeča nit razmišljanja so zunanje potrditve, po katerih smo v preteklosti pretirano hlepeli, in ne dajejo, to se zdaj že jasno kaže, notranje vrednosti. Dobre ocene, dober izgled, dobro materialno stanje in podobno, posamezniku ne nudi pravega zadovoljstva. Kaj pa? 

VEČ ...|30. 1. 2021
Zunanje potrditve niso pot do notranjega zadovoljstva

Dr. Aleksander Zadel, priznani in priljubljeni klinični psiholog, je v pogovoru osvetlil predvsem mentalne posledice, ki se kažejo v odzivu ljudi na trenutne razmere v skoraj enoletnem obdobju epidemije. Rdeča nit razmišljanja so zunanje potrditve, po katerih smo v preteklosti pretirano hlepeli, in ne dajejo, to se zdaj že jasno kaže, notranje vrednosti. Dobre ocene, dober izgled, dobro materialno stanje in podobno, posamezniku ne nudi pravega zadovoljstva. Kaj pa? 

Nataša Ličen

družbaodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgojamladi

Sobotna iskrica

VEČ ...|30. 1. 2021
Priprave na Pustno Sobotno iskrico in veselje z Don Boskom

Še štirinajst dni, pa bo pustna sobota. Tudi letos smo vas vabili k sodelovanju pri dobrem delu. Z Misijonskim središčem Slovenije pripravljamo Pustno Sobotno iskrico, ki se bo letos znova odvila le v našem radijskem programu. V zadnji otroški oddaji v januarju ste izvedeli kakšen bo namen zbiranja sredstev, komu bomo pomagali in kako lahko na pomoč priskočite tudi vi. Del oddaje smo namenili tudi svetniku, ki bo godoval v nedeljo. Priporočili smo se Don Bosku, zavetniku mladine. 

Priprave na Pustno Sobotno iskrico in veselje z Don Boskom

Še štirinajst dni, pa bo pustna sobota. Tudi letos smo vas vabili k sodelovanju pri dobrem delu. Z Misijonskim središčem Slovenije pripravljamo Pustno Sobotno iskrico, ki se bo letos znova odvila le v našem radijskem programu. V zadnji otroški oddaji v januarju ste izvedeli kakšen bo namen zbiranja sredstev, komu bomo pomagali in kako lahko na pomoč priskočite tudi vi. Del oddaje smo namenili tudi svetniku, ki bo godoval v nedeljo. Priporočili smo se Don Bosku, zavetniku mladine. 

družbaduhovnostmladiodnosiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Priprave na Pustno Sobotno iskrico in veselje z Don Boskom

Še štirinajst dni, pa bo pustna sobota. Tudi letos smo vas vabili k sodelovanju pri dobrem delu. Z Misijonskim središčem Slovenije pripravljamo Pustno Sobotno iskrico, ki se bo letos znova odvila le v našem radijskem programu. V zadnji otroški oddaji v januarju ste izvedeli kakšen bo namen zbiranja sredstev, komu bomo pomagali in kako lahko na pomoč priskočite tudi vi. Del oddaje smo namenili tudi svetniku, ki bo godoval v nedeljo. Priporočili smo se Don Bosku, zavetniku mladine. 

VEČ ...|30. 1. 2021
Priprave na Pustno Sobotno iskrico in veselje z Don Boskom

Še štirinajst dni, pa bo pustna sobota. Tudi letos smo vas vabili k sodelovanju pri dobrem delu. Z Misijonskim središčem Slovenije pripravljamo Pustno Sobotno iskrico, ki se bo letos znova odvila le v našem radijskem programu. V zadnji otroški oddaji v januarju ste izvedeli kakšen bo namen zbiranja sredstev, komu bomo pomagali in kako lahko na pomoč priskočite tudi vi. Del oddaje smo namenili tudi svetniku, ki bo godoval v nedeljo. Priporočili smo se Don Bosku, zavetniku mladine. 

