Iz Betanije

VEČ ...|20. 9. 2021
Izziv učiteljskega poklica v novem šolskem letu

O izzivu pedagoškega dela in o tem, kaj zanjo pomeni imeti rad nekega učenca, je spregovorila osnovnošolska učiteljica slovenščine Alenka Brovč.

Izziv učiteljskega poklica v novem šolskem letu

O izzivu pedagoškega dela in o tem, kaj zanjo pomeni imeti rad nekega učenca, je spregovorila osnovnošolska učiteljica slovenščine Alenka Brovč.

vzgojaodnosiotrocišolapedagoški poklicdruštvo katoliških pedagogovdkps

Iz Betanije

Izziv učiteljskega poklica v novem šolskem letu

O izzivu pedagoškega dela in o tem, kaj zanjo pomeni imeti rad nekega učenca, je spregovorila osnovnošolska učiteljica slovenščine Alenka Brovč.

VEČ ...|20. 9. 2021
Izziv učiteljskega poklica v novem šolskem letu

O izzivu pedagoškega dela in o tem, kaj zanjo pomeni imeti rad nekega učenca, je spregovorila osnovnošolska učiteljica slovenščine Alenka Brovč.

Blaž Lesnik

vzgojaodnosiotrocišolapedagoški poklicdruštvo katoliških pedagogovdkps

Mladoskop

VEČ ...|17. 9. 2021
Br. Luka Modic o geslu 40. Stične - Utrdi moje korake

Br. Luka Modic, kapucin, je razložil geslo jubilejne, 40. Stične mladih, Utrdi moje korake. Kako ga prenesti v sodobni čas? Kako Jezusa približati mladim, da se ne bi primerjali z drugimi, niti ne s popolno podobo sebe, ker te ni, vsi delamo napake in se iščemo. “Izberimo Jezusa, On je edini influencer, ki ga je vredno followat in lajkat in se subskrajbat nanj, ker samo On nalaga vsebine, ki smo jih res vredni. Vse drugo so ponaredki in šunder. Samo On utrjuje naše korake,” pravi br. Luka. 

Br. Luka Modic o geslu 40. Stične - Utrdi moje korake

Br. Luka Modic, kapucin, je razložil geslo jubilejne, 40. Stične mladih, Utrdi moje korake. Kako ga prenesti v sodobni čas? Kako Jezusa približati mladim, da se ne bi primerjali z drugimi, niti ne s popolno podobo sebe, ker te ni, vsi delamo napake in se iščemo. “Izberimo Jezusa, On je edini influencer, ki ga je vredno followat in lajkat in se subskrajbat nanj, ker samo On nalaga vsebine, ki smo jih res vredni. Vse drugo so ponaredki in šunder. Samo On utrjuje naše korake,” pravi br. Luka. 

mladiduhovnostsvetovanjepogovorodnosidružba

Mladoskop

Br. Luka Modic o geslu 40. Stične - Utrdi moje korake

Br. Luka Modic, kapucin, je razložil geslo jubilejne, 40. Stične mladih, Utrdi moje korake. Kako ga prenesti v sodobni čas? Kako Jezusa približati mladim, da se ne bi primerjali z drugimi, niti ne s popolno podobo sebe, ker te ni, vsi delamo napake in se iščemo. “Izberimo Jezusa, On je edini influencer, ki ga je vredno followat in lajkat in se subskrajbat nanj, ker samo On nalaga vsebine, ki smo jih res vredni. Vse drugo so ponaredki in šunder. Samo On utrjuje naše korake,” pravi br. Luka. 

VEČ ...|17. 9. 2021
Br. Luka Modic o geslu 40. Stične - Utrdi moje korake

Br. Luka Modic, kapucin, je razložil geslo jubilejne, 40. Stične mladih, Utrdi moje korake. Kako ga prenesti v sodobni čas? Kako Jezusa približati mladim, da se ne bi primerjali z drugimi, niti ne s popolno podobo sebe, ker te ni, vsi delamo napake in se iščemo. “Izberimo Jezusa, On je edini influencer, ki ga je vredno followat in lajkat in se subskrajbat nanj, ker samo On nalaga vsebine, ki smo jih res vredni. Vse drugo so ponaredki in šunder. Samo On utrjuje naše korake,” pravi br. Luka. 

Nataša Ličen

mladiduhovnostsvetovanjepogovorodnosidružba

Sol in luč

VEČ ...|14. 9. 2021
Alenka Rebula: Ko se otrok boji, se spominjamo, kako smo se kot otrok bali tudi mi, zato ne vidimo njega, ampak sebe.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz ene preteklih oddaj Za življenje v kateri je bila naša gostja Alenka Rebula. Ob novem šolskem letu o tem, da nikoli ne začenjamo iz nič, ampak, kot je dejal Stephen Hawphing, gradimo “na ramenih velikanov”.

Alenka Rebula: Ko se otrok boji, se spominjamo, kako smo se kot otrok bali tudi mi, zato ne vidimo njega, ampak sebe.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz ene preteklih oddaj Za življenje v kateri je bila naša gostja Alenka Rebula. Ob novem šolskem letu o tem, da nikoli ne začenjamo iz nič, ampak, kot je dejal Stephen Hawphing, gradimo “na ramenih velikanov”.

družbaodnosiotrocimladi

Sol in luč

Alenka Rebula: Ko se otrok boji, se spominjamo, kako smo se kot otrok bali tudi mi, zato ne vidimo njega, ampak sebe.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz ene preteklih oddaj Za življenje v kateri je bila naša gostja Alenka Rebula. Ob novem šolskem letu o tem, da nikoli ne začenjamo iz nič, ampak, kot je dejal Stephen Hawphing, gradimo “na ramenih velikanov”.

VEČ ...|14. 9. 2021
Alenka Rebula: Ko se otrok boji, se spominjamo, kako smo se kot otrok bali tudi mi, zato ne vidimo njega, ampak sebe.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz ene preteklih oddaj Za življenje v kateri je bila naša gostja Alenka Rebula. Ob novem šolskem letu o tem, da nikoli ne začenjamo iz nič, ampak, kot je dejal Stephen Hawphing, gradimo “na ramenih velikanov”.

Tadej Sadar

družbaodnosiotrocimladi

Za življenje

VEČ ...|11. 9. 2021
Dovolimo si več nedolžne nagajivosti

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Kako ohranjati odnos s starši kljub njihovim psihičnim pritiskom, kako motivirati za učenje, za življenje, kako živeti sedanjost in preprečiti prepogosto zazrtost v preteklost, ki vodi le v depresivna stanja in kako začnemo uvajati zdrave meje in določena pravila pri devetmesečnem dečku, je le nekaj izhodišč iz pogovora.  

Dovolimo si več nedolžne nagajivosti

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Kako ohranjati odnos s starši kljub njihovim psihičnim pritiskom, kako motivirati za učenje, za življenje, kako živeti sedanjost in preprečiti prepogosto zazrtost v preteklost, ki vodi le v depresivna stanja in kako začnemo uvajati zdrave meje in določena pravila pri devetmesečnem dečku, je le nekaj izhodišč iz pogovora.  

vzgojadružbapogovorodnosisvetovanje

Za življenje

Dovolimo si več nedolžne nagajivosti

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Kako ohranjati odnos s starši kljub njihovim psihičnim pritiskom, kako motivirati za učenje, za življenje, kako živeti sedanjost in preprečiti prepogosto zazrtost v preteklost, ki vodi le v depresivna stanja in kako začnemo uvajati zdrave meje in določena pravila pri devetmesečnem dečku, je le nekaj izhodišč iz pogovora.  

VEČ ...|11. 9. 2021
Dovolimo si več nedolžne nagajivosti

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Kako ohranjati odnos s starši kljub njihovim psihičnim pritiskom, kako motivirati za učenje, za življenje, kako živeti sedanjost in preprečiti prepogosto zazrtost v preteklost, ki vodi le v depresivna stanja in kako začnemo uvajati zdrave meje in določena pravila pri devetmesečnem dečku, je le nekaj izhodišč iz pogovora.  

Nataša Ličen

vzgojadružbapogovorodnosisvetovanje

Via positiva

VEČ ...|9. 9. 2021
Teden vzgoje

Ob Tednu vzgoje smo v letu 2021 govorili o svetovnem vzgojnem zavezništvu, kako je poleg izobraževanja in vzgoje za humanizem ter obče človeške vrednote, pomemben tudi duhovni vidik. Spregovorili so p. dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov, Marko Wailguny iz Zavoda sv. Stanislava, tajnik Komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci in koordinator Tedna vzgoje, Matevž Vidmar, podpredsednik Društva katoliških pedagogov Slovenije, direktor Rahelinega vrtca – hiše otrok Montessori ter koordinator Tedna vzgoje in Nuša Pohlin Schwarzbartl, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja. 

Teden vzgoje

Ob Tednu vzgoje smo v letu 2021 govorili o svetovnem vzgojnem zavezništvu, kako je poleg izobraževanja in vzgoje za humanizem ter obče človeške vrednote, pomemben tudi duhovni vidik. Spregovorili so p. dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov, Marko Wailguny iz Zavoda sv. Stanislava, tajnik Komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci in koordinator Tedna vzgoje, Matevž Vidmar, podpredsednik Društva katoliških pedagogov Slovenije, direktor Rahelinega vrtca – hiše otrok Montessori ter koordinator Tedna vzgoje in Nuša Pohlin Schwarzbartl, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja. 

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Via positiva

Teden vzgoje

Ob Tednu vzgoje smo v letu 2021 govorili o svetovnem vzgojnem zavezništvu, kako je poleg izobraževanja in vzgoje za humanizem ter obče človeške vrednote, pomemben tudi duhovni vidik. Spregovorili so p. dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov, Marko Wailguny iz Zavoda sv. Stanislava, tajnik Komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci in koordinator Tedna vzgoje, Matevž Vidmar, podpredsednik Društva katoliških pedagogov Slovenije, direktor Rahelinega vrtca – hiše otrok Montessori ter koordinator Tedna vzgoje in Nuša Pohlin Schwarzbartl, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja. 

VEČ ...|9. 9. 2021
Teden vzgoje

Ob Tednu vzgoje smo v letu 2021 govorili o svetovnem vzgojnem zavezništvu, kako je poleg izobraževanja in vzgoje za humanizem ter obče človeške vrednote, pomemben tudi duhovni vidik. Spregovorili so p. dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov, Marko Wailguny iz Zavoda sv. Stanislava, tajnik Komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci in koordinator Tedna vzgoje, Matevž Vidmar, podpredsednik Društva katoliških pedagogov Slovenije, direktor Rahelinega vrtca – hiše otrok Montessori ter koordinator Tedna vzgoje in Nuša Pohlin Schwarzbartl, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja. 

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Sol in luč

VEČ ...|7. 9. 2021
Božo Rustja: Zgodbe kažejo novo pot.

Božo Rustja je v intervjuju, ki je tudi objavljen v knjigi, povedal pomenljiv stavek: »Pripovedujem zgodbe, da bi pomagal ljudem živeti.« Knjiga “Zgodbe kažejo novo pot”, Boža Rustje, je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov je prebral Marjan Bunič.

Božo Rustja: Zgodbe kažejo novo pot.

Božo Rustja je v intervjuju, ki je tudi objavljen v knjigi, povedal pomenljiv stavek: »Pripovedujem zgodbe, da bi pomagal ljudem živeti.« Knjiga “Zgodbe kažejo novo pot”, Boža Rustje, je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov je prebral Marjan Bunič.

odnosivzgoja

Sol in luč

Božo Rustja: Zgodbe kažejo novo pot.

Božo Rustja je v intervjuju, ki je tudi objavljen v knjigi, povedal pomenljiv stavek: »Pripovedujem zgodbe, da bi pomagal ljudem živeti.« Knjiga “Zgodbe kažejo novo pot”, Boža Rustje, je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov je prebral Marjan Bunič.

VEČ ...|7. 9. 2021
Božo Rustja: Zgodbe kažejo novo pot.

Božo Rustja je v intervjuju, ki je tudi objavljen v knjigi, povedal pomenljiv stavek: »Pripovedujem zgodbe, da bi pomagal ljudem živeti.« Knjiga “Zgodbe kažejo novo pot”, Boža Rustje, je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov je prebral Marjan Bunič.

Tadej Sadar

odnosivzgoja

Via positiva

VEČ ...|2. 9. 2021
Odkrito o karitativnosti in humanitarnosti

Karitativno in humanitarno delo je strokovni študijski program na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, izpopolnjevanje, ki dopolnjuje in nadgrajuje univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, hkrati usmerja v specifično področje delovanja in razmišljanja. Karitativno delo predstavlja smer, ki s svojim teološkim in psihološko antropološkim pogledom omogoča specifično socialno, karitativno dejavnost. Na ravni izpopolnjevanja študenti pridobijo specializirana vedenja in veščine, ki dopolnjujejo njihovo osnovno znanje. Karitativnost ni samo razdeljevanje dobrin, je poznavanje človeka v vsej njegovi polnosti in dostojanstvu. V studiu smo gostili izr. prof. dr. Katarino Lio Kompan Erzar, prof. dr. Tomaža Erzarja in prodekana, doc. dr. Tadeja Steguja. 

