Mladoskop

VEČ ...|21. 2. 2020
Muzikal Slovenski božič v izvedbi dijakov

Člani Mladinskega pevskega zbora Škofijske gimanzije Vipava so, pod vodstvom Mete Praček, izvedli muzikal Matije Tomca Slovenski božič. Poleg zborovodkinje in dirigentke so ga predstavili Tadej Vovk, Ema Trpin, Zala Bratina in Jakob Domenik. Govorili pa tudi širše o odnosu do glasbe, sodelovanju v zboru, o kulturi in slovenski besedi.

Muzikal Slovenski božič v izvedbi dijakov

Člani Mladinskega pevskega zbora Škofijske gimanzije Vipava so, pod vodstvom Mete Praček, izvedli muzikal Matije Tomca Slovenski božič. Poleg zborovodkinje in dirigentke so ga predstavili Tadej Vovk, Ema Trpin, Zala Bratina in Jakob Domenik. Govorili pa tudi širše o odnosu do glasbe, sodelovanju v zboru, o kulturi in slovenski besedi.

duhovnostizobraževanjekulturamladipogovorvzgojadružba

Mladoskop

Muzikal Slovenski božič v izvedbi dijakov
Člani Mladinskega pevskega zbora Škofijske gimanzije Vipava so, pod vodstvom Mete Praček, izvedli muzikal Matije Tomca Slovenski božič. Poleg zborovodkinje in dirigentke so ga predstavili Tadej Vovk, Ema Trpin, Zala Bratina in Jakob Domenik. Govorili pa tudi širše o odnosu do glasbe, sodelovanju v zboru, o kulturi in slovenski besedi.
VEČ ...|21. 2. 2020
Muzikal Slovenski božič v izvedbi dijakov
Člani Mladinskega pevskega zbora Škofijske gimanzije Vipava so, pod vodstvom Mete Praček, izvedli muzikal Matije Tomca Slovenski božič. Poleg zborovodkinje in dirigentke so ga predstavili Tadej Vovk, Ema Trpin, Zala Bratina in Jakob Domenik. Govorili pa tudi širše o odnosu do glasbe, sodelovanju v zboru, o kulturi in slovenski besedi.

Nataša Ličen

duhovnostizobraževanjekulturamladipogovorvzgojadružba

Sobotna iskrica

VEČ ...|15. 2. 2020
Predpustno vabilo v Burundi in na pustni ples

Sobotna iskrica pred pustno dobrodelno izvedbo naše otroške oddaje je skoraj v celoti nastala v Burundiju, afriški državi, ki ji bomo tokrat priskočili na pomoč. Sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič ter sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe so predstavile prizadevanja centra Akamuri, vsakdan afriških otrok in njihov klic na pomoč, ki bo, upamo, slišan čez teden dni. Saj veste, kajne? Na Pustni Sobotni iskrici nas bodo zabavali Modrijani in Pedenjped za male in velike.

Predpustno vabilo v Burundi in na pustni ples

Sobotna iskrica pred pustno dobrodelno izvedbo naše otroške oddaje je skoraj v celoti nastala v Burundiju, afriški državi, ki ji bomo tokrat priskočili na pomoč. Sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič ter sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe so predstavile prizadevanja centra Akamuri, vsakdan afriških otrok in njihov klic na pomoč, ki bo, upamo, slišan čez teden dni. Saj veste, kajne? Na Pustni Sobotni iskrici nas bodo zabavali Modrijani in Pedenjped za male in velike.

otrocivzgojaduhovnostmisijoniburundivesna hitibogdana kavcicjana lampeslovenska karitasmisijonsko središčepustna sobotna iskrica

Sobotna iskrica

Predpustno vabilo v Burundi in na pustni ples
Sobotna iskrica pred pustno dobrodelno izvedbo naše otroške oddaje je skoraj v celoti nastala v Burundiju, afriški državi, ki ji bomo tokrat priskočili na pomoč. Sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič ter sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe so predstavile prizadevanja centra Akamuri, vsakdan afriških otrok in njihov klic na pomoč, ki bo, upamo, slišan čez teden dni. Saj veste, kajne? Na Pustni Sobotni iskrici nas bodo zabavali Modrijani in Pedenjped za male in velike.
VEČ ...|15. 2. 2020
Predpustno vabilo v Burundi in na pustni ples
Sobotna iskrica pred pustno dobrodelno izvedbo naše otroške oddaje je skoraj v celoti nastala v Burundiju, afriški državi, ki ji bomo tokrat priskočili na pomoč. Sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič ter sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe so predstavile prizadevanja centra Akamuri, vsakdan afriških otrok in njihov klic na pomoč, ki bo, upamo, slišan čez teden dni. Saj veste, kajne? Na Pustni Sobotni iskrici nas bodo zabavali Modrijani in Pedenjped za male in velike.

Jure Sešek

otrocivzgojaduhovnostmisijoniburundivesna hitibogdana kavcicjana lampeslovenska karitasmisijonsko središčepustna sobotna iskrica

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Alen Salihović

duhovnostzdravstvovzgoja

Za življenje

VEČ ...|8. 2. 2020
Kultura življenja

Na kulturni praznik smo z Alenko Rebula govorili o kulturnosti v odnosih. »Kdaj bo dovolj? Kdaj bomo rekli, da smo naredili dovolj, da smo srečni in ponosni nase?«, opozarja sogovornica. Ker ni nikoli dovolj, se ustvarjajo pritiski, ob katerih se napajajo številne stiske, negotovosti in nezadovoljstva. Kultura življenja se kaže v neizmerni moči obnove, rasti, razvoja in sprememb. Kultura je obdelanost, je proces, ki kaže, kaj smo naredili/delamo iz sebe.

Kultura življenja

Na kulturni praznik smo z Alenko Rebula govorili o kulturnosti v odnosih. »Kdaj bo dovolj? Kdaj bomo rekli, da smo naredili dovolj, da smo srečni in ponosni nase?«, opozarja sogovornica. Ker ni nikoli dovolj, se ustvarjajo pritiski, ob katerih se napajajo številne stiske, negotovosti in nezadovoljstva. Kultura življenja se kaže v neizmerni moči obnove, rasti, razvoja in sprememb. Kultura je obdelanost, je proces, ki kaže, kaj smo naredili/delamo iz sebe.

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Za življenje

Kultura življenja
Na kulturni praznik smo z Alenko Rebula govorili o kulturnosti v odnosih. »Kdaj bo dovolj? Kdaj bomo rekli, da smo naredili dovolj, da smo srečni in ponosni nase?«, opozarja sogovornica. Ker ni nikoli dovolj, se ustvarjajo pritiski, ob katerih se napajajo številne stiske, negotovosti in nezadovoljstva. Kultura življenja se kaže v neizmerni moči obnove, rasti, razvoja in sprememb. Kultura je obdelanost, je proces, ki kaže, kaj smo naredili/delamo iz sebe.
VEČ ...|8. 2. 2020
Kultura življenja
Na kulturni praznik smo z Alenko Rebula govorili o kulturnosti v odnosih. »Kdaj bo dovolj? Kdaj bomo rekli, da smo naredili dovolj, da smo srečni in ponosni nase?«, opozarja sogovornica. Ker ni nikoli dovolj, se ustvarjajo pritiski, ob katerih se napajajo številne stiske, negotovosti in nezadovoljstva. Kultura življenja se kaže v neizmerni moči obnove, rasti, razvoja in sprememb. Kultura je obdelanost, je proces, ki kaže, kaj smo naredili/delamo iz sebe.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Sobotna iskrica

VEČ ...|8. 2. 2020
Kulturni praznik, Melita Kosir in dirkanje Mark Ivanov

Ob devetih se zasliši: Sobotna iskrica rešitve išče, priključi Radio Ognjišče ... V naši otroški oddaji smo se ustavili pri lepoti slovenske besede in pesmi, slišali ste slovensko ljudsko pripoved o prevarani lisici. Gostili smo Mavrico in Melito Košir, z Markom Ivánovim pa smo se odpeljali v dirkaške avtomobilistične vode. Vabljeni k poslušanju Sobotne iskrice.

Kulturni praznik, Melita Kosir in dirkanje Mark Ivanov

Ob devetih se zasliši: Sobotna iskrica rešitve išče, priključi Radio Ognjišče ... V naši otroški oddaji smo se ustavili pri lepoti slovenske besede in pesmi, slišali ste slovensko ljudsko pripoved o prevarani lisici. Gostili smo Mavrico in Melito Košir, z Markom Ivánovim pa smo se odpeljali v dirkaške avtomobilistične vode. Vabljeni k poslušanju Sobotne iskrice.

družbaduhovnostmladiodnosiotrocivzgojapogovor

Sobotna iskrica

Kulturni praznik, Melita Kosir in dirkanje Mark Ivanov
Ob devetih se zasliši: Sobotna iskrica rešitve išče, priključi Radio Ognjišče ... V naši otroški oddaji smo se ustavili pri lepoti slovenske besede in pesmi, slišali ste slovensko ljudsko pripoved o prevarani lisici. Gostili smo Mavrico in Melito Košir, z Markom Ivánovim pa smo se odpeljali v dirkaške avtomobilistične vode. Vabljeni k poslušanju Sobotne iskrice.
VEČ ...|8. 2. 2020
Kulturni praznik, Melita Kosir in dirkanje Mark Ivanov
Ob devetih se zasliši: Sobotna iskrica rešitve išče, priključi Radio Ognjišče ... V naši otroški oddaji smo se ustavili pri lepoti slovenske besede in pesmi, slišali ste slovensko ljudsko pripoved o prevarani lisici. Gostili smo Mavrico in Melito Košir, z Markom Ivánovim pa smo se odpeljali v dirkaške avtomobilistične vode. Vabljeni k poslušanju Sobotne iskrice.

Jure Sešek

družbaduhovnostmladiodnosiotrocivzgojapogovor

Mladoskop

VEČ ...|7. 2. 2020
Srednješolski programi

Pred Informativnimi dnevi smo povzeli nekatere opise dijakov, študentov, profesorjev in ravnateljev srednješolskih ter višješolskih programov, ki jih pripravljajo, vodijo in obiskujejo.

