Naš gost

VEČ ...|16. 3. 2024
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan

Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali. 

Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan

Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali. 

spominživljenjepogovorglasba

Naš gost

Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan

Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali. 

VEČ ...|16. 3. 2024
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan

Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali. 

Nataša Ličen

spominživljenjepogovorglasba

Via positiva

VEČ ...|14. 3. 2024
Pomen vseživljenjskega učenja - učimo se vsi vse življenje

Na Andragoškem centru so začeli z novim projektom krepitve in osveščanja vseživljenjskega učenja. To je pomemben del osebnega kot kariernega delovanja, znanje in veščine pridobivamo vse življenje. S tem ohranjamo bistrejši um, smo bolj prilagodljivi in odpornejši v hitro spreminjajočem se svetu. Z razvojem spretnosti posameznik tvorno gradi tudi družbeni napredek. O teh in še mnogih drugih pozitivnostih vseživljenjskega učenja smo govorili z mag. Zvonko Pangerc Pahernik, vodjo Promocijskega in informacijskega središča na Andragoškem centru RS ter mag. Urško Bittner Pipan, vodjo omenjenega projekta na Andragoškem centru RS.    

Pomen vseživljenjskega učenja - učimo se vsi vse življenje

Na Andragoškem centru so začeli z novim projektom krepitve in osveščanja vseživljenjskega učenja. To je pomemben del osebnega kot kariernega delovanja, znanje in veščine pridobivamo vse življenje. S tem ohranjamo bistrejši um, smo bolj prilagodljivi in odpornejši v hitro spreminjajočem se svetu. Z razvojem spretnosti posameznik tvorno gradi tudi družbeni napredek. O teh in še mnogih drugih pozitivnostih vseživljenjskega učenja smo govorili z mag. Zvonko Pangerc Pahernik, vodjo Promocijskega in informacijskega središča na Andragoškem centru RS ter mag. Urško Bittner Pipan, vodjo omenjenega projekta na Andragoškem centru RS.    

družbapogovorsvetovanjeizobraževanje

Via positiva

Pomen vseživljenjskega učenja - učimo se vsi vse življenje

Na Andragoškem centru so začeli z novim projektom krepitve in osveščanja vseživljenjskega učenja. To je pomemben del osebnega kot kariernega delovanja, znanje in veščine pridobivamo vse življenje. S tem ohranjamo bistrejši um, smo bolj prilagodljivi in odpornejši v hitro spreminjajočem se svetu. Z razvojem spretnosti posameznik tvorno gradi tudi družbeni napredek. O teh in še mnogih drugih pozitivnostih vseživljenjskega učenja smo govorili z mag. Zvonko Pangerc Pahernik, vodjo Promocijskega in informacijskega središča na Andragoškem centru RS ter mag. Urško Bittner Pipan, vodjo omenjenega projekta na Andragoškem centru RS.    

VEČ ...|14. 3. 2024
Pomen vseživljenjskega učenja - učimo se vsi vse življenje

Na Andragoškem centru so začeli z novim projektom krepitve in osveščanja vseživljenjskega učenja. To je pomemben del osebnega kot kariernega delovanja, znanje in veščine pridobivamo vse življenje. S tem ohranjamo bistrejši um, smo bolj prilagodljivi in odpornejši v hitro spreminjajočem se svetu. Z razvojem spretnosti posameznik tvorno gradi tudi družbeni napredek. O teh in še mnogih drugih pozitivnostih vseživljenjskega učenja smo govorili z mag. Zvonko Pangerc Pahernik, vodjo Promocijskega in informacijskega središča na Andragoškem centru RS ter mag. Urško Bittner Pipan, vodjo omenjenega projekta na Andragoškem centru RS.    

Nataša Ličen

družbapogovorsvetovanjeizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 3. 2024
Izjava evropskih škofov pred evropskimi volitvami

Komisija škofovskih konferenc Evropske unije je danes v Bruslju predstavila izjavo o bližajočih se volitvah v Evropski parlament. Škofje evropske državljane pozivajo, naj se temeljito pripravijo na evropske volitve in se jih tudi dejavno udeležijo. Pogovarjali smo se s članom omenjene komisije škofom Antonom Jamnikom.