Jure Sešek

družbaduhovnostmladiodnosiotrocivzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|29. 1. 2021
Z mladimi se pogovarjajmo kot z odraslim

Pravijo, da bomo izgubili generacijo mladih zaradi že predolgo trajajočega šolanja na daljavo in zaradi pomanjkanja bližnjih stikov s sovrstniki. O tem smo govorili z Domnom Strmšnikom, zakonskim in družinskim terapevtom, ki opogumlja, obenem pa spodbuja, kako v odnos z mladimi. 

Z mladimi se pogovarjajmo kot z odraslim

Pravijo, da bomo izgubili generacijo mladih zaradi že predolgo trajajočega šolanja na daljavo in zaradi pomanjkanja bližnjih stikov s sovrstniki. O tem smo govorili z Domnom Strmšnikom, zakonskim in družinskim terapevtom, ki opogumlja, obenem pa spodbuja, kako v odnos z mladimi. 

družbaizobraževanjemladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Svetovalnica

Z mladimi se pogovarjajmo kot z odraslim

Pravijo, da bomo izgubili generacijo mladih zaradi že predolgo trajajočega šolanja na daljavo in zaradi pomanjkanja bližnjih stikov s sovrstniki. O tem smo govorili z Domnom Strmšnikom, zakonskim in družinskim terapevtom, ki opogumlja, obenem pa spodbuja, kako v odnos z mladimi. 

VEČ ...|29. 1. 2021
Z mladimi se pogovarjajmo kot z odraslim

Pravijo, da bomo izgubili generacijo mladih zaradi že predolgo trajajočega šolanja na daljavo in zaradi pomanjkanja bližnjih stikov s sovrstniki. O tem smo govorili z Domnom Strmšnikom, zakonskim in družinskim terapevtom, ki opogumlja, obenem pa spodbuja, kako v odnos z mladimi. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

VEČ ...|28. 1. 2021
Dinamika razpoloženj je pričakovana

Mnogi se v razmeroma dolgem enoletnem obdobju epidemije soočajo z vse pogostejšim nihanjem razpoloženja. Pride dan, ko so optimistični, že v naslednjem potrti. To je pričakovano in realnost mnogih, pravi dr. Blanka Tacer, psihologinja, ki je razmišljala in iskala možne poti oprijemljivega ter motivacijo, ki bi nas obdržala na površju optimizma. 

Dinamika razpoloženj je pričakovana

Mnogi se v razmeroma dolgem enoletnem obdobju epidemije soočajo z vse pogostejšim nihanjem razpoloženja. Pride dan, ko so optimistični, že v naslednjem potrti. To je pričakovano in realnost mnogih, pravi dr. Blanka Tacer, psihologinja, ki je razmišljala in iskala možne poti oprijemljivega ter motivacijo, ki bi nas obdržala na površju optimizma. 

družbavzgojasvetovanjepogovorodnosipsihologijakoronavirus

Via positiva

Dinamika razpoloženj je pričakovana

Mnogi se v razmeroma dolgem enoletnem obdobju epidemije soočajo z vse pogostejšim nihanjem razpoloženja. Pride dan, ko so optimistični, že v naslednjem potrti. To je pričakovano in realnost mnogih, pravi dr. Blanka Tacer, psihologinja, ki je razmišljala in iskala možne poti oprijemljivega ter motivacijo, ki bi nas obdržala na površju optimizma. 

VEČ ...|28. 1. 2021
Dinamika razpoloženj je pričakovana

Mnogi se v razmeroma dolgem enoletnem obdobju epidemije soočajo z vse pogostejšim nihanjem razpoloženja. Pride dan, ko so optimistični, že v naslednjem potrti. To je pričakovano in realnost mnogih, pravi dr. Blanka Tacer, psihologinja, ki je razmišljala in iskala možne poti oprijemljivega ter motivacijo, ki bi nas obdržala na površju optimizma. 

Nataša Ličen

družbavzgojasvetovanjepogovorodnosipsihologijakoronavirus

Za sožitje

VEČ ...|26. 1. 2021
Odvisnost od odnosov

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo v prvi od cikla oddaj “Za sožitje” v letu 2021 najprej govorili o odvisnosti od odnosov. Kako loviti ravnovesje med samostojnostjo in odvisnostjo odnosov? Eno in drugo mora biti anakovredno za kakovostno in zdravo sobivanje. 