Srednješolski programi

Pred Informativnimi dnevi smo povzeli nekatere opise dijakov, študentov, profesorjev in ravnateljev srednješolskih ter višješolskih programov, ki jih pripravljajo, vodijo in obiskujejo.

družbaizobraževanjemladipogovorsvetovanjevzgoja

Mladoskop

Srednješolski programi
Pred Informativnimi dnevi smo povzeli nekatere opise dijakov, študentov, profesorjev in ravnateljev srednješolskih ter višješolskih programov, ki jih pripravljajo, vodijo in obiskujejo.
VEČ ...|7. 2. 2020
Srednješolski programi
Pred Informativnimi dnevi smo povzeli nekatere opise dijakov, študentov, profesorjev in ravnateljev srednješolskih ter višješolskih programov, ki jih pripravljajo, vodijo in obiskujejo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladipogovorsvetovanjevzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|7. 2. 2020
MInka Mehle, mamica in blogerka

Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Je tudi vam ta pregovor težko upeljati v prakso? MInka Mehle, je z nami v Svetovalnici delila svoje izkušnje.

MInka Mehle, mamica in blogerka

Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Je tudi vam ta pregovor težko upeljati v prakso? MInka Mehle, je z nami v Svetovalnici delila svoje izkušnje.

družbamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Svetovalnica

MInka Mehle, mamica in blogerka
Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Je tudi vam ta pregovor težko upeljati v prakso? MInka Mehle, je z nami v Svetovalnici delila svoje izkušnje.
VEČ ...|7. 2. 2020
MInka Mehle, mamica in blogerka
Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Je tudi vam ta pregovor težko upeljati v prakso? MInka Mehle, je z nami v Svetovalnici delila svoje izkušnje.

Tanja Dominko

družbamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

VEČ ...|6. 2. 2020
Od pevca do pričevalca

Andrej Turk je danes prevajalec, mož in oče številne družine, nekdaj pa je bil glasbenik in pevec znane rock skupine. Kljub prepoznavnosti, muziciranju in nastopanju na odru, je iskal in želel nekaj več, nekaj iskrenejšega. Odkril je vero in Boga. Pogovor o iskanju vrednot, ki osmišljajo obstoj. Pogovor o pomenu izbiranja kakovostnih knjig.

Od pevca do pričevalca

Andrej Turk je danes prevajalec, mož in oče številne družine, nekdaj pa je bil glasbenik in pevec znane rock skupine. Kljub prepoznavnosti, muziciranju in nastopanju na odru, je iskal in želel nekaj več, nekaj iskrenejšega. Odkril je vero in Boga. Pogovor o iskanju vrednot, ki osmišljajo obstoj. Pogovor o pomenu izbiranja kakovostnih knjig.

družbaglasbaduhovnostkulturamladiodnosipogovorvzgoja

Via positiva

Od pevca do pričevalca
Andrej Turk je danes prevajalec, mož in oče številne družine, nekdaj pa je bil glasbenik in pevec znane rock skupine. Kljub prepoznavnosti, muziciranju in nastopanju na odru, je iskal in želel nekaj več, nekaj iskrenejšega. Odkril je vero in Boga. Pogovor o iskanju vrednot, ki osmišljajo obstoj. Pogovor o pomenu izbiranja kakovostnih knjig.
VEČ ...|6. 2. 2020
Od pevca do pričevalca
Andrej Turk je danes prevajalec, mož in oče številne družine, nekdaj pa je bil glasbenik in pevec znane rock skupine. Kljub prepoznavnosti, muziciranju in nastopanju na odru, je iskal in želel nekaj več, nekaj iskrenejšega. Odkril je vero in Boga. Pogovor o iskanju vrednot, ki osmišljajo obstoj. Pogovor o pomenu izbiranja kakovostnih knjig.

Nataša Ličen

družbaglasbaduhovnostkulturamladiodnosipogovorvzgoja

Sol in luč

VEČ ...|4. 2. 2020
Jordan Peterson

Zvezdnik, tako naslavljajo kliničnega psihologa in profesorja psihologije, Jordana Petersona. Razprodane dvorane in desetine milijonov ogledov na spletu to potrjujejo. V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili nekaj odlomkov iz prvih poglavij njegove knjige 12 pravil za življenje in poslušali nekaj odlomkov z njegovega predavanja v Ljubljani.

Jordan Peterson

Zvezdnik, tako naslavljajo kliničnega psihologa in profesorja psihologije, Jordana Petersona. Razprodane dvorane in desetine milijonov ogledov na spletu to potrjujejo. V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili nekaj odlomkov iz prvih poglavij njegove knjige 12 pravil za življenje in poslušali nekaj odlomkov z njegovega predavanja v Ljubljani.

izobraževanjeodnosivzgojadružba

Sol in luč

Jordan Peterson
Zvezdnik, tako naslavljajo kliničnega psihologa in profesorja psihologije, Jordana Petersona. Razprodane dvorane in desetine milijonov ogledov na spletu to potrjujejo. V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili nekaj odlomkov iz prvih poglavij njegove knjige 12 pravil za življenje in poslušali nekaj odlomkov z njegovega predavanja v Ljubljani.
VEČ ...|4. 2. 2020
Jordan Peterson
Zvezdnik, tako naslavljajo kliničnega psihologa in profesorja psihologije, Jordana Petersona. Razprodane dvorane in desetine milijonov ogledov na spletu to potrjujejo. V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili nekaj odlomkov iz prvih poglavij njegove knjige 12 pravil za življenje in poslušali nekaj odlomkov z njegovega predavanja v Ljubljani.

Tadej Sadar

izobraževanjeodnosivzgojadružba

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|1. 2. 2020
Abraham in Izak - zgodba sodobnih staršev in otrok

Bog Abrahamu naroči, naj mu daruje sina Izaka ... Razumete to zgodbo? Teolog in pedagog Stanko Gerjolj nas je popeljal po pogosto zapletenih in napornih poteh staršev in mladostnikov, o katerih na simbolni ravni govori to svetopisemsko besedilo.

Abraham in Izak - zgodba sodobnih staršev in otrok

Bog Abrahamu naroči, naj mu daruje sina Izaka ... Razumete to zgodbo? Teolog in pedagog Stanko Gerjolj nas je popeljal po pogosto zapletenih in napornih poteh staršev in mladostnikov, o katerih na simbolni ravni govori to svetopisemsko besedilo.

duhovnostmladiodnosivzgoja

Sobotni duhovni večer

Abraham in Izak - zgodba sodobnih staršev in otrok
Bog Abrahamu naroči, naj mu daruje sina Izaka ... Razumete to zgodbo? Teolog in pedagog Stanko Gerjolj nas je popeljal po pogosto zapletenih in napornih poteh staršev in mladostnikov, o katerih na simbolni ravni govori to svetopisemsko besedilo.
VEČ ...|1. 2. 2020
Abraham in Izak - zgodba sodobnih staršev in otrok
Bog Abrahamu naroči, naj mu daruje sina Izaka ... Razumete to zgodbo? Teolog in pedagog Stanko Gerjolj nas je popeljal po pogosto zapletenih in napornih poteh staršev in mladostnikov, o katerih na simbolni ravni govori to svetopisemsko besedilo.

Silvestra Sadar in Stanko Gerjolj

duhovnostmladiodnosivzgoja

Sobotna iskrica

VEČ ...|1. 2. 2020
Začetek priprav na Pustno Sobotno iskrico

Bliža se Pustna Sobotna iskrica. Če smo natančni, do takrat je še dvaindvajset dni. Pustni ples z dobrim namenom, na katerega se že pripravljamo v naši otroški oddaji, ki je tokrat gostila tudi Miška in Belamiško. Junaka, s katerima prideta pesnik Feri Lainšček in pevka Romana Krajnčan. Vabljeni k poslušanju.

Začetek priprav na Pustno Sobotno iskrico

Bliža se Pustna Sobotna iskrica. Če smo natančni, do takrat je še dvaindvajset dni. Pustni ples z dobrim namenom, na katerega se že pripravljamo v naši otroški oddaji, ki je tokrat gostila tudi Miška in Belamiško. Junaka, s katerima prideta pesnik Feri Lainšček in pevka Romana Krajnčan. Vabljeni k poslušanju.

družbamladiodnosiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Začetek priprav na Pustno Sobotno iskrico
Bliža se Pustna Sobotna iskrica. Če smo natančni, do takrat je še dvaindvajset dni. Pustni ples z dobrim namenom, na katerega se že pripravljamo v naši otroški oddaji, ki je tokrat gostila tudi Miška in Belamiško. Junaka, s katerima prideta pesnik Feri Lainšček in pevka Romana Krajnčan. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|1. 2. 2020
Začetek priprav na Pustno Sobotno iskrico
Bliža se Pustna Sobotna iskrica. Če smo natančni, do takrat je še dvaindvajset dni. Pustni ples z dobrim namenom, na katerega se že pripravljamo v naši otroški oddaji, ki je tokrat gostila tudi Miška in Belamiško. Junaka, s katerima prideta pesnik Feri Lainšček in pevka Romana Krajnčan. Vabljeni k poslušanju.

Jure Sešek

družbamladiodnosiotrocivzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|31. 1. 2020
Dan brez cigarete

Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.

Dan brez cigarete

Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.

svetovanjezdravstvovzgojadružba

Svetovalnica

Dan brez cigarete
Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.
VEČ ...|31. 1. 2020
Dan brez cigarete
Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.

Slavi Košir

svetovanjezdravstvovzgojadružba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|30. 1. 2020
tehnološka posodobitev učilnic

Slovenske šolske učilnice bi lahko bile bolj sodobno opremljene, za večjo učinkovitost in interakcijo med učitelji in učečimi. David Pavlič je predstavil sodobne tehnološke rešitve, ki nadomestijo table in ostala orodja za projekcije učne snovi.

tehnološka posodobitev učilnic

Slovenske šolske učilnice bi lahko bile bolj sodobno opremljene, za večjo učinkovitost in interakcijo med učitelji in učečimi. David Pavlič je predstavil sodobne tehnološke rešitve, ki nadomestijo table in ostala orodja za projekcije učne snovi.

družbainfoizobraževanjemladivzgoja

Ni meje za dobre ideje

tehnološka posodobitev učilnic
Slovenske šolske učilnice bi lahko bile bolj sodobno opremljene, za večjo učinkovitost in interakcijo med učitelji in učečimi. David Pavlič je predstavil sodobne tehnološke rešitve, ki nadomestijo table in ostala orodja za projekcije učne snovi.
VEČ ...|30. 1. 2020
tehnološka posodobitev učilnic
Slovenske šolske učilnice bi lahko bile bolj sodobno opremljene, za večjo učinkovitost in interakcijo med učitelji in učečimi. David Pavlič je predstavil sodobne tehnološke rešitve, ki nadomestijo table in ostala orodja za projekcije učne snovi.

Nataša Ličen

družbainfoizobraževanjemladivzgoja

Via positiva

VEČ ...|30. 1. 2020
V obilju smo revni

Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.

