Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Največji dar
Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.
VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar
Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|30. 5. 2020
Pesem za Marijo

Za novo vznemirjenje v družini je poskrbel Jaka. Bližal se je konec poletnih počitnic, in ko so v Ljubljani v knjigarni kupovali zadnje stvari za šolo, je Jaka izginil. Iskali so ga po trgovini, spraševali ljudi, vendar ga niso našli. Skoraj so že poklicali policijo, ko se je iz najbolj oddaljenega kota trgovine zaslišalo tiho petje. Izza knjižnih polic so zaslišali peti njihovega Jaka pesmico o Mariji. Padel je namreč za police, ko je hotel dobiti knjigo, ki mu je bila všeč. Medtem ko je čakal, da ga najdejo, je spesnil pesmico o Mariji in si jo prepeval, da ga ni bilo strah.

Pesem za Marijo

Za novo vznemirjenje v družini je poskrbel Jaka. Bližal se je konec poletnih počitnic, in ko so v Ljubljani v knjigarni kupovali zadnje stvari za šolo, je Jaka izginil. Iskali so ga po trgovini, spraševali ljudi, vendar ga niso našli. Skoraj so že poklicali policijo, ko se je iz najbolj oddaljenega kota trgovine zaslišalo tiho petje. Izza knjižnih polic so zaslišali peti njihovega Jaka pesmico o Mariji. Padel je namreč za police, ko je hotel dobiti knjigo, ki mu je bila všeč. Medtem ko je čakal, da ga najdejo, je spesnil pesmico o Mariji in si jo prepeval, da ga ni bilo strah.

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Pesem za Marijo
Za novo vznemirjenje v družini je poskrbel Jaka. Bližal se je konec poletnih počitnic, in ko so v Ljubljani v knjigarni kupovali zadnje stvari za šolo, je Jaka izginil. Iskali so ga po trgovini, spraševali ljudi, vendar ga niso našli. Skoraj so že poklicali policijo, ko se je iz najbolj oddaljenega kota trgovine zaslišalo tiho petje. Izza knjižnih polic so zaslišali peti njihovega Jaka pesmico o Mariji. Padel je namreč za police, ko je hotel dobiti knjigo, ki mu je bila všeč. Medtem ko je čakal, da ga najdejo, je spesnil pesmico o Mariji in si jo prepeval, da ga ni bilo strah.
VEČ ...|30. 5. 2020
Pesem za Marijo
Za novo vznemirjenje v družini je poskrbel Jaka. Bližal se je konec poletnih počitnic, in ko so v Ljubljani v knjigarni kupovali zadnje stvari za šolo, je Jaka izginil. Iskali so ga po trgovini, spraševali ljudi, vendar ga niso našli. Skoraj so že poklicali policijo, ko se je iz najbolj oddaljenega kota trgovine zaslišalo tiho petje. Izza knjižnih polic so zaslišali peti njihovega Jaka pesmico o Mariji. Padel je namreč za police, ko je hotel dobiti knjigo, ki mu je bila všeč. Medtem ko je čakal, da ga najdejo, je spesnil pesmico o Mariji in si jo prepeval, da ga ni bilo strah.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|29. 5. 2020
Čudodelna svetinja

Babi je vsakemu članu družine z romanja prinesla Marijino svetinjico – medaljonček, na katerem je na eni strani podoba Marije in na drugi strani podoba dvanajstih zvezd, dveh src ter križa in črke M. Babi je vsem razložila pomen teh simbolov in ob tem povedala zgodbo, v kateri je svetinjica odigrala pomembno vlogo. Tudi z njeno pomočjo se je zgodil čudež dečku, ki je pozneje postal duhovnik in še danes pričuje o Marijini veliki ljubezni do nas.

Čudodelna svetinja

Babi je vsakemu članu družine z romanja prinesla Marijino svetinjico – medaljonček, na katerem je na eni strani podoba Marije in na drugi strani podoba dvanajstih zvezd, dveh src ter križa in črke M. Babi je vsem razložila pomen teh simbolov in ob tem povedala zgodbo, v kateri je svetinjica odigrala pomembno vlogo. Tudi z njeno pomočjo se je zgodil čudež dečku, ki je pozneje postal duhovnik in še danes pričuje o Marijini veliki ljubezni do nas.

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Čudodelna svetinja
Babi je vsakemu članu družine z romanja prinesla Marijino svetinjico – medaljonček, na katerem je na eni strani podoba Marije in na drugi strani podoba dvanajstih zvezd, dveh src ter križa in črke M. Babi je vsem razložila pomen teh simbolov in ob tem povedala zgodbo, v kateri je svetinjica odigrala pomembno vlogo. Tudi z njeno pomočjo se je zgodil čudež dečku, ki je pozneje postal duhovnik in še danes pričuje o Marijini veliki ljubezni do nas.
VEČ ...|29. 5. 2020
Čudodelna svetinja
Babi je vsakemu članu družine z romanja prinesla Marijino svetinjico – medaljonček, na katerem je na eni strani podoba Marije in na drugi strani podoba dvanajstih zvezd, dveh src ter križa in črke M. Babi je vsem razložila pomen teh simbolov in ob tem povedala zgodbo, v kateri je svetinjica odigrala pomembno vlogo. Tudi z njeno pomočjo se je zgodil čudež dečku, ki je pozneje postal duhovnik in še danes pričuje o Marijini veliki ljubezni do nas.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|27. 5. 2020
Izziv za otroke

Dedku se je zdravstveno stanje začelo izboljševati, vendar je bila pot do okrevanja in popolnega zdravja še dolga. Babi je sklenila, da bodo v družini opravili devetdnevnico za njegovo zdravje. To je bil za otroke velik izziv.

Izziv za otroke

Dedku se je zdravstveno stanje začelo izboljševati, vendar je bila pot do okrevanja in popolnega zdravja še dolga. Babi je sklenila, da bodo v družini opravili devetdnevnico za njegovo zdravje. To je bil za otroke velik izziv.

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Izziv za otroke
Dedku se je zdravstveno stanje začelo izboljševati, vendar je bila pot do okrevanja in popolnega zdravja še dolga. Babi je sklenila, da bodo v družini opravili devetdnevnico za njegovo zdravje. To je bil za otroke velik izziv.
VEČ ...|27. 5. 2020
Izziv za otroke
Dedku se je zdravstveno stanje začelo izboljševati, vendar je bila pot do okrevanja in popolnega zdravja še dolga. Babi je sklenila, da bodo v družini opravili devetdnevnico za njegovo zdravje. To je bil za otroke velik izziv.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|26. 5. 2020
Dedek v bolnišnici

Po planinskem izletu se je dedi počutil zelo slabo. Njegovo srce je začelo popuščati in potrebna je bila operacija. Dedek je pred operacijo prejel zakrament bolniškega maziljenja.

Dedek v bolnišnici

Po planinskem izletu se je dedi počutil zelo slabo. Njegovo srce je začelo popuščati in potrebna je bila operacija. Dedek je pred operacijo prejel zakrament bolniškega maziljenja.

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Dedek v bolnišnici
Po planinskem izletu se je dedi počutil zelo slabo. Njegovo srce je začelo popuščati in potrebna je bila operacija. Dedek je pred operacijo prejel zakrament bolniškega maziljenja.
VEČ ...|26. 5. 2020
Dedek v bolnišnici
Po planinskem izletu se je dedi počutil zelo slabo. Njegovo srce je začelo popuščati in potrebna je bila operacija. Dedek je pred operacijo prejel zakrament bolniškega maziljenja.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|25. 5. 2020
Na Triglav

Polona se je z bratcem in sestrico ter z očkom in dedkom povzpela na Triglav. Ob sestopu so na planinski koči spoznali gospoda, ki je že stotič stopil na Triglav. Poučil jih je, da se je treba za vsako stvar v življenju potruditi.

Na Triglav

Polona se je z bratcem in sestrico ter z očkom in dedkom povzpela na Triglav. Ob sestopu so na planinski koči spoznali gospoda, ki je že stotič stopil na Triglav. Poučil jih je, da se je treba za vsako stvar v življenju potruditi.