Izjava evropskih škofov pred evropskimi volitvami

Komisija škofovskih konferenc Evropske unije je danes v Bruslju predstavila izjavo o bližajočih se volitvah v Evropski parlament. Škofje evropske državljane pozivajo, naj se temeljito pripravijo na evropske volitve in se jih tudi dejavno udeležijo. Pogovarjali smo se s članom omenjene komisije škofom Antonom Jamnikom.

infoeuCerkevdružbapogovorpolitikakomentarAnton Jamnik

Informativni prispevki

Izjava evropskih škofov pred evropskimi volitvami

Komisija škofovskih konferenc Evropske unije je danes v Bruslju predstavila izjavo o bližajočih se volitvah v Evropski parlament. Škofje evropske državljane pozivajo, naj se temeljito pripravijo na evropske volitve in se jih tudi dejavno udeležijo. Pogovarjali smo se s članom omenjene komisije škofom Antonom Jamnikom.

VEČ ...|12. 3. 2024
Izjava evropskih škofov pred evropskimi volitvami

Komisija škofovskih konferenc Evropske unije je danes v Bruslju predstavila izjavo o bližajočih se volitvah v Evropski parlament. Škofje evropske državljane pozivajo, naj se temeljito pripravijo na evropske volitve in se jih tudi dejavno udeležijo. Pogovarjali smo se s članom omenjene komisije škofom Antonom Jamnikom.

Marjana Debevec

infoeuCerkevdružbapogovorpolitikakomentarAnton Jamnik

Od slike do besede

VEČ ...|12. 3. 2024
Dr. Žiga Turk - Prazniki

Pogledali smo v izvrstno delo, ki ga je v knjigo, pod naslov PRAZNIKI, napisal dr. Žiga Turk. 

Dr. Žiga Turk - Prazniki

Pogledali smo v izvrstno delo, ki ga je v knjigo, pod naslov PRAZNIKI, napisal dr. Žiga Turk. 

družbakulturaodnosipogovorpolitika

Od slike do besede

Dr. Žiga Turk - Prazniki

Pogledali smo v izvrstno delo, ki ga je v knjigo, pod naslov PRAZNIKI, napisal dr. Žiga Turk. 

VEČ ...|12. 3. 2024
Dr. Žiga Turk - Prazniki

Pogledali smo v izvrstno delo, ki ga je v knjigo, pod naslov PRAZNIKI, napisal dr. Žiga Turk. 

Mateja Subotičanec

družbakulturaodnosipogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 3. 2024
Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma, ki je nastal iz izvirnih jezikov oziroma jeruzalemske izdaje

Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma. Nastal je iz izvirnih jezikov tako imenovane jeruzalemske izdaje. Na novinarski konferenci so ga predstavili direktor Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umestnosti Oto Luthar, predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, predsednik SAZU Peter Štih, rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Janez Vodičar in direktor Družine Tone Rode. Nov prevod standardnega prevoda ne ukinja, pač pa ga pomembno dopolnjuje. Dogodka se je udeležila Mateja Subotičanec, ki je pred mikrofon povabila najbolj zaslužnega za končni izdelek: profesorja doktorja Jožeta Krašovca.
Sveto pismo so prevajali: Milan Holc, Maria Carmela Palmisano, Terezija Snežna Večko, Bogomir Trošt, Janez Zupet, Maksimilijan Matjaž, Miran Špelič in Jože Krašovec, ki je bil tudi glavni urednik projekta.
Jeruzalemski prevod je izšel v sozaložništvi Slovenske škofovske konference in založbe Družina. AS/MS

Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma, ki je nastal iz izvirnih jezikov oziroma jeruzalemske izdaje

Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma. Nastal je iz izvirnih jezikov tako imenovane jeruzalemske izdaje. Na novinarski konferenci so ga predstavili direktor Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umestnosti Oto Luthar, predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, predsednik SAZU Peter Štih, rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Janez Vodičar in direktor Družine Tone Rode. Nov prevod standardnega prevoda ne ukinja, pač pa ga pomembno dopolnjuje. Dogodka se je udeležila Mateja Subotičanec, ki je pred mikrofon povabila najbolj zaslužnega za končni izdelek: profesorja doktorja Jožeta Krašovca.
Sveto pismo so prevajali: Milan Holc, Maria Carmela Palmisano, Terezija Snežna Večko, Bogomir Trošt, Janez Zupet, Maksimilijan Matjaž, Miran Špelič in Jože Krašovec, ki je bil tudi glavni urednik projekta.
Jeruzalemski prevod je izšel v sozaložništvi Slovenske škofovske konference in založbe Družina. AS/MS

infoduhovnostsveto pismoizobraževanjepogovorkultura

Informativni prispevki

Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma, ki je nastal iz izvirnih jezikov oziroma jeruzalemske izdaje

Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma. Nastal je iz izvirnih jezikov tako imenovane jeruzalemske izdaje. Na novinarski konferenci so ga predstavili direktor Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umestnosti Oto Luthar, predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, predsednik SAZU Peter Štih, rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Janez Vodičar in direktor Družine Tone Rode. Nov prevod standardnega prevoda ne ukinja, pač pa ga pomembno dopolnjuje. Dogodka se je udeležila Mateja Subotičanec, ki je pred mikrofon povabila najbolj zaslužnega za končni izdelek: profesorja doktorja Jožeta Krašovca.
Sveto pismo so prevajali: Milan Holc, Maria Carmela Palmisano, Terezija Snežna Večko, Bogomir Trošt, Janez Zupet, Maksimilijan Matjaž, Miran Špelič in Jože Krašovec, ki je bil tudi glavni urednik projekta.
Jeruzalemski prevod je izšel v sozaložništvi Slovenske škofovske konference in založbe Družina. AS/MS

VEČ ...|12. 3. 2024
Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma, ki je nastal iz izvirnih jezikov oziroma jeruzalemske izdaje

Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma. Nastal je iz izvirnih jezikov tako imenovane jeruzalemske izdaje. Na novinarski konferenci so ga predstavili direktor Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umestnosti Oto Luthar, predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, predsednik SAZU Peter Štih, rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Janez Vodičar in direktor Družine Tone Rode. Nov prevod standardnega prevoda ne ukinja, pač pa ga pomembno dopolnjuje. Dogodka se je udeležila Mateja Subotičanec, ki je pred mikrofon povabila najbolj zaslužnega za končni izdelek: profesorja doktorja Jožeta Krašovca.
Sveto pismo so prevajali: Milan Holc, Maria Carmela Palmisano, Terezija Snežna Večko, Bogomir Trošt, Janez Zupet, Maksimilijan Matjaž, Miran Špelič in Jože Krašovec, ki je bil tudi glavni urednik projekta.
Jeruzalemski prevod je izšel v sozaložništvi Slovenske škofovske konference in založbe Družina. AS/MS

Mateja Subotičanec

infoduhovnostsveto pismoizobraževanjepogovorkultura

Za življenje

VEČ ...|9. 3. 2024
Otroci ne znajo več govoriti

Marko Juhant, specialni pedagog, tudi avtor več knjig in predavatelj, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev: Kako spodbuditi k odhodu v vrtec nekaj let starega dečka? Kako pomagamo deset mesecev stari deklici pri odvajanju od plenic? Deček po vrnitvi iz vrtca doma ustvarja hrup, s tem moti ostale in se težko umiri, kako mu lahko pomagamo? Kaj menite o vse več starših, ki svoje otroke in mladostnike pripeljejo skoraj do praga šolskih vrat? Odgovore na ta in podobna vprašanja slišite v oddaji. 