V obilju smo revni

Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Via positiva

V obilju smo revni
Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.
VEČ ...|30. 1. 2020
V obilju smo revni
Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Pogovor o

VEČ ...|29. 1. 2020
Prevetrimo šolski sistem

Ali naš šolski sistem še sledi potrebam časa? Kakšne otroke vzgaja? O vsem tem smo se pogovarjali s strokovnjaki. Z nami so bili specialni pedagog Marko Juhant, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja Nuša Pohlin Schwarzbartl, filozof in zgodovinar iz Škofijske gimnazije v Ljubljani dr. Tadej Rifel, ter nekdanja ravnateljica in učiteljica, ter mati in babica Mirjam Stanonik. Vabljeni k poslušanju!

Prevetrimo šolski sistem

Ali naš šolski sistem še sledi potrebam časa? Kakšne otroke vzgaja? O vsem tem smo se pogovarjali s strokovnjaki. Z nami so bili specialni pedagog Marko Juhant, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja Nuša Pohlin Schwarzbartl, filozof in zgodovinar iz Škofijske gimnazije v Ljubljani dr. Tadej Rifel, ter nekdanja ravnateljica in učiteljica, ter mati in babica Mirjam Stanonik. Vabljeni k poslušanju!

šolanjesvetovanjevzgoja

Pogovor o

Prevetrimo šolski sistem
Ali naš šolski sistem še sledi potrebam časa? Kakšne otroke vzgaja? O vsem tem smo se pogovarjali s strokovnjaki. Z nami so bili specialni pedagog Marko Juhant, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja Nuša Pohlin Schwarzbartl, filozof in zgodovinar iz Škofijske gimnazije v Ljubljani dr. Tadej Rifel, ter nekdanja ravnateljica in učiteljica, ter mati in babica Mirjam Stanonik. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|29. 1. 2020
Prevetrimo šolski sistem
Ali naš šolski sistem še sledi potrebam časa? Kakšne otroke vzgaja? O vsem tem smo se pogovarjali s strokovnjaki. Z nami so bili specialni pedagog Marko Juhant, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja Nuša Pohlin Schwarzbartl, filozof in zgodovinar iz Škofijske gimnazije v Ljubljani dr. Tadej Rifel, ter nekdanja ravnateljica in učiteljica, ter mati in babica Mirjam Stanonik. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec

šolanjesvetovanjevzgoja

Za sožitje

VEČ ...|28. 1. 2020
Strah

Strah je del življenja. Niso pa vsi strahovi enaki. Kako jih premagovati in iskati možne poti zaupanja, smo govorili s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

Strah

Strah je del življenja. Niso pa vsi strahovi enaki. Kako jih premagovati in iskati možne poti zaupanja, smo govorili s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za sožitje

Strah
Strah je del življenja. Niso pa vsi strahovi enaki. Kako jih premagovati in iskati možne poti zaupanja, smo govorili s prof. dr. Jožetom Ramovšem.
VEČ ...|28. 1. 2020
Strah
Strah je del življenja. Niso pa vsi strahovi enaki. Kako jih premagovati in iskati možne poti zaupanja, smo govorili s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Radijska kateheza

VEČ ...|25. 1. 2020
Milan Knep: sekularizacija in vloga katehetskih simpozijev

Zakaj bi nekdo sploh še dal krstiti svojega otroka, kaj botruje tako hudi sekularizaciji in kako katehetski simpozij že 50 let pomaga pri vzgoji slovenskih katehetov odgovarja član Slovenskega katehetskega urada duhovnik Milan Knep.

Milan Knep: sekularizacija in vloga katehetskih simpozijev

Zakaj bi nekdo sploh še dal krstiti svojega otroka, kaj botruje tako hudi sekularizaciji in kako katehetski simpozij že 50 let pomaga pri vzgoji slovenskih katehetov odgovarja član Slovenskega katehetskega urada duhovnik Milan Knep.

duhovnostizobraževanjevzgoja

Radijska kateheza

Milan Knep: sekularizacija in vloga katehetskih simpozijev
Zakaj bi nekdo sploh še dal krstiti svojega otroka, kaj botruje tako hudi sekularizaciji in kako katehetski simpozij že 50 let pomaga pri vzgoji slovenskih katehetov odgovarja član Slovenskega katehetskega urada duhovnik Milan Knep.
VEČ ...|25. 1. 2020
Milan Knep: sekularizacija in vloga katehetskih simpozijev
Zakaj bi nekdo sploh še dal krstiti svojega otroka, kaj botruje tako hudi sekularizaciji in kako katehetski simpozij že 50 let pomaga pri vzgoji slovenskih katehetov odgovarja član Slovenskega katehetskega urada duhovnik Milan Knep.

Silvestra Sadar

duhovnostizobraževanjevzgoja

Za življenje

VEČ ...|25. 1. 2020
Sprejmi sebe

Prisluhnite oddaji Za življenje v kateri je z nami Karel Gržan in je govoril o sprejetju samega sebe.

Sprejmi sebe

Prisluhnite oddaji Za življenje v kateri je z nami Karel Gržan in je govoril o sprejetju samega sebe.

družbaodnosipogovorvzgoja

Za življenje

Sprejmi sebe
Prisluhnite oddaji Za življenje v kateri je z nami Karel Gržan in je govoril o sprejetju samega sebe.
VEČ ...|25. 1. 2020
Sprejmi sebe
Prisluhnite oddaji Za življenje v kateri je z nami Karel Gržan in je govoril o sprejetju samega sebe.

Mateja Feltrin Novljan

družbaodnosipogovorvzgoja

Mladoskop

VEČ ...|24. 1. 2020
Pišem z roko

Ob svetovnem dnevu izobraževanja smo z mladimi govorili o pomenu pisanja z roko. Sploh še pišejo ali le tipkajo in drsijo po ekranih? osrednja sogovornica oddaje, predsednica Društva Radi pišemo z roko, Marijana Jazbec, je dejala, da če pišemo z roko, krepimo spomin in zbranost.

Pišem z roko

Ob svetovnem dnevu izobraževanja smo z mladimi govorili o pomenu pisanja z roko. Sploh še pišejo ali le tipkajo in drsijo po ekranih? osrednja sogovornica oddaje, predsednica Društva Radi pišemo z roko, Marijana Jazbec, je dejala, da če pišemo z roko, krepimo spomin in zbranost.

izobraževanjemladikulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Mladoskop

Pišem z roko
Ob svetovnem dnevu izobraževanja smo z mladimi govorili o pomenu pisanja z roko. Sploh še pišejo ali le tipkajo in drsijo po ekranih? osrednja sogovornica oddaje, predsednica Društva Radi pišemo z roko, Marijana Jazbec, je dejala, da če pišemo z roko, krepimo spomin in zbranost.
VEČ ...|24. 1. 2020
Pišem z roko
Ob svetovnem dnevu izobraževanja smo z mladimi govorili o pomenu pisanja z roko. Sploh še pišejo ali le tipkajo in drsijo po ekranih? osrednja sogovornica oddaje, predsednica Društva Radi pišemo z roko, Marijana Jazbec, je dejala, da če pišemo z roko, krepimo spomin in zbranost.

Nataša Ličen

izobraževanjemladikulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

VEČ ...|23. 1. 2020
Pelji me tja, kjer je glas večji od mene

Alenka Dolenc in Lana Petrovič, plesalka in pevka, mati in hči. V oddaji Via positiva se je prepletala njuna zgodba, saj druge brez prve ne bi bilo, sta vzor pristne medsebojne podpore, povezanosti in iskanja svojega izvira ustvarjalnosti. Alenka je v preteklosti žela zavidljive rezultate, mlajša Lana pa ravno vstopa abmiciozno v širni svet.

Pelji me tja, kjer je glas večji od mene

Alenka Dolenc in Lana Petrovič, plesalka in pevka, mati in hči. V oddaji Via positiva se je prepletala njuna zgodba, saj druge brez prve ne bi bilo, sta vzor pristne medsebojne podpore, povezanosti in iskanja svojega izvira ustvarjalnosti. Alenka je v preteklosti žela zavidljive rezultate, mlajša Lana pa ravno vstopa abmiciozno v širni svet.

glasbapogovorodnosikulturavzgojadružba

Via positiva

Pelji me tja, kjer je glas večji od mene
Alenka Dolenc in Lana Petrovič, plesalka in pevka, mati in hči. V oddaji Via positiva se je prepletala njuna zgodba, saj druge brez prve ne bi bilo, sta vzor pristne medsebojne podpore, povezanosti in iskanja svojega izvira ustvarjalnosti. Alenka je v preteklosti žela zavidljive rezultate, mlajša Lana pa ravno vstopa abmiciozno v širni svet.
VEČ ...|23. 1. 2020
Pelji me tja, kjer je glas večji od mene
Alenka Dolenc in Lana Petrovič, plesalka in pevka, mati in hči. V oddaji Via positiva se je prepletala njuna zgodba, saj druge brez prve ne bi bilo, sta vzor pristne medsebojne podpore, povezanosti in iskanja svojega izvira ustvarjalnosti. Alenka je v preteklosti žela zavidljive rezultate, mlajša Lana pa ravno vstopa abmiciozno v širni svet.

Nataša Ličen

glasbapogovorodnosikulturavzgojadružba

Za življenje

VEČ ...|18. 1. 2020
Družina, vezi treh generacij

O težavnih odnosih znotraj družine in možnih izhodih iz težkih razmer. Naša gostja je bila Katarina Kompan Erzar.

Družina, vezi treh generacij

O težavnih odnosih znotraj družine in možnih izhodih iz težkih razmer. Naša gostja je bila Katarina Kompan Erzar.

odnosiotrocipogovorvzgoja

Za življenje

Družina, vezi treh generacij
O težavnih odnosih znotraj družine in možnih izhodih iz težkih razmer. Naša gostja je bila Katarina Kompan Erzar.
VEČ ...|18. 1. 2020
Družina, vezi treh generacij
O težavnih odnosih znotraj družine in možnih izhodih iz težkih razmer. Naša gostja je bila Katarina Kompan Erzar.

Mateja Subotičanec

odnosiotrocipogovorvzgoja

Za življenje

VEČ ...|11. 1. 2020
Bližina med staršema otroku lahko da največ

Marko Juhant, specialni pedagog je v oddaji spodbudil k razvajanju partnerja, ne otrok. Vzgoja je proces, ni druge poti, kot da, ob želji dati najboljše otrokom, izboljšujemo tudi sebe. Kjer je bližina, dotik in spoštovanje, reden dialog, tam je sreča doma.