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Na Triglav
Polona se je z bratcem in sestrico ter z očkom in dedkom povzpela na Triglav. Ob sestopu so na planinski koči spoznali gospoda, ki je že stotič stopil na Triglav. Poučil jih je, da se je treba za vsako stvar v življenju potruditi.
VEČ ...|25. 5. 2020
Na Triglav
Polona se je z bratcem in sestrico ter z očkom in dedkom povzpela na Triglav. Ob sestopu so na planinski koči spoznali gospoda, ki je že stotič stopil na Triglav. Poučil jih je, da se je treba za vsako stvar v življenju potruditi.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|24. 5. 2020
Praznik doma in v župniji

Na praznik Marijinega vnebovzetja je Polonin bratec Jošt postal Jezusov prijatelj. Prejel je dar svetega krsta. To je bil za vso družino velik praznik. Očka in mami sta spoznala, koliko ljudi je molilo za Jošta. Vsem sta se iskreno zahvalila.

Praznik doma in v župniji

Na praznik Marijinega vnebovzetja je Polonin bratec Jošt postal Jezusov prijatelj. Prejel je dar svetega krsta. To je bil za vso družino velik praznik. Očka in mami sta spoznala, koliko ljudi je molilo za Jošta. Vsem sta se iskreno zahvalila.

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Praznik doma in v župniji
Na praznik Marijinega vnebovzetja je Polonin bratec Jošt postal Jezusov prijatelj. Prejel je dar svetega krsta. To je bil za vso družino velik praznik. Očka in mami sta spoznala, koliko ljudi je molilo za Jošta. Vsem sta se iskreno zahvalila.
VEČ ...|24. 5. 2020
Praznik doma in v župniji
Na praznik Marijinega vnebovzetja je Polonin bratec Jošt postal Jezusov prijatelj. Prejel je dar svetega krsta. To je bil za vso družino velik praznik. Očka in mami sta spoznala, koliko ljudi je molilo za Jošta. Vsem sta se iskreno zahvalila.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|23. 5. 2020
Ves Tvoj!

Polonin župnik je zelo pameten in vse dela z velikim veseljem. Pri verouku so ga otroci vprašali, zakaj je postal duhovnik. Povedal jim je zgodbo, kako je kot študent medicine šel v Zambijo na poletno prakso.

Ves Tvoj!

Polonin župnik je zelo pameten in vse dela z velikim veseljem. Pri verouku so ga otroci vprašali, zakaj je postal duhovnik. Povedal jim je zgodbo, kako je kot študent medicine šel v Zambijo na poletno prakso.

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Ves Tvoj!
Polonin župnik je zelo pameten in vse dela z velikim veseljem. Pri verouku so ga otroci vprašali, zakaj je postal duhovnik. Povedal jim je zgodbo, kako je kot študent medicine šel v Zambijo na poletno prakso.
VEČ ...|23. 5. 2020
Ves Tvoj!
Polonin župnik je zelo pameten in vse dela z velikim veseljem. Pri verouku so ga otroci vprašali, zakaj je postal duhovnik. Povedal jim je zgodbo, kako je kot študent medicine šel v Zambijo na poletno prakso.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|22. 5. 2020
Prijateljstvo na preizkušnji

Polonin brat Maks ima kar nekaj prijateljev. Njegov najboljši prijatelj je Gašper. Vse počneta skupaj. Nekega dne sta se hudo sporekla, ker se je Maks pri košarki stepel z Gašperjevim bratrancem Nejcem. Tišina je trajala kar pet tednov. Čeprav je bil Maks jezen na Gašperja, ga je zelo pogrešal.

Prijateljstvo na preizkušnji

Polonin brat Maks ima kar nekaj prijateljev. Njegov najboljši prijatelj je Gašper. Vse počneta skupaj. Nekega dne sta se hudo sporekla, ker se je Maks pri košarki stepel z Gašperjevim bratrancem Nejcem. Tišina je trajala kar pet tednov. Čeprav je bil Maks jezen na Gašperja, ga je zelo pogrešal.

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Prijateljstvo na preizkušnji
Polonin brat Maks ima kar nekaj prijateljev. Njegov najboljši prijatelj je Gašper. Vse počneta skupaj. Nekega dne sta se hudo sporekla, ker se je Maks pri košarki stepel z Gašperjevim bratrancem Nejcem. Tišina je trajala kar pet tednov. Čeprav je bil Maks jezen na Gašperja, ga je zelo pogrešal.
VEČ ...|22. 5. 2020
Prijateljstvo na preizkušnji
Polonin brat Maks ima kar nekaj prijateljev. Njegov najboljši prijatelj je Gašper. Vse počneta skupaj. Nekega dne sta se hudo sporekla, ker se je Maks pri košarki stepel z Gašperjevim bratrancem Nejcem. Tišina je trajala kar pet tednov. Čeprav je bil Maks jezen na Gašperja, ga je zelo pogrešal.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|21. 5. 2020
Končno poletne počitnice

Polona že dela načrte za poletne počitnice. Veliko se bo dogajalo. Od oratorija, bazena, igranja na igrišču do počitnic na Dolenjskem in še kaj. In ne glede na to, kje bo, bosta z njo njen rožni venec in Marijina podobica. Dan je bil nekaj posebnega.

Končno poletne počitnice

Polona že dela načrte za poletne počitnice. Veliko se bo dogajalo. Od oratorija, bazena, igranja na igrišču do počitnic na Dolenjskem in še kaj. In ne glede na to, kje bo, bosta z njo njen rožni venec in Marijina podobica. Dan je bil nekaj posebnega.

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Končno poletne počitnice
Polona že dela načrte za poletne počitnice. Veliko se bo dogajalo. Od oratorija, bazena, igranja na igrišču do počitnic na Dolenjskem in še kaj. In ne glede na to, kje bo, bosta z njo njen rožni venec in Marijina podobica. Dan je bil nekaj posebnega.
VEČ ...|21. 5. 2020
Končno poletne počitnice
Polona že dela načrte za poletne počitnice. Veliko se bo dogajalo. Od oratorija, bazena, igranja na igrišču do počitnic na Dolenjskem in še kaj. In ne glede na to, kje bo, bosta z njo njen rožni venec in Marijina podobica. Dan je bil nekaj posebnega.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|20. 5. 2020
S kolesi na Brezje

Pred koncem pouka se vsi šolarji trudijo dati vse od sebe, da bi bile ocene čim lepše. Polonin župnik je ob koncu šole organiziral kolesarsko romanje k Mariji Pomagaj na Brezje. K maši sta prišla tudi babi in dedi, ki sta Mariji v zahvalo prinesla Joštovo sliko in vnučka priporočila v njeno varstvo.

S kolesi na Brezje

Pred koncem pouka se vsi šolarji trudijo dati vse od sebe, da bi bile ocene čim lepše. Polonin župnik je ob koncu šole organiziral kolesarsko romanje k Mariji Pomagaj na Brezje. K maši sta prišla tudi babi in dedi, ki sta Mariji v zahvalo prinesla Joštovo sliko in vnučka priporočila v njeno varstvo.

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

S kolesi na Brezje
Pred koncem pouka se vsi šolarji trudijo dati vse od sebe, da bi bile ocene čim lepše. Polonin župnik je ob koncu šole organiziral kolesarsko romanje k Mariji Pomagaj na Brezje. K maši sta prišla tudi babi in dedi, ki sta Mariji v zahvalo prinesla Joštovo sliko in vnučka priporočila v njeno varstvo.
VEČ ...|20. 5. 2020
S kolesi na Brezje
Pred koncem pouka se vsi šolarji trudijo dati vse od sebe, da bi bile ocene čim lepše. Polonin župnik je ob koncu šole organiziral kolesarsko romanje k Mariji Pomagaj na Brezje. K maši sta prišla tudi babi in dedi, ki sta Mariji v zahvalo prinesla Joštovo sliko in vnučka priporočila v njeno varstvo.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|19. 5. 2020
Marijin oltarček

Dva dneva po njegovem rojstvu je Polona končno lahko obiskala bratca in mamico v porodnišnici. Kot darilo so prinesli Marijin kipec. Po treh mesecih je mali Jošt končno prišel domov. To je bil poseben dan.