Odkrito o karitativnosti in humanitarnosti

Karitativno in humanitarno delo je strokovni študijski program na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, izpopolnjevanje, ki dopolnjuje in nadgrajuje univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, hkrati usmerja v specifično področje delovanja in razmišljanja. Karitativno delo predstavlja smer, ki s svojim teološkim in psihološko antropološkim pogledom omogoča specifično socialno, karitativno dejavnost. Na ravni izpopolnjevanja študenti pridobijo specializirana vedenja in veščine, ki dopolnjujejo njihovo osnovno znanje. Karitativnost ni samo razdeljevanje dobrin, je poznavanje človeka v vsej njegovi polnosti in dostojanstvu. V studiu smo gostili izr. prof. dr. Katarino Lio Kompan Erzar, prof. dr. Tomaža Erzarja in prodekana, doc. dr. Tadeja Steguja. 

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipogovorsvetovanje

Via positiva

Odkrito o karitativnosti in humanitarnosti

Karitativno in humanitarno delo je strokovni študijski program na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, izpopolnjevanje, ki dopolnjuje in nadgrajuje univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, hkrati usmerja v specifično področje delovanja in razmišljanja. Karitativno delo predstavlja smer, ki s svojim teološkim in psihološko antropološkim pogledom omogoča specifično socialno, karitativno dejavnost. Na ravni izpopolnjevanja študenti pridobijo specializirana vedenja in veščine, ki dopolnjujejo njihovo osnovno znanje. Karitativnost ni samo razdeljevanje dobrin, je poznavanje človeka v vsej njegovi polnosti in dostojanstvu. V studiu smo gostili izr. prof. dr. Katarino Lio Kompan Erzar, prof. dr. Tomaža Erzarja in prodekana, doc. dr. Tadeja Steguja. 

VEČ ...|2. 9. 2021
Odkrito o karitativnosti in humanitarnosti

Karitativno in humanitarno delo je strokovni študijski program na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, izpopolnjevanje, ki dopolnjuje in nadgrajuje univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, hkrati usmerja v specifično področje delovanja in razmišljanja. Karitativno delo predstavlja smer, ki s svojim teološkim in psihološko antropološkim pogledom omogoča specifično socialno, karitativno dejavnost. Na ravni izpopolnjevanja študenti pridobijo specializirana vedenja in veščine, ki dopolnjujejo njihovo osnovno znanje. Karitativnost ni samo razdeljevanje dobrin, je poznavanje človeka v vsej njegovi polnosti in dostojanstvu. V studiu smo gostili izr. prof. dr. Katarino Lio Kompan Erzar, prof. dr. Tomaža Erzarja in prodekana, doc. dr. Tadeja Steguja. 

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipogovorsvetovanje

Informativne oddaje

VEČ ...|2. 9. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 2. 9.

  • Bo papež obiskal še Ciper, Grčijo in Malto?
  • Sveti oče odobril dekret o junaških krepostih p. Placida Corteseja.
  • Kardinal Parolin: odnosi med Slovenijo in Svetim sedežem so dobri.

Novice iz življenja Cerkve dne 2. 9.

  • Bo papež obiskal še Ciper, Grčijo in Malto?
  • Sveti oče odobril dekret o junaških krepostih p. Placida Corteseja.
  • Kardinal Parolin: odnosi med Slovenijo in Svetim sedežem so dobri.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 2. 9.
  • Bo papež obiskal še Ciper, Grčijo in Malto?
  • Sveti oče odobril dekret o junaških krepostih p. Placida Corteseja.
  • Kardinal Parolin: odnosi med Slovenijo in Svetim sedežem so dobri.
VEČ ...|2. 9. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 2. 9.
  • Bo papež obiskal še Ciper, Grčijo in Malto?
  • Sveti oče odobril dekret o junaških krepostih p. Placida Corteseja.
  • Kardinal Parolin: odnosi med Slovenijo in Svetim sedežem so dobri.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Sol in luč

VEČ ...|31. 8. 2021
Mali učbenik preživetja ...

… ki je takojšnja pomoč pri obremenitvah, travmah in podobnih težavah« smo predstavili v oddaji Sol in luč. Terapevtka, dr. Claudia Croos Müller je razvila posebno metodo, ki je preprosta, pa vendar učinkovita. 

Mali učbenik preživetja ...

… ki je takojšnja pomoč pri obremenitvah, travmah in podobnih težavah« smo predstavili v oddaji Sol in luč. Terapevtka, dr. Claudia Croos Müller je razvila posebno metodo, ki je preprosta, pa vendar učinkovita. 

družbaodnosivzgojazdravstvo

Sol in luč

Mali učbenik preživetja ...

… ki je takojšnja pomoč pri obremenitvah, travmah in podobnih težavah« smo predstavili v oddaji Sol in luč. Terapevtka, dr. Claudia Croos Müller je razvila posebno metodo, ki je preprosta, pa vendar učinkovita. 

VEČ ...|31. 8. 2021
Mali učbenik preživetja ...

… ki je takojšnja pomoč pri obremenitvah, travmah in podobnih težavah« smo predstavili v oddaji Sol in luč. Terapevtka, dr. Claudia Croos Müller je razvila posebno metodo, ki je preprosta, pa vendar učinkovita. 

Tadej Sadar

družbaodnosivzgojazdravstvo

Kultura odnosov

VEČ ...|31. 8. 2021
Silva Matos - stres ob spremembah

Peti torek v mesecu je prinesel oddajo Kultura odnosov ter z njo psihologinjo in psihoterapevtko Silvo Matos. Tokrat o stresih ob spremembah v našem življenju, o raznoraznih odhajanjih pa tudi o tem, kako postavljati mejo ljudem, ki se prilepijo na nas.

Silva Matos - stres ob spremembah

Peti torek v mesecu je prinesel oddajo Kultura odnosov ter z njo psihologinjo in psihoterapevtko Silvo Matos. Tokrat o stresih ob spremembah v našem življenju, o raznoraznih odhajanjih pa tudi o tem, kako postavljati mejo ljudem, ki se prilepijo na nas.

odnosidružba

Kultura odnosov

Silva Matos - stres ob spremembah

Peti torek v mesecu je prinesel oddajo Kultura odnosov ter z njo psihologinjo in psihoterapevtko Silvo Matos. Tokrat o stresih ob spremembah v našem življenju, o raznoraznih odhajanjih pa tudi o tem, kako postavljati mejo ljudem, ki se prilepijo na nas.

VEČ ...|31. 8. 2021
Silva Matos - stres ob spremembah

Peti torek v mesecu je prinesel oddajo Kultura odnosov ter z njo psihologinjo in psihoterapevtko Silvo Matos. Tokrat o stresih ob spremembah v našem življenju, o raznoraznih odhajanjih pa tudi o tem, kako postavljati mejo ljudem, ki se prilepijo na nas.

Radio Ognjišče

odnosidružba

Radijska kateheza

VEČ ...|28. 8. 2021
Oddih ali hlastanje za doživetji?

Ob koncu tako imenovanih počitniških mesecev smo se v radijski katehezi s Slavkom Rebcem pogovarjali o človekovem oddihu. Sveti Avguštin nakaže skoraj idealen počitek za človeka. Bog ga zapoveduje na sedmi dan. Ljudje včasih oddih spremenimo v hlastanje za novimi doživetji. Koliko in kako se v času oddiha posvetiti odnosu z Bogom? Odgovore je poiskal med drugim tudi v Katekizmu katoliške Cerkve.

Oddih ali hlastanje za doživetji?

Ob koncu tako imenovanih počitniških mesecev smo se v radijski katehezi s Slavkom Rebcem pogovarjali o človekovem oddihu. Sveti Avguštin nakaže skoraj idealen počitek za človeka. Bog ga zapoveduje na sedmi dan. Ljudje včasih oddih spremenimo v hlastanje za novimi doživetji. Koliko in kako se v času oddiha posvetiti odnosu z Bogom? Odgovore je poiskal med drugim tudi v Katekizmu katoliške Cerkve.

duhovnostodnosi

Radijska kateheza

Oddih ali hlastanje za doživetji?

Ob koncu tako imenovanih počitniških mesecev smo se v radijski katehezi s Slavkom Rebcem pogovarjali o človekovem oddihu. Sveti Avguštin nakaže skoraj idealen počitek za človeka. Bog ga zapoveduje na sedmi dan. Ljudje včasih oddih spremenimo v hlastanje za novimi doživetji. Koliko in kako se v času oddiha posvetiti odnosu z Bogom? Odgovore je poiskal med drugim tudi v Katekizmu katoliške Cerkve.

VEČ ...|28. 8. 2021
Oddih ali hlastanje za doživetji?

Ob koncu tako imenovanih počitniških mesecev smo se v radijski katehezi s Slavkom Rebcem pogovarjali o človekovem oddihu. Sveti Avguštin nakaže skoraj idealen počitek za človeka. Bog ga zapoveduje na sedmi dan. Ljudje včasih oddih spremenimo v hlastanje za novimi doživetji. Koliko in kako se v času oddiha posvetiti odnosu z Bogom? Odgovore je poiskal med drugim tudi v Katekizmu katoliške Cerkve.

Silvestra SadarSlavko Rebec

duhovnostodnosi

Mladoskop

VEČ ...|27. 8. 2021
Kaja Bukovec in Marko Javeršek

Za grafično podobo pri Katoliški mladini že dlje časa skrbita in jo razvijata Kaja Bukovec in Marko Javeršek, ki sta po študiju dve leti svoje znanje izpopolnjevala na Portugalskem. Opisala sta idejno zasnovo zunanje vizualne podobe Stične mladih 2021.   

Kaja Bukovec in Marko Javeršek

Za grafično podobo pri Katoliški mladini že dlje časa skrbita in jo razvijata Kaja Bukovec in Marko Javeršek, ki sta po študiju dve leti svoje znanje izpopolnjevala na Portugalskem. Opisala sta idejno zasnovo zunanje vizualne podobe Stične mladih 2021.   

mladidružbaduhovnostodnosipogovor

Mladoskop

Kaja Bukovec in Marko Javeršek

Za grafično podobo pri Katoliški mladini že dlje časa skrbita in jo razvijata Kaja Bukovec in Marko Javeršek, ki sta po študiju dve leti svoje znanje izpopolnjevala na Portugalskem. Opisala sta idejno zasnovo zunanje vizualne podobe Stične mladih 2021.   

VEČ ...|27. 8. 2021
Kaja Bukovec in Marko Javeršek

Za grafično podobo pri Katoliški mladini že dlje časa skrbita in jo razvijata Kaja Bukovec in Marko Javeršek, ki sta po študiju dve leti svoje znanje izpopolnjevala na Portugalskem. Opisala sta idejno zasnovo zunanje vizualne podobe Stične mladih 2021.   

Nataša Ličen

mladidružbaduhovnostodnosipogovor

Svetovalnica

VEČ ...|26. 8. 2021
Bonton - kultura vedenja

V Svetovalnici je bila z nami strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

Bonton - kultura vedenja

V Svetovalnici je bila z nami strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

svetovanjekulturadružbaodnosi

Svetovalnica

Bonton - kultura vedenja

V Svetovalnici je bila z nami strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

VEČ ...|26. 8. 2021
Bonton - kultura vedenja

V Svetovalnici je bila z nami strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

Marjan Bunič

svetovanjekulturadružbaodnosi

Via positiva

VEČ ...|26. 8. 2021
Moč moškega žalovanja

V življenju se srečujemo s številnimi izgubami. Pogosto je še težje zaradi stereotipov. Mednje sodi nekakšna pregovorna trdnost in neomajnost moških, ki v preizkušnjah ne kažejo ranljivosti. Vendar je to zmotno in za moške škodljivo. O moškem žalovanju smo govorili s predstavnikoma Slovenskega društva Hospic, Edinom Durakovičem, vodjo programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov, Miralemom Zecem, zunanjim sodelavcem in vodjo prostovoljcev pri Ombočni enoti Ljubljana ter Matejem Delakordo, soustanoviteljem platforme oziroma projekta Moške skupine

Moč moškega žalovanja

V življenju se srečujemo s številnimi izgubami. Pogosto je še težje zaradi stereotipov. Mednje sodi nekakšna pregovorna trdnost in neomajnost moških, ki v preizkušnjah ne kažejo ranljivosti. Vendar je to zmotno in za moške škodljivo. O moškem žalovanju smo govorili s predstavnikoma Slovenskega društva Hospic, Edinom Durakovičem, vodjo programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov, Miralemom Zecem, zunanjim sodelavcem in vodjo prostovoljcev pri Ombočni enoti Ljubljana ter Matejem Delakordo, soustanoviteljem platforme oziroma projekta Moške skupine

družbapogovorodnosisvetovanjeizobraževanje

Via positiva

Moč moškega žalovanja

V življenju se srečujemo s številnimi izgubami. Pogosto je še težje zaradi stereotipov. Mednje sodi nekakšna pregovorna trdnost in neomajnost moških, ki v preizkušnjah ne kažejo ranljivosti. Vendar je to zmotno in za moške škodljivo. O moškem žalovanju smo govorili s predstavnikoma Slovenskega društva Hospic, Edinom Durakovičem, vodjo programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov, Miralemom Zecem, zunanjim sodelavcem in vodjo prostovoljcev pri Ombočni enoti Ljubljana ter Matejem Delakordo, soustanoviteljem platforme oziroma projekta Moške skupine

VEČ ...|26. 8. 2021
Moč moškega žalovanja

V življenju se srečujemo s številnimi izgubami. Pogosto je še težje zaradi stereotipov. Mednje sodi nekakšna pregovorna trdnost in neomajnost moških, ki v preizkušnjah ne kažejo ranljivosti. Vendar je to zmotno in za moške škodljivo. O moškem žalovanju smo govorili s predstavnikoma Slovenskega društva Hospic, Edinom Durakovičem, vodjo programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov, Miralemom Zecem, zunanjim sodelavcem in vodjo prostovoljcev pri Ombočni enoti Ljubljana ter Matejem Delakordo, soustanoviteljem platforme oziroma projekta Moške skupine

Nataša Ličen

družbapogovorodnosisvetovanjeizobraževanje

Sol in luč

VEČ ...|24. 8. 2021
Elizabeth Lukas: Pandemija in duševnost - Poti do krepitve duševne odpornosti.