Odvisnost od odnosov

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo v prvi od cikla oddaj “Za sožitje” v letu 2021 najprej govorili o odvisnosti od odnosov. Kako loviti ravnovesje med samostojnostjo in odvisnostjo odnosov? Eno in drugo mora biti anakovredno za kakovostno in zdravo sobivanje. 

družbaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za sožitje

Odvisnost od odnosov

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo v prvi od cikla oddaj “Za sožitje” v letu 2021 najprej govorili o odvisnosti od odnosov. Kako loviti ravnovesje med samostojnostjo in odvisnostjo odnosov? Eno in drugo mora biti anakovredno za kakovostno in zdravo sobivanje. 

VEČ ...|26. 1. 2021
Odvisnost od odnosov

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo v prvi od cikla oddaj “Za sožitje” v letu 2021 najprej govorili o odvisnosti od odnosov. Kako loviti ravnovesje med samostojnostjo in odvisnostjo odnosov? Eno in drugo mora biti anakovredno za kakovostno in zdravo sobivanje. 

Nataša Ličen

družbaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Sol in luč

VEČ ...|26. 1. 2021
Simon Sinek: (Infinite game) Neskončna igra.

Predstavili smo knjigo, ki govori o temeljnem premisleku - za kaj trošiti svojo življenjsko energijo in svoj čas. Avtor Simon Sinek je v zadnjem njegovem delu z naslovom “Neskončna igra” predstavil dve različni poti, dva pristopa k “igranju igre” v poslu, pa tudi v življenju samem.

Simon Sinek: (Infinite game) Neskončna igra.

Predstavili smo knjigo, ki govori o temeljnem premisleku - za kaj trošiti svojo življenjsko energijo in svoj čas. Avtor Simon Sinek je v zadnjem njegovem delu z naslovom “Neskončna igra” predstavil dve različni poti, dva pristopa k “igranju igre” v poslu, pa tudi v življenju samem.

družbaodnosi

Sol in luč

Simon Sinek: (Infinite game) Neskončna igra.

Predstavili smo knjigo, ki govori o temeljnem premisleku - za kaj trošiti svojo življenjsko energijo in svoj čas. Avtor Simon Sinek je v zadnjem njegovem delu z naslovom “Neskončna igra” predstavil dve različni poti, dva pristopa k “igranju igre” v poslu, pa tudi v življenju samem.

VEČ ...|26. 1. 2021
Simon Sinek: (Infinite game) Neskončna igra.

Predstavili smo knjigo, ki govori o temeljnem premisleku - za kaj trošiti svojo življenjsko energijo in svoj čas. Avtor Simon Sinek je v zadnjem njegovem delu z naslovom “Neskončna igra” predstavil dve različni poti, dva pristopa k “igranju igre” v poslu, pa tudi v življenju samem.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|22. 1. 2021
Izzivi in posledice pandemije med mladostniki

Dr. Katarina Kompan Erzar iz Študijsko raziskovalnega centra za družino je osvetlila različne perspektive šolanja na daljavo ter prekinitve socialnih stikov med mladimi. Med ključnimi preventivnimi ukrepi je odnos staršev, ki z več objemi in drobnimi pozornostmi utrjujejo vero mladih v življenje.

Izzivi in posledice pandemije med mladostniki

Dr. Katarina Kompan Erzar iz Študijsko raziskovalnega centra za družino je osvetlila različne perspektive šolanja na daljavo ter prekinitve socialnih stikov med mladimi. Med ključnimi preventivnimi ukrepi je odnos staršev, ki z več objemi in drobnimi pozornostmi utrjujejo vero mladih v življenje.

svetovanješolamladikoronavirusodnosiotroci

Svetovalnica

Izzivi in posledice pandemije med mladostniki

Dr. Katarina Kompan Erzar iz Študijsko raziskovalnega centra za družino je osvetlila različne perspektive šolanja na daljavo ter prekinitve socialnih stikov med mladimi. Med ključnimi preventivnimi ukrepi je odnos staršev, ki z več objemi in drobnimi pozornostmi utrjujejo vero mladih v življenje.