Otroci ne znajo več govoriti

Marko Juhant, specialni pedagog, tudi avtor več knjig in predavatelj, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev: Kako spodbuditi k odhodu v vrtec nekaj let starega dečka? Kako pomagamo deset mesecev stari deklici pri odvajanju od plenic? Deček po vrnitvi iz vrtca doma ustvarja hrup, s tem moti ostale in se težko umiri, kako mu lahko pomagamo? Kaj menite o vse več starših, ki svoje otroke in mladostnike pripeljejo skoraj do praga šolskih vrat? Odgovore na ta in podobna vprašanja slišite v oddaji. 

vzgojaduhovnostodnosipogovordružbasvetovanje

Za življenje

Otroci ne znajo več govoriti

Marko Juhant, specialni pedagog, tudi avtor več knjig in predavatelj, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev: Kako spodbuditi k odhodu v vrtec nekaj let starega dečka? Kako pomagamo deset mesecev stari deklici pri odvajanju od plenic? Deček po vrnitvi iz vrtca doma ustvarja hrup, s tem moti ostale in se težko umiri, kako mu lahko pomagamo? Kaj menite o vse več starših, ki svoje otroke in mladostnike pripeljejo skoraj do praga šolskih vrat? Odgovore na ta in podobna vprašanja slišite v oddaji. 

VEČ ...|9. 3. 2024
Otroci ne znajo več govoriti

Marko Juhant, specialni pedagog, tudi avtor več knjig in predavatelj, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev: Kako spodbuditi k odhodu v vrtec nekaj let starega dečka? Kako pomagamo deset mesecev stari deklici pri odvajanju od plenic? Deček po vrnitvi iz vrtca doma ustvarja hrup, s tem moti ostale in se težko umiri, kako mu lahko pomagamo? Kaj menite o vse več starših, ki svoje otroke in mladostnike pripeljejo skoraj do praga šolskih vrat? Odgovore na ta in podobna vprašanja slišite v oddaji. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosipogovordružbasvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 3. 2024
Slovenka leta Ana Petrič svoje talente uspešno razvija kot direktorica Doma starejših

Letošnja Slovenka leta je direktorica doma starejših Deos Notranje Gorice Ana Petrič, ki je širši javnosti znana po ustvarjalnih pristopih, ki lepšajo življenje starejših in zaposlenih. Med njimi sta projekt Mala pozornost za veliko veselje, pisanje voščil za starejše po domovih in skupnostih ter prvi vrtec v njihovem Domu, ki ima na stanovalce izjemno pozitiven vpliv. Ob današnjem 8. marcu smo jo vprašali, na kaj je ponosna pri svojem delu in kako bi izboljšala odnos do starejših. 

Slovenka leta Ana Petrič svoje talente uspešno razvija kot direktorica Doma starejših

Letošnja Slovenka leta je direktorica doma starejših Deos Notranje Gorice Ana Petrič, ki je širši javnosti znana po ustvarjalnih pristopih, ki lepšajo življenje starejših in zaposlenih. Med njimi sta projekt Mala pozornost za veliko veselje, pisanje voščil za starejše po domovih in skupnostih ter prvi vrtec v njihovem Domu, ki ima na stanovalce izjemno pozitiven vpliv. Ob današnjem 8. marcu smo jo vprašali, na kaj je ponosna pri svojem delu in kako bi izboljšala odnos do starejših. 

infopogovorstarejšidružba

Informativni prispevki

Slovenka leta Ana Petrič svoje talente uspešno razvija kot direktorica Doma starejših

Letošnja Slovenka leta je direktorica doma starejših Deos Notranje Gorice Ana Petrič, ki je širši javnosti znana po ustvarjalnih pristopih, ki lepšajo življenje starejših in zaposlenih. Med njimi sta projekt Mala pozornost za veliko veselje, pisanje voščil za starejše po domovih in skupnostih ter prvi vrtec v njihovem Domu, ki ima na stanovalce izjemno pozitiven vpliv. Ob današnjem 8. marcu smo jo vprašali, na kaj je ponosna pri svojem delu in kako bi izboljšala odnos do starejših. 

VEČ ...|9. 3. 2024
Slovenka leta Ana Petrič svoje talente uspešno razvija kot direktorica Doma starejših

Letošnja Slovenka leta je direktorica doma starejših Deos Notranje Gorice Ana Petrič, ki je širši javnosti znana po ustvarjalnih pristopih, ki lepšajo življenje starejših in zaposlenih. Med njimi sta projekt Mala pozornost za veliko veselje, pisanje voščil za starejše po domovih in skupnostih ter prvi vrtec v njihovem Domu, ki ima na stanovalce izjemno pozitiven vpliv. Ob današnjem 8. marcu smo jo vprašali, na kaj je ponosna pri svojem delu in kako bi izboljšala odnos do starejših. 