“Skrajna stiska izkristalizira jedro človeškosti. Krize praviloma odkrijejo tisto, kar že dolgo ni bilo v redu.” Misli sta iz knjige z naslovom Pandemija in duševnost avtorjev Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki je izšla v sodelovanju Založbe Novi svet in Inštituta Antona Trstenjaka.

Elizabeth Lukas: Pandemija in duševnost - Poti do krepitve duševne odpornosti.

“Skrajna stiska izkristalizira jedro človeškosti. Krize praviloma odkrijejo tisto, kar že dolgo ni bilo v redu.” Misli sta iz knjige z naslovom Pandemija in duševnost avtorjev Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki je izšla v sodelovanju Založbe Novi svet in Inštituta Antona Trstenjaka.

družbakoronavirusodnosisvetovanje

Sol in luč

Elizabeth Lukas: Pandemija in duševnost - Poti do krepitve duševne odpornosti.

“Skrajna stiska izkristalizira jedro človeškosti. Krize praviloma odkrijejo tisto, kar že dolgo ni bilo v redu.” Misli sta iz knjige z naslovom Pandemija in duševnost avtorjev Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki je izšla v sodelovanju Založbe Novi svet in Inštituta Antona Trstenjaka.

VEČ ...|24. 8. 2021
Elizabeth Lukas: Pandemija in duševnost - Poti do krepitve duševne odpornosti.

“Skrajna stiska izkristalizira jedro človeškosti. Krize praviloma odkrijejo tisto, kar že dolgo ni bilo v redu.” Misli sta iz knjige z naslovom Pandemija in duševnost avtorjev Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki je izšla v sodelovanju Založbe Novi svet in Inštituta Antona Trstenjaka.

Tadej Sadar

družbakoronavirusodnosisvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 8. 2021
Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

infopolitikavladajanez janšakomentarboštjan marko turk

Informativni prispevki

Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

VEČ ...|19. 8. 2021
Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

Radio Ognjišče

infopolitikavladajanez janšakomentarboštjan marko turk

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|19. 8. 2021
Rokovnik, vsakodnevni spremljevalec na duhovni poti

Pri Katoliški mladini so v letu 2021 izdali že tretji Rokovnik po vrsti, ki lahko služi kot spremljevalec na duhovni poti in pri osebni rasti v življunju v veri in po veri. Magdalena Rode, ki je bila naša sogovornica, je ena od avtoric, ob njej še Monika Lah in Urša Šega. Rokovnik, ki letos nosi naslov Credo, pomaga, da ob njem skozi vse leto odkrivamo pomen besed, ki jih izrekamo v veroizpovedi, da bolje spoznamo, kaj verujemo in da tako lahko vedno bolj vero tudi živimo v svojem vsakdanu. Crede! Veruj! In dan ti bo predokus nebeškega kraljestva.

 

Rokovnik, vsakodnevni spremljevalec na duhovni poti

Pri Katoliški mladini so v letu 2021 izdali že tretji Rokovnik po vrsti, ki lahko služi kot spremljevalec na duhovni poti in pri osebni rasti v življunju v veri in po veri. Magdalena Rode, ki je bila naša sogovornica, je ena od avtoric, ob njej še Monika Lah in Urša Šega. Rokovnik, ki letos nosi naslov Credo, pomaga, da ob njem skozi vse leto odkrivamo pomen besed, ki jih izrekamo v veroizpovedi, da bolje spoznamo, kaj verujemo in da tako lahko vedno bolj vero tudi živimo v svojem vsakdanu. Crede! Veruj! In dan ti bo predokus nebeškega kraljestva.

 

mladiodnosipogovorduhovnost

Ni meje za dobre ideje

Rokovnik, vsakodnevni spremljevalec na duhovni poti

Pri Katoliški mladini so v letu 2021 izdali že tretji Rokovnik po vrsti, ki lahko služi kot spremljevalec na duhovni poti in pri osebni rasti v življunju v veri in po veri. Magdalena Rode, ki je bila naša sogovornica, je ena od avtoric, ob njej še Monika Lah in Urša Šega. Rokovnik, ki letos nosi naslov Credo, pomaga, da ob njem skozi vse leto odkrivamo pomen besed, ki jih izrekamo v veroizpovedi, da bolje spoznamo, kaj verujemo in da tako lahko vedno bolj vero tudi živimo v svojem vsakdanu. Crede! Veruj! In dan ti bo predokus nebeškega kraljestva.

 

VEČ ...|19. 8. 2021
Rokovnik, vsakodnevni spremljevalec na duhovni poti

Pri Katoliški mladini so v letu 2021 izdali že tretji Rokovnik po vrsti, ki lahko služi kot spremljevalec na duhovni poti in pri osebni rasti v življunju v veri in po veri. Magdalena Rode, ki je bila naša sogovornica, je ena od avtoric, ob njej še Monika Lah in Urša Šega. Rokovnik, ki letos nosi naslov Credo, pomaga, da ob njem skozi vse leto odkrivamo pomen besed, ki jih izrekamo v veroizpovedi, da bolje spoznamo, kaj verujemo in da tako lahko vedno bolj vero tudi živimo v svojem vsakdanu. Crede! Veruj! In dan ti bo predokus nebeškega kraljestva.

 

Nataša Ličen

mladiodnosipogovorduhovnost

Sol in luč

VEČ ...|17. 8. 2021
dr. Anton Trstenjak: Človek v ravnotežju.

“Upor proti lastnemu življenju je eden izmed temeljnih vzrokov zakaj mnogi ljudje niso srečni.”

Stavek je iz knjige dr. Antona Trstenjaka, ki je veljal za enega najpomembnejših soustvarjalcev evropske humanistične misli 20. stoletja, z naslovom Človek v ravnotežju.

dr. Anton Trstenjak: Človek v ravnotežju.

“Upor proti lastnemu življenju je eden izmed temeljnih vzrokov zakaj mnogi ljudje niso srečni.”

Stavek je iz knjige dr. Antona Trstenjaka, ki je veljal za enega najpomembnejših soustvarjalcev evropske humanistične misli 20. stoletja, z naslovom Človek v ravnotežju.

duhovnostodnosisvetovanje

Sol in luč

dr. Anton Trstenjak: Človek v ravnotežju.

“Upor proti lastnemu življenju je eden izmed temeljnih vzrokov zakaj mnogi ljudje niso srečni.”

Stavek je iz knjige dr. Antona Trstenjaka, ki je veljal za enega najpomembnejših soustvarjalcev evropske humanistične misli 20. stoletja, z naslovom Človek v ravnotežju.

VEČ ...|17. 8. 2021
dr. Anton Trstenjak: Človek v ravnotežju.

“Upor proti lastnemu življenju je eden izmed temeljnih vzrokov zakaj mnogi ljudje niso srečni.”

Stavek je iz knjige dr. Antona Trstenjaka, ki je veljal za enega najpomembnejših soustvarjalcev evropske humanistične misli 20. stoletja, z naslovom Človek v ravnotežju.

Tadej Sadar

duhovnostodnosisvetovanje

Za življenje

VEČ ...|14. 8. 2021
Počitek potrebujemo vsak dan, ne samo enkrat na leto

Sredi avgusta smo še vedno v počitniškem času, pa vendarle že lahko štejemo dneve do novega šolskega in katehetskega leta. Kako v dopustniškem času posejati kakovostna semena, da bomo v prihodnjih mesecih lahko želi dobre sadove in uživali darove? Alenka Rebula vliva vero vase in zaupanje v to, kar smo. V vsakem je velika moč in lahko črpamo iz nje tudi ob spremembah, da zmoremo biti v trenutku ter sprejeti tudi novo.   

Počitek potrebujemo vsak dan, ne samo enkrat na leto

Sredi avgusta smo še vedno v počitniškem času, pa vendarle že lahko štejemo dneve do novega šolskega in katehetskega leta. Kako v dopustniškem času posejati kakovostna semena, da bomo v prihodnjih mesecih lahko želi dobre sadove in uživali darove? Alenka Rebula vliva vero vase in zaupanje v to, kar smo. V vsakem je velika moč in lahko črpamo iz nje tudi ob spremembah, da zmoremo biti v trenutku ter sprejeti tudi novo.   

vzgojadružbapogovorodnosi

Za življenje

Počitek potrebujemo vsak dan, ne samo enkrat na leto

Sredi avgusta smo še vedno v počitniškem času, pa vendarle že lahko štejemo dneve do novega šolskega in katehetskega leta. Kako v dopustniškem času posejati kakovostna semena, da bomo v prihodnjih mesecih lahko želi dobre sadove in uživali darove? Alenka Rebula vliva vero vase in zaupanje v to, kar smo. V vsakem je velika moč in lahko črpamo iz nje tudi ob spremembah, da zmoremo biti v trenutku ter sprejeti tudi novo.   

VEČ ...|14. 8. 2021
Počitek potrebujemo vsak dan, ne samo enkrat na leto

Sredi avgusta smo še vedno v počitniškem času, pa vendarle že lahko štejemo dneve do novega šolskega in katehetskega leta. Kako v dopustniškem času posejati kakovostna semena, da bomo v prihodnjih mesecih lahko želi dobre sadove in uživali darove? Alenka Rebula vliva vero vase in zaupanje v to, kar smo. V vsakem je velika moč in lahko črpamo iz nje tudi ob spremembah, da zmoremo biti v trenutku ter sprejeti tudi novo.   

Nataša Ličen

vzgojadružbapogovorodnosi

Sol in luč

VEČ ...|10. 8. 2021
Gregor Čušin: Moj mali besednjak od Ž do A

»Skoraj ni poroke, da ne bi sveti Pavel zažgolel svojo hvalnico ljubezni. Apostolu delamo krivico, če iz nje naredimo romantično komedijo.« Stavek je le ena mnogih misli Gregorja Čušina iz njegove knjige »Moj mali besednjak od Ž do A«, iz katere smo slišali tri razmišljanja; O duhovnikih, o škofu in o Ljubezni.

Gregor Čušin: Moj mali besednjak od Ž do A

»Skoraj ni poroke, da ne bi sveti Pavel zažgolel svojo hvalnico ljubezni. Apostolu delamo krivico, če iz nje naredimo romantično komedijo.« Stavek je le ena mnogih misli Gregorja Čušina iz njegove knjige »Moj mali besednjak od Ž do A«, iz katere smo slišali tri razmišljanja; O duhovnikih, o škofu in o Ljubezni.

duhovnostodnosi

Sol in luč

Gregor Čušin: Moj mali besednjak od Ž do A

»Skoraj ni poroke, da ne bi sveti Pavel zažgolel svojo hvalnico ljubezni. Apostolu delamo krivico, če iz nje naredimo romantično komedijo.« Stavek je le ena mnogih misli Gregorja Čušina iz njegove knjige »Moj mali besednjak od Ž do A«, iz katere smo slišali tri razmišljanja; O duhovnikih, o škofu in o Ljubezni.

VEČ ...|10. 8. 2021
Gregor Čušin: Moj mali besednjak od Ž do A

»Skoraj ni poroke, da ne bi sveti Pavel zažgolel svojo hvalnico ljubezni. Apostolu delamo krivico, če iz nje naredimo romantično komedijo.« Stavek je le ena mnogih misli Gregorja Čušina iz njegove knjige »Moj mali besednjak od Ž do A«, iz katere smo slišali tri razmišljanja; O duhovnikih, o škofu in o Ljubezni.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Za življenje

VEČ ...|7. 8. 2021
Narcisoidnost drugič - kako v toksičnem odnosu spregovoriti o bolečini

V oddaji smo se posvetili bolečim odnosom, kjer toksičnost ustvarja vzdušje brez sočutja na eni strani. Nadaljevali smo pogovor o narcisiodnosti, saj je več pisem poslušalcev kazalo na zanimanje za to temo in predvsem je v njih čutiti iskanje pomoči, izhoda iz peklenskih razmer. Z nami je bil klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik.

Narcisoidnost drugič - kako v toksičnem odnosu spregovoriti o bolečini

V oddaji smo se posvetili bolečim odnosom, kjer toksičnost ustvarja vzdušje brez sočutja na eni strani. Nadaljevali smo pogovor o narcisiodnosti, saj je več pisem poslušalcev kazalo na zanimanje za to temo in predvsem je v njih čutiti iskanje pomoči, izhoda iz peklenskih razmer. Z nami je bil klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik.

odnosinarcisoidnostpsihologijavzgojaduhovnostempatija

Za življenje

Narcisoidnost drugič - kako v toksičnem odnosu spregovoriti o bolečini

V oddaji smo se posvetili bolečim odnosom, kjer toksičnost ustvarja vzdušje brez sočutja na eni strani. Nadaljevali smo pogovor o narcisiodnosti, saj je več pisem poslušalcev kazalo na zanimanje za to temo in predvsem je v njih čutiti iskanje pomoči, izhoda iz peklenskih razmer. Z nami je bil klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik.

