Svetovalnica

VEČ ...|22. 1. 2021
Izzivi in posledice pandemije med mladostniki

Dr. Katarina Kompan Erzar iz Študijsko raziskovalnega centra za družino je osvetlila različne perspektive šolanja na daljavo ter prekinitve socialnih stikov med mladimi. Med ključnimi preventivnimi ukrepi je odnos staršev, ki z več objemi in drobnimi pozornostmi utrjujejo vero mladih v življenje.

Izzivi in posledice pandemije med mladostniki

Dr. Katarina Kompan Erzar iz Študijsko raziskovalnega centra za družino je osvetlila različne perspektive šolanja na daljavo ter prekinitve socialnih stikov med mladimi. Med ključnimi preventivnimi ukrepi je odnos staršev, ki z več objemi in drobnimi pozornostmi utrjujejo vero mladih v življenje.

svetovanješolamladikoronavirusodnosiotroci

Svetovalnica

Izzivi in posledice pandemije med mladostniki

Dr. Katarina Kompan Erzar iz Študijsko raziskovalnega centra za družino je osvetlila različne perspektive šolanja na daljavo ter prekinitve socialnih stikov med mladimi. Med ključnimi preventivnimi ukrepi je odnos staršev, ki z več objemi in drobnimi pozornostmi utrjujejo vero mladih v življenje.

VEČ ...|22. 1. 2021
Izzivi in posledice pandemije med mladostniki

Dr. Katarina Kompan Erzar iz Študijsko raziskovalnega centra za družino je osvetlila različne perspektive šolanja na daljavo ter prekinitve socialnih stikov med mladimi. Med ključnimi preventivnimi ukrepi je odnos staršev, ki z več objemi in drobnimi pozornostmi utrjujejo vero mladih v življenje.

Nataša Ličen

svetovanješolamladikoronavirusodnosiotroci

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 1. 2021
Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

odnosipogovorpolitikaZavod Iskrenirazpisinfo

Informativni prispevki

Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

VEČ ...|20. 1. 2021
Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Marta Jerebič

odnosipogovorpolitikaZavod Iskrenirazpisinfo

Iz Betanije

VEČ ...|20. 1. 2021
Vzgoja, Miha Ruparčič

Vzgoja, Miha Ruparčič

odnosimladivzgoja

Iz Betanije

Vzgoja, Miha Ruparčič
VEČ ...|20. 1. 2021
Vzgoja, Miha Ruparčič

Mateja Subotičanec

odnosimladivzgoja

Srečanja

VEČ ...|19. 1. 2021
Kako iz primeža nasilja v družini

Grd si, sovražim te, so bili komentarji, ki jih je mama izrekala malemu dečku, potem ko ga je vsakodnevno pijana pretepala. V oddaji Srečanja smo gostili Damijana Janžekoviča, 25-letnega mladeniča, ki se je pri 18 letih odselil od mame, ker ga je psihofizično zlorabljala. Kaj je doživljal? Kako se soočata s številnimi travmami danes? Kaj pripelje mamo do tako izrazitega sovraštva do otroka, da mu želi celo vzeti življenje?

Kako iz primeža nasilja v družini

Grd si, sovražim te, so bili komentarji, ki jih je mama izrekala malemu dečku, potem ko ga je vsakodnevno pijana pretepala. V oddaji Srečanja smo gostili Damijana Janžekoviča, 25-letnega mladeniča, ki se je pri 18 letih odselil od mame, ker ga je psihofizično zlorabljala. Kaj je doživljal? Kako se soočata s številnimi travmami danes? Kaj pripelje mamo do tako izrazitega sovraštva do otroka, da mu želi celo vzeti življenje?

pogovorodnosivzgoja

Srečanja

Kako iz primeža nasilja v družini

Grd si, sovražim te, so bili komentarji, ki jih je mama izrekala malemu dečku, potem ko ga je vsakodnevno pijana pretepala. V oddaji Srečanja smo gostili Damijana Janžekoviča, 25-letnega mladeniča, ki se je pri 18 letih odselil od mame, ker ga je psihofizično zlorabljala. Kaj je doživljal? Kako se soočata s številnimi travmami danes? Kaj pripelje mamo do tako izrazitega sovraštva do otroka, da mu želi celo vzeti življenje?

VEČ ...|19. 1. 2021
Kako iz primeža nasilja v družini

Grd si, sovražim te, so bili komentarji, ki jih je mama izrekala malemu dečku, potem ko ga je vsakodnevno pijana pretepala. V oddaji Srečanja smo gostili Damijana Janžekoviča, 25-letnega mladeniča, ki se je pri 18 letih odselil od mame, ker ga je psihofizično zlorabljala. Kaj je doživljal? Kako se soočata s številnimi travmami danes? Kaj pripelje mamo do tako izrazitega sovraštva do otroka, da mu želi celo vzeti življenje?

Marjana Debevec

pogovorodnosivzgoja

Sol in luč

VEČ ...|19. 1. 2021
Anselm Grün: Veseli se življenja. Drobna knjižica nasvetov za veselo življenje.

Živeti pomeni biti v odnosu. Življenje in veselje sta tesno povezana. Misel je iz drobne knjižice p. Anselma Grüna z naslovom Veseli se življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Iz nje smo tokrat zajemali modrosti za oddajo Sol in luč.

Anselm Grün: Veseli se življenja. Drobna knjižica nasvetov za veselo življenje.

Živeti pomeni biti v odnosu. Življenje in veselje sta tesno povezana. Misel je iz drobne knjižice p. Anselma Grüna z naslovom Veseli se življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Iz nje smo tokrat zajemali modrosti za oddajo Sol in luč.

duhovnostodnosisvetovanje

Sol in luč

Anselm Grün: Veseli se življenja. Drobna knjižica nasvetov za veselo življenje.

Živeti pomeni biti v odnosu. Življenje in veselje sta tesno povezana. Misel je iz drobne knjižice p. Anselma Grüna z naslovom Veseli se življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Iz nje smo tokrat zajemali modrosti za oddajo Sol in luč.

VEČ ...|19. 1. 2021
Anselm Grün: Veseli se življenja. Drobna knjižica nasvetov za veselo življenje.

Živeti pomeni biti v odnosu. Življenje in veselje sta tesno povezana. Misel je iz drobne knjižice p. Anselma Grüna z naslovom Veseli se življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Iz nje smo tokrat zajemali modrosti za oddajo Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostodnosisvetovanje

Iz Betanije

VEČ ...|18. 1. 2021
Vzgoja, Miha Ruparčič

Vzgoja, Miha Ruparčič

odnosimladivzgoja

Iz Betanije

Vzgoja, Miha Ruparčič
VEČ ...|18. 1. 2021
Vzgoja, Miha Ruparčič

Mateja Subotičanec

odnosimladivzgoja

Za življenje

VEČ ...|16. 1. 2021
Prvič v oddaji Za življenje logoterapevt doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM

Doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM, je v oddaji med drugim povedal, da so naši otroci preveč izpostavljeni zaslonom, manjka jim pa iger v naravi in sovrstniki.

Prvič v oddaji Za življenje logoterapevt doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM

Doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM, je v oddaji med drugim povedal, da so naši otroci preveč izpostavljeni zaslonom, manjka jim pa iger v naravi in sovrstniki.

izobraževanjeodnosisvetovanje

Za življenje

Prvič v oddaji Za življenje logoterapevt doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM

Doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM, je v oddaji med drugim povedal, da so naši otroci preveč izpostavljeni zaslonom, manjka jim pa iger v naravi in sovrstniki.

VEČ ...|16. 1. 2021
Prvič v oddaji Za življenje logoterapevt doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM

Doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM, je v oddaji med drugim povedal, da so naši otroci preveč izpostavljeni zaslonom, manjka jim pa iger v naravi in sovrstniki.

Mateja Subotičanec

izobraževanjeodnosisvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|15. 1. 2021
Šolanje na daljavo

Šola na daljavo je izziv za učence in tudi za učitelje. Kakšno vlogo imajo starši dijakov in kako lahko učitelji pomagajo šibkejšim in manj aktivnim? Nekaj nasvetov je iz prve roke z nami delila profesorica matematike na Gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku, ga. Marta Zabret. 

Šolanje na daljavo

Šola na daljavo je izziv za učence in tudi za učitelje. Kakšno vlogo imajo starši dijakov in kako lahko učitelji pomagajo šibkejšim in manj aktivnim? Nekaj nasvetov je iz prve roke z nami delila profesorica matematike na Gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku, ga. Marta Zabret. 

svetovanješolstvokoronavirusotrocimladostnikiodnosi

Svetovalnica

Šolanje na daljavo

Šola na daljavo je izziv za učence in tudi za učitelje. Kakšno vlogo imajo starši dijakov in kako lahko učitelji pomagajo šibkejšim in manj aktivnim? Nekaj nasvetov je iz prve roke z nami delila profesorica matematike na Gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku, ga. Marta Zabret. 

VEČ ...|15. 1. 2021
Šolanje na daljavo

Šola na daljavo je izziv za učence in tudi za učitelje. Kakšno vlogo imajo starši dijakov in kako lahko učitelji pomagajo šibkejšim in manj aktivnim? Nekaj nasvetov je iz prve roke z nami delila profesorica matematike na Gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku, ga. Marta Zabret. 