VEČ ...|22. 1. 2021
Izzivi in posledice pandemije med mladostniki

Dr. Katarina Kompan Erzar iz Študijsko raziskovalnega centra za družino je osvetlila različne perspektive šolanja na daljavo ter prekinitve socialnih stikov med mladimi. Med ključnimi preventivnimi ukrepi je odnos staršev, ki z več objemi in drobnimi pozornostmi utrjujejo vero mladih v življenje.

Nataša Ličen

svetovanješolamladikoronavirusodnosiotroci

Iz Betanije

VEČ ...|20. 1. 2021
Vzgoja, Miha Ruparčič

Vzgoja, Miha Ruparčič

odnosimladivzgoja

Iz Betanije

Vzgoja, Miha Ruparčič
VEČ ...|20. 1. 2021
Vzgoja, Miha Ruparčič

Mateja Subotičanec

odnosimladivzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 1. 2021
Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

odnosipogovorpolitikaZavod Iskrenirazpisinfo

Informativni prispevki

Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

VEČ ...|20. 1. 2021
Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Marta Jerebič

odnosipogovorpolitikaZavod Iskrenirazpisinfo

Sol in luč

VEČ ...|19. 1. 2021
Anselm Grün: Veseli se življenja. Drobna knjižica nasvetov za veselo življenje.

Živeti pomeni biti v odnosu. Življenje in veselje sta tesno povezana. Misel je iz drobne knjižice p. Anselma Grüna z naslovom Veseli se življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Iz nje smo tokrat zajemali modrosti za oddajo Sol in luč.

Anselm Grün: Veseli se življenja. Drobna knjižica nasvetov za veselo življenje.

Živeti pomeni biti v odnosu. Življenje in veselje sta tesno povezana. Misel je iz drobne knjižice p. Anselma Grüna z naslovom Veseli se življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Iz nje smo tokrat zajemali modrosti za oddajo Sol in luč.

duhovnostodnosisvetovanje

Sol in luč

Anselm Grün: Veseli se življenja. Drobna knjižica nasvetov za veselo življenje.

Živeti pomeni biti v odnosu. Življenje in veselje sta tesno povezana. Misel je iz drobne knjižice p. Anselma Grüna z naslovom Veseli se življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Iz nje smo tokrat zajemali modrosti za oddajo Sol in luč.

VEČ ...|19. 1. 2021
Anselm Grün: Veseli se življenja. Drobna knjižica nasvetov za veselo življenje.

Živeti pomeni biti v odnosu. Življenje in veselje sta tesno povezana. Misel je iz drobne knjižice p. Anselma Grüna z naslovom Veseli se življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Iz nje smo tokrat zajemali modrosti za oddajo Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostodnosisvetovanje

Srečanja

VEČ ...|19. 1. 2021
Kako iz primeža nasilja v družini

Grd si, sovražim te, so bili komentarji, ki jih je mama izrekala malemu dečku, potem ko ga je vsakodnevno pijana pretepala. V oddaji Srečanja smo gostili Damijana Janžekoviča, 25-letnega mladeniča, ki se je pri 18 letih odselil od mame, ker ga je psihofizično zlorabljala. Kaj je doživljal? Kako se soočata s številnimi travmami danes? Kaj pripelje mamo do tako izrazitega sovraštva do otroka, da mu želi celo vzeti življenje?

Kako iz primeža nasilja v družini

Grd si, sovražim te, so bili komentarji, ki jih je mama izrekala malemu dečku, potem ko ga je vsakodnevno pijana pretepala. V oddaji Srečanja smo gostili Damijana Janžekoviča, 25-letnega mladeniča, ki se je pri 18 letih odselil od mame, ker ga je psihofizično zlorabljala. Kaj je doživljal? Kako se soočata s številnimi travmami danes? Kaj pripelje mamo do tako izrazitega sovraštva do otroka, da mu želi celo vzeti življenje?

pogovorodnosivzgoja

Srečanja

Kako iz primeža nasilja v družini

Grd si, sovražim te, so bili komentarji, ki jih je mama izrekala malemu dečku, potem ko ga je vsakodnevno pijana pretepala. V oddaji Srečanja smo gostili Damijana Janžekoviča, 25-letnega mladeniča, ki se je pri 18 letih odselil od mame, ker ga je psihofizično zlorabljala. Kaj je doživljal? Kako se soočata s številnimi travmami danes? Kaj pripelje mamo do tako izrazitega sovraštva do otroka, da mu želi celo vzeti življenje?