VEČ ...|7. 8. 2021
Narcisoidnost drugič - kako v toksičnem odnosu spregovoriti o bolečini

V oddaji smo se posvetili bolečim odnosom, kjer toksičnost ustvarja vzdušje brez sočutja na eni strani. Nadaljevali smo pogovor o narcisiodnosti, saj je več pisem poslušalcev kazalo na zanimanje za to temo in predvsem je v njih čutiti iskanje pomoči, izhoda iz peklenskih razmer. Z nami je bil klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik.

Radio Ognjišče

odnosinarcisoidnostpsihologijavzgojaduhovnostempatija

Via positiva

VEČ ...|5. 8. 2021
Sredstvo proti demenci je lahko tudi učenje osnov programiranja

Prof. dr. Iztok Fajfar na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani poučuje programiranje. Zavzema se za uvedbo pouka osnov programiranja v osnovnih šolah. Deluje tudi pri Modri akademiji. Morda to zavede, da je nerazumno zazrt v digitalni svet, ravno nasprotno, dr. Fajfar bi rad, da računalnik razumemo kot orodje in se znebimo abstraktnega strahu. Programiranje je jezik, s katerim računalniku povemo, kaj želimo od njega. S programiranjem lahko učinkovito treniramo možgane. Najboljše učenje je skozi igro.  

Sredstvo proti demenci je lahko tudi učenje osnov programiranja

Prof. dr. Iztok Fajfar na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani poučuje programiranje. Zavzema se za uvedbo pouka osnov programiranja v osnovnih šolah. Deluje tudi pri Modri akademiji. Morda to zavede, da je nerazumno zazrt v digitalni svet, ravno nasprotno, dr. Fajfar bi rad, da računalnik razumemo kot orodje in se znebimo abstraktnega strahu. Programiranje je jezik, s katerim računalniku povemo, kaj želimo od njega. S programiranjem lahko učinkovito treniramo možgane. Najboljše učenje je skozi igro.  

družbasvetovanjepogovorodnosimladiizobraževanje

Via positiva

Sredstvo proti demenci je lahko tudi učenje osnov programiranja

Prof. dr. Iztok Fajfar na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani poučuje programiranje. Zavzema se za uvedbo pouka osnov programiranja v osnovnih šolah. Deluje tudi pri Modri akademiji. Morda to zavede, da je nerazumno zazrt v digitalni svet, ravno nasprotno, dr. Fajfar bi rad, da računalnik razumemo kot orodje in se znebimo abstraktnega strahu. Programiranje je jezik, s katerim računalniku povemo, kaj želimo od njega. S programiranjem lahko učinkovito treniramo možgane. Najboljše učenje je skozi igro.  

VEČ ...|5. 8. 2021
Sredstvo proti demenci je lahko tudi učenje osnov programiranja

Prof. dr. Iztok Fajfar na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani poučuje programiranje. Zavzema se za uvedbo pouka osnov programiranja v osnovnih šolah. Deluje tudi pri Modri akademiji. Morda to zavede, da je nerazumno zazrt v digitalni svet, ravno nasprotno, dr. Fajfar bi rad, da računalnik razumemo kot orodje in se znebimo abstraktnega strahu. Programiranje je jezik, s katerim računalniku povemo, kaj želimo od njega. S programiranjem lahko učinkovito treniramo možgane. Najboljše učenje je skozi igro.  

Nataša Ličen

družbasvetovanjepogovorodnosimladiizobraževanje

Sol in luč

VEČ ...|3. 8. 2021
P. Anselm Grün: Ne zamudi svojega življenja

V zadnjih desetletjih veliko govorimo o samouresničenju, o iskanju samih sebe in o smislu življenja. Pred nami je nekaj odlomkov iz knjižice p. Anselma Grüna, ki prinaša zgoščeno in temeljno spoznanje, da smo vsi do neke mere sebični in samovšečni in da s tem ni nič narobe, če vse te vzgibe pravilno usmerjamo. Kako prepoznati sodobne pasti in kakšna je pot do sebe, z odlomki iz knjige Anselma Grüna z naslovom »Ne zamudi svojega življenja.«

P. Anselm Grün: Ne zamudi svojega življenja

V zadnjih desetletjih veliko govorimo o samouresničenju, o iskanju samih sebe in o smislu življenja. Pred nami je nekaj odlomkov iz knjižice p. Anselma Grüna, ki prinaša zgoščeno in temeljno spoznanje, da smo vsi do neke mere sebični in samovšečni in da s tem ni nič narobe, če vse te vzgibe pravilno usmerjamo. Kako prepoznati sodobne pasti in kakšna je pot do sebe, z odlomki iz knjige Anselma Grüna z naslovom »Ne zamudi svojega življenja.«

družbaodnosisvetovanje

Sol in luč

P. Anselm Grün: Ne zamudi svojega življenja

V zadnjih desetletjih veliko govorimo o samouresničenju, o iskanju samih sebe in o smislu življenja. Pred nami je nekaj odlomkov iz knjižice p. Anselma Grüna, ki prinaša zgoščeno in temeljno spoznanje, da smo vsi do neke mere sebični in samovšečni in da s tem ni nič narobe, če vse te vzgibe pravilno usmerjamo. Kako prepoznati sodobne pasti in kakšna je pot do sebe, z odlomki iz knjige Anselma Grüna z naslovom »Ne zamudi svojega življenja.«

VEČ ...|3. 8. 2021
P. Anselm Grün: Ne zamudi svojega življenja

V zadnjih desetletjih veliko govorimo o samouresničenju, o iskanju samih sebe in o smislu življenja. Pred nami je nekaj odlomkov iz knjižice p. Anselma Grüna, ki prinaša zgoščeno in temeljno spoznanje, da smo vsi do neke mere sebični in samovšečni in da s tem ni nič narobe, če vse te vzgibe pravilno usmerjamo. Kako prepoznati sodobne pasti in kakšna je pot do sebe, z odlomki iz knjige Anselma Grüna z naslovom »Ne zamudi svojega življenja.«

Tadej Sadar

družbaodnosisvetovanje

Za življenje

VEČ ...|31. 7. 2021
Toni Mrvič: Pohvale so krepčilo odnosov.

Toni Mrvič je terapevt, širše pa v zadnjih letih poznan po knjižni uspešnici, ki jo je napisal v soavtorstvu z Markom Juhantom, Iskreno o moških. V oddaji Za življenje bomo z njim govorili, zakaj smo ženske in moški včasih kot dva oddaljena planeta, kako se približati drug drugemu, kako preprečiti prekinitev odnosa in kako ga lahko poglobimo ter ustvarimo dolgotrajno vezo, v zadovoljstvo in izpolnitev obeh? 

Toni Mrvič: Pohvale so krepčilo odnosov.

Toni Mrvič je terapevt, širše pa v zadnjih letih poznan po knjižni uspešnici, ki jo je napisal v soavtorstvu z Markom Juhantom, Iskreno o moških. V oddaji Za življenje bomo z njim govorili, zakaj smo ženske in moški včasih kot dva oddaljena planeta, kako se približati drug drugemu, kako preprečiti prekinitev odnosa in kako ga lahko poglobimo ter ustvarimo dolgotrajno vezo, v zadovoljstvo in izpolnitev obeh? 

vzgojaduhovnostdružbakulturapogovorodnosisvetovanje

Za življenje

Toni Mrvič: Pohvale so krepčilo odnosov.

Toni Mrvič je terapevt, širše pa v zadnjih letih poznan po knjižni uspešnici, ki jo je napisal v soavtorstvu z Markom Juhantom, Iskreno o moških. V oddaji Za življenje bomo z njim govorili, zakaj smo ženske in moški včasih kot dva oddaljena planeta, kako se približati drug drugemu, kako preprečiti prekinitev odnosa in kako ga lahko poglobimo ter ustvarimo dolgotrajno vezo, v zadovoljstvo in izpolnitev obeh? 

VEČ ...|31. 7. 2021
Toni Mrvič: Pohvale so krepčilo odnosov.

Toni Mrvič je terapevt, širše pa v zadnjih letih poznan po knjižni uspešnici, ki jo je napisal v soavtorstvu z Markom Juhantom, Iskreno o moških. V oddaji Za življenje bomo z njim govorili, zakaj smo ženske in moški včasih kot dva oddaljena planeta, kako se približati drug drugemu, kako preprečiti prekinitev odnosa in kako ga lahko poglobimo ter ustvarimo dolgotrajno vezo, v zadovoljstvo in izpolnitev obeh? 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbakulturapogovorodnosisvetovanje

Mladoskop

VEČ ...|30. 7. 2021
Poletni tabor v Čepovanu in na kratko o koritsih učenja programiranja

V Mladinskem centru Nova Gorica so, s pomočjo sredstev, ki jih sofinancira Evropska Unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v sklopu Programa razvoja podeželja 2014-2020, skupaj še s tremi partnerji in pod strokovnim mentorstvom Študijsko raziskovalnega centra za družino, pilotno izvedli poletni tabor namenjen mladim. Rdeča nit je bila povezovanje, medgeneracijsko sodelovanje in kakovostno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se z Majo Birsa, projektno vodjo pri Mladinskem centru Nova Gorica. V drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj uvodnih misli iz daljšega intervjuja s prof. dr. Iztokom Fajfarjem iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o prednostih zgodnejšega učenja programiranja skozi igro.  

Poletni tabor v Čepovanu in na kratko o koritsih učenja programiranja

V Mladinskem centru Nova Gorica so, s pomočjo sredstev, ki jih sofinancira Evropska Unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v sklopu Programa razvoja podeželja 2014-2020, skupaj še s tremi partnerji in pod strokovnim mentorstvom Študijsko raziskovalnega centra za družino, pilotno izvedli poletni tabor namenjen mladim. Rdeča nit je bila povezovanje, medgeneracijsko sodelovanje in kakovostno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se z Majo Birsa, projektno vodjo pri Mladinskem centru Nova Gorica. V drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj uvodnih misli iz daljšega intervjuja s prof. dr. Iztokom Fajfarjem iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o prednostih zgodnejšega učenja programiranja skozi igro.  

mladidružbaodnosinaravasvetovanjeizobraževanjeotrocivzgoja

Mladoskop

Poletni tabor v Čepovanu in na kratko o koritsih učenja programiranja

V Mladinskem centru Nova Gorica so, s pomočjo sredstev, ki jih sofinancira Evropska Unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v sklopu Programa razvoja podeželja 2014-2020, skupaj še s tremi partnerji in pod strokovnim mentorstvom Študijsko raziskovalnega centra za družino, pilotno izvedli poletni tabor namenjen mladim. Rdeča nit je bila povezovanje, medgeneracijsko sodelovanje in kakovostno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se z Majo Birsa, projektno vodjo pri Mladinskem centru Nova Gorica. V drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj uvodnih misli iz daljšega intervjuja s prof. dr. Iztokom Fajfarjem iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o prednostih zgodnejšega učenja programiranja skozi igro.  

VEČ ...|30. 7. 2021
Poletni tabor v Čepovanu in na kratko o koritsih učenja programiranja

V Mladinskem centru Nova Gorica so, s pomočjo sredstev, ki jih sofinancira Evropska Unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v sklopu Programa razvoja podeželja 2014-2020, skupaj še s tremi partnerji in pod strokovnim mentorstvom Študijsko raziskovalnega centra za družino, pilotno izvedli poletni tabor namenjen mladim. Rdeča nit je bila povezovanje, medgeneracijsko sodelovanje in kakovostno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se z Majo Birsa, projektno vodjo pri Mladinskem centru Nova Gorica. V drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj uvodnih misli iz daljšega intervjuja s prof. dr. Iztokom Fajfarjem iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o prednostih zgodnejšega učenja programiranja skozi igro.  

Nataša Ličen

mladidružbaodnosinaravasvetovanjeizobraževanjeotrocivzgoja

Via positiva

VEČ ...|29. 7. 2021
Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

družbapogovorkoronavirusodnosivzgojaizobraževanje

Via positiva

Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

VEČ ...|29. 7. 2021
Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

Nataša Ličen

družbapogovorkoronavirusodnosivzgojaizobraževanje

Za sožitje

VEČ ...|27. 7. 2021
Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeizobraževanjesvetovanjepogovorodnosivzgoja

Za sožitje

Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

VEČ ...|27. 7. 2021
Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeizobraževanjesvetovanjepogovorodnosivzgoja

Sol in luč

VEČ ...|27. 7. 2021
Matej in Maks Tušak in Maksimiljana Marinšek: Družina in športnik.

V oddaji Sol in luč smo se ob obilici športnih dogodkov odločili za predstavitev knjige z naslovom Družina in športnik, ki je sicer strokovno delo Mateja in Maksa Tušaka in Maksimiljane Marinšek, prinaša pa zelo zanimive misli, podkrepljene z raziskavami, o vplivu športa na naše celostno zdravje, še bolj pa o vplivu družine na vrhunske športnike. Moderni šport je bojno polje polno stresa, pa tudi vzvod za razvoj samozavesti in samopodobe, sredstvo za vadbo odpornosti na stres, za zmanjšanje anksioznosti in depresivnosti, za razvoj delovnih navad in samodiscipline ter vztrajnosti in pripadnosti skupini.«

Matej in Maks Tušak in Maksimiljana Marinšek: Družina in športnik.