Marijin oltarček

Dva dneva po njegovem rojstvu je Polona končno lahko obiskala bratca in mamico v porodnišnici. Kot darilo so prinesli Marijin kipec. Po treh mesecih je mali Jošt končno prišel domov. To je bil poseben dan.

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Marijin oltarček
Dva dneva po njegovem rojstvu je Polona končno lahko obiskala bratca in mamico v porodnišnici. Kot darilo so prinesli Marijin kipec. Po treh mesecih je mali Jošt končno prišel domov. To je bil poseben dan.
VEČ ...|19. 5. 2020
Marijin oltarček
Dva dneva po njegovem rojstvu je Polona končno lahko obiskala bratca in mamico v porodnišnici. Kot darilo so prinesli Marijin kipec. Po treh mesecih je mali Jošt končno prišel domov. To je bil poseben dan.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|18. 5. 2020
Huda preizkušnja

Polonina mami je počivala in kazalo je, da gre njihovemu še neroje-nemu dojenčku na bolje. Toda porod se je začel predčasno. Rodil se jim je Jošt.Dali so ga v inkubator. Babi je ob tej novici prijateljice in župnika takoj prosila za molitev. Očku to ni bilo všeč in je babi oštel, da ima molitveni telefon. A kmalu je spoznal, da ta telefon deluje.

Huda preizkušnja

Polonina mami je počivala in kazalo je, da gre njihovemu še neroje-nemu dojenčku na bolje. Toda porod se je začel predčasno. Rodil se jim je Jošt.Dali so ga v inkubator. Babi je ob tej novici prijateljice in župnika takoj prosila za molitev. Očku to ni bilo všeč in je babi oštel, da ima molitveni telefon. A kmalu je spoznal, da ta telefon deluje.

Zgodbe za otrokeduhovnostmladiotrociodnosišmarnicepravljicezgodbe

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Huda preizkušnja
Polonina mami je počivala in kazalo je, da gre njihovemu še neroje-nemu dojenčku na bolje. Toda porod se je začel predčasno. Rodil se jim je Jošt.Dali so ga v inkubator. Babi je ob tej novici prijateljice in župnika takoj prosila za molitev. Očku to ni bilo všeč in je babi oštel, da ima molitveni telefon. A kmalu je spoznal, da ta telefon deluje.
VEČ ...|18. 5. 2020
Huda preizkušnja
Polonina mami je počivala in kazalo je, da gre njihovemu še neroje-nemu dojenčku na bolje. Toda porod se je začel predčasno. Rodil se jim je Jošt.Dali so ga v inkubator. Babi je ob tej novici prijateljice in župnika takoj prosila za molitev. Očku to ni bilo všeč in je babi oštel, da ima molitveni telefon. A kmalu je spoznal, da ta telefon deluje.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokeduhovnostmladiotrociodnosišmarnicepravljicezgodbe

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|17. 5. 2020
Križev pot

»Naša« družina je izvedela žalostno novico, da je z dojenčkom, ki ga pričakujejo, nekaj narobe. Bili so zaskrbljeni in zvečer so se stisnili k mamici, ki je rekla, da ima tudi njihova družina svoj križev pot. A očka je dodal, da se bo ta končal z novim življenjem, ne s smrtjo – kar je tudi bistvo velike noči.

Križev pot

»Naša« družina je izvedela žalostno novico, da je z dojenčkom, ki ga pričakujejo, nekaj narobe. Bili so zaskrbljeni in zvečer so se stisnili k mamici, ki je rekla, da ima tudi njihova družina svoj križev pot. A očka je dodal, da se bo ta končal z novim življenjem, ne s smrtjo – kar je tudi bistvo velike noči.

Zgodbe za otrokeduhovnostmladiotrociodnosišmarnicepravljicezgodbe

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Križev pot
»Naša« družina je izvedela žalostno novico, da je z dojenčkom, ki ga pričakujejo, nekaj narobe. Bili so zaskrbljeni in zvečer so se stisnili k mamici, ki je rekla, da ima tudi njihova družina svoj križev pot. A očka je dodal, da se bo ta končal z novim življenjem, ne s smrtjo – kar je tudi bistvo velike noči.
VEČ ...|17. 5. 2020
Križev pot
»Naša« družina je izvedela žalostno novico, da je z dojenčkom, ki ga pričakujejo, nekaj narobe. Bili so zaskrbljeni in zvečer so se stisnili k mamici, ki je rekla, da ima tudi njihova družina svoj križev pot. A očka je dodal, da se bo ta končal z novim življenjem, ne s smrtjo – kar je tudi bistvo velike noči.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokeduhovnostmladiotrociodnosišmarnicepravljicezgodbe

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|16. 5. 2020
Babi in dedi

Polonina babi in dedi sta res nekaj posebnega. Stara sta sedem-deset let in še rojstni dan imata na isti dan. Poznata se že vse življenje, saj sta doma iz iste vasi. Odpravila sta se na postno romanje na Zaplaz, kjer stoji Marijina cerkev, v kateri so relikvije blaženega Alojzija Grozdeta.

Babi in dedi

Polonina babi in dedi sta res nekaj posebnega. Stara sta sedem-deset let in še rojstni dan imata na isti dan. Poznata se že vse življenje, saj sta doma iz iste vasi. Odpravila sta se na postno romanje na Zaplaz, kjer stoji Marijina cerkev, v kateri so relikvije blaženega Alojzija Grozdeta.

Zgodbe za otrokeduhovnostmladiotrociodnosišmarnicepravljicezgodbe

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Babi in dedi
Polonina babi in dedi sta res nekaj posebnega. Stara sta sedem-deset let in še rojstni dan imata na isti dan. Poznata se že vse življenje, saj sta doma iz iste vasi. Odpravila sta se na postno romanje na Zaplaz, kjer stoji Marijina cerkev, v kateri so relikvije blaženega Alojzija Grozdeta.
VEČ ...|16. 5. 2020
Babi in dedi
Polonina babi in dedi sta res nekaj posebnega. Stara sta sedem-deset let in še rojstni dan imata na isti dan. Poznata se že vse življenje, saj sta doma iz iste vasi. Odpravila sta se na postno romanje na Zaplaz, kjer stoji Marijina cerkev, v kateri so relikvije blaženega Alojzija Grozdeta.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokeduhovnostmladiotrociodnosišmarnicepravljicezgodbe

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|15. 5. 2020
Fantje spet v akciji

Fantje iz Polonine družine so bili spet v akciji. Tokrat so naredili nov križ, ki bo v postnem času stal pred oltarjem. Na pepelnično sredo so imeli družinski posvet o tem, kakšna naj bi bila to leto njihova postna akcija.

Fantje spet v akciji

Fantje iz Polonine družine so bili spet v akciji. Tokrat so naredili nov križ, ki bo v postnem času stal pred oltarjem. Na pepelnično sredo so imeli družinski posvet o tem, kakšna naj bi bila to leto njihova postna akcija.

Zgodbe za otrokeduhovnostmladiotrociodnosišmarnicepravljicezgodbe

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Fantje spet v akciji
Fantje iz Polonine družine so bili spet v akciji. Tokrat so naredili nov križ, ki bo v postnem času stal pred oltarjem. Na pepelnično sredo so imeli družinski posvet o tem, kakšna naj bi bila to leto njihova postna akcija.
VEČ ...|15. 5. 2020
Fantje spet v akciji
Fantje iz Polonine družine so bili spet v akciji. Tokrat so naredili nov križ, ki bo v postnem času stal pred oltarjem. Na pepelnično sredo so imeli družinski posvet o tem, kakšna naj bi bila to leto njihova postna akcija.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokeduhovnostmladiotrociodnosišmarnicepravljicezgodbe

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|14. 5. 2020
Nov kokošnjak

Fantje so naredili načrt za nov kokošnjak in v treh dneh je bil postavljen. Ob slavnostnem odprtju so ga pokazali kokošim. Ravno takrat je mimo prikolesaril župnik ter kokošnjak blagoslovil. Kokoši pa so dobile še novo varuhinjo, Marijo.