Tanja Dominko

svetovanješolstvokoronavirusotrocimladostnikiodnosi

Mladoskop

VEČ ...|15. 1. 2021
Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

družbamladiizobraževanjeodnosipogovor

Mladoskop

Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

VEČ ...|15. 1. 2021
Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

Nataša Ličen

družbamladiizobraževanjeodnosipogovor

Iz Betanije

VEČ ...|15. 1. 2021
Vzgoja za osnovnošolce, Miha Ruparčič

Vzgoja za osnovnošolce, Miha Ruparčič

odnosiotrocimladivzgoja

Iz Betanije

Vzgoja za osnovnošolce, Miha Ruparčič
VEČ ...|15. 1. 2021
Vzgoja za osnovnošolce, Miha Ruparčič

Mateja Subotičanec

odnosiotrocimladivzgoja

Via positiva

VEČ ...|14. 1. 2021
Bolj kot stvari razumemo, lažje nam je.

David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja? 

Bolj kot stvari razumemo, lažje nam je.

David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja? 

družbakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Bolj kot stvari razumemo, lažje nam je.

David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja? 

VEČ ...|14. 1. 2021
Bolj kot stvari razumemo, lažje nam je.

David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja? 

Nataša Ličen

družbakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Informativne oddaje

VEČ ...|13. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 13. 1.

  • Papežev obisk Iraka še pod vprašajem
  • Volitve v župnijske svete prestavljene na jesen
  • Slovenska Karitas hrvaški darovala sredstva za 30 bivalnih kontejnerjev

Novice iz življenja Cerkve dne 13. 1.

  • Papežev obisk Iraka še pod vprašajem
  • Volitve v župnijske svete prestavljene na jesen
  • Slovenska Karitas hrvaški darovala sredstva za 30 bivalnih kontejnerjev

infodružbaodnosipapež

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 13. 1.
  • Papežev obisk Iraka še pod vprašajem
  • Volitve v župnijske svete prestavljene na jesen
  • Slovenska Karitas hrvaški darovala sredstva za 30 bivalnih kontejnerjev
VEČ ...|13. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 13. 1.
  • Papežev obisk Iraka še pod vprašajem
  • Volitve v župnijske svete prestavljene na jesen
  • Slovenska Karitas hrvaški darovala sredstva za 30 bivalnih kontejnerjev

Radio Ognjišče

infodružbaodnosipapež

Iz Betanije

VEČ ...|13. 1. 2021
Vzgoja za osnovnošolce, Miha Ruparčič

Vzgoja za osnovnošolce, Miha Ruparčič

odnosiotrocimladivzgoja

Iz Betanije

Vzgoja za osnovnošolce, Miha Ruparčič
VEČ ...|13. 1. 2021
Vzgoja za osnovnošolce, Miha Ruparčič

Mateja Subotičanec

odnosiotrocimladivzgoja

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 1. 2021
200 let od ljubljanskega kongresa

Pred dvesto leti, leta 1921, se je zgodil eden od najpomembnejših političnih dogodkov, ljubljanski kongres, ko so se na slovenskem ozemlju zbrale delegacije iz vse Evrope, o tem smo se pogovarjali z dr. Alešem Muserjem, sicer kemikom po strokovni izobrazbi, toda velikim, ljubiteljskim poznavalcem in raziskovalcem naše zgodovine.  

200 let od ljubljanskega kongresa

Pred dvesto leti, leta 1921, se je zgodil eden od najpomembnejših političnih dogodkov, ljubljanski kongres, ko so se na slovenskem ozemlju zbrale delegacije iz vse Evrope, o tem smo se pogovarjali z dr. Alešem Muserjem, sicer kemikom po strokovni izobrazbi, toda velikim, ljubiteljskim poznavalcem in raziskovalcem naše zgodovine.  

zgodovinadediščinakulturaodnosi

Zakladi naše dediščine

200 let od ljubljanskega kongresa
Pred dvesto leti, leta 1921, se je zgodil eden od najpomembnejših političnih dogodkov, ljubljanski kongres, ko so se na slovenskem ozemlju zbrale delegacije iz vse Evrope, o tem smo se pogovarjali z dr. Alešem Muserjem, sicer kemikom po strokovni izobrazbi, toda velikim, ljubiteljskim poznavalcem in raziskovalcem naše zgodovine.  
VEČ ...|12. 1. 2021
200 let od ljubljanskega kongresa
Pred dvesto leti, leta 1921, se je zgodil eden od najpomembnejših političnih dogodkov, ljubljanski kongres, ko so se na slovenskem ozemlju zbrale delegacije iz vse Evrope, o tem smo se pogovarjali z dr. Alešem Muserjem, sicer kemikom po strokovni izobrazbi, toda velikim, ljubiteljskim poznavalcem in raziskovalcem naše zgodovine.  

Nataša Ličen

zgodovinadediščinakulturaodnosi

Sol in luč

VEČ ...|12. 1. 2021
Mel Robbins: Pravilo 5 sekund.

Predstavili smo eno najpreprostejših in hkrati najučinkovitejših metod za spremembo življenjskih navad, pravilo petih sekund. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige svetovno znane motivacijske govornice Mel Robbins.

Mel Robbins: Pravilo 5 sekund.

Predstavili smo eno najpreprostejših in hkrati najučinkovitejših metod za spremembo življenjskih navad, pravilo petih sekund. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige svetovno znane motivacijske govornice Mel Robbins.

odnosisvetovanje

Sol in luč

Mel Robbins: Pravilo 5 sekund.

Predstavili smo eno najpreprostejših in hkrati najučinkovitejših metod za spremembo življenjskih navad, pravilo petih sekund. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige svetovno znane motivacijske govornice Mel Robbins.

VEČ ...|12. 1. 2021
Mel Robbins: Pravilo 5 sekund.

Predstavili smo eno najpreprostejših in hkrati najučinkovitejših metod za spremembo življenjskih navad, pravilo petih sekund. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige svetovno znane motivacijske govornice Mel Robbins.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Iz Betanije

VEČ ...|11. 1. 2021
Vzgoja za najmlajše

Iz Betanije

Vzgoja za najmlajše
VEČ ...|11. 1. 2021

Za življenje

VEČ ...|9. 1. 2021
Spoštovanje otroka se kaže v potrpežljivosti odraslih

Z Markom Juhantom, specialnim pedagom, smo izpostavili spoštovanje otrok s strani odraslih. Kaže se v potrpežljivosti. Zmoremo dati otrokom čas? Poseben poudarek smo v pogovoru namenili tudi vzgoji fantov ter kako ženske gradimo odnos z moškimi. 

Spoštovanje otroka se kaže v potrpežljivosti odraslih

Z Markom Juhantom, specialnim pedagom, smo izpostavili spoštovanje otrok s strani odraslih. Kaže se v potrpežljivosti. Zmoremo dati otrokom čas? Poseben poudarek smo v pogovoru namenili tudi vzgoji fantov ter kako ženske gradimo odnos z moškimi. 

družbavzgojapogovorodnosi

Za življenje

Spoštovanje otroka se kaže v potrpežljivosti odraslih

Z Markom Juhantom, specialnim pedagom, smo izpostavili spoštovanje otrok s strani odraslih. Kaže se v potrpežljivosti. Zmoremo dati otrokom čas? Poseben poudarek smo v pogovoru namenili tudi vzgoji fantov ter kako ženske gradimo odnos z moškimi. 

VEČ ...|9. 1. 2021
Spoštovanje otroka se kaže v potrpežljivosti odraslih

Z Markom Juhantom, specialnim pedagom, smo izpostavili spoštovanje otrok s strani odraslih. Kaže se v potrpežljivosti. Zmoremo dati otrokom čas? Poseben poudarek smo v pogovoru namenili tudi vzgoji fantov ter kako ženske gradimo odnos z moškimi. 

Nataša Ličen

družbavzgojapogovorodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|8. 1. 2021
Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

odnosipogovor

Iz Betanije

Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

VEČ ...|8. 1. 2021
Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

Mateja Subotičanec

odnosipogovor

Via positiva

VEČ ...|7. 1. 2021
Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

VEČ ...|7. 1. 2021
Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Pogovor o

VEČ ...|6. 1. 2021
Kako globoka bo gospodarska kriza in kašni so odgovori EU?

Z evropsko poslanko in poslancem Romano Tomc in Klemenom Grošljem smo spregovorili o soočenju s pandemijo in gospodarskimi posledicami v Evropski uniji, proračunu za prihodnje večletno obdobje in instrumentu za okrevanje ter kaj si od njiju lahko obeta Slovenija. Dotaknili smo se tudi dogovora o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom. 

Kako globoka bo gospodarska kriza in kašni so odgovori EU?

Z evropsko poslanko in poslancem Romano Tomc in Klemenom Grošljem smo spregovorili o soočenju s pandemijo in gospodarskimi posledicami v Evropski uniji, proračunu za prihodnje večletno obdobje in instrumentu za okrevanje ter kaj si od njiju lahko obeta Slovenija. Dotaknili smo se tudi dogovora o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom. 

politikaEUkoronavirus

Pogovor o

Kako globoka bo gospodarska kriza in kašni so odgovori EU?

Z evropsko poslanko in poslancem Romano Tomc in Klemenom Grošljem smo spregovorili o soočenju s pandemijo in gospodarskimi posledicami v Evropski uniji, proračunu za prihodnje večletno obdobje in instrumentu za okrevanje ter kaj si od njiju lahko obeta Slovenija. Dotaknili smo se tudi dogovora o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom. 

VEČ ...|6. 1. 2021
Kako globoka bo gospodarska kriza in kašni so odgovori EU?

