Zgodbe za otroke

VEČ ...|27. 5. 2025
27. dan šmarnic: Moč Svetega duha

Slišali boste da smo včasih še slabši od Petra. V zatajevanju Gospoda. Pa tudi, kako pogumni so junaki naših šmarničnih zgodb.

27. dan šmarnic: Moč Svetega duha

Slišali boste da smo včasih še slabši od Petra. V zatajevanju Gospoda. Pa tudi, kako pogumni so junaki naših šmarničnih zgodb.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2025Večerni pogovori z MarijoRebeka Kenda

Zgodbe za otroke

27. dan šmarnic: Moč Svetega duha

Slišali boste da smo včasih še slabši od Petra. V zatajevanju Gospoda. Pa tudi, kako pogumni so junaki naših šmarničnih zgodb.

VEČ ...|27. 5. 2025
27. dan šmarnic: Moč Svetega duha

Slišali boste da smo včasih še slabši od Petra. V zatajevanju Gospoda. Pa tudi, kako pogumni so junaki naših šmarničnih zgodb.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2025Večerni pogovori z MarijoRebeka Kenda

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 5. 2025
26. dan šmarnic: Bog le ljubezen

Tokrat bo Marija pričevala o eni najlepših resnic. Bog je ljubezen.

26. dan šmarnic: Bog le ljubezen

Tokrat bo Marija pričevala o eni najlepših resnic. Bog je ljubezen.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarniceRebeka KendaVečerni pogovori z Marijo

Zgodbe za otroke

26. dan šmarnic: Bog le ljubezen

Tokrat bo Marija pričevala o eni najlepših resnic. Bog je ljubezen.

VEČ ...|26. 5. 2025
26. dan šmarnic: Bog le ljubezen

Tokrat bo Marija pričevala o eni najlepših resnic. Bog je ljubezen.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarniceRebeka KendaVečerni pogovori z Marijo

Zgodbe za otroke

VEČ ...|25. 5. 2025
25. dan šmarnic: Prava ljubezen

Pa smo končno tam. Pri bistvu naukov in Božje besede, pri Ljubezni.

25. dan šmarnic: Prava ljubezen

Pa smo končno tam. Pri bistvu naukov in Božje besede, pri Ljubezni.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Zgodbe za otroke

25. dan šmarnic: Prava ljubezen

Pa smo končno tam. Pri bistvu naukov in Božje besede, pri Ljubezni.

VEČ ...|25. 5. 2025
25. dan šmarnic: Prava ljubezen

Pa smo končno tam. Pri bistvu naukov in Božje besede, pri Ljubezni.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Zgodbe za otroke

VEČ ...|24. 5. 2025
24. dan šmarnic: V Marijinem varstvu

Na god Marije Pomagaj tudi naša zgodba ne more mimo Pomočnice kristjanov in Marijinega varstva.

24. dan šmarnic: V Marijinem varstvu

Na god Marije Pomagaj tudi naša zgodba ne more mimo Pomočnice kristjanov in Marijinega varstva.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Zgodbe za otroke

24. dan šmarnic: V Marijinem varstvu

Na god Marije Pomagaj tudi naša zgodba ne more mimo Pomočnice kristjanov in Marijinega varstva.

VEČ ...|24. 5. 2025
24. dan šmarnic: V Marijinem varstvu

Na god Marije Pomagaj tudi naša zgodba ne more mimo Pomočnice kristjanov in Marijinega varstva.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Zgodbe za otroke

VEČ ...|23. 5. 2025
23. dan šmarnic: Jezusovi prijatelji

Kako je z našim časom? Za kaj ga porabimo? Več kot časa podarimo, pravzaprav vrnemo Bogu in bližnjim, bolj trdni Jezusovi prijatelji bomo.

23. dan šmarnic: Jezusovi prijatelji

Kako je z našim časom? Za kaj ga porabimo? Več kot časa podarimo, pravzaprav vrnemo Bogu in bližnjim, bolj trdni Jezusovi prijatelji bomo.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Zgodbe za otroke

23. dan šmarnic: Jezusovi prijatelji

Kako je z našim časom? Za kaj ga porabimo? Več kot časa podarimo, pravzaprav vrnemo Bogu in bližnjim, bolj trdni Jezusovi prijatelji bomo.

VEČ ...|23. 5. 2025
23. dan šmarnic: Jezusovi prijatelji

Kako je z našim časom? Za kaj ga porabimo? Več kot časa podarimo, pravzaprav vrnemo Bogu in bližnjim, bolj trdni Jezusovi prijatelji bomo.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Zgodbe za otroke

VEČ ...|22. 5. 2025
22. dan šmarnic: Ostati v Jezusovi ljubezni

Kaj je Jezus mislil, ko je dejal: “Ostanite v moji ljubezni.” O tem in o svobodi v uboganju Boga, govori ta del šmarnic.