Bližina med staršema otroku lahko da največ

Marko Juhant, specialni pedagog je v oddaji spodbudil k razvajanju partnerja, ne otrok. Vzgoja je proces, ni druge poti, kot da, ob želji dati najboljše otrokom, izboljšujemo tudi sebe. Kjer je bližina, dotik in spoštovanje, reden dialog, tam je sreča doma.

družbamladiodnosipogovorvzgojaizobraževanje

Za življenje

Bližina med staršema otroku lahko da največ
Marko Juhant, specialni pedagog je v oddaji spodbudil k razvajanju partnerja, ne otrok. Vzgoja je proces, ni druge poti, kot da, ob želji dati najboljše otrokom, izboljšujemo tudi sebe. Kjer je bližina, dotik in spoštovanje, reden dialog, tam je sreča doma.
VEČ ...|11. 1. 2020
Bližina med staršema otroku lahko da največ
Marko Juhant, specialni pedagog je v oddaji spodbudil k razvajanju partnerja, ne otrok. Vzgoja je proces, ni druge poti, kot da, ob želji dati najboljše otrokom, izboljšujemo tudi sebe. Kjer je bližina, dotik in spoštovanje, reden dialog, tam je sreča doma.

Nataša Ličen

družbamladiodnosipogovorvzgojaizobraževanje

Via positiva

VEČ ...|9. 1. 2020
Česa šole ne povedo?

Petra Škarja je predavateljica, avtorica več knjižnih uspešnic, številnim njihovo zgodbo tudi zapiše. Zanima jo življenje z vseh zornih kotov. V pogovoru smo izpostavili nekatera pomembna življenjska spoznanja, ki jih morda ne slišimo v svojem okolju, niti ne v šolskih klopeh. Pred kratkim je izdala knjigo v obliki telefonskega zaslona, z naslovom Česa šole ne povedo.

Česa šole ne povedo?

Petra Škarja je predavateljica, avtorica več knjižnih uspešnic, številnim njihovo zgodbo tudi zapiše. Zanima jo življenje z vseh zornih kotov. V pogovoru smo izpostavili nekatera pomembna življenjska spoznanja, ki jih morda ne slišimo v svojem okolju, niti ne v šolskih klopeh. Pred kratkim je izdala knjigo v obliki telefonskega zaslona, z naslovom Česa šole ne povedo.

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Česa šole ne povedo?
Petra Škarja je predavateljica, avtorica več knjižnih uspešnic, številnim njihovo zgodbo tudi zapiše. Zanima jo življenje z vseh zornih kotov. V pogovoru smo izpostavili nekatera pomembna življenjska spoznanja, ki jih morda ne slišimo v svojem okolju, niti ne v šolskih klopeh. Pred kratkim je izdala knjigo v obliki telefonskega zaslona, z naslovom Česa šole ne povedo.
VEČ ...|9. 1. 2020
Česa šole ne povedo?
Petra Škarja je predavateljica, avtorica več knjižnih uspešnic, številnim njihovo zgodbo tudi zapiše. Zanima jo življenje z vseh zornih kotov. V pogovoru smo izpostavili nekatera pomembna življenjska spoznanja, ki jih morda ne slišimo v svojem okolju, niti ne v šolskih klopeh. Pred kratkim je izdala knjigo v obliki telefonskega zaslona, z naslovom Česa šole ne povedo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|9. 1. 2020
Otroci s posebnimi potrebami

Kaj pomeni “biti samostojen”, se verjetno prvič zavemo, ko smo odvisni od pomoči drugega. V današnji Svetovalnici je bil z nami Dušan Kaplan iz društva Polžek.

Otroci s posebnimi potrebami

Kaj pomeni “biti samostojen”, se verjetno prvič zavemo, ko smo odvisni od pomoči drugega. V današnji Svetovalnici je bil z nami Dušan Kaplan iz društva Polžek.

svetovanjeotrocizdravstvovzgoja

Svetovalnica

Otroci s posebnimi potrebami
Kaj pomeni “biti samostojen”, se verjetno prvič zavemo, ko smo odvisni od pomoči drugega. V današnji Svetovalnici je bil z nami Dušan Kaplan iz društva Polžek.
VEČ ...|9. 1. 2020
Otroci s posebnimi potrebami
Kaj pomeni “biti samostojen”, se verjetno prvič zavemo, ko smo odvisni od pomoči drugega. V današnji Svetovalnici je bil z nami Dušan Kaplan iz društva Polžek.

Tanja Dominko

svetovanjeotrocizdravstvovzgoja

Pogovor o

VEČ ...|8. 1. 2020
S Tonetom Hrovatom o procesu osamosvojitve in dogovoru, sklenjenem v novomeški kleti

V oddajo smo povabili Toneta Hrovata, sedanjega direktorja centra GRM v Novem mestu, nekdanjega predsednika državnega sveta in enega od mož, ki je sodeloval v času osamosvojitve. Govorili smo o tem, kam gre Slovenija na področju kmetijstva in podeželja, kako vidi vrh politike in kako dediščino osamosvojiteljev.

S Tonetom Hrovatom o procesu osamosvojitve in dogovoru, sklenjenem v novomeški kleti

V oddajo smo povabili Toneta Hrovata, sedanjega direktorja centra GRM v Novem mestu, nekdanjega predsednika državnega sveta in enega od mož, ki je sodeloval v času osamosvojitve. Govorili smo o tem, kam gre Slovenija na področju kmetijstva in podeželja, kako vidi vrh politike in kako dediščino osamosvojiteljev.

družbaizobraževanjeinfokomentarmladinaravapogovorpolitikaspominvzgoja

Pogovor o

S Tonetom Hrovatom o procesu osamosvojitve in dogovoru, sklenjenem v novomeški kleti
V oddajo smo povabili Toneta Hrovata, sedanjega direktorja centra GRM v Novem mestu, nekdanjega predsednika državnega sveta in enega od mož, ki je sodeloval v času osamosvojitve. Govorili smo o tem, kam gre Slovenija na področju kmetijstva in podeželja, kako vidi vrh politike in kako dediščino osamosvojiteljev.
VEČ ...|8. 1. 2020
S Tonetom Hrovatom o procesu osamosvojitve in dogovoru, sklenjenem v novomeški kleti
V oddajo smo povabili Toneta Hrovata, sedanjega direktorja centra GRM v Novem mestu, nekdanjega predsednika državnega sveta in enega od mož, ki je sodeloval v času osamosvojitve. Govorili smo o tem, kam gre Slovenija na področju kmetijstva in podeželja, kako vidi vrh politike in kako dediščino osamosvojiteljev.

Tanja Dominko

družbaizobraževanjeinfokomentarmladinaravapogovorpolitikaspominvzgoja

Naš gost

VEČ ...|4. 1. 2020
Roman Verdel

Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

Roman Verdel

Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

pogovorglasbaizobraževanjekulturavzgoja

Naš gost

Roman Verdel
Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.
VEČ ...|4. 1. 2020
Roman Verdel
Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

Matjaž Merljak

pogovorglasbaizobraževanjekulturavzgoja

Za življenje

VEČ ...|4. 1. 2020
Novi začetki in ambicije

Prelom s starim in začetek novega vedno izzove izzive, ambicije in pa tudi strahove ali celo (vsaj na zunaj) ravnodušnost. Človek lahko v vsem tem raste samo v odnosu. Odločitev, vztrajnost in molitev so ključne besede v pestri paleti odzivov na nove začetke. Z nami o tem razmišljal frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Novi začetki in ambicije

Prelom s starim in začetek novega vedno izzove izzive, ambicije in pa tudi strahove ali celo (vsaj na zunaj) ravnodušnost. Človek lahko v vsem tem raste samo v odnosu. Odločitev, vztrajnost in molitev so ključne besede v pestri paleti odzivov na nove začetke. Z nami o tem razmišljal frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

duhovnostodnosivzgojadružba

Za življenje

Novi začetki in ambicije
Prelom s starim in začetek novega vedno izzove izzive, ambicije in pa tudi strahove ali celo (vsaj na zunaj) ravnodušnost. Človek lahko v vsem tem raste samo v odnosu. Odločitev, vztrajnost in molitev so ključne besede v pestri paleti odzivov na nove začetke. Z nami o tem razmišljal frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
VEČ ...|4. 1. 2020
Novi začetki in ambicije
Prelom s starim in začetek novega vedno izzove izzive, ambicije in pa tudi strahove ali celo (vsaj na zunaj) ravnodušnost. Človek lahko v vsem tem raste samo v odnosu. Odločitev, vztrajnost in molitev so ključne besede v pestri paleti odzivov na nove začetke. Z nami o tem razmišljal frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosivzgojadružba

Sobotna iskrica

VEČ ...|4. 1. 2020
Božični zgodbi in igra Kdo otopela srca ozivi

Ob devetih se je začela Sobotna iskrica. Izkoristila je čas v katerem smo in vas ogrela s toplino božičnih zgodb in prazničnih sporočil. Slišali boste tudi radijsko igro o otopelih srcih in Tistem, ki jih ogreje.

Božični zgodbi in igra Kdo otopela srca ozivi

Ob devetih se je začela Sobotna iskrica. Izkoristila je čas v katerem smo in vas ogrela s toplino božičnih zgodb in prazničnih sporočil. Slišali boste tudi radijsko igro o otopelih srcih in Tistem, ki jih ogreje.

duhovnostmladiotrocivzgojadružba

Sobotna iskrica

Božični zgodbi in igra Kdo otopela srca ozivi
Ob devetih se je začela Sobotna iskrica. Izkoristila je čas v katerem smo in vas ogrela s toplino božičnih zgodb in prazničnih sporočil. Slišali boste tudi radijsko igro o otopelih srcih in Tistem, ki jih ogreje.
VEČ ...|4. 1. 2020
Božični zgodbi in igra Kdo otopela srca ozivi
Ob devetih se je začela Sobotna iskrica. Izkoristila je čas v katerem smo in vas ogrela s toplino božičnih zgodb in prazničnih sporočil. Slišali boste tudi radijsko igro o otopelih srcih in Tistem, ki jih ogreje.

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocivzgojadružba

Sobotna iskrica

VEČ ...|28. 12. 2019
Praznična s ponovitvijo božične radijske igre

Ob devetih je čas za Sobotno iskrico, nekaj kratkih božičnih zgodb in ponovitev letošnje božične radijske igre, ki ste jo prvič lahko slišali na sveti večer.