Z evropsko poslanko in poslancem Romano Tomc in Klemenom Grošljem smo spregovorili o soočenju s pandemijo in gospodarskimi posledicami v Evropski uniji, proračunu za prihodnje večletno obdobje in instrumentu za okrevanje ter kaj si od njiju lahko obeta Slovenija. Dotaknili smo se tudi dogovora o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom. 

Andrej Šinko

politikaEUkoronavirus

Iz Betanije

VEČ ...|6. 1. 2021
Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

odnosipogovor

Iz Betanije

Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

VEČ ...|6. 1. 2021
Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

Mateja Subotičanec

odnosipogovor

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 1. 2021
Prenos znanja kmečkih žena

Marija Bergant je predsednica Društva kmečkih žena Kranj. Dejavno se vključujejo žene v različne projekte, pridno so v minulih tednih pekle pecivo v dober namen, za delavce v zdravstvenih ustanovah, vključujejo se v dejavnosti z otroki, in učijo starih receptov ter jih seznanjajo z zelišči ter njihovimi koristnostmi. Ljudje in znanje, ki se prenaša iz roda v rod, smo največji zaklad naroda.

Prenos znanja kmečkih žena

Marija Bergant je predsednica Društva kmečkih žena Kranj. Dejavno se vključujejo žene v različne projekte, pridno so v minulih tednih pekle pecivo v dober namen, za delavce v zdravstvenih ustanovah, vključujejo se v dejavnosti z otroki, in učijo starih receptov ter jih seznanjajo z zelišči ter njihovimi koristnostmi. Ljudje in znanje, ki se prenaša iz roda v rod, smo največji zaklad naroda.

zgodovinadediščinakulturaodnosi

Zakladi naše dediščine

Prenos znanja kmečkih žena

Marija Bergant je predsednica Društva kmečkih žena Kranj. Dejavno se vključujejo žene v različne projekte, pridno so v minulih tednih pekle pecivo v dober namen, za delavce v zdravstvenih ustanovah, vključujejo se v dejavnosti z otroki, in učijo starih receptov ter jih seznanjajo z zelišči ter njihovimi koristnostmi. Ljudje in znanje, ki se prenaša iz roda v rod, smo največji zaklad naroda.

VEČ ...|5. 1. 2021
Prenos znanja kmečkih žena

Marija Bergant je predsednica Društva kmečkih žena Kranj. Dejavno se vključujejo žene v različne projekte, pridno so v minulih tednih pekle pecivo v dober namen, za delavce v zdravstvenih ustanovah, vključujejo se v dejavnosti z otroki, in učijo starih receptov ter jih seznanjajo z zelišči ter njihovimi koristnostmi. Ljudje in znanje, ki se prenaša iz roda v rod, smo največji zaklad naroda.

Nataša Ličen

zgodovinadediščinakulturaodnosi

Od slike do besede

VEČ ...|5. 1. 2021
Eseji

Slišali bomo dva eseja Milana Knepa in še enega, ki ga je napisal dr. Miha Pintarič

Eseji

Slišali bomo dva eseja Milana Knepa in še enega, ki ga je napisal dr. Miha Pintarič

kulturaduhovnostodnosi

Od slike do besede

Eseji

Slišali bomo dva eseja Milana Knepa in še enega, ki ga je napisal dr. Miha Pintarič

VEČ ...|5. 1. 2021
Eseji

Slišali bomo dva eseja Milana Knepa in še enega, ki ga je napisal dr. Miha Pintarič

Mateja Subotičanec

kulturaduhovnostodnosi

Družinska kateheza

VEČ ...|5. 1. 2021
Kako družine preživljajo čas pandemije?

Kaj storiti, da bi se v teh negotovih časih zakonske vezi okrepile, kako iti naprej? O vsem tem smo se v Družinski katehezi ob 20. uri pogovarjali z Vilmo in Danijem Siterjem. 

Kako družine preživljajo čas pandemije?

Kaj storiti, da bi se v teh negotovih časih zakonske vezi okrepile, kako iti naprej? O vsem tem smo se v Družinski katehezi ob 20. uri pogovarjali z Vilmo in Danijem Siterjem. 

pogovordružbaodnosivzgoja

Družinska kateheza

Kako družine preživljajo čas pandemije?

Kaj storiti, da bi se v teh negotovih časih zakonske vezi okrepile, kako iti naprej? O vsem tem smo se v Družinski katehezi ob 20. uri pogovarjali z Vilmo in Danijem Siterjem. 

VEČ ...|5. 1. 2021
Kako družine preživljajo čas pandemije?

Kaj storiti, da bi se v teh negotovih časih zakonske vezi okrepile, kako iti naprej? O vsem tem smo se v Družinski katehezi ob 20. uri pogovarjali z Vilmo in Danijem Siterjem. 

Marjana Debevec

pogovordružbaodnosivzgoja

Iz Betanije

VEČ ...|4. 1. 2021
Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

odnosipogovor

Iz Betanije

Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

VEČ ...|4. 1. 2021
Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

Mateja Subotičanec

odnosipogovor

Za življenje

VEČ ...|2. 1. 2021
Pravim spremembam naproti

V prvi letošnji oddaji Za življenje smo na vidno mesto postavili spremembe, ki so neizogibni del našega življenja. Nekateri jih sprejmejo hitro in se nanje prilagodijo, druge vodijo v težke preizkušnje, nastopi lahko depresija... Z nami so bili: frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik in naši poslušalci s svojimi vprašanji, izzivi, ki jim želijo biti kos...

Pravim spremembam naproti

V prvi letošnji oddaji Za življenje smo na vidno mesto postavili spremembe, ki so neizogibni del našega življenja. Nekateri jih sprejmejo hitro in se nanje prilagodijo, druge vodijo v težke preizkušnje, nastopi lahko depresija... Z nami so bili: frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik in naši poslušalci s svojimi vprašanji, izzivi, ki jim želijo biti kos...

odnosivzgojaduhovnostspremembesvetovanjeosebni razvoj

Za življenje

Pravim spremembam naproti

V prvi letošnji oddaji Za življenje smo na vidno mesto postavili spremembe, ki so neizogibni del našega življenja. Nekateri jih sprejmejo hitro in se nanje prilagodijo, druge vodijo v težke preizkušnje, nastopi lahko depresija... Z nami so bili: frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik in naši poslušalci s svojimi vprašanji, izzivi, ki jim želijo biti kos...

VEČ ...|2. 1. 2021
Pravim spremembam naproti

V prvi letošnji oddaji Za življenje smo na vidno mesto postavili spremembe, ki so neizogibni del našega življenja. Nekateri jih sprejmejo hitro in se nanje prilagodijo, druge vodijo v težke preizkušnje, nastopi lahko depresija... Z nami so bili: frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik in naši poslušalci s svojimi vprašanji, izzivi, ki jim želijo biti kos...

Blaž Lesnik

odnosivzgojaduhovnostspremembesvetovanjeosebni razvoj

Mladoskop

VEČ ...|1. 1. 2021
Enostavno pomagam

Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.

Enostavno pomagam

Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.

družbakoronavirusmladiodnosipogovorzdravstvo

Mladoskop

Enostavno pomagam

Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.

VEČ ...|1. 1. 2021
Enostavno pomagam

Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.

Nataša Ličen

družbakoronavirusmladiodnosipogovorzdravstvo

Via positiva

VEČ ...|31. 12. 2020
Domače nekoliko drugače

Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.

Domače nekoliko drugače

Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.

družbakulinarikatradicijapogovorodnosi

Via positiva

Domače nekoliko drugače

Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.

VEČ ...|31. 12. 2020
Domače nekoliko drugače

Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.

Nataša Ličen

družbakulinarikatradicijapogovorodnosi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|31. 12. 2020
Iskanje motivov srca

Na zadnjega leta dan smo spodbudili k prepoznavanju lepih, srčnih motivov, ki se kažejo vse okrog nas. Mankica Kranjec jih je v desetih letih ujela mnogo in fotografije rastavila na Vegovi v Ljubljani, v sklopu Tam Tamove ulične galerije.

Iskanje motivov srca

Na zadnjega leta dan smo spodbudili k prepoznavanju lepih, srčnih motivov, ki se kažejo vse okrog nas. Mankica Kranjec jih je v desetih letih ujela mnogo in fotografije rastavila na Vegovi v Ljubljani, v sklopu Tam Tamove ulične galerije.

družbakulturaodnosiotrocidobrodelnost

Ni meje za dobre ideje

Iskanje motivov srca
Na zadnjega leta dan smo spodbudili k prepoznavanju lepih, srčnih motivov, ki se kažejo vse okrog nas. Mankica Kranjec jih je v desetih letih ujela mnogo in fotografije rastavila na Vegovi v Ljubljani, v sklopu Tam Tamove ulične galerije.
VEČ ...|31. 12. 2020
Iskanje motivov srca
Na zadnjega leta dan smo spodbudili k prepoznavanju lepih, srčnih motivov, ki se kažejo vse okrog nas. Mankica Kranjec jih je v desetih letih ujela mnogo in fotografije rastavila na Vegovi v Ljubljani, v sklopu Tam Tamove ulične galerije.

Nataša Ličen

družbakulturaodnosiotrocidobrodelnost

Svetovalnica

VEČ ...|30. 12. 2020
Mozaični kolaž

Predzadnja letošnja Svetovalnica je bila sestavljena iz odlomkov nekaterih najodmevnejših svetovalnih oddaj iztekajočega se leta.