VEČ ...|19. 1. 2021
Kako iz primeža nasilja v družini

Grd si, sovražim te, so bili komentarji, ki jih je mama izrekala malemu dečku, potem ko ga je vsakodnevno pijana pretepala. V oddaji Srečanja smo gostili Damijana Janžekoviča, 25-letnega mladeniča, ki se je pri 18 letih odselil od mame, ker ga je psihofizično zlorabljala. Kaj je doživljal? Kako se soočata s številnimi travmami danes? Kaj pripelje mamo do tako izrazitega sovraštva do otroka, da mu želi celo vzeti življenje?

Marjana Debevec

pogovorodnosivzgoja

Iz Betanije

VEČ ...|18. 1. 2021
Vzgoja, Miha Ruparčič

Vzgoja, Miha Ruparčič

odnosimladivzgoja

Iz Betanije

Vzgoja, Miha Ruparčič
VEČ ...|18. 1. 2021
Vzgoja, Miha Ruparčič

Mateja Subotičanec

odnosimladivzgoja

Za življenje

VEČ ...|16. 1. 2021
Prvič v oddaji Za življenje logoterapevt doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM

Doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM, je v oddaji med drugim povedal, da so naši otroci preveč izpostavljeni zaslonom, manjka jim pa iger v naravi in sovrstniki.

Prvič v oddaji Za življenje logoterapevt doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM

Doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM, je v oddaji med drugim povedal, da so naši otroci preveč izpostavljeni zaslonom, manjka jim pa iger v naravi in sovrstniki.

izobraževanjeodnosisvetovanje

Za življenje

Prvič v oddaji Za življenje logoterapevt doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM

Doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM, je v oddaji med drugim povedal, da so naši otroci preveč izpostavljeni zaslonom, manjka jim pa iger v naravi in sovrstniki.

VEČ ...|16. 1. 2021
Prvič v oddaji Za življenje logoterapevt doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM

Doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM, je v oddaji med drugim povedal, da so naši otroci preveč izpostavljeni zaslonom, manjka jim pa iger v naravi in sovrstniki.

Mateja Subotičanec

izobraževanjeodnosisvetovanje

Iz Betanije

VEČ ...|15. 1. 2021
Vzgoja za osnovnošolce, Miha Ruparčič

Vzgoja za osnovnošolce, Miha Ruparčič

odnosiotrocimladivzgoja

Iz Betanije

Vzgoja za osnovnošolce, Miha Ruparčič
VEČ ...|15. 1. 2021
Vzgoja za osnovnošolce, Miha Ruparčič

Mateja Subotičanec

odnosiotrocimladivzgoja

Mladoskop

VEČ ...|15. 1. 2021
Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

družbamladiizobraževanjeodnosipogovor

Mladoskop

Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

VEČ ...|15. 1. 2021
Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

Nataša Ličen

družbamladiizobraževanjeodnosipogovor

Svetovalnica

VEČ ...|15. 1. 2021
Šolanje na daljavo

Šola na daljavo je izziv za učence in tudi za učitelje. Kakšno vlogo imajo starši dijakov in kako lahko učitelji pomagajo šibkejšim in manj aktivnim? Nekaj nasvetov je iz prve roke z nami delila profesorica matematike na Gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku, ga. Marta Zabret. 

Šolanje na daljavo

Šola na daljavo je izziv za učence in tudi za učitelje. Kakšno vlogo imajo starši dijakov in kako lahko učitelji pomagajo šibkejšim in manj aktivnim? Nekaj nasvetov je iz prve roke z nami delila profesorica matematike na Gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku, ga. Marta Zabret. 

svetovanješolstvokoronavirusotrocimladostnikiodnosi

Svetovalnica

Šolanje na daljavo

Šola na daljavo je izziv za učence in tudi za učitelje. Kakšno vlogo imajo starši dijakov in kako lahko učitelji pomagajo šibkejšim in manj aktivnim? Nekaj nasvetov je iz prve roke z nami delila profesorica matematike na Gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku, ga. Marta Zabret. 