V oddaji Sol in luč smo se ob obilici športnih dogodkov odločili za predstavitev knjige z naslovom Družina in športnik, ki je sicer strokovno delo Mateja in Maksa Tušaka in Maksimiljane Marinšek, prinaša pa zelo zanimive misli, podkrepljene z raziskavami, o vplivu športa na naše celostno zdravje, še bolj pa o vplivu družine na vrhunske športnike. Moderni šport je bojno polje polno stresa, pa tudi vzvod za razvoj samozavesti in samopodobe, sredstvo za vadbo odpornosti na stres, za zmanjšanje anksioznosti in depresivnosti, za razvoj delovnih navad in samodiscipline ter vztrajnosti in pripadnosti skupini.«

mladinaravaodnosivzgojašport

Sol in luč

Matej in Maks Tušak in Maksimiljana Marinšek: Družina in športnik.

V oddaji Sol in luč smo se ob obilici športnih dogodkov odločili za predstavitev knjige z naslovom Družina in športnik, ki je sicer strokovno delo Mateja in Maksa Tušaka in Maksimiljane Marinšek, prinaša pa zelo zanimive misli, podkrepljene z raziskavami, o vplivu športa na naše celostno zdravje, še bolj pa o vplivu družine na vrhunske športnike. Moderni šport je bojno polje polno stresa, pa tudi vzvod za razvoj samozavesti in samopodobe, sredstvo za vadbo odpornosti na stres, za zmanjšanje anksioznosti in depresivnosti, za razvoj delovnih navad in samodiscipline ter vztrajnosti in pripadnosti skupini.«

VEČ ...|27. 7. 2021
Matej in Maks Tušak in Maksimiljana Marinšek: Družina in športnik.

V oddaji Sol in luč smo se ob obilici športnih dogodkov odločili za predstavitev knjige z naslovom Družina in športnik, ki je sicer strokovno delo Mateja in Maksa Tušaka in Maksimiljane Marinšek, prinaša pa zelo zanimive misli, podkrepljene z raziskavami, o vplivu športa na naše celostno zdravje, še bolj pa o vplivu družine na vrhunske športnike. Moderni šport je bojno polje polno stresa, pa tudi vzvod za razvoj samozavesti in samopodobe, sredstvo za vadbo odpornosti na stres, za zmanjšanje anksioznosti in depresivnosti, za razvoj delovnih navad in samodiscipline ter vztrajnosti in pripadnosti skupini.«

Tadej Sadar

mladinaravaodnosivzgojašport

Iz Betanije

VEČ ...|23. 7. 2021
Spolne zlorabe

Iz Betanije

Spolne zlorabe
VEČ ...|23. 7. 2021

Via positiva

VEČ ...|22. 7. 2021
Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

družbapogovorizobraževanjesvetovanjeodnosi

Via positiva

Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

VEČ ...|22. 7. 2021
Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

Nataša Ličen

družbapogovorizobraževanjesvetovanjeodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|21. 7. 2021
Ko otroci nočejo na duhovne vaje

Ko otroci nočejo na duhovne vaje

odnosi

Iz Betanije

Ko otroci nočejo na duhovne vaje
VEČ ...|21. 7. 2021
Ko otroci nočejo na duhovne vaje

Mateja Subotičanec

odnosi

Srečanja

VEČ ...|20. 7. 2021
Kakšna bo Evropa v prihodnosti?

V mesecu, ko je Slovenija prevzela predsedovanje svetu EU, smo se v oddaji Srečanja vprašali, kakšno Evropo si želimo, kako lahko vzhodni in zahodni del stare celine bolj sodelujeta in kaj lahko drug drugemu ponudita. Z nami je bil profesor komunikologijo dr. Pal Toth. Govorili smo tudi o vrednotah, ki se v Evropi izgubljajo in o tem, kako najti pravo pot naprej. Objavili pa smo tudi nekaj pričevanj ljudi iz naših sosednjih držav, ki si v luči pobude Skupaj za Evropo prizadevajo za ohranitev oz. vrnitev duše Evropi. 

Kakšna bo Evropa v prihodnosti?

V mesecu, ko je Slovenija prevzela predsedovanje svetu EU, smo se v oddaji Srečanja vprašali, kakšno Evropo si želimo, kako lahko vzhodni in zahodni del stare celine bolj sodelujeta in kaj lahko drug drugemu ponudita. Z nami je bil profesor komunikologijo dr. Pal Toth. Govorili smo tudi o vrednotah, ki se v Evropi izgubljajo in o tem, kako najti pravo pot naprej. Objavili pa smo tudi nekaj pričevanj ljudi iz naših sosednjih držav, ki si v luči pobude Skupaj za Evropo prizadevajo za ohranitev oz. vrnitev duše Evropi. 

družbaodnosipogovor

Srečanja

Kakšna bo Evropa v prihodnosti?

V mesecu, ko je Slovenija prevzela predsedovanje svetu EU, smo se v oddaji Srečanja vprašali, kakšno Evropo si želimo, kako lahko vzhodni in zahodni del stare celine bolj sodelujeta in kaj lahko drug drugemu ponudita. Z nami je bil profesor komunikologijo dr. Pal Toth. Govorili smo tudi o vrednotah, ki se v Evropi izgubljajo in o tem, kako najti pravo pot naprej. Objavili pa smo tudi nekaj pričevanj ljudi iz naših sosednjih držav, ki si v luči pobude Skupaj za Evropo prizadevajo za ohranitev oz. vrnitev duše Evropi. 

VEČ ...|20. 7. 2021
Kakšna bo Evropa v prihodnosti?

V mesecu, ko je Slovenija prevzela predsedovanje svetu EU, smo se v oddaji Srečanja vprašali, kakšno Evropo si želimo, kako lahko vzhodni in zahodni del stare celine bolj sodelujeta in kaj lahko drug drugemu ponudita. Z nami je bil profesor komunikologijo dr. Pal Toth. Govorili smo tudi o vrednotah, ki se v Evropi izgubljajo in o tem, kako najti pravo pot naprej. Objavili pa smo tudi nekaj pričevanj ljudi iz naših sosednjih držav, ki si v luči pobude Skupaj za Evropo prizadevajo za ohranitev oz. vrnitev duše Evropi. 

Marjana Debevec

družbaodnosipogovor

Iz Betanije

VEČ ...|19. 7. 2021
Miha Ruparčič, vzgoja

Miha Ruparčič, vzgoja

odnosi

Iz Betanije

Miha Ruparčič, vzgoja
VEČ ...|19. 7. 2021
Miha Ruparčič, vzgoja

Mateja Subotičanec

odnosi

Iz Betanije

VEČ ...|16. 7. 2021
Miha Ruparčič, vzgoja

Miha Ruparčič, vzgoja

odnosi

Iz Betanije

Miha Ruparčič, vzgoja
VEČ ...|16. 7. 2021
Miha Ruparčič, vzgoja

Mateja Subotičanec

odnosi

Via positiva

VEČ ...|15. 7. 2021
Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

VEČ ...|15. 7. 2021
Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Iz Betanije

VEČ ...|14. 7. 2021
Ocenjevanje

Iz Betanije

Ocenjevanje
VEČ ...|14. 7. 2021

Sol in luč

VEČ ...|13. 7. 2021
Marko Fink: Ponovitev drugega dela izjemnega pogovora z odličnim umetnikom o Domovini.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev drugega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Marko Fink: Ponovitev drugega dela izjemnega pogovora z odličnim umetnikom o Domovini.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev drugega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

družbakulturaglasbaodnosi

Sol in luč

Marko Fink: Ponovitev drugega dela izjemnega pogovora z odličnim umetnikom o Domovini.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev drugega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

VEČ ...|13. 7. 2021
Marko Fink: Ponovitev drugega dela izjemnega pogovora z odličnim umetnikom o Domovini.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev drugega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Tadej Sadar

družbakulturaglasbaodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|12. 7. 2021
Počitnice

Z nami je Miha Ruparčič

Počitnice

Z nami je Miha Ruparčič

odnosi

Iz Betanije

Počitnice

Z nami je Miha Ruparčič

VEČ ...|12. 7. 2021
Počitnice

Z nami je Miha Ruparčič

Mateja Subotičanec

odnosi

Za življenje

VEČ ...|10. 7. 2021
Počitniški nasveti

Specialni pedagog Marko Juhant je odgovarjal na vaša poslušalcev. Pogovarjajmo se in si z izkušnjami pomagajmo pri vzgoji ter spremljanju tistih, ki jih imamo najraje, svojih otrok in mladih. 

Počitniški nasveti

Specialni pedagog Marko Juhant je odgovarjal na vaša poslušalcev. Pogovarjajmo se in si z izkušnjami pomagajmo pri vzgoji ter spremljanju tistih, ki jih imamo najraje, svojih otrok in mladih. 

vzgojadružbaodnosiotroci

Za življenje

Počitniški nasveti

Specialni pedagog Marko Juhant je odgovarjal na vaša poslušalcev. Pogovarjajmo se in si z izkušnjami pomagajmo pri vzgoji ter spremljanju tistih, ki jih imamo najraje, svojih otrok in mladih. 

VEČ ...|10. 7. 2021
Počitniški nasveti

Specialni pedagog Marko Juhant je odgovarjal na vaša poslušalcev. Pogovarjajmo se in si z izkušnjami pomagajmo pri vzgoji ter spremljanju tistih, ki jih imamo najraje, svojih otrok in mladih. 

Nataša Ličen

vzgojadružbaodnosiotroci

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 7. 2021
Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

infodružbainfoizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipolitikavzgoja

Informativni prispevki

Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

VEČ ...|8. 7. 2021
Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

Marjana Debevec

infodružbainfoizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipolitikavzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 7. 2021
Ustanova Anin sklad velike družine povezala na duhovnih vajah

Ustanova Anin sklad, ki povezuje družine z več otroki je s pomočjo bratov kapucinov v Kančevcih pripravila duhovne vaje. Srečanja se je udeležilo 15 družin s kar 60 otroki. Poleg duhovnega odmika je bil čas tudi za druženje in romanje. Ustanova Anin sklad trenutno povezuje 150 družin, od tega jih tretjina prejema redno mesečno podporo, nam je povedala tajnica ustanove sestra Hermina Nemšak.

Ustanova Anin sklad velike družine povezala na duhovnih vajah

Ustanova Anin sklad, ki povezuje družine z več otroki je s pomočjo bratov kapucinov v Kančevcih pripravila duhovne vaje. Srečanja se je udeležilo 15 družin s kar 60 otroki. Poleg duhovnega odmika je bil čas tudi za druženje in romanje. Ustanova Anin sklad trenutno povezuje 150 družin, od tega jih tretjina prejema redno mesečno podporo, nam je povedala tajnica ustanove sestra Hermina Nemšak.

infopogovorduhovnostodnosidružbadružina

Informativni prispevki

Ustanova Anin sklad velike družine povezala na duhovnih vajah

Ustanova Anin sklad, ki povezuje družine z več otroki je s pomočjo bratov kapucinov v Kančevcih pripravila duhovne vaje. Srečanja se je udeležilo 15 družin s kar 60 otroki. Poleg duhovnega odmika je bil čas tudi za druženje in romanje. Ustanova Anin sklad trenutno povezuje 150 družin, od tega jih tretjina prejema redno mesečno podporo, nam je povedala tajnica ustanove sestra Hermina Nemšak.

VEČ ...|7. 7. 2021
Ustanova Anin sklad velike družine povezala na duhovnih vajah

Ustanova Anin sklad, ki povezuje družine z več otroki je s pomočjo bratov kapucinov v Kančevcih pripravila duhovne vaje. Srečanja se je udeležilo 15 družin s kar 60 otroki. Poleg duhovnega odmika je bil čas tudi za druženje in romanje. Ustanova Anin sklad trenutno povezuje 150 družin, od tega jih tretjina prejema redno mesečno podporo, nam je povedala tajnica ustanove sestra Hermina Nemšak.

Alen Salihović

infopogovorduhovnostodnosidružbadružina

Sol in luč

VEČ ...|6. 7. 2021
Marko Fink: Ponovitev prvega dela izjemnega pogovora z umetnikom ob prazniku naše Domovine.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev prvega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Marko Fink: Ponovitev prvega dela izjemnega pogovora z umetnikom ob prazniku naše Domovine.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev prvega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

glasbakulturaodnosi

Sol in luč

Marko Fink: Ponovitev prvega dela izjemnega pogovora z umetnikom ob prazniku naše Domovine.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev prvega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

VEČ ...|6. 7. 2021
Marko Fink: Ponovitev prvega dela izjemnega pogovora z umetnikom ob prazniku naše Domovine.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev prvega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Tadej Sadar

glasbakulturaodnosi

Naš pogled

VEČ ...|6. 7. 2021
O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

komentar

Naš pogled

O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

VEČ ...|6. 7. 2021
O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

Nataša Ličen

komentar

Družinska kateheza

VEČ ...|6. 7. 2021
Vztrajati v ljubezni

Kako usklajevati poklicno kariero in družinsko življenje? Kaj storiti, ko zaradi bolezni doživimo lastno krhkost? Kako v vseh teh okoliščinah ohranjati zakonsko ljubezen? O tem sta v Družinski katehezi pričevala Irma in Franci Koren, z Medžugorja se nam je pridružil duhovnik Rafko Klemenčič.