Mozaični kolaž

Predzadnja letošnja Svetovalnica je bila sestavljena iz odlomkov nekaterih najodmevnejših svetovalnih oddaj iztekajočega se leta.

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevrtvzgojakmetijstvo

Svetovalnica

Mozaični kolaž

Predzadnja letošnja Svetovalnica je bila sestavljena iz odlomkov nekaterih najodmevnejših svetovalnih oddaj iztekajočega se leta.

VEČ ...|30. 12. 2020
Mozaični kolaž

Predzadnja letošnja Svetovalnica je bila sestavljena iz odlomkov nekaterih najodmevnejših svetovalnih oddaj iztekajočega se leta.

Blaž Lesnik

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevrtvzgojakmetijstvo

Svetovalnica

VEČ ...|29. 12. 2020
Kako z mladimi vzpostaviti stik?

Otroci in mladostniki imajo ta teden počitnice, a vseeno smo se posvetili prav njim. Kako jih slišati, kako najti stik z njimi, če so sredi težavnega obdobja, kako prepoznati stiske in kako jim pomagati na poti do znanja? Z nami je bila Marija Krebelj, ki dela v enem od vzgojnih zavodov v državi.

Kako z mladimi vzpostaviti stik?

Otroci in mladostniki imajo ta teden počitnice, a vseeno smo se posvetili prav njim. Kako jih slišati, kako najti stik z njimi, če so sredi težavnega obdobja, kako prepoznati stiske in kako jim pomagati na poti do znanja? Z nami je bila Marija Krebelj, ki dela v enem od vzgojnih zavodov v državi.

svetovanjemladiotrocidružbaodnosizdravstvo

Svetovalnica

Kako z mladimi vzpostaviti stik?

Otroci in mladostniki imajo ta teden počitnice, a vseeno smo se posvetili prav njim. Kako jih slišati, kako najti stik z njimi, če so sredi težavnega obdobja, kako prepoznati stiske in kako jim pomagati na poti do znanja? Z nami je bila Marija Krebelj, ki dela v enem od vzgojnih zavodov v državi.

VEČ ...|29. 12. 2020
Kako z mladimi vzpostaviti stik?

Otroci in mladostniki imajo ta teden počitnice, a vseeno smo se posvetili prav njim. Kako jih slišati, kako najti stik z njimi, če so sredi težavnega obdobja, kako prepoznati stiske in kako jim pomagati na poti do znanja? Z nami je bila Marija Krebelj, ki dela v enem od vzgojnih zavodov v državi.

Tanja Dominko

svetovanjemladiotrocidružbaodnosizdravstvo

Sol in luč

VEČ ...|29. 12. 2020
Dragica Šteh: profesorica matematike na Osnovni šoli Stična, pesnica in ambasadorka občine Ivančna Gorica na področju kulture in književnosti.

„Saj bo minilo, ljudje, ni dvoma, da bo. A bo treba stopiti na tlain pregnati temo. Bo treba počasi naprej, do pravih spoznanj. Kako razmišlja o času, v katerem smo, s stališča žene, mame in učiteljice? Kako doživlja življenje in kaj jo navdihuje, v tokratni oddaji Sol in luč.

Dragica Šteh: profesorica matematike na Osnovni šoli Stična, pesnica in ambasadorka občine Ivančna Gorica na področju kulture in književnosti.

„Saj bo minilo, ljudje, ni dvoma, da bo. A bo treba stopiti na tlain pregnati temo. Bo treba počasi naprej, do pravih spoznanj. Kako razmišlja o času, v katerem smo, s stališča žene, mame in učiteljice? Kako doživlja življenje in kaj jo navdihuje, v tokratni oddaji Sol in luč.

družbaduhovnostodnosi

Sol in luč

Dragica Šteh: profesorica matematike na Osnovni šoli Stična, pesnica in ambasadorka občine Ivančna Gorica na področju kulture in književnosti.

„Saj bo minilo, ljudje, ni dvoma, da bo. A bo treba stopiti na tlain pregnati temo. Bo treba počasi naprej, do pravih spoznanj. Kako razmišlja o času, v katerem smo, s stališča žene, mame in učiteljice? Kako doživlja življenje in kaj jo navdihuje, v tokratni oddaji Sol in luč.

VEČ ...|29. 12. 2020
Dragica Šteh: profesorica matematike na Osnovni šoli Stična, pesnica in ambasadorka občine Ivančna Gorica na področju kulture in književnosti.

„Saj bo minilo, ljudje, ni dvoma, da bo. A bo treba stopiti na tlain pregnati temo. Bo treba počasi naprej, do pravih spoznanj. Kako razmišlja o času, v katerem smo, s stališča žene, mame in učiteljice? Kako doživlja življenje in kaj jo navdihuje, v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Naš pogled

VEČ ...|29. 12. 2020
Je virus posledica zarote ali „kazen Božja“?

Ljudje večinoma napačno dojemamo Božjokazen. To v našem svetu dojemamo v časovnem sosledju, v Božjilogiki pa se dogaja v sedanjosti. Torej ni sosledja - najprej greh,potem kazen. Storjena napaka že vsebuje tudi posledice, ki jih natodojamemo kot kazen. Če vozimo prehitro, če živimo nezdravo,skratka, če ne upoštevamo pravil, računajmo na posledice.

Je virus posledica zarote ali „kazen Božja“?

Ljudje večinoma napačno dojemamo Božjokazen. To v našem svetu dojemamo v časovnem sosledju, v Božjilogiki pa se dogaja v sedanjosti. Torej ni sosledja - najprej greh,potem kazen. Storjena napaka že vsebuje tudi posledice, ki jih natodojamemo kot kazen. Če vozimo prehitro, če živimo nezdravo,skratka, če ne upoštevamo pravil, računajmo na posledice.

družbakoronaviruskomentarodnosiduhovnost

Naš pogled

Je virus posledica zarote ali „kazen Božja“?

Ljudje večinoma napačno dojemamo Božjokazen. To v našem svetu dojemamo v časovnem sosledju, v Božjilogiki pa se dogaja v sedanjosti. Torej ni sosledja - najprej greh,potem kazen. Storjena napaka že vsebuje tudi posledice, ki jih natodojamemo kot kazen. Če vozimo prehitro, če živimo nezdravo,skratka, če ne upoštevamo pravil, računajmo na posledice.

VEČ ...|29. 12. 2020
Je virus posledica zarote ali „kazen Božja“?

Ljudje večinoma napačno dojemamo Božjokazen. To v našem svetu dojemamo v časovnem sosledju, v Božjilogiki pa se dogaja v sedanjosti. Torej ni sosledja - najprej greh,potem kazen. Storjena napaka že vsebuje tudi posledice, ki jih natodojamemo kot kazen. Če vozimo prehitro, če živimo nezdravo,skratka, če ne upoštevamo pravil, računajmo na posledice.

Tadej Sadar

družbakoronaviruskomentarodnosiduhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|28. 12. 2020
Daljnosežne posledice stresa na odraščajoče

Epidemija ne prizanaša nikomur. Tudi otroci in mladostniki v negotovih razmerah čutijo stiske; stroka opozarja na daljnosežne posledice zgodnjega stresa na odraščajoče. Na kaj naj bomo vsi pozorni v prazničnih dneh, je v Svetovalnici poudarila pediatrinja Jasna Čuk Rupnik.

Daljnosežne posledice stresa na odraščajoče

Epidemija ne prizanaša nikomur. Tudi otroci in mladostniki v negotovih razmerah čutijo stiske; stroka opozarja na daljnosežne posledice zgodnjega stresa na odraščajoče. Na kaj naj bomo vsi pozorni v prazničnih dneh, je v Svetovalnici poudarila pediatrinja Jasna Čuk Rupnik.

svetovanjemladiotrocidružbaodnosizdravstvo

Svetovalnica

Daljnosežne posledice stresa na odraščajoče

Epidemija ne prizanaša nikomur. Tudi otroci in mladostniki v negotovih razmerah čutijo stiske; stroka opozarja na daljnosežne posledice zgodnjega stresa na odraščajoče. Na kaj naj bomo vsi pozorni v prazničnih dneh, je v Svetovalnici poudarila pediatrinja Jasna Čuk Rupnik.

VEČ ...|28. 12. 2020
Daljnosežne posledice stresa na odraščajoče

Epidemija ne prizanaša nikomur. Tudi otroci in mladostniki v negotovih razmerah čutijo stiske; stroka opozarja na daljnosežne posledice zgodnjega stresa na odraščajoče. Na kaj naj bomo vsi pozorni v prazničnih dneh, je v Svetovalnici poudarila pediatrinja Jasna Čuk Rupnik.

Blaž Lesnik

svetovanjemladiotrocidružbaodnosizdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 12. 2020
Pogovor z dr. Milanom Zverom

Po sklepu decembrskega plenarnega zasedanja EP smo se z dr. Milanom Zverom iz Evropske ljudske stranke in SDS pogovarjali o izzivih pandemije covida 19, iskanju cepiva, programu Erasmus+, odnosih z ZDA in stanju duha v slovenski politiki.

Pogovor z dr. Milanom Zverom

Po sklepu decembrskega plenarnega zasedanja EP smo se z dr. Milanom Zverom iz Evropske ljudske stranke in SDS pogovarjali o izzivih pandemije covida 19, iskanju cepiva, programu Erasmus+, odnosih z ZDA in stanju duha v slovenski politiki.

družbapogovorpolitikaEvropski parlament

Informativni prispevki

Pogovor z dr. Milanom Zverom

Po sklepu decembrskega plenarnega zasedanja EP smo se z dr. Milanom Zverom iz Evropske ljudske stranke in SDS pogovarjali o izzivih pandemije covida 19, iskanju cepiva, programu Erasmus+, odnosih z ZDA in stanju duha v slovenski politiki.