VEČ ...|15. 1. 2021
Šolanje na daljavo

Šola na daljavo je izziv za učence in tudi za učitelje. Kakšno vlogo imajo starši dijakov in kako lahko učitelji pomagajo šibkejšim in manj aktivnim? Nekaj nasvetov je iz prve roke z nami delila profesorica matematike na Gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku, ga. Marta Zabret. 

Tanja Dominko

svetovanješolstvokoronavirusotrocimladostnikiodnosi

Via positiva

VEČ ...|14. 1. 2021
Bolj kot stvari razumemo, lažje nam je.

David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja? 

Bolj kot stvari razumemo, lažje nam je.

David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja? 

družbakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Bolj kot stvari razumemo, lažje nam je.

David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja? 

VEČ ...|14. 1. 2021
Bolj kot stvari razumemo, lažje nam je.

David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja? 

Nataša Ličen

družbakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Informativne oddaje

VEČ ...|13. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 13. 1.

  • Papežev obisk Iraka še pod vprašajem
  • Volitve v župnijske svete prestavljene na jesen
  • Slovenska Karitas hrvaški darovala sredstva za 30 bivalnih kontejnerjev

Novice iz življenja Cerkve dne 13. 1.

  • Papežev obisk Iraka še pod vprašajem
  • Volitve v župnijske svete prestavljene na jesen
  • Slovenska Karitas hrvaški darovala sredstva za 30 bivalnih kontejnerjev

infodružbaodnosipapež

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 13. 1.
  • Papežev obisk Iraka še pod vprašajem
  • Volitve v župnijske svete prestavljene na jesen
  • Slovenska Karitas hrvaški darovala sredstva za 30 bivalnih kontejnerjev
VEČ ...|13. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 13. 1.
  • Papežev obisk Iraka še pod vprašajem
  • Volitve v župnijske svete prestavljene na jesen
  • Slovenska Karitas hrvaški darovala sredstva za 30 bivalnih kontejnerjev

Radio Ognjišče

infodružbaodnosipapež

Iz Betanije

VEČ ...|13. 1. 2021
Vzgoja za osnovnošolce, Miha Ruparčič

Vzgoja za osnovnošolce, Miha Ruparčič

odnosiotrocimladivzgoja

Iz Betanije

Vzgoja za osnovnošolce, Miha Ruparčič
VEČ ...|13. 1. 2021
Vzgoja za osnovnošolce, Miha Ruparčič

Mateja Subotičanec

odnosiotrocimladivzgoja

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 1. 2021
200 let od ljubljanskega kongresa

Pred dvesto leti, leta 1921, se je zgodil eden od najpomembnejših političnih dogodkov, ljubljanski kongres, ko so se na slovenskem ozemlju zbrale delegacije iz vse Evrope, o tem smo se pogovarjali z dr. Alešem Muserjem, sicer kemikom po strokovni izobrazbi, toda velikim, ljubiteljskim poznavalcem in raziskovalcem naše zgodovine.  

200 let od ljubljanskega kongresa

Pred dvesto leti, leta 1921, se je zgodil eden od najpomembnejših političnih dogodkov, ljubljanski kongres, ko so se na slovenskem ozemlju zbrale delegacije iz vse Evrope, o tem smo se pogovarjali z dr. Alešem Muserjem, sicer kemikom po strokovni izobrazbi, toda velikim, ljubiteljskim poznavalcem in raziskovalcem naše zgodovine.  