Vztrajati v ljubezni

Kako usklajevati poklicno kariero in družinsko življenje? Kaj storiti, ko zaradi bolezni doživimo lastno krhkost? Kako v vseh teh okoliščinah ohranjati zakonsko ljubezen? O tem sta v Družinski katehezi pričevala Irma in Franci Koren, z Medžugorja se nam je pridružil duhovnik Rafko Klemenčič.

odnosidružinaduhovnost

Družinska kateheza

Vztrajati v ljubezni

Kako usklajevati poklicno kariero in družinsko življenje? Kaj storiti, ko zaradi bolezni doživimo lastno krhkost? Kako v vseh teh okoliščinah ohranjati zakonsko ljubezen? O tem sta v Družinski katehezi pričevala Irma in Franci Koren, z Medžugorja se nam je pridružil duhovnik Rafko Klemenčič.

VEČ ...|6. 7. 2021
Vztrajati v ljubezni

Kako usklajevati poklicno kariero in družinsko življenje? Kaj storiti, ko zaradi bolezni doživimo lastno krhkost? Kako v vseh teh okoliščinah ohranjati zakonsko ljubezen? O tem sta v Družinski katehezi pričevala Irma in Franci Koren, z Medžugorja se nam je pridružil duhovnik Rafko Klemenčič.

Marjana Debevec

odnosidružinaduhovnost

Informativne oddaje

VEČ ...|5. 7. 2021
Mozaik dneva dne 5. 7.

PREGLED POMEMBNEJŠIH NOVIC – Mozaik dneva, 5.7.2021

Janša medije pozval k spodbujanju za cepljenje; V Mariboru bodo cepili tudi na avtobusu.

Madžarski veleposlanik v Sloveniji za Radio Ognjišče o odnosih med državama in skupni krščanski dediščini.

Po velikem zmagoslavju v Litvi in uvrstitvi na olimpijske igre je slovenske košarkarje na letališču pričakala navdušena množica.

Vreme: Zvečer se bo razjasnilo. Jutri bo jasno in spet bolj vroče.

Mozaik dneva dne 5. 7.

PREGLED POMEMBNEJŠIH NOVIC – Mozaik dneva, 5.7.2021

Janša medije pozval k spodbujanju za cepljenje; V Mariboru bodo cepili tudi na avtobusu.

Madžarski veleposlanik v Sloveniji za Radio Ognjišče o odnosih med državama in skupni krščanski dediščini.

Po velikem zmagoslavju v Litvi in uvrstitvi na olimpijske igre je slovenske košarkarje na letališču pričakala navdušena množica.

Vreme: Zvečer se bo razjasnilo. Jutri bo jasno in spet bolj vroče.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 5. 7.

PREGLED POMEMBNEJŠIH NOVIC – Mozaik dneva, 5.7.2021

Janša medije pozval k spodbujanju za cepljenje; V Mariboru bodo cepili tudi na avtobusu.

Madžarski veleposlanik v Sloveniji za Radio Ognjišče o odnosih med državama in skupni krščanski dediščini.

Po velikem zmagoslavju v Litvi in uvrstitvi na olimpijske igre je slovenske košarkarje na letališču pričakala navdušena množica.

Vreme: Zvečer se bo razjasnilo. Jutri bo jasno in spet bolj vroče.

VEČ ...|5. 7. 2021
Mozaik dneva dne 5. 7.

PREGLED POMEMBNEJŠIH NOVIC – Mozaik dneva, 5.7.2021

Janša medije pozval k spodbujanju za cepljenje; V Mariboru bodo cepili tudi na avtobusu.

Madžarski veleposlanik v Sloveniji za Radio Ognjišče o odnosih med državama in skupni krščanski dediščini.

Po velikem zmagoslavju v Litvi in uvrstitvi na olimpijske igre je slovenske košarkarje na letališču pričakala navdušena množica.

Vreme: Zvečer se bo razjasnilo. Jutri bo jasno in spet bolj vroče.

Radio Ognjišče

infonovice

Za življenje

VEČ ...|3. 7. 2021
Narcisoidnost - življenje kot monodrama

Tokrat smo se posvetili motnji, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanja sočutja. Ali res živimo v dobi narcisoidnosti in kako v odnosu shajati z osebo, katerih življenjski scenarij je monodrama? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Narcisoidnost - življenje kot monodrama

Tokrat smo se posvetili motnji, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanja sočutja. Ali res živimo v dobi narcisoidnosti in kako v odnosu shajati z osebo, katerih življenjski scenarij je monodrama? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

vzgojaduhovnostodnosidružbanarcisoidna motnjapsihologija

Za življenje

Narcisoidnost - življenje kot monodrama

Tokrat smo se posvetili motnji, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanja sočutja. Ali res živimo v dobi narcisoidnosti in kako v odnosu shajati z osebo, katerih življenjski scenarij je monodrama? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

VEČ ...|3. 7. 2021
Narcisoidnost - življenje kot monodrama

Tokrat smo se posvetili motnji, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanja sočutja. Ali res živimo v dobi narcisoidnosti in kako v odnosu shajati z osebo, katerih življenjski scenarij je monodrama? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

vzgojaduhovnostodnosidružbanarcisoidna motnjapsihologija

Mladoskop

VEČ ...|2. 7. 2021
Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

mladidružbaduhovnostizobraževanjepogovorodnosisvetovanje

Mladoskop

Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

VEČ ...|2. 7. 2021
Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

Nataša Ličen

mladidružbaduhovnostizobraževanjepogovorodnosisvetovanje

Via positiva

VEČ ...|1. 7. 2021
Mag. Nastja Mulej: Možgani stremijo k udobju, zato se je treba vsak dan sproti odločati za urjenje v odnosih.

V spomin na preminulega dr. Edwarda de Bona, ki je za večno zaprl oči v začetku junija 2021, smo v pogovoru z mag. Nasto Mulej, edino licencirano trenerko njegovih metod poučevanja laterarnega razmišljanja pri nas, spomnili na osnove njegovega dela in prizadevanja. Navdihoval in spodbujal je milijone ljudi, kako biti boljši pri svojem zaznavanju, razmišljanju, komuniciranju, sodelovanju in ustvarjanju. Spremembe pa potrebujejo svoj čas. 

Mag. Nastja Mulej: Možgani stremijo k udobju, zato se je treba vsak dan sproti odločati za urjenje v odnosih.

V spomin na preminulega dr. Edwarda de Bona, ki je za večno zaprl oči v začetku junija 2021, smo v pogovoru z mag. Nasto Mulej, edino licencirano trenerko njegovih metod poučevanja laterarnega razmišljanja pri nas, spomnili na osnove njegovega dela in prizadevanja. Navdihoval in spodbujal je milijone ljudi, kako biti boljši pri svojem zaznavanju, razmišljanju, komuniciranju, sodelovanju in ustvarjanju. Spremembe pa potrebujejo svoj čas. 

družbaodnosipogovorizobraževanjesvetovanjevzgoja

Via positiva

Mag. Nastja Mulej: Možgani stremijo k udobju, zato se je treba vsak dan sproti odločati za urjenje v odnosih.

V spomin na preminulega dr. Edwarda de Bona, ki je za večno zaprl oči v začetku junija 2021, smo v pogovoru z mag. Nasto Mulej, edino licencirano trenerko njegovih metod poučevanja laterarnega razmišljanja pri nas, spomnili na osnove njegovega dela in prizadevanja. Navdihoval in spodbujal je milijone ljudi, kako biti boljši pri svojem zaznavanju, razmišljanju, komuniciranju, sodelovanju in ustvarjanju. Spremembe pa potrebujejo svoj čas. 

VEČ ...|1. 7. 2021
Mag. Nastja Mulej: Možgani stremijo k udobju, zato se je treba vsak dan sproti odločati za urjenje v odnosih.

V spomin na preminulega dr. Edwarda de Bona, ki je za večno zaprl oči v začetku junija 2021, smo v pogovoru z mag. Nasto Mulej, edino licencirano trenerko njegovih metod poučevanja laterarnega razmišljanja pri nas, spomnili na osnove njegovega dela in prizadevanja. Navdihoval in spodbujal je milijone ljudi, kako biti boljši pri svojem zaznavanju, razmišljanju, komuniciranju, sodelovanju in ustvarjanju. Spremembe pa potrebujejo svoj čas. 

Radio Ognjišče

družbaodnosipogovorizobraževanjesvetovanjevzgoja

Sol in luč

VEČ ...|29. 6. 2021
Phil Bosmanss: misli iz knjige Živi vsak dan.

V tokratni oddaji smo poslušali nekaj misli Phila Bosmanssa iz njegove knjige Živi vsak dan - 365 vitaminov za srce, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Phil Bosmanss: misli iz knjige Živi vsak dan.

V tokratni oddaji smo poslušali nekaj misli Phila Bosmanssa iz njegove knjige Živi vsak dan - 365 vitaminov za srce, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

družbaduhovnostodnosi

Sol in luč

Phil Bosmanss: misli iz knjige Živi vsak dan.

V tokratni oddaji smo poslušali nekaj misli Phila Bosmanssa iz njegove knjige Živi vsak dan - 365 vitaminov za srce, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|29. 6. 2021
Phil Bosmanss: misli iz knjige Živi vsak dan.

V tokratni oddaji smo poslušali nekaj misli Phila Bosmanssa iz njegove knjige Živi vsak dan - 365 vitaminov za srce, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Kultura odnosov

VEČ ...|29. 6. 2021
Kultura odnosov - Sprava

V oddaji smo tokrat odprli temo sprava. Temo, ob kateri mnogi pazljivo prisluhnejo, mnoge pa odbije. Zakaj je tako? Kaj Slovence ovira, da bi se vendarle spravili? Tokrat pogled s terapevtskega vidika. Gostje: priznana družinska terapevta dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar ter zgodovinar dr. Jože Dežman.

Kultura odnosov - Sprava

V oddaji smo tokrat odprli temo sprava. Temo, ob kateri mnogi pazljivo prisluhnejo, mnoge pa odbije. Zakaj je tako? Kaj Slovence ovira, da bi se vendarle spravili? Tokrat pogled s terapevtskega vidika. Gostje: priznana družinska terapevta dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar ter zgodovinar dr. Jože Dežman.

odnosidružbaspravapogovorzgodovina

Kultura odnosov

Kultura odnosov - Sprava

V oddaji smo tokrat odprli temo sprava. Temo, ob kateri mnogi pazljivo prisluhnejo, mnoge pa odbije. Zakaj je tako? Kaj Slovence ovira, da bi se vendarle spravili? Tokrat pogled s terapevtskega vidika. Gostje: priznana družinska terapevta dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar ter zgodovinar dr. Jože Dežman.

VEČ ...|29. 6. 2021
Kultura odnosov - Sprava

V oddaji smo tokrat odprli temo sprava. Temo, ob kateri mnogi pazljivo prisluhnejo, mnoge pa odbije. Zakaj je tako? Kaj Slovence ovira, da bi se vendarle spravili? Tokrat pogled s terapevtskega vidika. Gostje: priznana družinska terapevta dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar ter zgodovinar dr. Jože Dežman.

Marjan Bunič

odnosidružbaspravapogovorzgodovina

Sol in luč

VEČ ...|22. 6. 2021
P. Marko Ivan Rupnik: »Kam gre Evropa«

Ob bližnjem prazniku naše države, smo izbrali izjemen govor p. Marka Ivana Rupnika, ki ga je leta 2003 imel na svetem Joštu nad Kranjem. V njem je čudovito razgrnil celoten kontekst krščanskega pogleda, ki je s perspektive nebes pravzaprav nadnacionalen in razložil misel Solovjova, ki pravi, da ima vsak narod v nekem trenutku v zgodovini vlogo, ko drugim pokaže pot.

P. Marko Ivan Rupnik: »Kam gre Evropa«

Ob bližnjem prazniku naše države, smo izbrali izjemen govor p. Marka Ivana Rupnika, ki ga je leta 2003 imel na svetem Joštu nad Kranjem. V njem je čudovito razgrnil celoten kontekst krščanskega pogleda, ki je s perspektive nebes pravzaprav nadnacionalen in razložil misel Solovjova, ki pravi, da ima vsak narod v nekem trenutku v zgodovini vlogo, ko drugim pokaže pot.

duhovnostodnosi

Sol in luč

P. Marko Ivan Rupnik: »Kam gre Evropa«

Ob bližnjem prazniku naše države, smo izbrali izjemen govor p. Marka Ivana Rupnika, ki ga je leta 2003 imel na svetem Joštu nad Kranjem. V njem je čudovito razgrnil celoten kontekst krščanskega pogleda, ki je s perspektive nebes pravzaprav nadnacionalen in razložil misel Solovjova, ki pravi, da ima vsak narod v nekem trenutku v zgodovini vlogo, ko drugim pokaže pot.