Nov kokošnjak

Fantje so naredili načrt za nov kokošnjak in v treh dneh je bil postavljen. Ob slavnostnem odprtju so ga pokazali kokošim. Ravno takrat je mimo prikolesaril župnik ter kokošnjak blagoslovil. Kokoši pa so dobile še novo varuhinjo, Marijo.

duhovnostmladiotrocizgodbepravljiceŠmarniceZgodbe za otroke

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Nov kokošnjak
Fantje so naredili načrt za nov kokošnjak in v treh dneh je bil postavljen. Ob slavnostnem odprtju so ga pokazali kokošim. Ravno takrat je mimo prikolesaril župnik ter kokošnjak blagoslovil. Kokoši pa so dobile še novo varuhinjo, Marijo.
VEČ ...|14. 5. 2020
Nov kokošnjak
Fantje so naredili načrt za nov kokošnjak in v treh dneh je bil postavljen. Ob slavnostnem odprtju so ga pokazali kokošim. Ravno takrat je mimo prikolesaril župnik ter kokošnjak blagoslovil. Kokoši pa so dobile še novo varuhinjo, Marijo.

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljiceŠmarniceZgodbe za otroke

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|13. 5. 2020
Marija in Jožef morata oditi

Polonina sestrica Lučka je v šoli dobila novo sošolko. Ime ji je Rahela in prihaja iz Sirije. V šoli so deklico lepo sprejeli, nekateri pa so se iz nje norčevali.

Marija in Jožef morata oditi

Polonina sestrica Lučka je v šoli dobila novo sošolko. Ime ji je Rahela in prihaja iz Sirije. V šoli so deklico lepo sprejeli, nekateri pa so se iz nje norčevali.

duhovnostmladiotrocizgodbepravljiceŠmarniceZgodbe za otroke

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Marija in Jožef morata oditi
Polonina sestrica Lučka je v šoli dobila novo sošolko. Ime ji je Rahela in prihaja iz Sirije. V šoli so deklico lepo sprejeli, nekateri pa so se iz nje norčevali.
VEČ ...|13. 5. 2020
Marija in Jožef morata oditi
Polonina sestrica Lučka je v šoli dobila novo sošolko. Ime ji je Rahela in prihaja iz Sirije. V šoli so deklico lepo sprejeli, nekateri pa so se iz nje norčevali.

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljiceŠmarniceZgodbe za otroke

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|12. 5. 2020
Smučanje

Marija res dela čudeže. Med zimskimi počitnicami je šla Polonina družina na smučanje v Kranjsko Goro. Obiskali so tudi Svete Višarje, kjer sta očka in mami nekoč prosila Marijo, da bi se jima rodili otroci. Družino je razveselila lepa novica!

Smučanje

Marija res dela čudeže. Med zimskimi počitnicami je šla Polonina družina na smučanje v Kranjsko Goro. Obiskali so tudi Svete Višarje, kjer sta očka in mami nekoč prosila Marijo, da bi se jima rodili otroci. Družino je razveselila lepa novica!

duhovnostmladiotrocizgodbepravljiceŠmarniceZgodbe za otroke

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Smučanje
Marija res dela čudeže. Med zimskimi počitnicami je šla Polonina družina na smučanje v Kranjsko Goro. Obiskali so tudi Svete Višarje, kjer sta očka in mami nekoč prosila Marijo, da bi se jima rodili otroci. Družino je razveselila lepa novica!
VEČ ...|12. 5. 2020
Smučanje
Marija res dela čudeže. Med zimskimi počitnicami je šla Polonina družina na smučanje v Kranjsko Goro. Obiskali so tudi Svete Višarje, kjer sta očka in mami nekoč prosila Marijo, da bi se jima rodili otroci. Družino je razveselila lepa novica!

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljiceŠmarniceZgodbe za otroke

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|11. 5. 2020
Dan miru

Med novoletnimi počitnicami sta babi in dedi Polono in druge vnuke za tri dni odpeljala na vikend na Dolenjsko. Obiskali so sosedo Micko, ki je res posebna gospa. Ne samo, da peče najboljše piškote, tudi njene zgodbe so tako zanimive!

Dan miru

Med novoletnimi počitnicami sta babi in dedi Polono in druge vnuke za tri dni odpeljala na vikend na Dolenjsko. Obiskali so sosedo Micko, ki je res posebna gospa. Ne samo, da peče najboljše piškote, tudi njene zgodbe so tako zanimive!

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Dan miru
Med novoletnimi počitnicami sta babi in dedi Polono in druge vnuke za tri dni odpeljala na vikend na Dolenjsko. Obiskali so sosedo Micko, ki je res posebna gospa. Ne samo, da peče najboljše piškote, tudi njene zgodbe so tako zanimive!
VEČ ...|11. 5. 2020
Dan miru
Med novoletnimi počitnicami sta babi in dedi Polono in druge vnuke za tri dni odpeljala na vikend na Dolenjsko. Obiskali so sosedo Micko, ki je res posebna gospa. Ne samo, da peče najboljše piškote, tudi njene zgodbe so tako zanimive!

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|10. 5. 2020
Blagoslov dóma

Polona je tokrat z nami delila svoj spomin na božični sveti večer. Postavili so jaslice, blagoslovili dom, hlev in vse okoli hiše. Ko so v jaslice položili Jezusa, si je mali Jaka zaželel, da bi dobili še enega dojenčka.

Blagoslov dóma

Polona je tokrat z nami delila svoj spomin na božični sveti večer. Postavili so jaslice, blagoslovili dom, hlev in vse okoli hiše. Ko so v jaslice položili Jezusa, si je mali Jaka zaželel, da bi dobili še enega dojenčka.

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Blagoslov dóma
Polona je tokrat z nami delila svoj spomin na božični sveti večer. Postavili so jaslice, blagoslovili dom, hlev in vse okoli hiše. Ko so v jaslice položili Jezusa, si je mali Jaka zaželel, da bi dobili še enega dojenčka.
VEČ ...|10. 5. 2020
Blagoslov dóma
Polona je tokrat z nami delila svoj spomin na božični sveti večer. Postavili so jaslice, blagoslovili dom, hlev in vse okoli hiše. Ko so v jaslice položili Jezusa, si je mali Jaka zaželel, da bi dobili še enega dojenčka.

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|9. 5. 2020
Marija pomaga

Žana je na svoje prvo srečanje z Marijo pri Polonini družini pripeljala tudi mamico. Žana je resno vzela Polonine besede, da lahko Marijo prosi kar koli in ji bo pomagala. Imela je zahtevno željo, a Marija je dobrega srca.

Marija pomaga

Žana je na svoje prvo srečanje z Marijo pri Polonini družini pripeljala tudi mamico. Žana je resno vzela Polonine besede, da lahko Marijo prosi kar koli in ji bo pomagala. Imela je zahtevno željo, a Marija je dobrega srca.

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Marija pomaga
Žana je na svoje prvo srečanje z Marijo pri Polonini družini pripeljala tudi mamico. Žana je resno vzela Polonine besede, da lahko Marijo prosi kar koli in ji bo pomagala. Imela je zahtevno željo, a Marija je dobrega srca.
VEČ ...|9. 5. 2020
Marija pomaga
Žana je na svoje prvo srečanje z Marijo pri Polonini družini pripeljala tudi mamico. Žana je resno vzela Polonine besede, da lahko Marijo prosi kar koli in ji bo pomagala. Imela je zahtevno željo, a Marija je dobrega srca.

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|8. 5. 2020
Marija pride k nam na obisk

Po hišah roma Marijin kip. Marija romarica je prišla tudi k našim junakom. Polona je k molitvi povabila še svoji sošolki Lano in Žano. Žana še nikoli ni videla Marije …

Marija pride k nam na obisk

Po hišah roma Marijin kip. Marija romarica je prišla tudi k našim junakom. Polona je k molitvi povabila še svoji sošolki Lano in Žano. Žana še nikoli ni videla Marije …

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Marija pride k nam na obisk
Po hišah roma Marijin kip. Marija romarica je prišla tudi k našim junakom. Polona je k molitvi povabila še svoji sošolki Lano in Žano. Žana še nikoli ni videla Marije …
VEČ ...|8. 5. 2020
Marija pride k nam na obisk
Po hišah roma Marijin kip. Marija romarica je prišla tudi k našim junakom. Polona je k molitvi povabila še svoji sošolki Lano in Žano. Žana še nikoli ni videla Marije …

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|7. 5. 2020
Marija dobi obisk

Polonina mami rada obišče Marijo. Ponavadi gre na Brezje. Tam se z Marijo pogovarja, ji zaupa vse skrite in manj skrite želje srca in ji v varstvo izroči vse, ki jih ima rade. In to res pomaga. Marija ji tudi odgovori.