Praznična s ponovitvijo božične radijske igre

Ob devetih je čas za Sobotno iskrico, nekaj kratkih božičnih zgodb in ponovitev letošnje božične radijske igre, ki ste jo prvič lahko slišali na sveti večer.

duhovnostmladiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Praznična s ponovitvijo božične radijske igre
Ob devetih je čas za Sobotno iskrico, nekaj kratkih božičnih zgodb in ponovitev letošnje božične radijske igre, ki ste jo prvič lahko slišali na sveti večer.
VEČ ...|28. 12. 2019
Praznična s ponovitvijo božične radijske igre
Ob devetih je čas za Sobotno iskrico, nekaj kratkih božičnih zgodb in ponovitev letošnje božične radijske igre, ki ste jo prvič lahko slišali na sveti večer.

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocivzgoja

Mladoskop

VEČ ...|27. 12. 2019
S skavti in lučjo miru v novo leto

Skavti v letu 2020 praznujejo trideset let delovanja v Sloveniji. V Mladoskopu so razkrili načrte prazničnega leta ter opisali namen in poslanstvo njihovega najodmevnejšega vsakoletnega božičnega projekta, Luč miru iz Betlehema.

S skavti in lučjo miru v novo leto

Skavti v letu 2020 praznujejo trideset let delovanja v Sloveniji. V Mladoskopu so razkrili načrte prazničnega leta ter opisali namen in poslanstvo njihovega najodmevnejšega vsakoletnega božičnega projekta, Luč miru iz Betlehema.

družbaduhovnostizobraževanjekulturamladiodnosinaravapogovorsvetovanjevzgoja

Mladoskop

S skavti in lučjo miru v novo leto
Skavti v letu 2020 praznujejo trideset let delovanja v Sloveniji. V Mladoskopu so razkrili načrte prazničnega leta ter opisali namen in poslanstvo njihovega najodmevnejšega vsakoletnega božičnega projekta, Luč miru iz Betlehema.
VEČ ...|27. 12. 2019
S skavti in lučjo miru v novo leto
Skavti v letu 2020 praznujejo trideset let delovanja v Sloveniji. V Mladoskopu so razkrili načrte prazničnega leta ter opisali namen in poslanstvo njihovega najodmevnejšega vsakoletnega božičnega projekta, Luč miru iz Betlehema.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturamladiodnosinaravapogovorsvetovanjevzgoja

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 12. 2019
Razvoj Pobreške potice

Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.

Razvoj Pobreške potice

Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.

družbaizobraževanjekulturapogovorsvetovanjevzgojakulinarikadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Razvoj Pobreške potice
Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.
VEČ ...|24. 12. 2019
Razvoj Pobreške potice
Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturapogovorsvetovanjevzgojakulinarikadediščinaizročilo

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 12. 2019
Marko Juhant: Starša naj otroku omogočata dovolj, ne vsega

Preveč skrbni starši, šola, družba, partnerstvo in vzgoja. Pod temi vidiki je z Natašo Ličen na preteklo leto pogledal specialni pedagog Marko Juhant.

Marko Juhant: Starša naj otroku omogočata dovolj, ne vsega

Preveč skrbni starši, šola, družba, partnerstvo in vzgoja. Pod temi vidiki je z Natašo Ličen na preteklo leto pogledal specialni pedagog Marko Juhant.

odnosivzgoja

Informativni prispevki

Marko Juhant: Starša naj otroku omogočata dovolj, ne vsega
Preveč skrbni starši, šola, družba, partnerstvo in vzgoja. Pod temi vidiki je z Natašo Ličen na preteklo leto pogledal specialni pedagog Marko Juhant.
VEČ ...|23. 12. 2019
Marko Juhant: Starša naj otroku omogočata dovolj, ne vsega
Preveč skrbni starši, šola, družba, partnerstvo in vzgoja. Pod temi vidiki je z Natašo Ličen na preteklo leto pogledal specialni pedagog Marko Juhant.

Nataša Ličen

odnosivzgoja

Sobotna iskrica

VEČ ...|21. 12. 2019
Žive jaslice, Mavrica in devetdnevnica

Sobotna iskrica je prinesla dva dela božične devetdnevnice, slišali smo kako zvezde gledajo na lepoto v Marijinem srcu in Jožefovo odločnost ter dobroto. Mavrica je poskrbela za pravljico in lepo zgodbo o ekologiji, na kratko pa smo predstavili tudi žive jaslice v Postojnski jami in v ljubljanskem živalskem vrtu.

Žive jaslice, Mavrica in devetdnevnica

Sobotna iskrica je prinesla dva dela božične devetdnevnice, slišali smo kako zvezde gledajo na lepoto v Marijinem srcu in Jožefovo odločnost ter dobroto. Mavrica je poskrbela za pravljico in lepo zgodbo o ekologiji, na kratko pa smo predstavili tudi žive jaslice v Postojnski jami in v ljubljanskem živalskem vrtu.

mladiotrociduhovnostvzgojažive jaslice v Postojnski jamiBožična zgodba v ZOO Ljubljana

Sobotna iskrica

Žive jaslice, Mavrica in devetdnevnica
Sobotna iskrica je prinesla dva dela božične devetdnevnice, slišali smo kako zvezde gledajo na lepoto v Marijinem srcu in Jožefovo odločnost ter dobroto. Mavrica je poskrbela za pravljico in lepo zgodbo o ekologiji, na kratko pa smo predstavili tudi žive jaslice v Postojnski jami in v ljubljanskem živalskem vrtu.
VEČ ...|21. 12. 2019
Žive jaslice, Mavrica in devetdnevnica
Sobotna iskrica je prinesla dva dela božične devetdnevnice, slišali smo kako zvezde gledajo na lepoto v Marijinem srcu in Jožefovo odločnost ter dobroto. Mavrica je poskrbela za pravljico in lepo zgodbo o ekologiji, na kratko pa smo predstavili tudi žive jaslice v Postojnski jami in v ljubljanskem živalskem vrtu.

Jure Sešek

mladiotrociduhovnostvzgojažive jaslice v Postojnski jamiBožična zgodba v ZOO Ljubljana

Komentar tedna

VEČ ...|20. 12. 2019
Ivan Štuhec: Štala je bila in bo

Vas moti t.i. veseli december? Vas motijo popivanja po naših mestnih ulicah in bučni koncerti? Vas moti, da je o vsem drugem govora pred in med Božičnimi prazniki, samo o Kristusovem rojstvu malo ali nič? Vas moti, da poglavarji tega sveta trepetajo za svoje oblastne sedeže? Vas moti, da živimo v družbi, v kateri je biti kristjan prej čudaštvo kot zanimivost?O tem današnji komentator.

Ivan Štuhec: Štala je bila in bo

Vas moti t.i. veseli december? Vas motijo popivanja po naših mestnih ulicah in bučni koncerti? Vas moti, da je o vsem drugem govora pred in med Božičnimi prazniki, samo o Kristusovem rojstvu malo ali nič? Vas moti, da poglavarji tega sveta trepetajo za svoje oblastne sedeže? Vas moti, da živimo v družbi, v kateri je biti kristjan prej čudaštvo kot zanimivost?O tem današnji komentator.

komentarvzgojadružbabožič

Komentar tedna

Ivan Štuhec: Štala je bila in bo
Vas moti t.i. veseli december? Vas motijo popivanja po naših mestnih ulicah in bučni koncerti? Vas moti, da je o vsem drugem govora pred in med Božičnimi prazniki, samo o Kristusovem rojstvu malo ali nič? Vas moti, da poglavarji tega sveta trepetajo za svoje oblastne sedeže? Vas moti, da živimo v družbi, v kateri je biti kristjan prej čudaštvo kot zanimivost?O tem današnji komentator.
VEČ ...|20. 12. 2019
Ivan Štuhec: Štala je bila in bo
Vas moti t.i. veseli december? Vas motijo popivanja po naših mestnih ulicah in bučni koncerti? Vas moti, da je o vsem drugem govora pred in med Božičnimi prazniki, samo o Kristusovem rojstvu malo ali nič? Vas moti, da poglavarji tega sveta trepetajo za svoje oblastne sedeže? Vas moti, da živimo v družbi, v kateri je biti kristjan prej čudaštvo kot zanimivost?O tem današnji komentator.

Ivan Štuhec

komentarvzgojadružbabožič

Via positiva

VEČ ...|19. 12. 2019
Aleš Kramolc z voljo dosega velike zmage

Nesreča zaradi alkoholiziranega voznika se v življenju posameznika običajno zgodi enkrat in povroči hude, pogosto nepopravljive posledice. Aleš Kramolc, avtor knjige Vozim skozi življenje s svojo zgodbo osupne in strezni. Najprej zaradi neverjetne moči in osebne preobrazbe ter seveda zaradi pretresljivega pričevanja o grozljivih posledicah vožnje omamljenih. Kako odkriti zadovoljstvo, smisel, kako neobupati in se veseliti vsake majhne zmage, je skozi svojo zgodbo pričeval v oddaji Via positiva.

Aleš Kramolc z voljo dosega velike zmage

Nesreča zaradi alkoholiziranega voznika se v življenju posameznika običajno zgodi enkrat in povroči hude, pogosto nepopravljive posledice. Aleš Kramolc, avtor knjige Vozim skozi življenje s svojo zgodbo osupne in strezni. Najprej zaradi neverjetne moči in osebne preobrazbe ter seveda zaradi pretresljivega pričevanja o grozljivih posledicah vožnje omamljenih. Kako odkriti zadovoljstvo, smisel, kako neobupati in se veseliti vsake majhne zmage, je skozi svojo zgodbo pričeval v oddaji Via positiva.

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Aleš Kramolc z voljo dosega velike zmage
Nesreča zaradi alkoholiziranega voznika se v življenju posameznika običajno zgodi enkrat in povroči hude, pogosto nepopravljive posledice. Aleš Kramolc, avtor knjige Vozim skozi življenje s svojo zgodbo osupne in strezni. Najprej zaradi neverjetne moči in osebne preobrazbe ter seveda zaradi pretresljivega pričevanja o grozljivih posledicah vožnje omamljenih. Kako odkriti zadovoljstvo, smisel, kako neobupati in se veseliti vsake majhne zmage, je skozi svojo zgodbo pričeval v oddaji Via positiva.
VEČ ...|19. 12. 2019
Aleš Kramolc z voljo dosega velike zmage
Nesreča zaradi alkoholiziranega voznika se v življenju posameznika običajno zgodi enkrat in povroči hude, pogosto nepopravljive posledice. Aleš Kramolc, avtor knjige Vozim skozi življenje s svojo zgodbo osupne in strezni. Najprej zaradi neverjetne moči in osebne preobrazbe ter seveda zaradi pretresljivega pričevanja o grozljivih posledicah vožnje omamljenih. Kako odkriti zadovoljstvo, smisel, kako neobupati in se veseliti vsake majhne zmage, je skozi svojo zgodbo pričeval v oddaji Via positiva.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Sol in luč

VEČ ...|17. 12. 2019
Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje.