VEČ ...|22. 6. 2021
P. Marko Ivan Rupnik: »Kam gre Evropa«

Ob bližnjem prazniku naše države, smo izbrali izjemen govor p. Marka Ivana Rupnika, ki ga je leta 2003 imel na svetem Joštu nad Kranjem. V njem je čudovito razgrnil celoten kontekst krščanskega pogleda, ki je s perspektive nebes pravzaprav nadnacionalen in razložil misel Solovjova, ki pravi, da ima vsak narod v nekem trenutku v zgodovini vlogo, ko drugim pokaže pot.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|17. 6. 2021
Ali v družini spremljate svoj denarni tok?

Tokrat smo se v Svetovalnici posvetili spremljanju in načrtovanje družinskega finančnega toka. Zakaj spremljati, kako načrtovati in na kakšen način zastaviti dobro gospodarjenje v družini - tako v dobrih kot težkih časih? Z nami je bil Aleš Čerin.

Ali v družini spremljate svoj denarni tok?

Tokrat smo se v Svetovalnici posvetili spremljanju in načrtovanje družinskega finančnega toka. Zakaj spremljati, kako načrtovati in na kakšen način zastaviti dobro gospodarjenje v družini - tako v dobrih kot težkih časih? Z nami je bil Aleš Čerin.

svetovanjedružbaodnosi

Svetovalnica

Ali v družini spremljate svoj denarni tok?

Tokrat smo se v Svetovalnici posvetili spremljanju in načrtovanje družinskega finančnega toka. Zakaj spremljati, kako načrtovati in na kakšen način zastaviti dobro gospodarjenje v družini - tako v dobrih kot težkih časih? Z nami je bil Aleš Čerin.

VEČ ...|17. 6. 2021
Ali v družini spremljate svoj denarni tok?

Tokrat smo se v Svetovalnici posvetili spremljanju in načrtovanje družinskega finančnega toka. Zakaj spremljati, kako načrtovati in na kakšen način zastaviti dobro gospodarjenje v družini - tako v dobrih kot težkih časih? Z nami je bil Aleš Čerin.

Blaž Lesnik

svetovanjedružbaodnosi

Via positiva

VEČ ...|17. 6. 2021
Simon Cerar, direktor podjetja SAM: Največji kapital podjetja so ljudje

V letu 1991, ko se je Slovenija osamosvojila in je bilo dovoljeno podjetništvo ter zasebni kapital, so se rojevala tudi podjetja, ki so uspešna še danes. Eno izmed njih je SAM, ki ima sedež v Jaršah pri Domžalah, svoje poslovalnice pa po vsej Sloveniji. Z njim Radio Ognjišče že dolgo dobro sodeluje, ljudje v podjetju so naši poslovni prijatelji. Za intervju smo prosili direktorja Simona Cerarja, ki je spregovoril o svojih začetkih, načrtih ter tudi o svojih največjih željah in izzivih. Njegova najpomembnejša naloga v podjetju je, pravi, dobro počutje in sodelovanje zaposlenih. 

Simon Cerar, direktor podjetja SAM: Največji kapital podjetja so ljudje

V letu 1991, ko se je Slovenija osamosvojila in je bilo dovoljeno podjetništvo ter zasebni kapital, so se rojevala tudi podjetja, ki so uspešna še danes. Eno izmed njih je SAM, ki ima sedež v Jaršah pri Domžalah, svoje poslovalnice pa po vsej Sloveniji. Z njim Radio Ognjišče že dolgo dobro sodeluje, ljudje v podjetju so naši poslovni prijatelji. Za intervju smo prosili direktorja Simona Cerarja, ki je spregovoril o svojih začetkih, načrtih ter tudi o svojih največjih željah in izzivih. Njegova najpomembnejša naloga v podjetju je, pravi, dobro počutje in sodelovanje zaposlenih. 

družbaodnosigospodarstvoposlovnostpodjetništvo

Via positiva

Simon Cerar, direktor podjetja SAM: Največji kapital podjetja so ljudje

V letu 1991, ko se je Slovenija osamosvojila in je bilo dovoljeno podjetništvo ter zasebni kapital, so se rojevala tudi podjetja, ki so uspešna še danes. Eno izmed njih je SAM, ki ima sedež v Jaršah pri Domžalah, svoje poslovalnice pa po vsej Sloveniji. Z njim Radio Ognjišče že dolgo dobro sodeluje, ljudje v podjetju so naši poslovni prijatelji. Za intervju smo prosili direktorja Simona Cerarja, ki je spregovoril o svojih začetkih, načrtih ter tudi o svojih največjih željah in izzivih. Njegova najpomembnejša naloga v podjetju je, pravi, dobro počutje in sodelovanje zaposlenih. 

VEČ ...|17. 6. 2021
Simon Cerar, direktor podjetja SAM: Največji kapital podjetja so ljudje

V letu 1991, ko se je Slovenija osamosvojila in je bilo dovoljeno podjetništvo ter zasebni kapital, so se rojevala tudi podjetja, ki so uspešna še danes. Eno izmed njih je SAM, ki ima sedež v Jaršah pri Domžalah, svoje poslovalnice pa po vsej Sloveniji. Z njim Radio Ognjišče že dolgo dobro sodeluje, ljudje v podjetju so naši poslovni prijatelji. Za intervju smo prosili direktorja Simona Cerarja, ki je spregovoril o svojih začetkih, načrtih ter tudi o svojih največjih željah in izzivih. Njegova najpomembnejša naloga v podjetju je, pravi, dobro počutje in sodelovanje zaposlenih. 

Nataša Ličen

družbaodnosigospodarstvoposlovnostpodjetništvo

Srečanja

VEČ ...|15. 6. 2021
Zakonca Lucija in Rok Čakš

Oba sta vpeta v medije. Lucija se je poleg urednikovanja revije #najst in pisanja za več portalov preizkusila tudi v pisanju ’skavtskega’ romana. Roka poznamo kot urednika portala Domovina. Podala sta pogled na področja, ki jih pokrivata, spregovorila o izzivih materinstva in očetovstva ter vrednotah, ki povezujejo Slovence.

Zakonca Lucija in Rok Čakš

Oba sta vpeta v medije. Lucija se je poleg urednikovanja revije #najst in pisanja za več portalov preizkusila tudi v pisanju ’skavtskega’ romana. Roka poznamo kot urednika portala Domovina. Podala sta pogled na področja, ki jih pokrivata, spregovorila o izzivih materinstva in očetovstva ter vrednotah, ki povezujejo Slovence.

družbaodnosipogovorpolitika

Srečanja

Zakonca Lucija in Rok Čakš

Oba sta vpeta v medije. Lucija se je poleg urednikovanja revije #najst in pisanja za več portalov preizkusila tudi v pisanju ’skavtskega’ romana. Roka poznamo kot urednika portala Domovina. Podala sta pogled na področja, ki jih pokrivata, spregovorila o izzivih materinstva in očetovstva ter vrednotah, ki povezujejo Slovence.

VEČ ...|15. 6. 2021
Zakonca Lucija in Rok Čakš

Oba sta vpeta v medije. Lucija se je poleg urednikovanja revije #najst in pisanja za več portalov preizkusila tudi v pisanju ’skavtskega’ romana. Roka poznamo kot urednika portala Domovina. Podala sta pogled na področja, ki jih pokrivata, spregovorila o izzivih materinstva in očetovstva ter vrednotah, ki povezujejo Slovence.

Marta Jerebič

družbaodnosipogovorpolitika

Sol in luč

VEČ ...|15. 6. 2021
Tadej Pogačar: Kaj sta o njem povedala njegova starša, Marjeta in Mirko Pogačar?

Mesec, ko praznuje naša domovina, smo želeli obeležiti tudi v oddaji Sol in luč. Ideja z gostoma se je ponudila kar sama. Starša vrhunskega športnika gotovo vesta kaj o vztrajnosti, potrpežljivosti, spoštovanju, skratka o vrednotah, ki so temelj za vsakršen smisel.

Tadej Pogačar: Kaj sta o njem povedala njegova starša, Marjeta in Mirko Pogačar?

Mesec, ko praznuje naša domovina, smo želeli obeležiti tudi v oddaji Sol in luč. Ideja z gostoma se je ponudila kar sama. Starša vrhunskega športnika gotovo vesta kaj o vztrajnosti, potrpežljivosti, spoštovanju, skratka o vrednotah, ki so temelj za vsakršen smisel.

mladiodnosišport

Sol in luč

Tadej Pogačar: Kaj sta o njem povedala njegova starša, Marjeta in Mirko Pogačar?

Mesec, ko praznuje naša domovina, smo želeli obeležiti tudi v oddaji Sol in luč. Ideja z gostoma se je ponudila kar sama. Starša vrhunskega športnika gotovo vesta kaj o vztrajnosti, potrpežljivosti, spoštovanju, skratka o vrednotah, ki so temelj za vsakršen smisel.

VEČ ...|15. 6. 2021
Tadej Pogačar: Kaj sta o njem povedala njegova starša, Marjeta in Mirko Pogačar?

Mesec, ko praznuje naša domovina, smo želeli obeležiti tudi v oddaji Sol in luč. Ideja z gostoma se je ponudila kar sama. Starša vrhunskega športnika gotovo vesta kaj o vztrajnosti, potrpežljivosti, spoštovanju, skratka o vrednotah, ki so temelj za vsakršen smisel.

Tadej Sadar

mladiodnosišport

Za življenje

VEČ ...|12. 6. 2021
Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

vzgojapogovorodnosimladiizobraževanjepsihologija

Za življenje

Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

VEČ ...|12. 6. 2021
Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

Nataša Ličen

vzgojapogovorodnosimladiizobraževanjepsihologija

Via positiva

VEČ ...|10. 6. 2021
Kristian Koželj – literarni ustvarjalec, igralec, mentor

Kristian Koželj je umetnik širokega spektra, literarni ustvarjalec, gledališki mentor in vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Celju. V pogovoru je povedal, kako doživlja delo z mladimi in starejšimi, kaj mu pomenita igralstvo in poezija ter zakaj je umetnost neločljivo povezana z duhovnostjo.

Kristian Koželj – literarni ustvarjalec, igralec, mentor

Kristian Koželj je umetnik širokega spektra, literarni ustvarjalec, gledališki mentor in vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Celju. V pogovoru je povedal, kako doživlja delo z mladimi in starejšimi, kaj mu pomenita igralstvo in poezija ter zakaj je umetnost neločljivo povezana z duhovnostjo.

družbakulturamladipogovorvzgojaodnosi

Via positiva

Kristian Koželj – literarni ustvarjalec, igralec, mentor

Kristian Koželj je umetnik širokega spektra, literarni ustvarjalec, gledališki mentor in vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Celju. V pogovoru je povedal, kako doživlja delo z mladimi in starejšimi, kaj mu pomenita igralstvo in poezija ter zakaj je umetnost neločljivo povezana z duhovnostjo.

VEČ ...|10. 6. 2021
Kristian Koželj – literarni ustvarjalec, igralec, mentor

Kristian Koželj je umetnik širokega spektra, literarni ustvarjalec, gledališki mentor in vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Celju. V pogovoru je povedal, kako doživlja delo z mladimi in starejšimi, kaj mu pomenita igralstvo in poezija ter zakaj je umetnost neločljivo povezana z duhovnostjo.

Petra Stopar

družbakulturamladipogovorvzgojaodnosi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|10. 6. 2021
Jelka Verk z unikatnim ukrojenim modelom navdušuje

Jelka Verk je solastnica družbeno odgovorne blagovne znamke More than beauty. Prva na svetu je ustvarila kreacije, ki jih lahko naročimo, kot po meri ukrojen model, ter pripravljeno prejmemo na dom, kjer sami le še zašijemo in dobimo vrhunski kos oblačila. Če šivalnega stroja nimamo, pa izbrani kos zašijejo v Varstveno delovnem centru. Vključevanje, sodelovanje, skrb za sočloveka, preudarnejše trošenje, ter da bi z oblačili poudarjali vrednote, za katerimi stojimi, so sporočila, ki jih Jelka vnaša v svoje delo ter jih želi širiti med ljudi.    

Jelka Verk z unikatnim ukrojenim modelom navdušuje

Jelka Verk je solastnica družbeno odgovorne blagovne znamke More than beauty. Prva na svetu je ustvarila kreacije, ki jih lahko naročimo, kot po meri ukrojen model, ter pripravljeno prejmemo na dom, kjer sami le še zašijemo in dobimo vrhunski kos oblačila. Če šivalnega stroja nimamo, pa izbrani kos zašijejo v Varstveno delovnem centru. Vključevanje, sodelovanje, skrb za sočloveka, preudarnejše trošenje, ter da bi z oblačili poudarjali vrednote, za katerimi stojimi, so sporočila, ki jih Jelka vnaša v svoje delo ter jih želi širiti med ljudi.    

družbaodnosigospodarstvoposlovnostpodjetništvoinovativnost

Ni meje za dobre ideje

Jelka Verk z unikatnim ukrojenim modelom navdušuje

Jelka Verk je solastnica družbeno odgovorne blagovne znamke More than beauty. Prva na svetu je ustvarila kreacije, ki jih lahko naročimo, kot po meri ukrojen model, ter pripravljeno prejmemo na dom, kjer sami le še zašijemo in dobimo vrhunski kos oblačila. Če šivalnega stroja nimamo, pa izbrani kos zašijejo v Varstveno delovnem centru. Vključevanje, sodelovanje, skrb za sočloveka, preudarnejše trošenje, ter da bi z oblačili poudarjali vrednote, za katerimi stojimi, so sporočila, ki jih Jelka vnaša v svoje delo ter jih želi širiti med ljudi.    