Marija dobi obisk

Polonina mami rada obišče Marijo. Ponavadi gre na Brezje. Tam se z Marijo pogovarja, ji zaupa vse skrite in manj skrite želje srca in ji v varstvo izroči vse, ki jih ima rade. In to res pomaga. Marija ji tudi odgovori.

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Marija dobi obisk
Polonina mami rada obišče Marijo. Ponavadi gre na Brezje. Tam se z Marijo pogovarja, ji zaupa vse skrite in manj skrite želje srca in ji v varstvo izroči vse, ki jih ima rade. In to res pomaga. Marija ji tudi odgovori.
VEČ ...|7. 5. 2020
Marija dobi obisk
Polonina mami rada obišče Marijo. Ponavadi gre na Brezje. Tam se z Marijo pogovarja, ji zaupa vse skrite in manj skrite želje srca in ji v varstvo izroči vse, ki jih ima rade. In to res pomaga. Marija ji tudi odgovori.

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|6. 5. 2020
Adventni venček

Pri molitvi ob adventnem venčku sta se Polonina brata prepirala, kdo bo upihnil svečko. Po prerivanju je Jaka svečko zadel in poletela je na klop, kjer je zanetila požar. Mami ga je hitro pogasila in otroke poslala v postelje. Zjutraj so se pogovorili o medsebojnih odnosih in čistosti srca.

Adventni venček

Pri molitvi ob adventnem venčku sta se Polonina brata prepirala, kdo bo upihnil svečko. Po prerivanju je Jaka svečko zadel in poletela je na klop, kjer je zanetila požar. Mami ga je hitro pogasila in otroke poslala v postelje. Zjutraj so se pogovorili o medsebojnih odnosih in čistosti srca.

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Adventni venček
Pri molitvi ob adventnem venčku sta se Polonina brata prepirala, kdo bo upihnil svečko. Po prerivanju je Jaka svečko zadel in poletela je na klop, kjer je zanetila požar. Mami ga je hitro pogasila in otroke poslala v postelje. Zjutraj so se pogovorili o medsebojnih odnosih in čistosti srca.
VEČ ...|6. 5. 2020
Adventni venček
Pri molitvi ob adventnem venčku sta se Polonina brata prepirala, kdo bo upihnil svečko. Po prerivanju je Jaka svečko zadel in poletela je na klop, kjer je zanetila požar. Mami ga je hitro pogasila in otroke poslala v postelje. Zjutraj so se pogovorili o medsebojnih odnosih in čistosti srca.

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|5. 5. 2020
Marija, mlada deklica

»Kakšni časi so bili takrat, ko je Marija še živela na zemlji?« je zanimalo Lučko. »In kakšna je bila Marija kot oseba? Prav rada bi jo poznala v tistih časih.« Lučkine misli o Mariji so starše in stare starše napeljale na pogovor o spoštovanju starejših.

Marija, mlada deklica

»Kakšni časi so bili takrat, ko je Marija še živela na zemlji?« je zanimalo Lučko. »In kakšna je bila Marija kot oseba? Prav rada bi jo poznala v tistih časih.« Lučkine misli o Mariji so starše in stare starše napeljale na pogovor o spoštovanju starejših.

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Marija, mlada deklica
»Kakšni časi so bili takrat, ko je Marija še živela na zemlji?« je zanimalo Lučko. »In kakšna je bila Marija kot oseba? Prav rada bi jo poznala v tistih časih.« Lučkine misli o Mariji so starše in stare starše napeljale na pogovor o spoštovanju starejših.
VEČ ...|5. 5. 2020
Marija, mlada deklica
»Kakšni časi so bili takrat, ko je Marija še živela na zemlji?« je zanimalo Lučko. »In kakšna je bila Marija kot oseba? Prav rada bi jo poznala v tistih časih.« Lučkine misli o Mariji so starše in stare starše napeljale na pogovor o spoštovanju starejših.

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|4. 5. 2020
Pobiranje krompirja

Tudi pri vsakdanjih opravilih pride prav Marijina priprošnja. Polona je ob pobiranju krompirja spoznala, da se lahko moli kjer koli in kadar koli. Babica ji je poklonila lep rdeč rožni venec in ji dejala: »Uporabi ga vedno, ko se ti zdi potrebno. Naj te spremlja vse življenje.«

Pobiranje krompirja

Tudi pri vsakdanjih opravilih pride prav Marijina priprošnja. Polona je ob pobiranju krompirja spoznala, da se lahko moli kjer koli in kadar koli. Babica ji je poklonila lep rdeč rožni venec in ji dejala: »Uporabi ga vedno, ko se ti zdi potrebno. Naj te spremlja vse življenje.«

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Pobiranje krompirja
Tudi pri vsakdanjih opravilih pride prav Marijina priprošnja. Polona je ob pobiranju krompirja spoznala, da se lahko moli kjer koli in kadar koli. Babica ji je poklonila lep rdeč rožni venec in ji dejala: »Uporabi ga vedno, ko se ti zdi potrebno. Naj te spremlja vse življenje.«
VEČ ...|4. 5. 2020
Pobiranje krompirja
Tudi pri vsakdanjih opravilih pride prav Marijina priprošnja. Polona je ob pobiranju krompirja spoznala, da se lahko moli kjer koli in kadar koli. Babica ji je poklonila lep rdeč rožni venec in ji dejala: »Uporabi ga vedno, ko se ti zdi potrebno. Naj te spremlja vse življenje.«

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|3. 5. 2020
Marijin rojstni dan

Veste, da Marija pomaga tudi v šoli? Polonin brat Maks je pri angleščini dobil dva »cveka« in vedel je, da se bo moral zelo potruditi, če bo želel popraviti oceno. Babica ga je spomnila, naj za pomoč prosi tudi Marijo. Na dan testa je s seboj vzel Marijino podobico …

Marijin rojstni dan

Veste, da Marija pomaga tudi v šoli? Polonin brat Maks je pri angleščini dobil dva »cveka« in vedel je, da se bo moral zelo potruditi, če bo želel popraviti oceno. Babica ga je spomnila, naj za pomoč prosi tudi Marijo. Na dan testa je s seboj vzel Marijino podobico …

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Marijin rojstni dan
Veste, da Marija pomaga tudi v šoli? Polonin brat Maks je pri angleščini dobil dva »cveka« in vedel je, da se bo moral zelo potruditi, če bo želel popraviti oceno. Babica ga je spomnila, naj za pomoč prosi tudi Marijo. Na dan testa je s seboj vzel Marijino podobico …
VEČ ...|3. 5. 2020
Marijin rojstni dan
Veste, da Marija pomaga tudi v šoli? Polonin brat Maks je pri angleščini dobil dva »cveka« in vedel je, da se bo moral zelo potruditi, če bo želel popraviti oceno. Babica ga je spomnila, naj za pomoč prosi tudi Marijo. Na dan testa je s seboj vzel Marijino podobico …

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|2. 5. 2020
Na začetku

Polona nam je povedala, kako sta se njena očka in mamica spoznala, se veliko pogovarjala in načrtovala prihodnost. Potem sta se poročila. Vendar po treh letih skupnega življenja še vedno nista imela otrok. Marijo sta prosila, naj usliši njuno prošnjo. Nadaljevanje je zgodba o zaupanju in dobroti Marijinega srca.

Na začetku

Polona nam je povedala, kako sta se njena očka in mamica spoznala, se veliko pogovarjala in načrtovala prihodnost. Potem sta se poročila. Vendar po treh letih skupnega življenja še vedno nista imela otrok. Marijo sta prosila, naj usliši njuno prošnjo. Nadaljevanje je zgodba o zaupanju in dobroti Marijinega srca.