Radio Ognjišče

infopogovorstarejšidružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 3. 2024
Lojze Wieser, založnik in avtor iz Celovca

Lojze Wieser je slovenski narodni delavec in založnik iz Celovca. Vodil je najprej založbo Drava, zadnjih več kot trideset let pa vodi svojo Založbo Wieser. Za življenjsko delo na področju založništva za leto 2022 je prejel Schwentnerjevo nagrado. S svojim založniškim delom predstavlja most med slovensko, avstrijsko in nemško literaturo. Je tudi tenkočuten avtor, zagovornik miru in stališča, da sta jezik in kultura neodtujljivi človekovi pravici ter podlagi za medsebojno razumevanje. Prodoren slovenski narodni delavec je tudi avtor najboljše kuharske knjige na svetu s področja gastronomije “Svatba okusov - poroka Alp in Jadrana.” Zanimajo ga okusi našega širšega kulturnega prostora. Večkrat nagrajeni avtor knjig in dokumentarnih filmov pravi, da so tudi jedi poetičen izraz kulture, saj so se ljudje v preteklosti, včasih kljub hudemu pomanjkanju, znašli in zmogli ustvariti vrhunsko gastronomijo. Kako kultura izoblikuje človeka, je ena od osnovnih niti pogovora z njim. 

Lojze Wieser, založnik in avtor iz Celovca

Lojze Wieser je slovenski narodni delavec in založnik iz Celovca. Vodil je najprej založbo Drava, zadnjih več kot trideset let pa vodi svojo Založbo Wieser. Za življenjsko delo na področju založništva za leto 2022 je prejel Schwentnerjevo nagrado. S svojim založniškim delom predstavlja most med slovensko, avstrijsko in nemško literaturo. Je tudi tenkočuten avtor, zagovornik miru in stališča, da sta jezik in kultura neodtujljivi človekovi pravici ter podlagi za medsebojno razumevanje. Prodoren slovenski narodni delavec je tudi avtor najboljše kuharske knjige na svetu s področja gastronomije “Svatba okusov - poroka Alp in Jadrana.” Zanimajo ga okusi našega širšega kulturnega prostora. Večkrat nagrajeni avtor knjig in dokumentarnih filmov pravi, da so tudi jedi poetičen izraz kulture, saj so se ljudje v preteklosti, včasih kljub hudemu pomanjkanju, znašli in zmogli ustvariti vrhunsko gastronomijo. Kako kultura izoblikuje človeka, je ena od osnovnih niti pogovora z njim. 

kulturadediščinaizročilotradicijapogovor

Zakladi naše dediščine

Lojze Wieser, založnik in avtor iz Celovca

Lojze Wieser je slovenski narodni delavec in založnik iz Celovca. Vodil je najprej založbo Drava, zadnjih več kot trideset let pa vodi svojo Založbo Wieser. Za življenjsko delo na področju založništva za leto 2022 je prejel Schwentnerjevo nagrado. S svojim založniškim delom predstavlja most med slovensko, avstrijsko in nemško literaturo. Je tudi tenkočuten avtor, zagovornik miru in stališča, da sta jezik in kultura neodtujljivi človekovi pravici ter podlagi za medsebojno razumevanje. Prodoren slovenski narodni delavec je tudi avtor najboljše kuharske knjige na svetu s področja gastronomije “Svatba okusov - poroka Alp in Jadrana.” Zanimajo ga okusi našega širšega kulturnega prostora. Večkrat nagrajeni avtor knjig in dokumentarnih filmov pravi, da so tudi jedi poetičen izraz kulture, saj so se ljudje v preteklosti, včasih kljub hudemu pomanjkanju, znašli in zmogli ustvariti vrhunsko gastronomijo. Kako kultura izoblikuje človeka, je ena od osnovnih niti pogovora z njim. 