VEČ ...|28. 12. 2020
Pogovor z dr. Milanom Zverom

Po sklepu decembrskega plenarnega zasedanja EP smo se z dr. Milanom Zverom iz Evropske ljudske stranke in SDS pogovarjali o izzivih pandemije covida 19, iskanju cepiva, programu Erasmus+, odnosih z ZDA in stanju duha v slovenski politiki.

Petra Stopar

družbapogovorpolitikaEvropski parlament

Za življenje

VEČ ...|26. 12. 2020
Bližina in osamljenost

Za življenje, gost bo župnik Martin Golob, govorili bomo o bližini, osamljenosti in medsebojnih odnosih v času praznikov. Vabljeni k poslušanju.

Bližina in osamljenost

Za življenje, gost bo župnik Martin Golob, govorili bomo o bližini, osamljenosti in medsebojnih odnosih v času praznikov. Vabljeni k poslušanju.

družbaduhovnostodnosi

Za življenje

Bližina in osamljenost

Za življenje, gost bo župnik Martin Golob, govorili bomo o bližini, osamljenosti in medsebojnih odnosih v času praznikov. Vabljeni k poslušanju.

VEČ ...|26. 12. 2020
Bližina in osamljenost

Za življenje, gost bo župnik Martin Golob, govorili bomo o bližini, osamljenosti in medsebojnih odnosih v času praznikov. Vabljeni k poslušanju.

Mateja Feltrin Novljan

družbaduhovnostodnosi

Sobotna iskrica

VEČ ...|26. 12. 2020
Božična zgodba

Za vas pripravljamo Sobotno iskrico v kateri boste slišali Božično zgodbo in lepe božične pesmi. 

Božična zgodba

Za vas pripravljamo Sobotno iskrico v kateri boste slišali Božično zgodbo in lepe božične pesmi. 

Zgodbe za otrokedružbaduhovnostmladiodnosiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Božična zgodba

Za vas pripravljamo Sobotno iskrico v kateri boste slišali Božično zgodbo in lepe božične pesmi. 

VEČ ...|26. 12. 2020
Božična zgodba

Za vas pripravljamo Sobotno iskrico v kateri boste slišali Božično zgodbo in lepe božične pesmi. 

Mateja Subotičanec

Zgodbe za otrokedružbaduhovnostmladiodnosiotrocivzgoja

Ostanimo povezani

VEČ ...|23. 12. 2020
Jožef Rogač: Trojni pomen adventa

Dekan dekanije Kozje in župnik v Podčetrtku ter Polju ob Sotli Jožef Rogač pravi, da ima advent trojni pomen: spominjanje preteklosti, živeti v sedanjosti in priprava na prihodnost.

Jožef Rogač: Trojni pomen adventa

Dekan dekanije Kozje in župnik v Podčetrtku ter Polju ob Sotli Jožef Rogač pravi, da ima advent trojni pomen: spominjanje preteklosti, živeti v sedanjosti in priprava na prihodnost.

duhovnostodnosiadvent

Ostanimo povezani

Jožef Rogač: Trojni pomen adventa

Dekan dekanije Kozje in župnik v Podčetrtku ter Polju ob Sotli Jožef Rogač pravi, da ima advent trojni pomen: spominjanje preteklosti, živeti v sedanjosti in priprava na prihodnost.

VEČ ...|23. 12. 2020
Jožef Rogač: Trojni pomen adventa

Dekan dekanije Kozje in župnik v Podčetrtku ter Polju ob Sotli Jožef Rogač pravi, da ima advent trojni pomen: spominjanje preteklosti, živeti v sedanjosti in priprava na prihodnost.

Marjan Bunič

duhovnostodnosiadvent

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 12. 2020
Doca Perne o odkrivanju kulturne dediščine in znamenitih osebnosti v svojem kraju

Daca Perne je aktivna pri vodenju sokrajanov skozi obujanje preteklosti in življenjskih poti osebnosti, ki so pisali zgodovino. V spodbudo vsem, da bi jim sledili in osvetlili spomin na ljudi preteklega časa, ki so pomembno gradili temelje naroda, na osnovi katerih danes stoji in se plemeniti naša kultura in dediščina, smo se pogovarjali na zadnjega leta dan, ko si zadamo nove cilje. Kot predlog, da bi začeli to pot nazaj, v čas in zgodbe predhodnikov tudi mi. 

Doca Perne o odkrivanju kulturne dediščine in znamenitih osebnosti v svojem kraju

Daca Perne je aktivna pri vodenju sokrajanov skozi obujanje preteklosti in življenjskih poti osebnosti, ki so pisali zgodovino. V spodbudo vsem, da bi jim sledili in osvetlili spomin na ljudi preteklega časa, ki so pomembno gradili temelje naroda, na osnovi katerih danes stoji in se plemeniti naša kultura in dediščina, smo se pogovarjali na zadnjega leta dan, ko si zadamo nove cilje. Kot predlog, da bi začeli to pot nazaj, v čas in zgodbe predhodnikov tudi mi. 

družbakulturaodnosispominzgodovina

Zakladi naše dediščine

Doca Perne o odkrivanju kulturne dediščine in znamenitih osebnosti v svojem kraju
Daca Perne je aktivna pri vodenju sokrajanov skozi obujanje preteklosti in življenjskih poti osebnosti, ki so pisali zgodovino. V spodbudo vsem, da bi jim sledili in osvetlili spomin na ljudi preteklega časa, ki so pomembno gradili temelje naroda, na osnovi katerih danes stoji in se plemeniti naša kultura in dediščina, smo se pogovarjali na zadnjega leta dan, ko si zadamo nove cilje. Kot predlog, da bi začeli to pot nazaj, v čas in zgodbe predhodnikov tudi mi. 
VEČ ...|22. 12. 2020
Doca Perne o odkrivanju kulturne dediščine in znamenitih osebnosti v svojem kraju
Daca Perne je aktivna pri vodenju sokrajanov skozi obujanje preteklosti in življenjskih poti osebnosti, ki so pisali zgodovino. V spodbudo vsem, da bi jim sledili in osvetlili spomin na ljudi preteklega časa, ki so pomembno gradili temelje naroda, na osnovi katerih danes stoji in se plemeniti naša kultura in dediščina, smo se pogovarjali na zadnjega leta dan, ko si zadamo nove cilje. Kot predlog, da bi začeli to pot nazaj, v čas in zgodbe predhodnikov tudi mi. 

Nataša Ličen

družbakulturaodnosispominzgodovina

Sol in luč

VEČ ...|22. 12. 2020
Pater Anselm Grün: Sreča v srečanju. Srečanje z drugim je lahko tudi zdravilno, lahko nas sestavi in ozdravi naše rane.

PaterAnselm Grün dobro desetletje nazaj gotovo ni razmišljal o času vkaterem smo, z naslovom pa zadel bistvo teh dni. Sreča v srečanjuje ena izmed njegovih drobnih knjižic v zbirki Abecednik umetnostiživljenja (izšla je pri Slomškovi založbi) , ki smo jo predstavili v oddaji Sol in luč v kateri smo objavili tudi odlomek iz njegovega nagovora ob radijskem misijonu.

Pater Anselm Grün: Sreča v srečanju. Srečanje z drugim je lahko tudi zdravilno, lahko nas sestavi in ozdravi naše rane.

PaterAnselm Grün dobro desetletje nazaj gotovo ni razmišljal o času vkaterem smo, z naslovom pa zadel bistvo teh dni. Sreča v srečanjuje ena izmed njegovih drobnih knjižic v zbirki Abecednik umetnostiživljenja (izšla je pri Slomškovi založbi) , ki smo jo predstavili v oddaji Sol in luč v kateri smo objavili tudi odlomek iz njegovega nagovora ob radijskem misijonu.

odnosiduhovnost

Sol in luč

Pater Anselm Grün: Sreča v srečanju. Srečanje z drugim je lahko tudi zdravilno, lahko nas sestavi in ozdravi naše rane.

PaterAnselm Grün dobro desetletje nazaj gotovo ni razmišljal o času vkaterem smo, z naslovom pa zadel bistvo teh dni. Sreča v srečanjuje ena izmed njegovih drobnih knjižic v zbirki Abecednik umetnostiživljenja (izšla je pri Slomškovi založbi) , ki smo jo predstavili v oddaji Sol in luč v kateri smo objavili tudi odlomek iz njegovega nagovora ob radijskem misijonu.

VEČ ...|22. 12. 2020
Pater Anselm Grün: Sreča v srečanju. Srečanje z drugim je lahko tudi zdravilno, lahko nas sestavi in ozdravi naše rane.

PaterAnselm Grün dobro desetletje nazaj gotovo ni razmišljal o času vkaterem smo, z naslovom pa zadel bistvo teh dni. Sreča v srečanjuje ena izmed njegovih drobnih knjižic v zbirki Abecednik umetnostiživljenja (izšla je pri Slomškovi založbi) , ki smo jo predstavili v oddaji Sol in luč v kateri smo objavili tudi odlomek iz njegovega nagovora ob radijskem misijonu.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Iz Betanije

VEČ ...|21. 12. 2020
Doživljanje adventnega časa

Z nami je bil duhovnik Milan Knep.

