Petkov večer je tokrat nastajal v živo z našega kolesarskega romanja. Zbrani smo bili v Domu sv. Jožefa v Celju. Radijski sodelavci smo z vami delili utrinke z že prevoženih kilometrov našega romanja.
Petkov večer je tokrat nastajal v živo z našega kolesarskega romanja. Zbrani smo bili v Domu sv. Jožefa v Celju. Radijski sodelavci smo z vami delili utrinke z že prevoženih kilometrov našega romanja.
Ob tradicionalnem kolesarskem romanju smo na Koroškem pred mikrofon povabili pevca, ki ju poznamo z radijskih počitnic Danila in Branka. Za zanimivejši pogovor pa povabili še Marijo, vsi trije so vpeti v več različnih pevskih sestavov. Pesem jim vpliva upanje in življenju daje smisel. Kako se prepleta v njihov vsakdan, kako jim pomaga pisati pozitivne zgodbe, smo slišali v pogovoru s terena.
Ob tradicionalnem kolesarskem romanju smo na Koroškem pred mikrofon povabili pevca, ki ju poznamo z radijskih počitnic Danila in Branka. Za zanimivejši pogovor pa povabili še Marijo, vsi trije so vpeti v več različnih pevskih sestavov. Pesem jim vpliva upanje in življenju daje smisel. Kako se prepleta v njihov vsakdan, kako jim pomaga pisati pozitivne zgodbe, smo slišali v pogovoru s terena.
Petkov večer pa je prinesel druženje z vami, dragi poslušalci, klepet ob vašem glasbenem izboru.
Petkov večer pa je prinesel druženje z vami, dragi poslušalci, klepet ob vašem glasbenem izboru.
Dr. Ambrož Kvartič je doktor etnologije in kulturne antropologije. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je asistent za folkloristiko in primerjalno mitologijo, raziskuje sodobne pripovedne in pesemske folklore, je avtor več knjig. Doma v ugankah. Avtor ali soavtor več radijskih in televizijskih oddaj, sodeloval je pri nekaj muzikalih in za Povodnega moža napisal scenarij. Zbirka pesmi z naslovom Rimana kaša je nominirana za večernico.
Dr. Ambrož Kvartič je doktor etnologije in kulturne antropologije. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je asistent za folkloristiko in primerjalno mitologijo, raziskuje sodobne pripovedne in pesemske folklore, je avtor več knjig. Doma v ugankah. Avtor ali soavtor več radijskih in televizijskih oddaj, sodeloval je pri nekaj muzikalih in za Povodnega moža napisal scenarij. Zbirka pesmi z naslovom Rimana kaša je nominirana za večernico.
Ob Mednarodnem dnevu mladih, ki smo ga že petindvajseto leto zapored obeležili 12. avgusta, smo v studio povabili Evo Kotnik, predsednico Mladinskega sveta Slovenije in Maxa Davidovića, aktualnega mladinskega delegata Republike Slovenije pri Organizaciji Združenih narodov. Osrednje geslo letošnjega dne je bilo Od klika do napredka - digitalne poti mladih za trajnostni razvoj’’, digitalizacija v luči trajnosti. V pogovoru smo opozorili tudi na mačehovski odnos aktualnih na oblasti do mladih in njihovih predlogov ter potreb.
Ob Mednarodnem dnevu mladih, ki smo ga že petindvajseto leto zapored obeležili 12. avgusta, smo v studio povabili Evo Kotnik, predsednico Mladinskega sveta Slovenije in Maxa Davidovića, aktualnega mladinskega delegata Republike Slovenije pri Organizaciji Združenih narodov. Osrednje geslo letošnjega dne je bilo Od klika do napredka - digitalne poti mladih za trajnostni razvoj’’, digitalizacija v luči trajnosti. V pogovoru smo opozorili tudi na mačehovski odnos aktualnih na oblasti do mladih in njihovih predlogov ter potreb.
Zoran Drobnjak rad hodi, prehodil je že več znanih in odmevnih poti. V poletju 2024 pa si je zadal poseben podvig, v pomoč otrokom in mladim z rakom. Prvega avgusta je začel s hojo okrog Gradiškega jezera pri Lukovici. Sledili smo mu lahko na Facebooku in Instagramu z imenom Slo walker. Hodil je vsak dan, več ur. Z vsakodnevno krožno potjo je spodbujal k darovanju sredstev za Inštitut Zlata pentljica, otrok z rakom. Njihov osnovni namen je osvestiti vrstnike in širšo javnost o bolezni, se družiti in si pomagati. V pogovoru sta se pridružili Hana Hafner, ki je za diagnozo rak izvedela pri svojih desetih letih in njena mamica Katarina Hafner, tudi aktualna predsednica inštituta.