VEČ ...|7. 3. 2024
Lojze Wieser, založnik in avtor iz Celovca

Lojze Wieser je slovenski narodni delavec in založnik iz Celovca. Vodil je najprej založbo Drava, zadnjih več kot trideset let pa vodi svojo Založbo Wieser. Za življenjsko delo na področju založništva za leto 2022 je prejel Schwentnerjevo nagrado. S svojim založniškim delom predstavlja most med slovensko, avstrijsko in nemško literaturo. Je tudi tenkočuten avtor, zagovornik miru in stališča, da sta jezik in kultura neodtujljivi človekovi pravici ter podlagi za medsebojno razumevanje. Prodoren slovenski narodni delavec je tudi avtor najboljše kuharske knjige na svetu s področja gastronomije “Svatba okusov - poroka Alp in Jadrana.” Zanimajo ga okusi našega širšega kulturnega prostora. Večkrat nagrajeni avtor knjig in dokumentarnih filmov pravi, da so tudi jedi poetičen izraz kulture, saj so se ljudje v preteklosti, včasih kljub hudemu pomanjkanju, znašli in zmogli ustvariti vrhunsko gastronomijo. Kako kultura izoblikuje človeka, je ena od osnovnih niti pogovora z njim. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilotradicijapogovor

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|16. 3. 2024
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan

Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali. 

Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan

Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali. 

Nataša Ličen

spominživljenjepogovorglasba

Komentar tedna

VEČ ...|15. 3. 2024
Alenka Puhar: Pozdrav v Izrael

Viktor Blažič je bil avtor s pristranskimi poročili o Bližnjem vzhodu, ki so razkrila manipulacije v medijih med Jom Kipursko vojno leta 1973. Kljub cenzuri je vztrajal pri objavljanju resnice, kar je sprožilo konflikt z vodstvom uredništva.

Alenka Puhar: Pozdrav v Izrael

Viktor Blažič je bil avtor s pristranskimi poročili o Bližnjem vzhodu, ki so razkrila manipulacije v medijih med Jom Kipursko vojno leta 1973. Kljub cenzuri je vztrajal pri objavljanju resnice, kar je sprožilo konflikt z vodstvom uredništva.

Alenka Puhar

komentarIzraelvojnapolitika

Doživetja narave

VEČ ...|15. 3. 2024
V Patagoniji nova prvenstvena Pot

Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.

V Patagoniji nova prvenstvena Pot

Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.

Blaž Lesnik

alpinizemPatagonijaprvenstvena smer Potkolesarstvokultura vožnje

Za življenje

VEČ ...|16. 3. 2024
Sanja Rozman o težavah v zakonskem odnosu

Gostili smo zdravnico in terapevtko Sanjo Rozman, ki je napisala več knjig, zadnjo, z naslovom Ujetniki preteklosti, prav pred kratkim.

Sanja Rozman o težavah v zakonskem odnosu

Gostili smo zdravnico in terapevtko Sanjo Rozman, ki je napisala več knjig, zadnjo, z naslovom Ujetniki preteklosti, prav pred kratkim.

Mateja Subotičanec

odnosizakonporoka

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 3. 2024
Od Ljubljane do Trsta

V Galeriji Družina v Ljubljani prav v teh trenutkih poteka zaprtje razstave Vincenca Gotthardta Na robu barve, avtor bere iz svojega romana Na drugem koncu sveta, za glasbeno spremljavo skrbi Ljubljanski trio. Še do 6. aprila bo v Ljubljani na ogled razstava slikarja in fotografa z avstrijske Koroške Karla Vouka Skrito in razkrito, in sicer v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in v Video galeriji KLET. V prvem delu so predstavljene antropomorfne maske, ki jih ustvarja iz kartonske embalaže, v drugem kratki film Narava_Narava. Nocoj pa bodo v okviru tradicionalnih ponedeljkovih večerov Društva slovenskih izobražencev v Trstu v  Peterlinovi dvorani predvajali dokumentarni film Dušana Moravca o Dušanu Jelinčiču Tržaške prikazni. Po filmu se bo s tržaškim pisateljem in alpinistom pogovarjal scenarist Robi Šabec.