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Na začetku
Polona nam je povedala, kako sta se njena očka in mamica spoznala, se veliko pogovarjala in načrtovala prihodnost. Potem sta se poročila. Vendar po treh letih skupnega življenja še vedno nista imela otrok. Marijo sta prosila, naj usliši njuno prošnjo. Nadaljevanje je zgodba o zaupanju in dobroti Marijinega srca.
VEČ ...|2. 5. 2020
Na začetku
Polona nam je povedala, kako sta se njena očka in mamica spoznala, se veliko pogovarjala in načrtovala prihodnost. Potem sta se poročila. Vendar po treh letih skupnega življenja še vedno nista imela otrok. Marijo sta prosila, naj usliši njuno prošnjo. Nadaljevanje je zgodba o zaupanju in dobroti Marijinega srca.

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|1. 5. 2020
Naša družina

V prvem delu šmarnic boste izvedeli da nas bodo v maju spremljale zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Navihana Polona nam je predstavila člane družine.

Naša družina

V prvem delu šmarnic boste izvedeli da nas bodo v maju spremljale zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Navihana Polona nam je predstavila člane družine.

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Naša družina
V prvem delu šmarnic boste izvedeli da nas bodo v maju spremljale zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Navihana Polona nam je predstavila člane družine.
VEČ ...|1. 5. 2020
Naša družina
V prvem delu šmarnic boste izvedeli da nas bodo v maju spremljale zgodbe dveh družin. Dveh mam, dveh očkov in osmih otrok, ki so vsi približno enake starosti. Navihana Polona nam je predstavila člane družine.

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|29. 4. 2020
Napovednik (Trailer): Kaj bomo slišali pri letošnjih Šmarnicah?

Zgodbe, ki jih je spisala Marjeta Cerar, nas vabijo v življenje slovenske družine. Spisalo jih je otroško srce in so zahvala, prošnja, bolečina srca, ter vsklik veselja in upanja.

Napovednik (Trailer): Kaj bomo slišali pri letošnjih Šmarnicah?

Zgodbe, ki jih je spisala Marjeta Cerar, nas vabijo v življenje slovenske družine. Spisalo jih je otroško srce in so zahvala, prošnja, bolečina srca, ter vsklik veselja in upanja.

Šmarnicezgodbepravljiceotroci

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Napovednik (Trailer): Kaj bomo slišali pri letošnjih Šmarnicah?
Zgodbe, ki jih je spisala Marjeta Cerar, nas vabijo v življenje slovenske družine. Spisalo jih je otroško srce in so zahvala, prošnja, bolečina srca, ter vsklik veselja in upanja.
VEČ ...|29. 4. 2020
Napovednik (Trailer): Kaj bomo slišali pri letošnjih Šmarnicah?
Zgodbe, ki jih je spisala Marjeta Cerar, nas vabijo v življenje slovenske družine. Spisalo jih je otroško srce in so zahvala, prošnja, bolečina srca, ter vsklik veselja in upanja.

Radio Ognjišče

Šmarnicezgodbepravljiceotroci

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|29. 4. 2020
Napovednik (Trailer): Naslov knjige, ki jo bomo prebirali v maju

Napovednik (Trailer): Naslov knjige, ki jo bomo prebirali v maju

Šmarnicezgodbepravljiceotroci

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Napovednik (Trailer): Naslov knjige, ki jo bomo prebirali v maju
VEČ ...|29. 4. 2020
Napovednik (Trailer): Naslov knjige, ki jo bomo prebirali v maju

Radio Ognjišče

Šmarnicezgodbepravljiceotroci

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Komentar Časnik.si

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.
VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Romana Bider

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Sobotna iskrica

VEČ ...|16. 11. 2019
Zlata ptička in skupina Nazaret

Ob devetih se je začela Sobotna iskrica, ki je gostila gozdnega škrata, fanta Tepka, Kralja in ministra ter ostale junake Grimmove pravljice o zlati ptički. V studio namreč prihaja skupina Nazaret iz Logatca, ki je ob svoji obletnici pripravila uprizoritev igre. V našem dopoldnevu je zaživela še v radijski izvedbi.

Zlata ptička in skupina Nazaret

Ob devetih se je začela Sobotna iskrica, ki je gostila gozdnega škrata, fanta Tepka, Kralja in ministra ter ostale junake Grimmove pravljice o zlati ptički. V studio namreč prihaja skupina Nazaret iz Logatca, ki je ob svoji obletnici pripravila uprizoritev igre. V našem dopoldnevu je zaživela še v radijski izvedbi.

mladiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Zlata ptička in skupina Nazaret
Ob devetih se je začela Sobotna iskrica, ki je gostila gozdnega škrata, fanta Tepka, Kralja in ministra ter ostale junake Grimmove pravljice o zlati ptički. V studio namreč prihaja skupina Nazaret iz Logatca, ki je ob svoji obletnici pripravila uprizoritev igre. V našem dopoldnevu je zaživela še v radijski izvedbi.
VEČ ...|16. 11. 2019
Zlata ptička in skupina Nazaret
Ob devetih se je začela Sobotna iskrica, ki je gostila gozdnega škrata, fanta Tepka, Kralja in ministra ter ostale junake Grimmove pravljice o zlati ptički. V studio namreč prihaja skupina Nazaret iz Logatca, ki je ob svoji obletnici pripravila uprizoritev igre. V našem dopoldnevu je zaživela še v radijski izvedbi.

Jure Sešek

mladiotrocivzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 10. 2019
Lambergov brevir - Rodoslovna razstava v Ljubljani - Pravljice 300 zajcev

Danes odpirajo razstavo Odlično mesto ljubljansko in njegov prvi škof Sigismund Lamberg.V Ljubljani v galeriji Družina je na ogled razstava rodovnikov.Izšla je zbirka slovenskih ljudskih pravljic Tristo zajcev, s 44. ilustriranimi pripovedmi iz zapuščine Milka Matičetovega.

Lambergov brevir - Rodoslovna razstava v Ljubljani - Pravljice 300 zajcev

Danes odpirajo razstavo Odlično mesto ljubljansko in njegov prvi škof Sigismund Lamberg.V Ljubljani v galeriji Družina je na ogled razstava rodovnikov.Izšla je zbirka slovenskih ljudskih pravljic Tristo zajcev, s 44. ilustriranimi pripovedmi iz zapuščine Milka Matičetovega.

kulturaNataša GolobSigismund Lamberg

Kulturni utrinki

Lambergov brevir - Rodoslovna razstava v Ljubljani - Pravljice 300 zajcev
Danes odpirajo razstavo Odlično mesto ljubljansko in njegov prvi škof Sigismund Lamberg.V Ljubljani v galeriji Družina je na ogled razstava rodovnikov.Izšla je zbirka slovenskih ljudskih pravljic Tristo zajcev, s 44. ilustriranimi pripovedmi iz zapuščine Milka Matičetovega.
VEČ ...|9. 10. 2019
Lambergov brevir - Rodoslovna razstava v Ljubljani - Pravljice 300 zajcev
Danes odpirajo razstavo Odlično mesto ljubljansko in njegov prvi škof Sigismund Lamberg.V Ljubljani v galeriji Družina je na ogled razstava rodovnikov.Izšla je zbirka slovenskih ljudskih pravljic Tristo zajcev, s 44. ilustriranimi pripovedmi iz zapuščine Milka Matičetovega.

Jože Bartolj

kulturaNataša GolobSigismund Lamberg

Pogovor o

VEČ ...|6. 2. 2019
Predšolski otroci odprti za Božjo besedo

V luči nedavne nedelje Svetega pisma smo »Pogovor o« posvetili projektu svetopisemskih uric za otoke od 3. do 6. leta in v studio povabili pobudnico, s. Jožico Merljak. Projektu je že desetletje predana katehistinja Anka Sedej iz Idrije, svojo izkušnjo dela s starši otrok, ki prihajajo na urice, je dodal župnik v Odrancih Alojzij Kozar. Sestra Jožica Merljak avtorica priročnika za biblično skupino malčkov od tretjega do šestega leta starosti z naslovom Svetopisemske urice je pri uricah pravljic za otroke odkrila izredno moč Božje besede. Ko je ugotovila, da ta povsem drugače deluje na malčke kot običajne pravljice, je vse moči posvetila oblikovanju svetopisemskih uric. Anka Sedej se je s pobudo srečala na katehetskem tečaju in je danes prepričana, da je izbrala pravo pot. Alojzij Kozar pa je odkril, da skupaj z najmlajšimi Božja beseda oblikuje tudi njihove starše. Prisluhnite in se prepričajte.