Zoran Drobnjak rad hodi, prehodil je že več znanih in odmevnih poti. V poletju 2024 pa si je zadal poseben podvig, v pomoč otrokom in mladim z rakom. Prvega avgusta je začel s hojo okrog Gradiškega jezera pri Lukovici. Sledili smo mu lahko na Facebooku in Instagramu z imenom Slo walker. Hodil je vsak dan, več ur. Z vsakodnevno krožno potjo je spodbujal k darovanju sredstev za Inštitut Zlata pentljica, otrok z rakom. Njihov osnovni namen je osvestiti vrstnike in širšo javnost o bolezni, se družiti in si pomagati. V pogovoru sta se pridružili Hana Hafner, ki je za diagnozo rak izvedela pri svojih desetih letih in njena mamica Katarina Hafner, tudi aktualna predsednica inštituta.
Kajetan Bajt je pilot, podjetnik in pisatelj. V oddaji Od slike do besede smo predstavili njegov prvenec: Pozabljeni babilonski stolp. Z nami je bila tudi lektorica in urednica Marjeta Žebovec.
Ne zgodi se pogosto, da en sam dogodek odkrije veliko stvari. Morda toliko bolj, če ga hočejo mediji, ali vsaj del dominantnih medijev, prikriti.
Avgustovske Globine sestavljajo odlomki nekaterih preteklih oddaj. Najprej smo pred velikim šmarnom ponovili nekaj misli o Mariji, našem zaupanju in sprejemanju. Slišali smo tudi odlomke iz oddaje o branju Svetega pisma na počitnicah in razmišljanje o zanimivem vprašanju, kdo bo prišel v nebesa.
Kmet Milan Bizant je predstavil možnosti sodelovanja kmetij na sejmu Narava - zdravje, opozorili smo, kaj obnovljena pogajanja za ratifikacijo trgovinskega sporazuma MERCOSUR pomenijo za kmetijstvo, s Heleno Žučko pa smo spregovorili o 30. letnici KZ Ig.
Oddaja Moja zgodba smo tokrat posvetili zamolčanemu pisatelju Mirku Kunčiču (1899 -1984). V studiu smo gostili njegovo hčerko Marjanco Lešer in pa nekdanjega učitelja slovenščine na OŠ Lesce Romana Gašperina, ki se je veliko ukvarjal s Kunčičevim likom. Ob koncu druge svetovne vojne sta zakonca Kunčič z nekaj otroki odšla v Argentino, hčerko Marjanco pa sta bila primorana pustiti pri sorodnikih v Braslovčah. Prvič so se srečali po 30. letih.
V tokratni Svetovalnici smo spregovorili o medvrstniškem nasilju med mladimi, zlasti tistem, ki se dogaja prek spleta. Katere so najpogostejše oblike, kako prepoznamo, da se z mladimi nekaj dogaja in kaj opažajo pri Tom telefonu, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije. V studiu je bila z nami njihova sodelavka Neža Jagodic.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalko zanima, ali lahko zeleno papriko vloži prav tako kot vlaga rumeno. Sestra Nikolina je odgovorila pritrdilno, eno bi bilo tudi z rdečo, lahko naredi celo mešanico vseh treh barv.
Utrinek iz radijskega kolesarjenja 2024, ki smo ga začeli na Koroškem, kjer smo z Jožkom Kertom in Jožefo Ovnič iz Prevalj, iz Kulturnega društva Mohorjan, govorili o dogodkih v Lebičevem letu 2024 ter tudi o ostalih kulturnih dejavnostih in dediščini kraja.
V tokratni Svetovalnici smo spregovorili o medvrstniškem nasilju med mladimi, zlasti tistem, ki se dogaja prek spleta. Katere so najpogostejše oblike, kako prepoznamo, da se z mladimi nekaj dogaja in kaj opažajo pri Tom telefonu, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije. V studiu je bila z nami njihova sodelavka Neža Jagodic.