Od Ljubljane do Trsta

V Galeriji Družina v Ljubljani prav v teh trenutkih poteka zaprtje razstave Vincenca Gotthardta Na robu barve, avtor bere iz svojega romana Na drugem koncu sveta, za glasbeno spremljavo skrbi Ljubljanski trio. Še do 6. aprila bo v Ljubljani na ogled razstava slikarja in fotografa z avstrijske Koroške Karla Vouka Skrito in razkrito, in sicer v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in v Video galeriji KLET. V prvem delu so predstavljene antropomorfne maske, ki jih ustvarja iz kartonske embalaže, v drugem kratki film Narava_Narava. Nocoj pa bodo v okviru tradicionalnih ponedeljkovih večerov Društva slovenskih izobražencev v Trstu v  Peterlinovi dvorani predvajali dokumentarni film Dušana Moravca o Dušanu Jelinčiču Tržaške prikazni. Po filmu se bo s tržaškim pisateljem in alpinistom pogovarjal scenarist Robi Šabec.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Radijski misijon 2024

VEČ ...|19. 3. 2024
3. dan: misijonsko jutro - s. Irena Jurgec: Evharistija naše življenje

Misijonsko jutro je prineslo pogovor s Šolsko sestro de Notre dame s. Ireno Jurgec. Spregovorila je o svojem doživljanju evharistije in povedala, kako v njenem življenju deluje molitev.

3. dan: misijonsko jutro - s. Irena Jurgec: Evharistija naše življenje

Misijonsko jutro je prineslo pogovor s Šolsko sestro de Notre dame s. Ireno Jurgec. Spregovorila je o svojem doživljanju evharistije in povedala, kako v njenem življenju deluje molitev.

Maja Morela

svetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 3. 2024
Duhovna poezija - sv. Tomaž Akvinski

V času radijskega misijona lahko v terminu Kulturnih utrinkov lahko poslušate duhovno poezijo. Tokrat ste slišali kratke pesmi svetega Tomaža Akvinskega.

Duhovna poezija - sv. Tomaž Akvinski

V času radijskega misijona lahko v terminu Kulturnih utrinkov lahko poslušate duhovno poezijo. Tokrat ste slišali kratke pesmi svetega Tomaža Akvinskega.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaduhovna poezijaTomaž Akvinski

Spominjamo se

VEČ ...|19. 3. 2024
Spominjamo se dne 19. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 19. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 3. 2024
Zbiratelj podobic in starih razglednic

Ivan Filipič iz Stare Oselice je v domači župniji pripravil razstavo starih razglednic in podobic. Razstavljal je tudi že v več drugih krajih. Z njim smo se pogovarjali o številčnosti in raznovrstnosti njegove zbirke, kje jih najde in išče, kakšno je sporočilo starih razglednic in podobic verske vsebine, pa spregovorili tudi o pomenu in bogastvu z vidika dediščine in kulture. 

Zbiratelj podobic in starih razglednic

Ivan Filipič iz Stare Oselice je v domači župniji pripravil razstavo starih razglednic in podobic. Razstavljal je tudi že v več drugih krajih. Z njim smo se pogovarjali o številčnosti in raznovrstnosti njegove zbirke, kje jih najde in išče, kakšno je sporočilo starih razglednic in podobic verske vsebine, pa spregovorili tudi o pomenu in bogastvu z vidika dediščine in kulture. 

Nataša Ličen

dediščinaizročilokultura

Svetovalnica

VEČ ...|19. 3. 2024
Evharistija naše življenje

Misijonsko jutro je prineslo pogovor s Šolsko sestro de Notre dame s. Ireno Jurgec. Spregovorila je o svojem doživljanju evharistije in povedala, kako v njenem življenju deluje molitev.

Evharistija naše življenje

Misijonsko jutro je prineslo pogovor s Šolsko sestro de Notre dame s. Ireno Jurgec. Spregovorila je o svojem doživljanju evharistije in povedala, kako v njenem življenju deluje molitev.

Maja Morela

svetovanjeduhovnostmolitev