Predšolski otroci odprti za Božjo besedo

V luči nedavne nedelje Svetega pisma smo »Pogovor o« posvetili projektu svetopisemskih uric za otoke od 3. do 6. leta in v studio povabili pobudnico, s. Jožico Merljak. Projektu je že desetletje predana katehistinja Anka Sedej iz Idrije, svojo izkušnjo dela s starši otrok, ki prihajajo na urice, je dodal župnik v Odrancih Alojzij Kozar. Sestra Jožica Merljak avtorica priročnika za biblično skupino malčkov od tretjega do šestega leta starosti z naslovom Svetopisemske urice je pri uricah pravljic za otroke odkrila izredno moč Božje besede. Ko je ugotovila, da ta povsem drugače deluje na malčke kot običajne pravljice, je vse moči posvetila oblikovanju svetopisemskih uric. Anka Sedej se je s pobudo srečala na katehetskem tečaju in je danes prepričana, da je izbrala pravo pot. Alojzij Kozar pa je odkril, da skupaj z najmlajšimi Božja beseda oblikuje tudi njihove starše. Prisluhnite in se prepričajte.

sveto pismootroci

Pogovor o

Predšolski otroci odprti za Božjo besedo
V luči nedavne nedelje Svetega pisma smo »Pogovor o« posvetili projektu svetopisemskih uric za otoke od 3. do 6. leta in v studio povabili pobudnico, s. Jožico Merljak. Projektu je že desetletje predana katehistinja Anka Sedej iz Idrije, svojo izkušnjo dela s starši otrok, ki prihajajo na urice, je dodal župnik v Odrancih Alojzij Kozar. Sestra Jožica Merljak avtorica priročnika za biblično skupino malčkov od tretjega do šestega leta starosti z naslovom Svetopisemske urice je pri uricah pravljic za otroke odkrila izredno moč Božje besede. Ko je ugotovila, da ta povsem drugače deluje na malčke kot običajne pravljice, je vse moči posvetila oblikovanju svetopisemskih uric. Anka Sedej se je s pobudo srečala na katehetskem tečaju in je danes prepričana, da je izbrala pravo pot. Alojzij Kozar pa je odkril, da skupaj z najmlajšimi Božja beseda oblikuje tudi njihove starše. Prisluhnite in se prepričajte.
VEČ ...|6. 2. 2019
Predšolski otroci odprti za Božjo besedo
V luči nedavne nedelje Svetega pisma smo »Pogovor o« posvetili projektu svetopisemskih uric za otoke od 3. do 6. leta in v studio povabili pobudnico, s. Jožico Merljak. Projektu je že desetletje predana katehistinja Anka Sedej iz Idrije, svojo izkušnjo dela s starši otrok, ki prihajajo na urice, je dodal župnik v Odrancih Alojzij Kozar. Sestra Jožica Merljak avtorica priročnika za biblično skupino malčkov od tretjega do šestega leta starosti z naslovom Svetopisemske urice je pri uricah pravljic za otroke odkrila izredno moč Božje besede. Ko je ugotovila, da ta povsem drugače deluje na malčke kot običajne pravljice, je vse moči posvetila oblikovanju svetopisemskih uric. Anka Sedej se je s pobudo srečala na katehetskem tečaju in je danes prepričana, da je izbrala pravo pot. Alojzij Kozar pa je odkril, da skupaj z najmlajšimi Božja beseda oblikuje tudi njihove starše. Prisluhnite in se prepričajte.

Tone Gorjup

sveto pismootroci

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 2. 2019
Značaj držav Evropske unije in njihovih prebivalcev skozi njihove pravljice

Ljudske pravljice so ogledalo naroda, iz njih vejeta značaj države in mišljenje njenih prebivalcev. Ljudske pravljice bodo v knjižnicah v Poljanah nad Škofjo Loko in v Železnikih ta mesec otroke vabile na poseben potep. Dogodek v obeh krajih pripravljata Informacijska točka Europe Direct Gorenjska, ki deluje znotraj Razvojne agencije Sora, in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Starši se bodo tam lahko seznanili s kampanjo Evropskega parlamenta Tokrat grem volit. O tem je spregovorila Jerneja Klemenčič Lotrič iz Razvojne agencije Sora.

Značaj držav Evropske unije in njihovih prebivalcev skozi njihove pravljice

Ljudske pravljice so ogledalo naroda, iz njih vejeta značaj države in mišljenje njenih prebivalcev. Ljudske pravljice bodo v knjižnicah v Poljanah nad Škofjo Loko in v Železnikih ta mesec otroke vabile na poseben potep. Dogodek v obeh krajih pripravljata Informacijska točka Europe Direct Gorenjska, ki deluje znotraj Razvojne agencije Sora, in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Starši se bodo tam lahko seznanili s kampanjo Evropskega parlamenta Tokrat grem volit. O tem je spregovorila Jerneja Klemenčič Lotrič iz Razvojne agencije Sora.

infopogovor

Informativni prispevki

Značaj držav Evropske unije in njihovih prebivalcev skozi njihove pravljice
Ljudske pravljice so ogledalo naroda, iz njih vejeta značaj države in mišljenje njenih prebivalcev. Ljudske pravljice bodo v knjižnicah v Poljanah nad Škofjo Loko in v Železnikih ta mesec otroke vabile na poseben potep. Dogodek v obeh krajih pripravljata Informacijska točka Europe Direct Gorenjska, ki deluje znotraj Razvojne agencije Sora, in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Starši se bodo tam lahko seznanili s kampanjo Evropskega parlamenta Tokrat grem volit. O tem je spregovorila Jerneja Klemenčič Lotrič iz Razvojne agencije Sora.
VEČ ...|1. 2. 2019
Značaj držav Evropske unije in njihovih prebivalcev skozi njihove pravljice
Ljudske pravljice so ogledalo naroda, iz njih vejeta značaj države in mišljenje njenih prebivalcev. Ljudske pravljice bodo v knjižnicah v Poljanah nad Škofjo Loko in v Železnikih ta mesec otroke vabile na poseben potep. Dogodek v obeh krajih pripravljata Informacijska točka Europe Direct Gorenjska, ki deluje znotraj Razvojne agencije Sora, in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Starši se bodo tam lahko seznanili s kampanjo Evropskega parlamenta Tokrat grem volit. O tem je spregovorila Jerneja Klemenčič Lotrič iz Razvojne agencije Sora.

Helena Škrlec

infopogovor

Vabilo na pot

VEČ ...|28. 12. 2018
Grajske pravljice na gradu Lindek in novoletni pohodi

Namignili smo, da se lahko odpravite po poteh grajskih pravljic na grad Lindek, napovedali pa tudi nočni pohod na Kunigundo in tri silvestrske pohode.

Grajske pravljice na gradu Lindek in novoletni pohodi

Namignili smo, da se lahko odpravite po poteh grajskih pravljic na grad Lindek, napovedali pa tudi nočni pohod na Kunigundo in tri silvestrske pohode.

naravašport

Vabilo na pot

Grajske pravljice na gradu Lindek in novoletni pohodi
Namignili smo, da se lahko odpravite po poteh grajskih pravljic na grad Lindek, napovedali pa tudi nočni pohod na Kunigundo in tri silvestrske pohode.
VEČ ...|28. 12. 2018
Grajske pravljice na gradu Lindek in novoletni pohodi
Namignili smo, da se lahko odpravite po poteh grajskih pravljic na grad Lindek, napovedali pa tudi nočni pohod na Kunigundo in tri silvestrske pohode.

Blaž Lesnik

naravašport

Doživetja narave

VEČ ...|23. 11. 2018
S pravljicami pod Triglav

Gora, narava in prijateljstvo so velike stvari in zato odmevajo tudi v zapisani besedi. V času 34. Slovenskega knjižnega sejma smo v Doživetjih narave gostili avtorico Pravljičarije pod Triglavom Kristino Menih in se pogovarjali o knjigah, branju in gorah. Predstavili smo tudi nov vodnik po Slovenski planinski poti, o njem so spregovorili Gorazd Gorišek, Mojca Stritar Kučuk in Jože Drab (pisca in urednik).