Doživljanje adventnega časa

Z nami je bil duhovnik Milan Knep.

odnosipogovordružba

Iz Betanije

Doživljanje adventnega časa

Z nami je bil duhovnik Milan Knep.

VEČ ...|21. 12. 2020
Doživljanje adventnega časa

Z nami je bil duhovnik Milan Knep.

Mateja Subotičanec

odnosipogovordružba

Pojdite in učite

VEČ ...|20. 12. 2020
Misijonarka s. Andreja Godnič

S. Andreja Godnič, ki že dve leti kot misijonarka živi v Venezueli. Vprašali smo jo, kako doživlja svoje poslanstvo iti k ljudem na obrobja, pa tudi kako v Venezueli, kjer je že kar 80 odstotkov ljudi podhranjenih, pričakujejo božič.

Misijonarka s. Andreja Godnič

S. Andreja Godnič, ki že dve leti kot misijonarka živi v Venezueli. Vprašali smo jo, kako doživlja svoje poslanstvo iti k ljudem na obrobja, pa tudi kako v Venezueli, kjer je že kar 80 odstotkov ljudi podhranjenih, pričakujejo božič.

odnosipogovorduhovnost

Pojdite in učite

Misijonarka s. Andreja Godnič

S. Andreja Godnič, ki že dve leti kot misijonarka živi v Venezueli. Vprašali smo jo, kako doživlja svoje poslanstvo iti k ljudem na obrobja, pa tudi kako v Venezueli, kjer je že kar 80 odstotkov ljudi podhranjenih, pričakujejo božič.

VEČ ...|20. 12. 2020
Misijonarka s. Andreja Godnič

S. Andreja Godnič, ki že dve leti kot misijonarka živi v Venezueli. Vprašali smo jo, kako doživlja svoje poslanstvo iti k ljudem na obrobja, pa tudi kako v Venezueli, kjer je že kar 80 odstotkov ljudi podhranjenih, pričakujejo božič.

Marjana Debevec

odnosipogovorduhovnost

Za življenje

VEČ ...|19. 12. 2020
Šola, igrice, učitelji, starši in duše otrok

Šola, igrice, učitelji, starši in duše otrok

družbamladisvetovanjevzgojapogovorodnosi

Za življenje

Šola, igrice, učitelji, starši in duše otrok

VEČ ...|19. 12. 2020
Šola, igrice, učitelji, starši in duše otrok

Mateja Subotičanec

družbamladisvetovanjevzgojapogovorodnosi

Komentar tedna

VEČ ...|18. 12. 2020
Janez Juhant: Zahtevna pot svobodne Slovenije

Kristjane in vse ljudi dobre volje v teh dneh k temu spodbuja Kristusovo rojstvo v človeških srcih, kar je poroštvo za dosego osebne sreče in družbenega sožitja. To nas lahko napravi bolj človeške med seboj in z vsemi ljudmi dobre volje za blagor nas samih, naših družin in vseh ljudi dobre volje. Verjamem, da se bodo za to zavzemali družbeno odgovorni politiki, medijski snovalci in vsi, ki so odgovorni za pravno državo in spoštovanje človekovih pravic. Začnimo že živeti drug ob drugem in drug z drugim, saj smo se za to ob plebiscitu za samostojno Slovenijo tako odločno zavzeli.

Janez Juhant: Zahtevna pot svobodne Slovenije

Kristjane in vse ljudi dobre volje v teh dneh k temu spodbuja Kristusovo rojstvo v človeških srcih, kar je poroštvo za dosego osebne sreče in družbenega sožitja. To nas lahko napravi bolj človeške med seboj in z vsemi ljudmi dobre volje za blagor nas samih, naših družin in vseh ljudi dobre volje. Verjamem, da se bodo za to zavzemali družbeno odgovorni politiki, medijski snovalci in vsi, ki so odgovorni za pravno državo in spoštovanje človekovih pravic. Začnimo že živeti drug ob drugem in drug z drugim, saj smo se za to ob plebiscitu za samostojno Slovenijo tako odločno zavzeli.

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

Janez Juhant: Zahtevna pot svobodne Slovenije

Kristjane in vse ljudi dobre volje v teh dneh k temu spodbuja Kristusovo rojstvo v človeških srcih, kar je poroštvo za dosego osebne sreče in družbenega sožitja. To nas lahko napravi bolj človeške med seboj in z vsemi ljudmi dobre volje za blagor nas samih, naših družin in vseh ljudi dobre volje. Verjamem, da se bodo za to zavzemali družbeno odgovorni politiki, medijski snovalci in vsi, ki so odgovorni za pravno državo in spoštovanje človekovih pravic. Začnimo že živeti drug ob drugem in drug z drugim, saj smo se za to ob plebiscitu za samostojno Slovenijo tako odločno zavzeli.

VEČ ...|18. 12. 2020
Janez Juhant: Zahtevna pot svobodne Slovenije

Kristjane in vse ljudi dobre volje v teh dneh k temu spodbuja Kristusovo rojstvo v človeških srcih, kar je poroštvo za dosego osebne sreče in družbenega sožitja. To nas lahko napravi bolj človeške med seboj in z vsemi ljudmi dobre volje za blagor nas samih, naših družin in vseh ljudi dobre volje. Verjamem, da se bodo za to zavzemali družbeno odgovorni politiki, medijski snovalci in vsi, ki so odgovorni za pravno državo in spoštovanje človekovih pravic. Začnimo že živeti drug ob drugem in drug z drugim, saj smo se za to ob plebiscitu za samostojno Slovenijo tako odločno zavzeli.

Janez Juhant

komentardružbaodnosi

Via positiva

VEČ ...|17. 12. 2020
Exodus 90 - program za moške, odpovedi in spodbuda k dobrim navadam, za več svobode in moškosti

Ženska radovedno sprašuje moška o njunem razvoju in krepitvi duhovnega? Exodus 90 je program za moške, ki si želijo sprememb, ali bolj polnega življenja, biti bolj prisotni v družini in se kakovostno povezovati z drugimi moškimi v prijateljstvu ter bratstvu. Cilj je osvoboditev. Zlahka postajamo sužnji današnji kulturi, kjer prevlada egocentrizem. Kako se svobodno darujemo Bogu in bližnjemu, sta iz osebne izkušnje spregovorila Leon Jagodic in Benjamin Siter.

Exodus 90 - program za moške, odpovedi in spodbuda k dobrim navadam, za več svobode in moškosti

Ženska radovedno sprašuje moška o njunem razvoju in krepitvi duhovnega? Exodus 90 je program za moške, ki si želijo sprememb, ali bolj polnega življenja, biti bolj prisotni v družini in se kakovostno povezovati z drugimi moškimi v prijateljstvu ter bratstvu. Cilj je osvoboditev. Zlahka postajamo sužnji današnji kulturi, kjer prevlada egocentrizem. Kako se svobodno darujemo Bogu in bližnjemu, sta iz osebne izkušnje spregovorila Leon Jagodic in Benjamin Siter.

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Exodus 90 - program za moške, odpovedi in spodbuda k dobrim navadam, za več svobode in moškosti
Ženska radovedno sprašuje moška o njunem razvoju in krepitvi duhovnega? Exodus 90 je program za moške, ki si želijo sprememb, ali bolj polnega življenja, biti bolj prisotni v družini in se kakovostno povezovati z drugimi moškimi v prijateljstvu ter bratstvu. Cilj je osvoboditev. Zlahka postajamo sužnji današnji kulturi, kjer prevlada egocentrizem. Kako se svobodno darujemo Bogu in bližnjemu, sta iz osebne izkušnje spregovorila Leon Jagodic in Benjamin Siter.
VEČ ...|17. 12. 2020
Exodus 90 - program za moške, odpovedi in spodbuda k dobrim navadam, za več svobode in moškosti
Ženska radovedno sprašuje moška o njunem razvoju in krepitvi duhovnega? Exodus 90 je program za moške, ki si želijo sprememb, ali bolj polnega življenja, biti bolj prisotni v družini in se kakovostno povezovati z drugimi moškimi v prijateljstvu ter bratstvu. Cilj je osvoboditev. Zlahka postajamo sužnji današnji kulturi, kjer prevlada egocentrizem. Kako se svobodno darujemo Bogu in bližnjemu, sta iz osebne izkušnje spregovorila Leon Jagodic in Benjamin Siter.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|17. 12. 2020
Preprosto pomagam, v Božičkovi tovarni daril

Milan Ninić je predsednik društva Preprosto pomagam. Tudi letos z našo pomočjo sodelujejo z Božičkom pri obdarovanju otrok, v sklopu dobrodelne Božičkove tovarne daril. Preko spleta se prijavimo in darujemo.

Preprosto pomagam, v Božičkovi tovarni daril

Milan Ninić je predsednik društva Preprosto pomagam. Tudi letos z našo pomočjo sodelujejo z Božičkom pri obdarovanju otrok, v sklopu dobrodelne Božičkove tovarne daril. Preko spleta se prijavimo in darujemo.

družbakulturaodnosiotrocidobrodelnost

Ni meje za dobre ideje

Preprosto pomagam, v Božičkovi tovarni daril

Milan Ninić je predsednik društva Preprosto pomagam. Tudi letos z našo pomočjo sodelujejo z Božičkom pri obdarovanju otrok, v sklopu dobrodelne Božičkove tovarne daril. Preko spleta se prijavimo in darujemo.