Tokratna oddaja Sol in luč je govorila o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš.« tako je v knjigo (izšla je pri založbi 5KA), ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš tokratni gost, Aleš Kramolc. Predstavili smo del knjige z naslovom Vozim skozi življenje in slišali del pogovora z avtorjem, ki ga je posnela kolegica Nataša Ličen.

Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje.

Tokratna oddaja Sol in luč je govorila o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš.« tako je v knjigo (izšla je pri založbi 5KA), ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš tokratni gost, Aleš Kramolc. Predstavili smo del knjige z naslovom Vozim skozi življenje in slišali del pogovora z avtorjem, ki ga je posnela kolegica Nataša Ličen.

duhovnostodnosivzgoja

Sol in luč

Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje.
Tokratna oddaja Sol in luč je govorila o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš.« tako je v knjigo (izšla je pri založbi 5KA), ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš tokratni gost, Aleš Kramolc. Predstavili smo del knjige z naslovom Vozim skozi življenje in slišali del pogovora z avtorjem, ki ga je posnela kolegica Nataša Ličen.
VEČ ...|17. 12. 2019
Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje.
Tokratna oddaja Sol in luč je govorila o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš.« tako je v knjigo (izšla je pri založbi 5KA), ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš tokratni gost, Aleš Kramolc. Predstavili smo del knjige z naslovom Vozim skozi življenje in slišali del pogovora z avtorjem, ki ga je posnela kolegica Nataša Ličen.

Tadej SadarNataša Ličen

duhovnostodnosivzgoja

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|15. 12. 2019
Žiga Zois (1747 - 1819)

Žiga Zois, ki ga je Cankar poimenoval „oče in varuh slovenske literature“, je z moralno in finančno podporo ter odlično založeno knjižnico, omogočil razsvetljensko delo Linhartu, Vodniku, Kopitarju in drugim. Ti so skupaj z njim na prehodu iz 18. v 19. stoletje postavljali temelje za pravilen razvoj slovenskega knjižnega jezika in literature.

Žiga Zois (1747 - 1819)

Žiga Zois, ki ga je Cankar poimenoval „oče in varuh slovenske literature“, je z moralno in finančno podporo ter odlično založeno knjižnico, omogočil razsvetljensko delo Linhartu, Vodniku, Kopitarju in drugim. Ti so skupaj z njim na prehodu iz 18. v 19. stoletje postavljali temelje za pravilen razvoj slovenskega knjižnega jezika in literature.

izobraževanjeinfokulturaspominvzgojadružba

Graditelji slovenskega doma

Žiga Zois (1747 - 1819)
Žiga Zois, ki ga je Cankar poimenoval „oče in varuh slovenske literature“, je z moralno in finančno podporo ter odlično založeno knjižnico, omogočil razsvetljensko delo Linhartu, Vodniku, Kopitarju in drugim. Ti so skupaj z njim na prehodu iz 18. v 19. stoletje postavljali temelje za pravilen razvoj slovenskega knjižnega jezika in literature.
VEČ ...|15. 12. 2019
Žiga Zois (1747 - 1819)
Žiga Zois, ki ga je Cankar poimenoval „oče in varuh slovenske literature“, je z moralno in finančno podporo ter odlično založeno knjižnico, omogočil razsvetljensko delo Linhartu, Vodniku, Kopitarju in drugim. Ti so skupaj z njim na prehodu iz 18. v 19. stoletje postavljali temelje za pravilen razvoj slovenskega knjižnega jezika in literature.

Tone Gorjup

izobraževanjeinfokulturaspominvzgojadružba

Za življenje

VEČ ...|14. 12. 2019
Spreminjanje je del življenja

Polnost življenja izvira iz naše sposobnosti globokega občutenja in doživljanja. Lepota vsakdanjosti je v odločitvi, v kaj se bomo zazrli in čemu se bomo izročali. To so misli Alenke Rebula Tuta. Z njo smo se pogovarjali o minevanju in priložnosti za rast novega.

Spreminjanje je del življenja

Polnost življenja izvira iz naše sposobnosti globokega občutenja in doživljanja. Lepota vsakdanjosti je v odločitvi, v kaj se bomo zazrli in čemu se bomo izročali. To so misli Alenke Rebula Tuta. Z njo smo se pogovarjali o minevanju in priložnosti za rast novega.

družbaduhovnostizobraževanjekulturanaravaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Spreminjanje je del življenja
Polnost življenja izvira iz naše sposobnosti globokega občutenja in doživljanja. Lepota vsakdanjosti je v odločitvi, v kaj se bomo zazrli in čemu se bomo izročali. To so misli Alenke Rebula Tuta. Z njo smo se pogovarjali o minevanju in priložnosti za rast novega.
VEČ ...|14. 12. 2019
Spreminjanje je del življenja
Polnost življenja izvira iz naše sposobnosti globokega občutenja in doživljanja. Lepota vsakdanjosti je v odločitvi, v kaj se bomo zazrli in čemu se bomo izročali. To so misli Alenke Rebula Tuta. Z njo smo se pogovarjali o minevanju in priložnosti za rast novega.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturanaravaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Mladoskop

VEČ ...|13. 12. 2019
Vroclav - Romanje Zaupanja na zemlji 2019

Poljsko mesto Vroclav je prizorišče Evropskega srečanja mladih 2019, ki v preprostem življenju in v taizéjskem duhu združuje mlade že več desetletij. O romanju Zaupanje na zemlji v Vroclavu so govorili Jure Čehovin, Monika Gril in Neža Ravnikar.

Vroclav - Romanje Zaupanja na zemlji 2019

Poljsko mesto Vroclav je prizorišče Evropskega srečanja mladih 2019, ki v preprostem življenju in v taizéjskem duhu združuje mlade že več desetletij. O romanju Zaupanje na zemlji v Vroclavu so govorili Jure Čehovin, Monika Gril in Neža Ravnikar.

družbaduhovnostizobraževanjemladikulturaodnosipapežpogovorsvetovanjevzgoja

Mladoskop

Vroclav - Romanje Zaupanja na zemlji 2019
Poljsko mesto Vroclav je prizorišče Evropskega srečanja mladih 2019, ki v preprostem življenju in v taizéjskem duhu združuje mlade že več desetletij. O romanju Zaupanje na zemlji v Vroclavu so govorili Jure Čehovin, Monika Gril in Neža Ravnikar.
VEČ ...|13. 12. 2019
Vroclav - Romanje Zaupanja na zemlji 2019
Poljsko mesto Vroclav je prizorišče Evropskega srečanja mladih 2019, ki v preprostem življenju in v taizéjskem duhu združuje mlade že več desetletij. O romanju Zaupanje na zemlji v Vroclavu so govorili Jure Čehovin, Monika Gril in Neža Ravnikar.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjemladikulturaodnosipapežpogovorsvetovanjevzgoja

Komentar tedna

VEČ ...|13. 12. 2019
Helena Jaklitsch: Brati inu obstati

Za to gre!Avtorica današnjega komentarja o branju in kupovanju knjig.

Helena Jaklitsch: Brati inu obstati

Za to gre!Avtorica današnjega komentarja o branju in kupovanju knjig.

kulturakomentarvzgojaknjiga

Komentar tedna

Helena Jaklitsch: Brati inu obstati
Za to gre!Avtorica današnjega komentarja o branju in kupovanju knjig.
VEČ ...|13. 12. 2019
Helena Jaklitsch: Brati inu obstati
Za to gre!Avtorica današnjega komentarja o branju in kupovanju knjig.

Helena Jalitsch

kulturakomentarvzgojaknjiga

Pogovor o

VEČ ...|11. 12. 2019
Rast oziroma zorenje v duhovniškem in redovniškem poklicu

Kaj postaviti v središče vzgojnega procesa? Molitev, zakramentalno življenje, povezanost s Kristusom. Kako ravnati, če so med kandidati tudi taki, ki so nagnjeni h homoseksualnosti, pedofiliji? Kdo odloča o tem ali lahko nekdo naredi zaobljube, prejme posvečenje? O tem so govorili s. Hermina Nemšak, Peter Kokotec in p. Janez Papa.

Rast oziroma zorenje v duhovniškem in redovniškem poklicu

Kaj postaviti v središče vzgojnega procesa? Molitev, zakramentalno življenje, povezanost s Kristusom. Kako ravnati, če so med kandidati tudi taki, ki so nagnjeni h homoseksualnosti, pedofiliji? Kdo odloča o tem ali lahko nekdo naredi zaobljube, prejme posvečenje? O tem so govorili s. Hermina Nemšak, Peter Kokotec in p. Janez Papa.

duhovnostvzgojaposvečenost

Pogovor o

Rast oziroma zorenje v duhovniškem in redovniškem poklicu
Kaj postaviti v središče vzgojnega procesa? Molitev, zakramentalno življenje, povezanost s Kristusom. Kako ravnati, če so med kandidati tudi taki, ki so nagnjeni h homoseksualnosti, pedofiliji? Kdo odloča o tem ali lahko nekdo naredi zaobljube, prejme posvečenje? O tem so govorili s. Hermina Nemšak, Peter Kokotec in p. Janez Papa.
VEČ ...|11. 12. 2019
Rast oziroma zorenje v duhovniškem in redovniškem poklicu
Kaj postaviti v središče vzgojnega procesa? Molitev, zakramentalno življenje, povezanost s Kristusom. Kako ravnati, če so med kandidati tudi taki, ki so nagnjeni h homoseksualnosti, pedofiliji? Kdo odloča o tem ali lahko nekdo naredi zaobljube, prejme posvečenje? O tem so govorili s. Hermina Nemšak, Peter Kokotec in p. Janez Papa.

