Teden Karitas - kdaj poiskati pomoč?

Pogosto ljudje dolgo vztrajajo v začaranem krogu stisk in težav. Težko poiščejo pomoč in stežka priznajo, da sami ne zmorejo. Naša gostja s Škofijske karitas Ljubljana Alenka Petek poudarja, da se je o težavi dobro pogovoriti čim prej.

Božo Rustja: Cerkev nima kaj govoriti!

Zavedati se moramo, da ko mi umolknemo, ne damo glasu dobroti in ljubezni, resnici in pravici v javnosti. Toda če ne bomo mi govorili, potem bodo prišli drugi in kaj rado se bo zgodilo, da bodo zagovarjali nasprotne vrednote. Torej pogumno v javnost, pa naj bo (L)levici to všeč ali ne!

Odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Teden Karitas - Alenka Petek

Sodelavka Škofijske karitas Ljubljana Alenka Petek je pojasnila, kakšne oblike pomoči nudijo prosilcem in kako dolga je vrsta pred njeno pisarno v teh časih.

Srce, ki sprejema - o oblikah pomoči Karitas

Kako začeti pogovor s človekom, ki je v stiski? Kakšna je prva pomoč posamezniku, družini? Kdaj, kako in kam se obrniti po pomoč, ko si v stiski? To so vprašanja, na katera smo v tednu Karitas iskali odgovore v Svetovalnici. Z nami je bila sodelavka nadškofijske Karitas Maribor Sibila Nidorfer.

Alenka Čurin Janžekovič

Med nami so ljudje, ki sobivajo z bolečino. Nikoli ne izzveni, ne pojenja. Močnejša je od zdravil. Kako razumeti, ker smo za življenje, ko želijo le, da se to konča? Učiteljica, ravnateljica, danes upokojena, Alenka Čurin Janžekovič je v oddaji Via positiva spregovorila o svojem življenju, v katerem je bilo, kljub bolečinam in hudi bolezni, veliko pesmi, smeha, plesa in radosti. 

Predsednik vlade Janez Janša

Govorili smo o soočanju z epidemijo, aktualnem delu vlade, odnosih v koaliciji in slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije.

Teden Karitas: obrazi stiske

Sodelavka Škofijske karitas Ljubljana Alenka Petek je spregovorila o tem, kako pri njih začenjajo pogovor s človekom, ki je v stiski.

Ljudje smo po svoji naravi skupinska bitja, kjer se lahko zdrave sile, ki so v nas, najbolj izrazijo in razvijejo.

Osnovna človeška skupina je družina. Človek je individum, toda tesno in v prvih letih je to ključnega preživetvenega pomena, vpet v sožitje skupine ljudi. Vsaka skupina pa je v nevarnosti, da iz ravnovesja pade v skrajnosti in patologije. Nekaj zdravih namigov za ohranjanje kakovostnih skupin je v oddaji predstavil prof.  dr. Jože Ramovš, avtor knjige “Sožitje v družini”, ki služi kot vodilo radijskih večernih pogovorov. Ob Dnevu Rudolfa Maistra smo govorili tudi o veličini generala, pomembne slovenske zgodovinske osebnosti. Začeli pa z neravnovesjem sodobne družbe, ki jo opažamo in se je v zgodovini vedno kazalo ob večjih spremembah ter novih izumih. 

Anton Trstenjak: Slovenska poštenost; Se Slovenci v čem razlikujemo od drugih? Smo v čem res posebni?

Eden največjih slovenskih psihologov, dr. Anton Trstenjak, je svojo zadnjo knjigo posvetil prav temu vprašanju in v labodjem spevu naredil analizo temeljne značilnosti naroda, ki se je ohranjal skozi stoletja s kakovostjo. »S to svojo knjigo gledam v slovensko preteklost, da bi zanesljiveje upali v prihodnost,« je zapisal v uvodu.

Slovenci kot strgana nogavica

Kako ti lahko ena luknjica v sistemu, en majhen delež ljudi v neki skupnosti povzroči, da se situacija odvija drugače … je nadaljevala avtorica današnje rubrike Naš pogled - Tanja Dominko.