S pravljicami pod Triglav

Gora, narava in prijateljstvo so velike stvari in zato odmevajo tudi v zapisani besedi. V času 34. Slovenskega knjižnega sejma smo v Doživetjih narave gostili avtorico Pravljičarije pod Triglavom Kristino Menih in se pogovarjali o knjigah, branju in gorah. Predstavili smo tudi nov vodnik po Slovenski planinski poti, o njem so spregovorili Gorazd Gorišek, Mojca Stritar Kučuk in Jože Drab (pisca in urednik).

naravaknjigabranjepravljice

Doživetja narave

S pravljicami pod Triglav
Gora, narava in prijateljstvo so velike stvari in zato odmevajo tudi v zapisani besedi. V času 34. Slovenskega knjižnega sejma smo v Doživetjih narave gostili avtorico Pravljičarije pod Triglavom Kristino Menih in se pogovarjali o knjigah, branju in gorah. Predstavili smo tudi nov vodnik po Slovenski planinski poti, o njem so spregovorili Gorazd Gorišek, Mojca Stritar Kučuk in Jože Drab (pisca in urednik).
VEČ ...|23. 11. 2018
S pravljicami pod Triglav
Gora, narava in prijateljstvo so velike stvari in zato odmevajo tudi v zapisani besedi. V času 34. Slovenskega knjižnega sejma smo v Doživetjih narave gostili avtorico Pravljičarije pod Triglavom Kristino Menih in se pogovarjali o knjigah, branju in gorah. Predstavili smo tudi nov vodnik po Slovenski planinski poti, o njem so spregovorili Gorazd Gorišek, Mojca Stritar Kučuk in Jože Drab (pisca in urednik).

Blaž Lesnik

naravaknjigabranjepravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 10. 2018
Poročilo in komentar ob aferi razpisa nove pravljice z domoljubno in protimultikulturno vsebino

Poročilo in komentar ob aferi razpisa nove pravljice z domoljubno in protimultikulturno vsebino

kulturakomentar

Kulturni utrinki

Poročilo in komentar ob aferi razpisa nove pravljice z domoljubno in protimultikulturno vsebino
VEČ ...|11. 10. 2018
Poročilo in komentar ob aferi razpisa nove pravljice z domoljubno in protimultikulturno vsebino

Jože Bartolj

kulturakomentar

Svetovalnica

VEČ ...|5. 4. 2018
Učinkovito učenje - pedagoginja Manja Kristanc

Proti koncu šolskega leta gremo počasi in prihodnji meseci bodo za mnoge odločilni. Kako se spraviti k učenju, ko zunaj že diši po pomladi in ko sonce kliče na kolo in v naravo, smo spregovorili s pedagoginjo Manjo Kristanc, ustanoviteljico Zavoda 360.

Učinkovito učenje - pedagoginja Manja Kristanc

Proti koncu šolskega leta gremo počasi in prihodnji meseci bodo za mnoge odločilni. Kako se spraviti k učenju, ko zunaj že diši po pomladi in ko sonce kliče na kolo in v naravo, smo spregovorili s pedagoginjo Manjo Kristanc, ustanoviteljico Zavoda 360.

učenje

Svetovalnica

Učinkovito učenje - pedagoginja Manja Kristanc
Proti koncu šolskega leta gremo počasi in prihodnji meseci bodo za mnoge odločilni. Kako se spraviti k učenju, ko zunaj že diši po pomladi in ko sonce kliče na kolo in v naravo, smo spregovorili s pedagoginjo Manjo Kristanc, ustanoviteljico Zavoda 360.
VEČ ...|5. 4. 2018
Učinkovito učenje - pedagoginja Manja Kristanc
Proti koncu šolskega leta gremo počasi in prihodnji meseci bodo za mnoge odločilni. Kako se spraviti k učenju, ko zunaj že diši po pomladi in ko sonce kliče na kolo in v naravo, smo spregovorili s pedagoginjo Manjo Kristanc, ustanoviteljico Zavoda 360.

Tanja Dominko

učenje

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|2. 6. 2020
Franci Pliberšek: O akciji S srcem za morje otrok.

Moj edini kriterij, ko dajem, je odsotnost pričakovanja, da bom dobil kar koli povrnjeno. Besede pripadajo direktorju podjetja Mik, Celje, Franciju Pliberšku, ki smo ga ob njihovi veliki dobrodelni akciji, S srcem za morje otrok, gostili v oddaji Sol in luč.

Franci Pliberšek: O akciji S srcem za morje otrok.

Moj edini kriterij, ko dajem, je odsotnost pričakovanja, da bom dobil kar koli povrnjeno. Besede pripadajo direktorju podjetja Mik, Celje, Franciju Pliberšku, ki smo ga ob njihovi veliki dobrodelni akciji, S srcem za morje otrok, gostili v oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar, Nataša Ličen

družbaodnosi

Komentar tedna

VEČ ...|5. 6. 2020
Jernej Letnar Černič: Slovenske šole in njihovo poslanstvo

Če želimo, da bomo čez nekaj desetletja še vedno živeli v slovenski državi, jo moramo sedaj vsakodnevno varovati tudi v izobraževanju in ustvarjati ljudi, ki jih ne bom sram razobesiti slovensko zastavo, zapeti slovensko ljudsko pesem in pripovedovati zgodbe o ljudeh, ki so žrtvovali svoje zdravje in življenje, da lahko sedaj živimo v slovenski državi.Tako je v Komentarju tedna razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: Slovenske šole in njihovo poslanstvo

Če želimo, da bomo čez nekaj desetletja še vedno živeli v slovenski državi, jo moramo sedaj vsakodnevno varovati tudi v izobraževanju in ustvarjati ljudi, ki jih ne bom sram razobesiti slovensko zastavo, zapeti slovensko ljudsko pesem in pripovedovati zgodbe o ljudeh, ki so žrtvovali svoje zdravje in življenje, da lahko sedaj živimo v slovenski državi.Tako je v Komentarju tedna razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružbaizobraževanjevzgoja

Naš pogled

VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfopolitika

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Dogodki

VEČ ...|12. 4. 2020
Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Radio Ognjišče

duhovnost

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|5. 6. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|5. 6. 2020
Pogled v nočno nebo

V oddaji smo s pogledom v nočno nebo skočili proti koncu letošnjega leta. 21. decembra bosta namreč planeta velikana Jupiter in Saturn navidezno tako blizu skupaj, da ju bo moč videti v zornem polju daljnogleda. Povabili smo vas, da že poleti opazujete, kako se počasi bližata drug drugemu.

Pogled v nočno nebo

V oddaji smo s pogledom v nočno nebo skočili proti koncu letošnjega leta. 21. decembra bosta namreč planeta velikana Jupiter in Saturn navidezno tako blizu skupaj, da ju bo moč videti v zornem polju daljnogleda. Povabili smo vas, da že poleti opazujete, kako se počasi bližata drug drugemu.

Blaž Lesnik

naravanočno neboJupiterSaturn

Mladoskop

VEČ ...|5. 6. 2020
Poletna dela za študente in dijake po epidemiji

Mnogi dijaki in študenti so se ob epidemiji s skrbjo spraševali, če bo letošnje poletje zanje kaj dela. Ponudba na trgu dela je in bo drugačna, ne drži pa, kot včasih slišimo, da dela za mlade ni. Saša Praček iz spletnega študentskega servisa je orisala trenutne razmere in spodbudila k izbiri počitniškega dela.

Poletna dela za študente in dijake po epidemiji

Mnogi dijaki in študenti so se ob epidemiji s skrbjo spraševali, če bo letošnje poletje zanje kaj dela. Ponudba na trgu dela je in bo drugačna, ne drži pa, kot včasih slišimo, da dela za mlade ni. Saša Praček iz spletnega študentskega servisa je orisala trenutne razmere in spodbudila k izbiri počitniškega dela.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfokoronavirusmladipogovorsvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 6. 2020
Jana Bauer nagrada Desetnica - Čitalnica NUK odprta - Priprave Europa Cantat

Jana Bauer nagrada Desetnica - Čitalnica NUK odprta - Priprave Europa Cantat

Jože Bartolj

kultura