Tone Gorjup

duhovnostvzgojaposvečenost

Za življenje

VEČ ...|7. 12. 2019
Čas adventa - pot do sebe in do Boga

Advent je čas upanja in hrepenenj. Hrepenenje širi obzorje duha, lahko tudi boli. Kaj nas v tem najbolj družinskem času v letu ovira pri stiku s seboj in z Bogom, ki prihaja naproti na najbolj pristen in nebogljen način? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Čas adventa - pot do sebe in do Boga

Advent je čas upanja in hrepenenj. Hrepenenje širi obzorje duha, lahko tudi boli. Kaj nas v tem najbolj družinskem času v letu ovira pri stiku s seboj in z Bogom, ki prihaja naproti na najbolj pristen in nebogljen način? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

odnosiduhovnostvzgojadružbamladostniki

Za življenje

Čas adventa - pot do sebe in do Boga
Advent je čas upanja in hrepenenj. Hrepenenje širi obzorje duha, lahko tudi boli. Kaj nas v tem najbolj družinskem času v letu ovira pri stiku s seboj in z Bogom, ki prihaja naproti na najbolj pristen in nebogljen način? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
VEČ ...|7. 12. 2019
Čas adventa - pot do sebe in do Boga
Advent je čas upanja in hrepenenj. Hrepenenje širi obzorje duha, lahko tudi boli. Kaj nas v tem najbolj družinskem času v letu ovira pri stiku s seboj in z Bogom, ki prihaja naproti na najbolj pristen in nebogljen način? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

odnosiduhovnostvzgojadružbamladostniki

Sobotna iskrica

VEČ ...|7. 12. 2019
Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan

Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan

Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

družbaduhovnostmladiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan
Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!
VEČ ...|7. 12. 2019
Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan
Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

Jure Sešek

družbaduhovnostmladiotrocivzgoja

Via positiva

VEČ ...|5. 12. 2019
Obdajmo se z ljudmi, ki verjamejo v nas in nas spodbujajo

Miklavž naj prinese več izpolnitve, pomiritve, spodbude in več volje za polnejše življenje. V oddaji Via positiva smo s Polono Kisovec, avtorico dveh knjig, prva govori o ločitvi, je pravljična zgodba v pomoč otrokom ločenih staršev, v drugi knjigi pa nas povabi, da odklopimo srečo in vklopimo življenje, govorili o iskanju zadovoljstva, pristnejšem stiku s seboj in svojimi hotenji. Ni preprosto, je pa vredno delati na sebi, pravi marketinška strokovnjakinja, ki predvsem očara z iskrenostjo.

Obdajmo se z ljudmi, ki verjamejo v nas in nas spodbujajo

Miklavž naj prinese več izpolnitve, pomiritve, spodbude in več volje za polnejše življenje. V oddaji Via positiva smo s Polono Kisovec, avtorico dveh knjig, prva govori o ločitvi, je pravljična zgodba v pomoč otrokom ločenih staršev, v drugi knjigi pa nas povabi, da odklopimo srečo in vklopimo življenje, govorili o iskanju zadovoljstva, pristnejšem stiku s seboj in svojimi hotenji. Ni preprosto, je pa vredno delati na sebi, pravi marketinška strokovnjakinja, ki predvsem očara z iskrenostjo.

družbaizobraževanjekulturaodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgojamarketing

Via positiva

Obdajmo se z ljudmi, ki verjamejo v nas in nas spodbujajo
Miklavž naj prinese več izpolnitve, pomiritve, spodbude in več volje za polnejše življenje. V oddaji Via positiva smo s Polono Kisovec, avtorico dveh knjig, prva govori o ločitvi, je pravljična zgodba v pomoč otrokom ločenih staršev, v drugi knjigi pa nas povabi, da odklopimo srečo in vklopimo življenje, govorili o iskanju zadovoljstva, pristnejšem stiku s seboj in svojimi hotenji. Ni preprosto, je pa vredno delati na sebi, pravi marketinška strokovnjakinja, ki predvsem očara z iskrenostjo.
VEČ ...|5. 12. 2019
Obdajmo se z ljudmi, ki verjamejo v nas in nas spodbujajo
Miklavž naj prinese več izpolnitve, pomiritve, spodbude in več volje za polnejše življenje. V oddaji Via positiva smo s Polono Kisovec, avtorico dveh knjig, prva govori o ločitvi, je pravljična zgodba v pomoč otrokom ločenih staršev, v drugi knjigi pa nas povabi, da odklopimo srečo in vklopimo življenje, govorili o iskanju zadovoljstva, pristnejšem stiku s seboj in svojimi hotenji. Ni preprosto, je pa vredno delati na sebi, pravi marketinška strokovnjakinja, ki predvsem očara z iskrenostjo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgojamarketing

Sol in luč

VEČ ...|3. 12. 2019
Jessica Cox: Pilotira letalo, vozi avtomobil, ima črni pas iz taekwondoja in je... brez rok od rojstva.

Tokratna zgodba je res nenavadna zgodba življenja. Čeprav je od rojstva brez rok, z vztrajnostjo in neverjetnim optimizmom iz dneva v dan premaguje ovire, ki se zdijo nepremagljive. Ne gre za to, kako se ljudje odzivajo name. Gre za to, kako jaz prenašam samo sebe.Verjamem v prihodnost, v kateri bodo ljudje strastno zasledovali svoje sanje in bodo, odporni na vse težave, pripravljeni premagati vsak izziv.Kadar slišim ljudi reči ne morem, jih opomnim, da jih bodo te besede omejile. Lahko izberete tudi drugo pot in tega ne izgovorite, presenečeni boste nad tem, kaj vse je mogoče.

Jessica Cox: Pilotira letalo, vozi avtomobil, ima črni pas iz taekwondoja in je... brez rok od rojstva.

Tokratna zgodba je res nenavadna zgodba življenja. Čeprav je od rojstva brez rok, z vztrajnostjo in neverjetnim optimizmom iz dneva v dan premaguje ovire, ki se zdijo nepremagljive. Ne gre za to, kako se ljudje odzivajo name. Gre za to, kako jaz prenašam samo sebe.Verjamem v prihodnost, v kateri bodo ljudje strastno zasledovali svoje sanje in bodo, odporni na vse težave, pripravljeni premagati vsak izziv.Kadar slišim ljudi reči ne morem, jih opomnim, da jih bodo te besede omejile. Lahko izberete tudi drugo pot in tega ne izgovorite, presenečeni boste nad tem, kaj vse je mogoče.

družbaodnosivzgoja

Sol in luč

Jessica Cox: Pilotira letalo, vozi avtomobil, ima črni pas iz taekwondoja in je... brez rok od rojstva.
Tokratna zgodba je res nenavadna zgodba življenja. Čeprav je od rojstva brez rok, z vztrajnostjo in neverjetnim optimizmom iz dneva v dan premaguje ovire, ki se zdijo nepremagljive. Ne gre za to, kako se ljudje odzivajo name. Gre za to, kako jaz prenašam samo sebe.Verjamem v prihodnost, v kateri bodo ljudje strastno zasledovali svoje sanje in bodo, odporni na vse težave, pripravljeni premagati vsak izziv.Kadar slišim ljudi reči ne morem, jih opomnim, da jih bodo te besede omejile. Lahko izberete tudi drugo pot in tega ne izgovorite, presenečeni boste nad tem, kaj vse je mogoče.
VEČ ...|3. 12. 2019
Jessica Cox: Pilotira letalo, vozi avtomobil, ima črni pas iz taekwondoja in je... brez rok od rojstva.
Tokratna zgodba je res nenavadna zgodba življenja. Čeprav je od rojstva brez rok, z vztrajnostjo in neverjetnim optimizmom iz dneva v dan premaguje ovire, ki se zdijo nepremagljive. Ne gre za to, kako se ljudje odzivajo name. Gre za to, kako jaz prenašam samo sebe.Verjamem v prihodnost, v kateri bodo ljudje strastno zasledovali svoje sanje in bodo, odporni na vse težave, pripravljeni premagati vsak izziv.Kadar slišim ljudi reči ne morem, jih opomnim, da jih bodo te besede omejile. Lahko izberete tudi drugo pot in tega ne izgovorite, presenečeni boste nad tem, kaj vse je mogoče.

Tadej Sadar

družbaodnosivzgoja

Za življenje

VEČ ...|30. 11. 2019
Rastemo skozi izkušnje

Orodje za osebno rast in sožitje so izkušnje. Svoje, če jih prav obdelujemo in izkušnje ostalih, če jih prav sprejemamo. Le tako človek zori v ogledalu stvarne življenjske izkušnje. Zakaj ni dobro, če je družina osamljena, če je par sam, oddaljen od ostalega sorodstva? O tem smo se pogovarjali s sogovornikom, ki je z nami običajno ob drugačnih terminih dneva, prof. dr. Jožetom Ramovšem.

Rastemo skozi izkušnje

Orodje za osebno rast in sožitje so izkušnje. Svoje, če jih prav obdelujemo in izkušnje ostalih, če jih prav sprejemamo. Le tako človek zori v ogledalu stvarne življenjske izkušnje. Zakaj ni dobro, če je družina osamljena, če je par sam, oddaljen od ostalega sorodstva? O tem smo se pogovarjali s sogovornikom, ki je z nami običajno ob drugačnih terminih dneva, prof. dr. Jožetom Ramovšem.

družbaduhovnostizobraževanjemladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Rastemo skozi izkušnje
Orodje za osebno rast in sožitje so izkušnje. Svoje, če jih prav obdelujemo in izkušnje ostalih, če jih prav sprejemamo. Le tako človek zori v ogledalu stvarne življenjske izkušnje. Zakaj ni dobro, če je družina osamljena, če je par sam, oddaljen od ostalega sorodstva? O tem smo se pogovarjali s sogovornikom, ki je z nami običajno ob drugačnih terminih dneva, prof. dr. Jožetom Ramovšem.
VEČ ...|30. 11. 2019
Rastemo skozi izkušnje
Orodje za osebno rast in sožitje so izkušnje. Svoje, če jih prav obdelujemo in izkušnje ostalih, če jih prav sprejemamo. Le tako človek zori v ogledalu stvarne življenjske izkušnje. Zakaj ni dobro, če je družina osamljena, če je par sam, oddaljen od ostalega sorodstva? O tem smo se pogovarjali s sogovornikom, ki je z nami običajno ob drugačnih terminih dneva, prof. dr. Jožetom Ramovšem.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjemladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Sobotna iskrica

VEČ ...|30. 11. 2019
Kraljestvo severnega jelena in Čušinove Velike zgodbe

Tudi otroci so slišali, da je pred vrati začetek lepega adventnega časa. Sobotna iskrica je gostila Gregorja Čušina, ki je predstavil Veliko knjigo iz njegovega predala. Spoznali boste kako ustvarja, kaj mu pomeni brskati po zgodbah in kaj ustvarjati nove.

Kraljestvo severnega jelena in Čušinove Velike zgodbe

Tudi otroci so slišali, da je pred vrati začetek lepega adventnega časa. Sobotna iskrica je gostila Gregorja Čušina, ki je predstavil Veliko knjigo iz njegovega predala. Spoznali boste kako ustvarja, kaj mu pomeni brskati po zgodbah in kaj ustvarjati nove.

družbamladiotrocivzgojaduhovnost

Sobotna iskrica

Kraljestvo severnega jelena in Čušinove Velike zgodbe
Tudi otroci so slišali, da je pred vrati začetek lepega adventnega časa. Sobotna iskrica je gostila Gregorja Čušina, ki je predstavil Veliko knjigo iz njegovega predala. Spoznali boste kako ustvarja, kaj mu pomeni brskati po zgodbah in kaj ustvarjati nove.
VEČ ...|30. 11. 2019
Kraljestvo severnega jelena in Čušinove Velike zgodbe
Tudi otroci so slišali, da je pred vrati začetek lepega adventnega časa. Sobotna iskrica je gostila Gregorja Čušina, ki je predstavil Veliko knjigo iz njegovega predala. Spoznali boste kako ustvarja, kaj mu pomeni brskati po zgodbah in kaj ustvarjati nove.