zgodovinadediščinakulturaodnosi

Zakladi naše dediščine

200 let od ljubljanskega kongresa
Pred dvesto leti, leta 1921, se je zgodil eden od najpomembnejših političnih dogodkov, ljubljanski kongres, ko so se na slovenskem ozemlju zbrale delegacije iz vse Evrope, o tem smo se pogovarjali z dr. Alešem Muserjem, sicer kemikom po strokovni izobrazbi, toda velikim, ljubiteljskim poznavalcem in raziskovalcem naše zgodovine.  
VEČ ...|12. 1. 2021
200 let od ljubljanskega kongresa
Pred dvesto leti, leta 1921, se je zgodil eden od najpomembnejših političnih dogodkov, ljubljanski kongres, ko so se na slovenskem ozemlju zbrale delegacije iz vse Evrope, o tem smo se pogovarjali z dr. Alešem Muserjem, sicer kemikom po strokovni izobrazbi, toda velikim, ljubiteljskim poznavalcem in raziskovalcem naše zgodovine.  

Nataša Ličen

zgodovinadediščinakulturaodnosi

Sol in luč

VEČ ...|12. 1. 2021
Mel Robbins: Pravilo 5 sekund.

Predstavili smo eno najpreprostejših in hkrati najučinkovitejših metod za spremembo življenjskih navad, pravilo petih sekund. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige svetovno znane motivacijske govornice Mel Robbins.

Mel Robbins: Pravilo 5 sekund.

Predstavili smo eno najpreprostejših in hkrati najučinkovitejših metod za spremembo življenjskih navad, pravilo petih sekund. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige svetovno znane motivacijske govornice Mel Robbins.

odnosisvetovanje

Sol in luč

Mel Robbins: Pravilo 5 sekund.

Predstavili smo eno najpreprostejših in hkrati najučinkovitejših metod za spremembo življenjskih navad, pravilo petih sekund. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige svetovno znane motivacijske govornice Mel Robbins.

VEČ ...|12. 1. 2021
Mel Robbins: Pravilo 5 sekund.

Predstavili smo eno najpreprostejših in hkrati najučinkovitejših metod za spremembo življenjskih navad, pravilo petih sekund. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige svetovno znane motivacijske govornice Mel Robbins.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Iz Betanije

VEČ ...|11. 1. 2021
Vzgoja za najmlajše

Iz Betanije

Vzgoja za najmlajše
VEČ ...|11. 1. 2021

Za življenje

VEČ ...|9. 1. 2021
Spoštovanje otroka se kaže v potrpežljivosti odraslih

Z Markom Juhantom, specialnim pedagom, smo izpostavili spoštovanje otrok s strani odraslih. Kaže se v potrpežljivosti. Zmoremo dati otrokom čas? Poseben poudarek smo v pogovoru namenili tudi vzgoji fantov ter kako ženske gradimo odnos z moškimi. 

Spoštovanje otroka se kaže v potrpežljivosti odraslih

Z Markom Juhantom, specialnim pedagom, smo izpostavili spoštovanje otrok s strani odraslih. Kaže se v potrpežljivosti. Zmoremo dati otrokom čas? Poseben poudarek smo v pogovoru namenili tudi vzgoji fantov ter kako ženske gradimo odnos z moškimi. 

družbavzgojapogovorodnosi

Za življenje

Spoštovanje otroka se kaže v potrpežljivosti odraslih

Z Markom Juhantom, specialnim pedagom, smo izpostavili spoštovanje otrok s strani odraslih. Kaže se v potrpežljivosti. Zmoremo dati otrokom čas? Poseben poudarek smo v pogovoru namenili tudi vzgoji fantov ter kako ženske gradimo odnos z moškimi. 

VEČ ...|9. 1. 2021
Spoštovanje otroka se kaže v potrpežljivosti odraslih

Z Markom Juhantom, specialnim pedagom, smo izpostavili spoštovanje otrok s strani odraslih. Kaže se v potrpežljivosti. Zmoremo dati otrokom čas? Poseben poudarek smo v pogovoru namenili tudi vzgoji fantov ter kako ženske gradimo odnos z moškimi. 