VEČ ...|17. 12. 2020
Preprosto pomagam, v Božičkovi tovarni daril

Milan Ninić je predsednik društva Preprosto pomagam. Tudi letos z našo pomočjo sodelujejo z Božičkom pri obdarovanju otrok, v sklopu dobrodelne Božičkove tovarne daril. Preko spleta se prijavimo in darujemo.

Nataša Ličen

družbakulturaodnosiotrocidobrodelnost

Ostanimo povezani

VEČ ...|16. 12. 2020
Ivan Kranjec: Vsako rojstvo pomeni začetek nečesa novega

Ob rojstvu je človeško bitje nebogljeno in potrebuje, da ga odrasli sprejmejo in mu nudijo vse, kar je potrebno za dostojno življenje. Morda nas ob božični skrivnosti vedno znova preseneča dejstvo, da je Bog, ki je vsemogočen in po čigar volji je vse ustvarjeno, prišel na svet kot nebogljen dojenček. A to še ni vse ...

Ivan Kranjec: Vsako rojstvo pomeni začetek nečesa novega

Ob rojstvu je človeško bitje nebogljeno in potrebuje, da ga odrasli sprejmejo in mu nudijo vse, kar je potrebno za dostojno življenje. Morda nas ob božični skrivnosti vedno znova preseneča dejstvo, da je Bog, ki je vsemogočen in po čigar volji je vse ustvarjeno, prišel na svet kot nebogljen dojenček. A to še ni vse ...

koronavirusduhovnostodnosi

Ostanimo povezani

Ivan Kranjec: Vsako rojstvo pomeni začetek nečesa novega

Ob rojstvu je človeško bitje nebogljeno in potrebuje, da ga odrasli sprejmejo in mu nudijo vse, kar je potrebno za dostojno življenje. Morda nas ob božični skrivnosti vedno znova preseneča dejstvo, da je Bog, ki je vsemogočen in po čigar volji je vse ustvarjeno, prišel na svet kot nebogljen dojenček. A to še ni vse ...

VEČ ...|16. 12. 2020
Ivan Kranjec: Vsako rojstvo pomeni začetek nečesa novega

Ob rojstvu je človeško bitje nebogljeno in potrebuje, da ga odrasli sprejmejo in mu nudijo vse, kar je potrebno za dostojno življenje. Morda nas ob božični skrivnosti vedno znova preseneča dejstvo, da je Bog, ki je vsemogočen in po čigar volji je vse ustvarjeno, prišel na svet kot nebogljen dojenček. A to še ni vse ...

Marjan Bunič

koronavirusduhovnostodnosi

Srečanja

VEČ ...|15. 12. 2020
Program Preživim

Zavod Živim prek svojega programa Preživim pomaga družinam, ki so se kljub težki situaciji v nosečnosti pogumno odločile za ohranitev življenja otroka in v nosečnosti ter po porodu potrebujejo pomoč na različnih področjih. V oddaji Srečanja smo govorili o tej pomoči in tudi o tem, kaj projekt prinaša prostovoljcem, ki sodelujejo v njem.

Program Preživim

Zavod Živim prek svojega programa Preživim pomaga družinam, ki so se kljub težki situaciji v nosečnosti pogumno odločile za ohranitev življenja otroka in v nosečnosti ter po porodu potrebujejo pomoč na različnih področjih. V oddaji Srečanja smo govorili o tej pomoči in tudi o tem, kaj projekt prinaša prostovoljcem, ki sodelujejo v njem.

družbaodnosidružinaotroci

Srečanja

Program Preživim
Zavod Živim prek svojega programa Preživim pomaga družinam, ki so se kljub težki situaciji v nosečnosti pogumno odločile za ohranitev življenja otroka in v nosečnosti ter po porodu potrebujejo pomoč na različnih področjih. V oddaji Srečanja smo govorili o tej pomoči in tudi o tem, kaj projekt prinaša prostovoljcem, ki sodelujejo v njem.
VEČ ...|15. 12. 2020
Program Preživim
Zavod Živim prek svojega programa Preživim pomaga družinam, ki so se kljub težki situaciji v nosečnosti pogumno odločile za ohranitev življenja otroka in v nosečnosti ter po porodu potrebujejo pomoč na različnih področjih. V oddaji Srečanja smo govorili o tej pomoči in tudi o tem, kaj projekt prinaša prostovoljcem, ki sodelujejo v njem.

Marta Jerebič

družbaodnosidružinaotroci

Sol in luč

VEČ ...|15. 12. 2020
Claudia Croos-Müller (body2brain) - kako se znebiti travme in bolečega spomina.

Predstavili smo izjemno preprosto in hkratiučinkovito metodo imenovano body2brain, ki jo je razvila ClaudiaCroos-Müller, dr. med., specialistka za nevrologijo, živčnebolezni in psihoterapijo. Dela na kliniki v Rosenheimu in v zasebniordinaciji in je certificirana terapevtka za zdravljenje travmatskihmotenj. Na podlagi več kot 30-letnih terapevtskih izkušenj jerazvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa vmožgane“, ki je vsakodneven in uporaben način, kako prek telesaskrbimo za dobro čustveno počutje. Tokrat smo predstavili njenoknjižico, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi in ima naslov„Vse v redu“ v katero je zapisala, da je to mali učbenikpreživetja.

Claudia Croos-Müller (body2brain) - kako se znebiti travme in bolečega spomina.

Predstavili smo izjemno preprosto in hkratiučinkovito metodo imenovano body2brain, ki jo je razvila ClaudiaCroos-Müller, dr. med., specialistka za nevrologijo, živčnebolezni in psihoterapijo. Dela na kliniki v Rosenheimu in v zasebniordinaciji in je certificirana terapevtka za zdravljenje travmatskihmotenj. Na podlagi več kot 30-letnih terapevtskih izkušenj jerazvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa vmožgane“, ki je vsakodneven in uporaben način, kako prek telesaskrbimo za dobro čustveno počutje. Tokrat smo predstavili njenoknjižico, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi in ima naslov„Vse v redu“ v katero je zapisala, da je to mali učbenikpreživetja.

odnosizdravstvo

Sol in luč

Claudia Croos-Müller (body2brain) - kako se znebiti travme in bolečega spomina.

Predstavili smo izjemno preprosto in hkratiučinkovito metodo imenovano body2brain, ki jo je razvila ClaudiaCroos-Müller, dr. med., specialistka za nevrologijo, živčnebolezni in psihoterapijo. Dela na kliniki v Rosenheimu in v zasebniordinaciji in je certificirana terapevtka za zdravljenje travmatskihmotenj. Na podlagi več kot 30-letnih terapevtskih izkušenj jerazvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa vmožgane“, ki je vsakodneven in uporaben način, kako prek telesaskrbimo za dobro čustveno počutje. Tokrat smo predstavili njenoknjižico, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi in ima naslov„Vse v redu“ v katero je zapisala, da je to mali učbenikpreživetja.

VEČ ...|15. 12. 2020
Claudia Croos-Müller (body2brain) - kako se znebiti travme in bolečega spomina.

Predstavili smo izjemno preprosto in hkratiučinkovito metodo imenovano body2brain, ki jo je razvila ClaudiaCroos-Müller, dr. med., specialistka za nevrologijo, živčnebolezni in psihoterapijo. Dela na kliniki v Rosenheimu in v zasebniordinaciji in je certificirana terapevtka za zdravljenje travmatskihmotenj. Na podlagi več kot 30-letnih terapevtskih izkušenj jerazvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa vmožgane“, ki je vsakodneven in uporaben način, kako prek telesaskrbimo za dobro čustveno počutje. Tokrat smo predstavili njenoknjižico, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi in ima naslov„Vse v redu“ v katero je zapisala, da je to mali učbenikpreživetja.

Tadej Sadar

odnosizdravstvo

Pojdite in učite

VEČ ...|13. 12. 2020
S. Andreja Godnič

S. Andreja Godnič, ki že dve leti kot misijonarka živi v Venezueli, se te dni mudi v Sloveniji. Vprašali smo jo, kako doživlja svoje poslanstvo iti k ljudem na obrobja, pa tudi kako v Venezueli, kjer je že kar 80 odstotkov ljudi podhranjenih, pričakujejo božič.

S. Andreja Godnič

S. Andreja Godnič, ki že dve leti kot misijonarka živi v Venezueli, se te dni mudi v Sloveniji. Vprašali smo jo, kako doživlja svoje poslanstvo iti k ljudem na obrobja, pa tudi kako v Venezueli, kjer je že kar 80 odstotkov ljudi podhranjenih, pričakujejo božič.

odnosipogovorduhovnost

Pojdite in učite

S. Andreja Godnič

S. Andreja Godnič, ki že dve leti kot misijonarka živi v Venezueli, se te dni mudi v Sloveniji. Vprašali smo jo, kako doživlja svoje poslanstvo iti k ljudem na obrobja, pa tudi kako v Venezueli, kjer je že kar 80 odstotkov ljudi podhranjenih, pričakujejo božič.

VEČ ...|13. 12. 2020
S. Andreja Godnič

S. Andreja Godnič, ki že dve leti kot misijonarka živi v Venezueli, se te dni mudi v Sloveniji. Vprašali smo jo, kako doživlja svoje poslanstvo iti k ljudem na obrobja, pa tudi kako v Venezueli, kjer je že kar 80 odstotkov ljudi podhranjenih, pričakujejo božič.

Marjana Debevec

odnosipogovorduhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|19. 1. 2021
Laž ima kratke noge

Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o aktualnem političnem dogajanju.