Jure Sešek

družbamladiotrocivzgojaduhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|27. 11. 2019
Pomoč pri odvisnostih

Z nami je bil terapevt Drago Sukić iz Zavoda Pelikan, ki nudi pomoč pri odvisnostih.

Pomoč pri odvisnostih

Z nami je bil terapevt Drago Sukić iz Zavoda Pelikan, ki nudi pomoč pri odvisnostih.

družbasvetovanjevzgojazdravstvo

Svetovalnica

Pomoč pri odvisnostih
Z nami je bil terapevt Drago Sukić iz Zavoda Pelikan, ki nudi pomoč pri odvisnostih.
VEČ ...|27. 11. 2019
Pomoč pri odvisnostih
Z nami je bil terapevt Drago Sukić iz Zavoda Pelikan, ki nudi pomoč pri odvisnostih.

Blaž Lesnik

družbasvetovanjevzgojazdravstvo

Za življenje

VEČ ...|23. 11. 2019
Vstop v advent

V oddaji Za življenje smo z duhovnikom dr. Karlom Gržanom prižigali svečke na adventnem venčku. Prva bo gorela za nas, druga za naše družine, tretja za vse bližnje, ki so del našega življenja, četrta pa za trpeče. Vstopite v advent pripravljeni, zato prisluhnite oddaji.

Vstop v advent

V oddaji Za življenje smo z duhovnikom dr. Karlom Gržanom prižigali svečke na adventnem venčku. Prva bo gorela za nas, druga za naše družine, tretja za vse bližnje, ki so del našega življenja, četrta pa za trpeče. Vstopite v advent pripravljeni, zato prisluhnite oddaji.

družbaduhovnostodnosipogovorvzgoja

Za življenje

Vstop v advent
V oddaji Za življenje smo z duhovnikom dr. Karlom Gržanom prižigali svečke na adventnem venčku. Prva bo gorela za nas, druga za naše družine, tretja za vse bližnje, ki so del našega življenja, četrta pa za trpeče. Vstopite v advent pripravljeni, zato prisluhnite oddaji.
VEČ ...|23. 11. 2019
Vstop v advent
V oddaji Za življenje smo z duhovnikom dr. Karlom Gržanom prižigali svečke na adventnem venčku. Prva bo gorela za nas, druga za naše družine, tretja za vse bližnje, ki so del našega življenja, četrta pa za trpeče. Vstopite v advent pripravljeni, zato prisluhnite oddaji.

Mateja Feltrin Novljan

družbaduhovnostodnosipogovorvzgoja

Sobotna iskrica

VEČ ...|23. 11. 2019
Mavrica in zakajčki

Ob devetih smo rekli: Dobro jutro, otroci. Sobotna iskrica nas je skušala pripraviti na nedeljo Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva, prinesla je zgodbo o starejšem bratu in se čudila nad človekom. Spoznali boste tudi knjižno novost. Pri založbi Ognjišče je namreč prav v teh dneh izšla knjiga Zakajčki, ki prinaša otroška vprašanja o veri. Gostili bomo pisateljico in ilustratorko. Prisluhnite.

Mavrica in zakajčki

Ob devetih smo rekli: Dobro jutro, otroci. Sobotna iskrica nas je skušala pripraviti na nedeljo Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva, prinesla je zgodbo o starejšem bratu in se čudila nad človekom. Spoznali boste tudi knjižno novost. Pri založbi Ognjišče je namreč prav v teh dneh izšla knjiga Zakajčki, ki prinaša otroška vprašanja o veri. Gostili bomo pisateljico in ilustratorko. Prisluhnite.

duhovnostmladiodnosiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Mavrica in zakajčki
Ob devetih smo rekli: Dobro jutro, otroci. Sobotna iskrica nas je skušala pripraviti na nedeljo Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva, prinesla je zgodbo o starejšem bratu in se čudila nad človekom. Spoznali boste tudi knjižno novost. Pri založbi Ognjišče je namreč prav v teh dneh izšla knjiga Zakajčki, ki prinaša otroška vprašanja o veri. Gostili bomo pisateljico in ilustratorko. Prisluhnite.
VEČ ...|23. 11. 2019
Mavrica in zakajčki
Ob devetih smo rekli: Dobro jutro, otroci. Sobotna iskrica nas je skušala pripraviti na nedeljo Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva, prinesla je zgodbo o starejšem bratu in se čudila nad človekom. Spoznali boste tudi knjižno novost. Pri založbi Ognjišče je namreč prav v teh dneh izšla knjiga Zakajčki, ki prinaša otroška vprašanja o veri. Gostili bomo pisateljico in ilustratorko. Prisluhnite.

Jure Sešek

duhovnostmladiodnosiotrocivzgoja

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|25. 2. 2020
Nasveti o smislu življenja

Naslov oddaje Sol in luč je vzet iz Matejevega Evangelija, zato smo dan pred začetkom posta nasvete o smislu življenja poiskali kar v Knjigi vseh knjig.

Nasveti o smislu življenja

Naslov oddaje Sol in luč je vzet iz Matejevega Evangelija, zato smo dan pred začetkom posta nasvete o smislu življenja poiskali kar v Knjigi vseh knjig.

Tadej Sadar

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|22. 2. 2020
Post v znamenju hvaležnosti

V oddaji Za življenje smo gostili Martina Goloba, župnika iz Bohinja. Dihali smo s Pustno sobotno iskrico in razmišljali o maskah, ki si jih nadenemo za pusta, se vprašali, zakaj jih nosimo v običajnih dneh, predvsem pa skušali vse nagovoriti, da bi v postu znali živeti v hvaležnosti do vsega, kar imamo in nas obdaja.

Post v znamenju hvaležnosti

V oddaji Za življenje smo gostili Martina Goloba, župnika iz Bohinja. Dihali smo s Pustno sobotno iskrico in razmišljali o maskah, ki si jih nadenemo za pusta, se vprašali, zakaj jih nosimo v običajnih dneh, predvsem pa skušali vse nagovoriti, da bi v postu znali živeti v hvaležnosti do vsega, kar imamo in nas obdaja.

Mateja Feltrin Novljan

družbamladipogovor

Globine

VEČ ...|11. 2. 2020
O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjebolezenduhovna rasttrpljenjesmrtzakramenti

Pogovor o

VEČ ...|19. 2. 2020
Aktivno državljanstvo

Slovenski škofje so v prvem delu pastirskega pisma za letošnji postni čas med drugim spomnili, kako smo vsi skupaj in vsak posameznik odgovorni za to, kar se dogaja v domovini. Aktivnemu državljanstvu in civilni družbi smo zato posvetili tokratno oddajo Pogovor o. Z nami so bili Matej Cepin, Mitja Čander, doktor Janez Dular in doktor Mitja Štular. Vabljeni k poslušanju.

Aktivno državljanstvo

Slovenski škofje so v prvem delu pastirskega pisma za letošnji postni čas med drugim spomnili, kako smo vsi skupaj in vsak posameznik odgovorni za to, kar se dogaja v domovini. Aktivnemu državljanstvu in civilni družbi smo zato posvetili tokratno oddajo Pogovor o. Z nami so bili Matej Cepin, Mitja Čander, doktor Janez Dular in doktor Mitja Štular. Vabljeni k poslušanju.

Helena Kržinik

državljanstvopolitikadružbadomovina

Kmetijska oddaja

VEČ ...|23. 2. 2020
Izjemen uspeh 14. licitacije vrednejšega lesa, Senzor za spremljanje hranil v tleh

Jože Mori z ZGS je podčrtal uspehe na letošnji 14. licitaciji lesa. Martin mavsar s KGZ Novo mesto pa je predstavil EIP projekt, ki želi razviti senzor za merjenje hranil v tleh.

Izjemen uspeh 14. licitacije vrednejšega lesa, Senzor za spremljanje hranil v tleh

Jože Mori z ZGS je podčrtal uspehe na letošnji 14. licitaciji lesa. Martin mavsar s KGZ Novo mesto pa je predstavil EIP projekt, ki želi razviti senzor za merjenje hranil v tleh.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Od slike do besede

VEČ ...|25. 2. 2020
Sto let sester usmiljen v Sloveniji

Sto let sester usmiljen v Sloveniji

Mateja Subotičanec

duhovnostdružbakulturaodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|25. 2. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Modrost v očeh

VEČ ...|25. 2. 2020
Duhovno spremljanje v starosti

Z dr. Stanislavom Slatinekom smo predstavili knjigo Anselma Gruena - Duhovno spremljanje v starosti: vaje in rituali. Profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti v Ljubljani je knjigo teološko pregledal.

Duhovno spremljanje v starosti

Z dr. Stanislavom Slatinekom smo predstavili knjigo Anselma Gruena - Duhovno spremljanje v starosti: vaje in rituali. Profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti v Ljubljani je knjigo teološko pregledal.

Damijana Medved

duhovnoststarost

Sol in luč

VEČ ...|25. 2. 2020
Nasveti o smislu življenja

Naslov oddaje Sol in luč je vzet iz Matejevega Evangelija, zato smo dan pred začetkom posta nasvete o smislu življenja poiskali kar v Knjigi vseh knjig.

Nasveti o smislu življenja

Naslov oddaje Sol in luč je vzet iz Matejevega Evangelija, zato smo dan pred začetkom posta nasvete o smislu življenja poiskali kar v Knjigi vseh knjig.

Tadej Sadar

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 2. 2020
Prof. Tone Potočnik o novem koncertu Sakralnega abonmaja

V sredo, 26. februarja 2020 ob 19.30. uri v uršulinski cerkvi Sv. Trojice v Ljubljani koncert z naslovom VIA CRUCIS (Križev pot) Franza Lista z gregorianskim koralom.

Prof. Tone Potočnik o novem koncertu Sakralnega abonmaja

V sredo, 26. februarja 2020 ob 19.30. uri v uršulinski cerkvi Sv. Trojice v Ljubljani koncert z naslovom VIA CRUCIS (Križev pot) Franza Lista z gregorianskim koralom.

Jože Bartolj

kulturaTone Potočnik