22. dan šmarnic: Ostati v Jezusovi ljubezni

Kaj je Jezus mislil, ko je dejal: “Ostanite v moji ljubezni.” O tem in o svobodi v uboganju Boga, govori ta del šmarnic.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Zgodbe za otroke

22. dan šmarnic: Ostati v Jezusovi ljubezni

Kaj je Jezus mislil, ko je dejal: “Ostanite v moji ljubezni.” O tem in o svobodi v uboganju Boga, govori ta del šmarnic.

VEČ ...|22. 5. 2025
22. dan šmarnic: Ostati v Jezusovi ljubezni

Kaj je Jezus mislil, ko je dejal: “Ostanite v moji ljubezni.” O tem in o svobodi v uboganju Boga, govori ta del šmarnic.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Zgodbe za otroke

VEČ ...|21. 5. 2025
21. dan šmarnic: Jezus je vinska trta

Nenavadna tema, pa vendar lepa. Vino in življenje.

21. dan šmarnic: Jezus je vinska trta

Nenavadna tema, pa vendar lepa. Vino in življenje.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Zgodbe za otroke

21. dan šmarnic: Jezus je vinska trta

Nenavadna tema, pa vendar lepa. Vino in življenje.

VEČ ...|21. 5. 2025
21. dan šmarnic: Jezus je vinska trta

Nenavadna tema, pa vendar lepa. Vino in življenje.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Zgodbe za otroke

VEČ ...|20. 5. 2025
20 .dan šmarnic: Skušnjave

V tokratni zgodbi se vse vrti okoli prošnje: “Bob, ne pusti, da nasedemo hudičevim fintam.”

20 .dan šmarnic: Skušnjave

V tokratni zgodbi se vse vrti okoli prošnje: “Bob, ne pusti, da nasedemo hudičevim fintam.”

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Zgodbe za otroke

20 .dan šmarnic: Skušnjave

V tokratni zgodbi se vse vrti okoli prošnje: “Bob, ne pusti, da nasedemo hudičevim fintam.”

VEČ ...|20. 5. 2025
20 .dan šmarnic: Skušnjave

V tokratni zgodbi se vse vrti okoli prošnje: “Bob, ne pusti, da nasedemo hudičevim fintam.”

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|25. 5. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 3. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika. 

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 3. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoŽeljko OsetIgor GrdinaBranko DiehelVladimir Kresnik

Globine

VEČ ...|13. 5. 2025
Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Blaž Lesnik

Cerkevkonklaveateizemverapapežpapež Frančišekpapež Leon XIVduhovnost

Naš pogled

VEČ ...|27. 5. 2025
Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Alen Salihović

komentarpobojikomunizemfašizemnacizempredsednica države

Svetovalnica

VEČ ...|28. 5. 2025
Aktualna opravila v vrtu in nega rastlin

Kako negovati posevke in sadike v tem času? Kako ravnati, ko se bodo temperature kar hitro dvignile in bodo rastline  izpostavljene temperaturni razliki , kako se ubraniti pred škodljivci, naj ponovno posejemo peteršilj ali karkoli drugega, če rastline niso uspele zagledati belega dne? Kako je z bučami, kumarami, jajčevci in seveda tudi, kako zdaj negujemo paradižnike in paprike … Kako poskrbimo, da imamo vseskozi svežo zeleno solato?  To so vprašanja, na katera je med drugim odgovarjala Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant. 

Aktualna opravila v vrtu in nega rastlin

Kako negovati posevke in sadike v tem času? Kako ravnati, ko se bodo temperature kar hitro dvignile in bodo rastline  izpostavljene temperaturni razliki , kako se ubraniti pred škodljivci, naj ponovno posejemo peteršilj ali karkoli drugega, če rastline niso uspele zagledati belega dne? Kako je z bučami, kumarami, jajčevci in seveda tudi, kako zdaj negujemo paradižnike in paprike … Kako poskrbimo, da imamo vseskozi svežo zeleno solato?  To so vprašanja, na katera je med drugim odgovarjala Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant. 

Slavi Košir

svetovanjevrt

Pogovor o

VEČ ...|28. 5. 2025
Pogovor o

Spominjamo se

VEČ ...|29. 5. 2025
Spominjamo se dne 29. 5.

Spominjamo se dne 29. 5.

Tone Gorjup

Duhovna misel

VEČ ...|29. 5. 2025
Duhovna misel

Duhovna misel

Pavle Ravnohrib

Rožni venec

VEČ ...|29. 5. 2025
Rožni venec

Rožni venec

Radio Ognjišče

Svetnik dneva

VEČ ...|29. 5. 2025
Svetnik dneva

Svetnik dneva

Radio Ognjišče