VEČ ...|10. 6. 2021
Jelka Verk z unikatnim ukrojenim modelom navdušuje

Jelka Verk je solastnica družbeno odgovorne blagovne znamke More than beauty. Prva na svetu je ustvarila kreacije, ki jih lahko naročimo, kot po meri ukrojen model, ter pripravljeno prejmemo na dom, kjer sami le še zašijemo in dobimo vrhunski kos oblačila. Če šivalnega stroja nimamo, pa izbrani kos zašijejo v Varstveno delovnem centru. Vključevanje, sodelovanje, skrb za sočloveka, preudarnejše trošenje, ter da bi z oblačili poudarjali vrednote, za katerimi stojimi, so sporočila, ki jih Jelka vnaša v svoje delo ter jih želi širiti med ljudi.    

Nataša Ličen

družbaodnosigospodarstvoposlovnostpodjetništvoinovativnost

Sol in luč

VEČ ...|8. 6. 2021
Feri Lainšček: Verjetno mora človek prehoditi določeno pot, da zmore obrusiti svoj ego. Ljubezen ni trgovina.

Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odlomkov iz intervjuja s pesnikom in pisateljem, Ferijem Lainščkom, o katerem so v utemeljitev ob Prešernovi nagradi zapisali tudi naslednje besede: »Pisateljeva umetniška dela, ukoreninjena v slovensko pokrajino, odražajo njegovo veliko ljubezen do domovine, hkrati pa sestavljajo podobe njegove duhovne biografije. Njihova osrednja tema je človekovo iskanje identitete in bivanjskega smisla v še tako težkih okoliščinah, iskanje harmonije s svetom, ki jo omogoča ljubezen do sočloveka.« Ob bližnjem prazniku domovine bi bilo tem besedam težko kaj dodati. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Via positiva, ki jo pripravlja Nataša Ličen.

Feri Lainšček: Verjetno mora človek prehoditi določeno pot, da zmore obrusiti svoj ego. Ljubezen ni trgovina.

Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odlomkov iz intervjuja s pesnikom in pisateljem, Ferijem Lainščkom, o katerem so v utemeljitev ob Prešernovi nagradi zapisali tudi naslednje besede: »Pisateljeva umetniška dela, ukoreninjena v slovensko pokrajino, odražajo njegovo veliko ljubezen do domovine, hkrati pa sestavljajo podobe njegove duhovne biografije. Njihova osrednja tema je človekovo iskanje identitete in bivanjskega smisla v še tako težkih okoliščinah, iskanje harmonije s svetom, ki jo omogoča ljubezen do sočloveka.« Ob bližnjem prazniku domovine bi bilo tem besedam težko kaj dodati. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Via positiva, ki jo pripravlja Nataša Ličen.

družbakulturaodnosi

Sol in luč

Feri Lainšček: Verjetno mora človek prehoditi določeno pot, da zmore obrusiti svoj ego. Ljubezen ni trgovina.

Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odlomkov iz intervjuja s pesnikom in pisateljem, Ferijem Lainščkom, o katerem so v utemeljitev ob Prešernovi nagradi zapisali tudi naslednje besede: »Pisateljeva umetniška dela, ukoreninjena v slovensko pokrajino, odražajo njegovo veliko ljubezen do domovine, hkrati pa sestavljajo podobe njegove duhovne biografije. Njihova osrednja tema je človekovo iskanje identitete in bivanjskega smisla v še tako težkih okoliščinah, iskanje harmonije s svetom, ki jo omogoča ljubezen do sočloveka.« Ob bližnjem prazniku domovine bi bilo tem besedam težko kaj dodati. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Via positiva, ki jo pripravlja Nataša Ličen.

VEČ ...|8. 6. 2021
Feri Lainšček: Verjetno mora človek prehoditi določeno pot, da zmore obrusiti svoj ego. Ljubezen ni trgovina.

Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odlomkov iz intervjuja s pesnikom in pisateljem, Ferijem Lainščkom, o katerem so v utemeljitev ob Prešernovi nagradi zapisali tudi naslednje besede: »Pisateljeva umetniška dela, ukoreninjena v slovensko pokrajino, odražajo njegovo veliko ljubezen do domovine, hkrati pa sestavljajo podobe njegove duhovne biografije. Njihova osrednja tema je človekovo iskanje identitete in bivanjskega smisla v še tako težkih okoliščinah, iskanje harmonije s svetom, ki jo omogoča ljubezen do sočloveka.« Ob bližnjem prazniku domovine bi bilo tem besedam težko kaj dodati. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Via positiva, ki jo pripravlja Nataša Ličen.

Tadej Sadar

družbakulturaodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|7. 6. 2021
Kaj o nas pove lepa in kaj neberljiva pisava?

Grafologinja Jožica Leskovar o tem, kako pisava zrcali naše značajske lastnosti.

Kaj o nas pove lepa in kaj neberljiva pisava?

Grafologinja Jožica Leskovar o tem, kako pisava zrcali naše značajske lastnosti.

svetovanjepogovorodnosi

Svetovalnica

Kaj o nas pove lepa in kaj neberljiva pisava?

Grafologinja Jožica Leskovar o tem, kako pisava zrcali naše značajske lastnosti.

VEČ ...|7. 6. 2021
Kaj o nas pove lepa in kaj neberljiva pisava?

Grafologinja Jožica Leskovar o tem, kako pisava zrcali naše značajske lastnosti.

Radio Ognjišče

svetovanjepogovorodnosi

Komentar Domovina.je

VEČ ...|7. 6. 2021
Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentarpolitikadružbapravoodnosi

Komentar Domovina.je

Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|7. 6. 2021
Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Merše

komentarpolitikadružbapravoodnosi

Za življenje

VEČ ...|5. 6. 2021
Mladi in strah pred gradnjo odnosov

Tokratno oddajo smo posvetili mladim, ki so se sploh v času epidemije znašli v posebnih okoliščinah, ki so jim odrezale mrežo stikov, možnosti samopotrditve in osebne rasti. Ob tem se je že v preteklem času kazala vednjo večja zahtevnost mladih pri izbiri življenjskega sopotnika. S frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo govorili tudi o vplivu ločitev staršev in strahu pred zavrženostjo.

Mladi in strah pred gradnjo odnosov

Tokratno oddajo smo posvetili mladim, ki so se sploh v času epidemije znašli v posebnih okoliščinah, ki so jim odrezale mrežo stikov, možnosti samopotrditve in osebne rasti. Ob tem se je že v preteklem času kazala vednjo večja zahtevnost mladih pri izbiri življenjskega sopotnika. S frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo govorili tudi o vplivu ločitev staršev in strahu pred zavrženostjo.

mladiodnosiduhovnostdružbastarševtstvovzgojaločitev

Za življenje

Mladi in strah pred gradnjo odnosov

Tokratno oddajo smo posvetili mladim, ki so se sploh v času epidemije znašli v posebnih okoliščinah, ki so jim odrezale mrežo stikov, možnosti samopotrditve in osebne rasti. Ob tem se je že v preteklem času kazala vednjo večja zahtevnost mladih pri izbiri življenjskega sopotnika. S frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo govorili tudi o vplivu ločitev staršev in strahu pred zavrženostjo.

VEČ ...|5. 6. 2021
Mladi in strah pred gradnjo odnosov

Tokratno oddajo smo posvetili mladim, ki so se sploh v času epidemije znašli v posebnih okoliščinah, ki so jim odrezale mrežo stikov, možnosti samopotrditve in osebne rasti. Ob tem se je že v preteklem času kazala vednjo večja zahtevnost mladih pri izbiri življenjskega sopotnika. S frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo govorili tudi o vplivu ločitev staršev in strahu pred zavrženostjo.

Radio Ognjišče

mladiodnosiduhovnostdružbastarševtstvovzgojaločitev

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|20. 9. 2021
Svetilka mora svetiti

Besede, namenjene učencem, nas lahko spomnijo na …

Svetilka mora svetiti

Besede, namenjene učencem, nas lahko spomnijo na …

p. Primož Jakop DJ

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 9. 2021
Dr. Aleš Maver o papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem

Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.

Dr. Aleš Maver o papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem

Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.

Jože Bartolj

politikadružbakomentar

Naš gost

VEČ ...|18. 9. 2021
Dragica Šteh

Gostili smo Dragico Šteh, profesorico matematike, učiteljico na Osnovni šoli Zagradec. Pravi, da je najprej žena in mama, njeno veliko veselje pa so besede, pesmi, zapisane v rimah in tudi brez njih, predvsem pa misli, ki prinašajo upanje in vedrino. Zaupala nam je kaj imata skupnega matematika in literarno ustvarjanje, kako pomembno je s kakšnimi cilji se lotevaš svojega dela. Dragica Šteh obožuje igranje s številkami in besedo.

Dragica Šteh

Gostili smo Dragico Šteh, profesorico matematike, učiteljico na Osnovni šoli Zagradec. Pravi, da je najprej žena in mama, njeno veliko veselje pa so besede, pesmi, zapisane v rimah in tudi brez njih, predvsem pa misli, ki prinašajo upanje in vedrino. Zaupala nam je kaj imata skupnega matematika in literarno ustvarjanje, kako pomembno je s kakšnimi cilji se lotevaš svojega dela. Dragica Šteh obožuje igranje s številkami in besedo.

Radio Ognjišče

spominživljenjeDragica Šteh

Globine

VEČ ...|14. 9. 2021
Spremljanje na poti duhovniškega poslanstva

V dobi, ko duhovni poklici v našem okolju usihajo, smo se lotili vprašanja vzgoje in spremljanja tistih, ki so na poti svojega duhovniškega poslanstva. Z nami je bil ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec, ki so mu bogate izkušnje dialoga z Romi pomagale tudi pri delu z bogoslovci.

Spremljanje na poti duhovniškega poslanstva

V dobi, ko duhovni poklici v našem okolju usihajo, smo se lotili vprašanja vzgoje in spremljanja tistih, ki so na poti svojega duhovniškega poslanstva. Z nami je bil ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec, ki so mu bogate izkušnje dialoga z Romi pomagale tudi pri delu z bogoslovci.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|8. 9. 2021
Novosti in Marjana Deržaj

Tercet Katrinas je po petih letih izdal novo avtorsko skladbo z naslovom “Le naprej”, ABBA pa se po štiridesetih letih vrača s pesmijo “I Still Have Faith In You”. V nadaljevanju prisluhnemo pesmim ter življenjski zgodbi Marjane Deržaj.

Novosti in Marjana Deržaj

Tercet Katrinas je po petih letih izdal novo avtorsko skladbo z naslovom “Le naprej”, ABBA pa se po štiridesetih letih vrača s pesmijo “I Still Have Faith In You”. V nadaljevanju prisluhnemo pesmim ter življenjski zgodbi Marjane Deržaj.

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 9. 2021
Tjulenjčica

Prav zanimivo je kako se pravljični motivi ponavljajo v različnih narodih. Hitro lahko naletimo na pravljico, ki skoraj enaka živi na povsem drugem koncu sveta. So pa tudi take, ki jih drugam ne moremo preseliti. Zgodba o tjulenjčici skoraj gotovo ne more biti slovenska. Res je! Škotska je.

Tjulenjčica

Prav zanimivo je kako se pravljični motivi ponavljajo v različnih narodih. Hitro lahko naletimo na pravljico, ki skoraj enaka živi na povsem drugem koncu sveta. So pa tudi take, ki jih drugam ne moremo preseliti. Zgodba o tjulenjčici skoraj gotovo ne more biti slovenska. Res je! Škotska je.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 9. 2021
Nagrada večernica Sebastjanu Preglju - Parka vojaške zgodovine pooblastilo

Nagrada večernica Sebastjanu Preglju - Parka vojaške zgodovine pooblastilo

Jože Bartolj

kulturaliteraturaPark vojaške zgodovine

Iz Betanije

VEČ ...|20. 9. 2021
Izziv učiteljskega poklica v novem šolskem letu

O izzivu pedagoškega dela in o tem, kaj zanjo pomeni imeti rad nekega učenca, je spregovorila osnovnošolska učiteljica slovenščine Alenka Brovč.

Izziv učiteljskega poklica v novem šolskem letu

O izzivu pedagoškega dela in o tem, kaj zanjo pomeni imeti rad nekega učenca, je spregovorila osnovnošolska učiteljica slovenščine Alenka Brovč.

Blaž Lesnik

vzgojaodnosiotrocišolapedagoški poklicdruštvo katoliških pedagogovdkps

Svetovalnica

VEČ ...|20. 9. 2021
Covid in cepljenje

V njej smo gostili direktorja bolnišnice Golnik dr. Aleša Rozmana. Po precepljenosti smo Slovenci na repu Evrope. Kakšne posledice lahko pričakujemo v naslednjih tednih in kakšno je trenutno stanje na Golniku?

Covid in cepljenje

V njej smo gostili direktorja bolnišnice Golnik dr. Aleša Rozmana. Po precepljenosti smo Slovenci na repu Evrope. Kakšne posledice lahko pričakujemo v naslednjih tednih in kakšno je trenutno stanje na Golniku?

Blaž Lesnik

svetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|20. 9. 2021
Svetilka mora svetiti

Besede, namenjene učencem, nas lahko spomnijo na …

Svetilka mora svetiti

Besede, namenjene učencem, nas lahko spomnijo na …

p. Primož Jakop DJ

duhovnost