Nataša Ličen

družbavzgojapogovorodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|8. 1. 2021
Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

odnosipogovor

Iz Betanije

Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

VEČ ...|8. 1. 2021
Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

Mateja Subotičanec

odnosipogovor

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|10. 1. 2021
Pesmi, ki so nastale na daljavo, pogovor in koncert

Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami

Pesmi, ki so nastale na daljavo, pogovor in koncert

Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami

Mateja Feltrin Novljan

duhovnostkultura

Za življenje

VEČ ...|27. 2. 2021
Postni čas je priložnost

V oddaji smo gostili grosupeljskega župnika Martina Goloba. Kako preživljati post v času, ko nam je na videz veliko odvzeto, je to čas, ko lahko življenju kaj dodamo ali je bistvena odpoved? O vsem tem in tistim, kar ste predlagali vi, saj je oddaja potekala v živo.

Postni čas je priložnost

V oddaji smo gostili grosupeljskega župnika Martina Goloba. Kako preživljati post v času, ko nam je na videz veliko odvzeto, je to čas, ko lahko življenju kaj dodamo ali je bistvena odpoved? O vsem tem in tistim, kar ste predlagali vi, saj je oddaja potekala v živo.

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|2. 3. 2021
Tisti, ki streže

Če so vaši grehi rdeči kakor škrlat, bodo beli kakor sneg; če so rdeči kot …

Tisti, ki streže

Če so vaši grehi rdeči kakor škrlat, bodo beli kakor sneg; če so rdeči kot …

Tomaž Kete

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|2. 3. 2021
Tadej Sadar: Kaj je v jedru tistega zaradi česar smo nezadovoljni

Prisluhnili ste komentarju našega odgovornega in programskega urednika. 

Tadej Sadar: Kaj je v jedru tistega zaradi česar smo nezadovoljni

Prisluhnili ste komentarju našega odgovornega in programskega urednika. 

Tadej Sadar

komentardružba

Naš gost

VEČ ...|27. 2. 2021
Dr. Anton Jeglič

V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.

Dr. Anton Jeglič

V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.

Blaž Lesnik

gorealpinizemelektrotehnikaizumimedicinanaravapolitika

Zgodbe za otroke

VEČ ...|2. 3. 2021
O kuhanih jacih

Pravljica prinaša več naukov. Prvi je: nikoli ne bodi dolžan ljudem, vedno plačaj svoje račune. Ostale pa boste slišali, če prisluhnete kratki zgodbi, ki bi kaj lahko bila resnična.

O kuhanih jacih

Pravljica prinaša več naukov. Prvi je: nikoli ne bodi dolžan ljudem, vedno plačaj svoje račune. Ostale pa boste slišali, če prisluhnete kratki zgodbi, ki bi kaj lahko bila resnična.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskeZgodbe za otroke

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|2. 3. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sol in luč

VEČ ...|2. 3. 2021
Caludia Croos Müller: Dobro spi - Mali učbenik preživetja.

Če v času prehoda iz zime v pomlad, ob temperaturnih in vremenskih nihanjih, tudi vi slabše spite, ne preslišite minut, v katerih smo s pomočjo knjige »Dobro spi« (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi), pripravili nekaj nasvetov. Knjižica doktorice medicine Claudie Croos-Müller, ki je specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo, je drobni učbenik s preprostimi rešitvami za boljši spanec.

Caludia Croos Müller: Dobro spi - Mali učbenik preživetja.

Če v času prehoda iz zime v pomlad, ob temperaturnih in vremenskih nihanjih, tudi vi slabše spite, ne preslišite minut, v katerih smo s pomočjo knjige »Dobro spi« (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi), pripravili nekaj nasvetov. Knjižica doktorice medicine Claudie Croos-Müller, ki je specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo, je drobni učbenik s preprostimi rešitvami za boljši spanec.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 3. 2021
70 letnica Tehniškega muzeja Slovenije

70 letnica Tehniškega muzeja Slovenije

Jože Bartolj

kulturatehniški muzej slovenije

Naš pogled

VEČ ...|2. 3. 2021
Tadej Sadar: Kaj je v jedru tistega zaradi česar smo nezadovoljni

Prisluhnili ste komentarju našega odgovornega in programskega urednika. 

Tadej Sadar: Kaj je v jedru tistega zaradi česar smo nezadovoljni

Prisluhnili ste komentarju našega odgovornega in programskega urednika. 

Tadej Sadar

komentardružba