Laž ima kratke noge

Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o aktualnem političnem dogajanju.

Alen Salihović

komentardružbapolitika

Naš gost

VEČ ...|16. 1. 2021
Milan Matos

Naš gost je bil sodelavec in dolgoletni direktor založbe Mladinska knjiga. Bil je avtoriteta slovenskega založništva; o svojem življenju je napisal tudi knjigo s pomenljivim naslovom Hiša velikih zgodb. Milan Matos je prejel številne nagrade in odlikovanja, med drugim Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo, častni znak svobode za zasluge pri razvoju slovenskega založništva in priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta. Milana Matosa smo v oddaji Naš gost gostili v letu 2015, bil pa je tudi gost v oddaji Via positiva v začetku leta 2020. V spomin nanj smo pripravili mozaično oddajo.

Milan Matos

Naš gost je bil sodelavec in dolgoletni direktor založbe Mladinska knjiga. Bil je avtoriteta slovenskega založništva; o svojem življenju je napisal tudi knjigo s pomenljivim naslovom Hiša velikih zgodb. Milan Matos je prejel številne nagrade in odlikovanja, med drugim Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo, častni znak svobode za zasluge pri razvoju slovenskega založništva in priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta. Milana Matosa smo v oddaji Naš gost gostili v letu 2015, bil pa je tudi gost v oddaji Via positiva v začetku leta 2020. V spomin nanj smo pripravili mozaično oddajo.

Damijana Medved

založništvoknjige

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 1. 2021
Andrej Jereb: Zanimivo bo videti, kateri lobijo stojijo v ozadju

Zeleni dogovor, oziroma prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu Evropske Unije, ki ga Evropska komisija označuje za temelj evropskega zelenega dogovora temelji na strategiji Od vil do vilic in z njo tesno povezani strategiji Biotske raznovrstnosti, a ob vsem tem se po Evropi dogajajo kmečki protesti.
Tem vprašanjem smo se posvetili tudi v današnji nedeljski kmetijski oddaji, v kateri smo gostili Andreja Jereba, strokovnjaka iz podjetja PetRa molzna tehnika. V pogovoru z njim smo analizirali dogajanje in kronologijo kmečkih protestov na Nizozemskem, pokukali v Nemčijo, kjer so kmetje na okopih z največjimi štirimi trgovci, zelo podobna zgodba pa se na področju pridelave mleka odvija tudi na Bavarskem in v Avstriji, kjer se spretno oblikuje javno mnenje, ki zahteva prepoved vezane reje krav. Kaj vse to pomeni za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo po letu 2023?

Andrej Jereb: Zanimivo bo videti, kateri lobijo stojijo v ozadju

Zeleni dogovor, oziroma prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu Evropske Unije, ki ga Evropska komisija označuje za temelj evropskega zelenega dogovora temelji na strategiji Od vil do vilic in z njo tesno povezani strategiji Biotske raznovrstnosti, a ob vsem tem se po Evropi dogajajo kmečki protesti.
Tem vprašanjem smo se posvetili tudi v današnji nedeljski kmetijski oddaji, v kateri smo gostili Andreja Jereba, strokovnjaka iz podjetja PetRa molzna tehnika. V pogovoru z njim smo analizirali dogajanje in kronologijo kmečkih protestov na Nizozemskem, pokukali v Nemčijo, kjer so kmetje na okopih z največjimi štirimi trgovci, zelo podobna zgodba pa se na področju pridelave mleka odvija tudi na Bavarskem in v Avstriji, kjer se spretno oblikuje javno mnenje, ki zahteva prepoved vezane reje krav. Kaj vse to pomeni za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo po letu 2023?

Robert Božič

kmetijstvopogovordružbapolitika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 1. 2021
Černetova nagrada 2020 in 25-letnica Novega glasa

Pogovarjali smo se z organistinjo in zborovodjo rojanskega zbora Zulejko Devetak, ki je prejela Černetovo nagrado 2020 in Jurijem Paljkom, odgovornim urednikom zamejskega tednika Novi glas, ki izhaja 25 let. 

Černetova nagrada 2020 in 25-letnica Novega glasa

Pogovarjali smo se z organistinjo in zborovodjo rojanskega zbora Zulejko Devetak, ki je prejela Černetovo nagrado 2020 in Jurijem Paljkom, odgovornim urednikom zamejskega tednika Novi glas, ki izhaja 25 let. 

Matjaž Merljak

rojaki

Moja zgodba

VEČ ...|17. 1. 2021
Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Vidovska planota

V oddaji Moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina. Ob njegovi knjigi Slovenski razkol smo tokrat predstavili začetke revolucije in upor proti njej na Vidovski planoti. Tam so se prebivalci najprej uprli revolucionarnemu nasilju. Žal pa njihov upor ni bil uspešen, bilo pa je precej nedolžnih žrtev, ki so jih povzročili tako partizani, kot v represalijah tudi italijanski okupartorji.

Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Vidovska planota

V oddaji Moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina. Ob njegovi knjigi Slovenski razkol smo tokrat predstavili začetke revolucije in upor proti njej na Vidovski planoti. Tam so se prebivalci najprej uprli revolucionarnemu nasilju. Žal pa njihov upor ni bil uspešen, bilo pa je precej nedolžnih žrtev, ki so jih povzročili tako partizani, kot v represalijah tudi italijanski okupartorji.

Jože Bartolj

Jože MožinaSlovenski razkolVidovska planota

Zgodbe za otroke

VEČ ...|21. 1. 2021
O treh grahih

O, ta pravljica pa ima vse, kar mora prava pravljica imeti: revnega mladeniča, zalo grofovo hčer, čarobnega možička in groznega zmaja. Pa konec. Tudi konec je tak, kot mora biti v pravljicah. A kakšen? Hm, o tem pa ne povemo nobene ... Prisluhnite.

O treh grahih

O, ta pravljica pa ima vse, kar mora prava pravljica imeti: revnega mladeniča, zalo grofovo hčer, čarobnega možička in groznega zmaja. Pa konec. Tudi konec je tak, kot mora biti v pravljicah. A kakšen? Hm, o tem pa ne povemo nobene ... Prisluhnite.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokeotrociotrokzgodbezgodbaslovenskoslovenskepravljicapravljice

Ritem srca

VEČ ...|22. 1. 2021
The Vigil Project

The Vigil Project je gibanje oz. umetniško ustvarjalni projekt, ki združuje katoliške glasbene in filmske ustvarjalce z namenom, da bi ustvarjali vsebino, ki katolikom pomaga moliti ter globlje doživljati svojo vero. Kot poudarjajo, je bistvena razlika z drugimi krščanskimi ustvarjalci prav v zakramentalni tradiciji in duhovnosti Katoliške cerkve. 

V oddaji smo slišali:

  • Steph Macleod - No Other God
  • The Vigil Project (feat. Veronica Sanfilipo) - Llena de Gracia
  • The Vigil Project (feat. Veronica Sanfilipo & Nico Cabrera) - Mi Casa es el Cielo
  • The Vigil Project (feat. Athenas) - Mas Cerca de Jesus
  • The Vigil Project (feat. Athenas & Nico Cabrera) - Pieta (Dulce madre)

The Vigil Project

The Vigil Project je gibanje oz. umetniško ustvarjalni projekt, ki združuje katoliške glasbene in filmske ustvarjalce z namenom, da bi ustvarjali vsebino, ki katolikom pomaga moliti ter globlje doživljati svojo vero. Kot poudarjajo, je bistvena razlika z drugimi krščanskimi ustvarjalci prav v zakramentalni tradiciji in duhovnosti Katoliške cerkve. 

V oddaji smo slišali:

  • Steph Macleod - No Other God
  • The Vigil Project (feat. Veronica Sanfilipo) - Llena de Gracia
  • The Vigil Project (feat. Veronica Sanfilipo & Nico Cabrera) - Mi Casa es el Cielo
  • The Vigil Project (feat. Athenas) - Mas Cerca de Jesus
  • The Vigil Project (feat. Athenas & Nico Cabrera) - Pieta (Dulce madre)

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovosti

Petkov večer

VEČ ...|22. 1. 2021
Ne sveti zvezda v noč svetleje 1.del

Petkovega večera so tokrat znova veseli ljubitelji domače glasbe. Predstavili smo namreč del skladb, ki domujejo na novi dvojni plošči Ansambla Saša Avsenika. Gre za posnetek v živo, ki je nastal na koncertu v Cankarjevem domu novembra 2018, ko so se ansamblu na odru pridružila številna znana imena iz sveta slovenske popularne glasbe. Ura veselja ob Avsenikovih zimzelenih vižah…

Ne sveti zvezda v noč svetleje 1.del

Petkovega večera so tokrat znova veseli ljubitelji domače glasbe. Predstavili smo namreč del skladb, ki domujejo na novi dvojni plošči Ansambla Saša Avsenika. Gre za posnetek v živo, ki je nastal na koncertu v Cankarjevem domu novembra 2018, ko so se ansamblu na odru pridružila številna znana imena iz sveta slovenske popularne glasbe. Ura veselja ob Avsenikovih zimzelenih vižah…

Jure Sešek

glasbakultura

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|22. 1. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|22. 1. 2021
Skala v jubilejnem letu, Everest brez smeti in kviz

S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.

Skala v jubilejnem letu, Everest brez smeti in kviz

S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.

Blaž Lesnik

naravaplaninstvozgodovinaSkala100 let