Zadovoljstvo posameznika

V oddajo Za življenje prihaja dr. Aleksander Zadel, klinični psiholog, ki pravi, da je zadovoljstvo posameznika posledica njegovih lastnih odločitev in izbir. Tudi v odnosu med zakoncema. Veste, da nas pri partnerju običajno zmoti tisto, kar smo sami zanemarili? Priporočamo poslušanje. 

Marko Pavliha: Nekaj misli o (anti)cepilnih zdrahah

Namesto prepirov potrebujemo enovit, skupen nastop, da se bomo končno izkopali iz te klavrne situacije. Medijem in vsem nam lahko služi za vzor nedavna skupna oddaja nacionalne in komercialne televizije. Zaupajmo v Hipokratove besede, da zdravnik zdravi, narava ozdravi, pri čemer je življenje najboljši učitelj in zdravnik.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Kakšno poteka življenje v skupnostih za odvisnike Srečanje?

V rubriki Iz Betanije ste slišali, kako poteka življenje v skupnostih za odvisnike Srečanje. Z nami je bil strokovni vodja programov Zvonko Horvat Žnidaršič.

20 let Društva ljubiteljev jaslic

Zaradi epidemije in vseh izzivov, ki jih prinaša, imamo to leto razlog več za poglobljeno pripravo na božične przanike. Ste vedeli, da so nekoč verni predniki ob posteljo bolnega postavili družinske jaslice in ne malokrat so se stvari obrnile na bolje? Vredno posnemanja. Poglabljanje bibličnega sporočila, povezovanje izdelovalcev jaslic, tudi ohranjanje njihovega kulturnega, umetniškega vidika, je le nekaj od osnovnih poslanstev Društva ljubiteljev jaslic, ki 16. novembra leta 2021 obeležuje dvajset let delovanja. Jasličarja Viktor Konjedic in Tomaž Lavrih, dolgoletna ustvarjalka glasila Jaslice Marinka Svetina ter aktualni predsednik Društva p. dr. Robert Bahčič, so govorili o jaslicah na način, na kakršnega do sedaj še nismo, skozi govorico življenja.

Vloga družine pri razreševanju odvisnosti

Če se želimo lotiti težave z odvisnostjo celostno, moramo upoštevati tudi osebnostni vidik: kaj je moja odgovornost. “Velikokrat pridemo to točke, ko smo vse analizirali, spoznamo, vemo, kje se je začelo, kje se bo končalo pa je dejansko odvisno od vsakega posameznika”, pravi strokovni vodja programa skupnosti Srečanja Zvonko Horvat Žnidaršič.

Krščanski podjetniki

Ored sklepom leta sv. Jožefa (2021) ste prisluhnili pogovoru s temi krščanskimi podjetniki: Jožico Žukovec, Janezom Mrakom in Urošem jakličem, ki so večkrat razpeti med poslom, družino in precejšnjo birokracijo. In kljub temu svoje delo opravljajo kot poslanstvo in strast.

Greg McKeown: Osredotočenost na bistvo - uspešnica časopisa New York Times, prodana v več kot milijon izvodih.

»Če si v življenju sam ne določiš prioritet, ti jih bo nekdo drug.« Greg je začel preučevati, zakaj se ljudje odločamo tako kot se in začel svetovati ljudem, ki jih pritisk na koncu zlomi. Svetovanje poimenuje Esencializem, govori o preprostih stvareh, predvsem pa o tem, da se moramo naučiti sprejemati odločitve in velikokrat reči ’ne’, za to, da bomo lahko uresničili tisto, kar je najbolj bistveno. Knjiga Osredotočenost na bistvo je izšla pri založbi Učila.

Kako storiti prvi korak iz zasvojenosti

Gostili smo vodjo programa Skupnosti Srečanje Zvonka Horvata Žnidaršiča. Spregovoril je o tem, da se težav z odvisnostjo pogosto ne zavedamo dovolj jasno, da bi lahko odločno ukrepali. Odvisnost je namreč tesno povezana z načinom življenja, kar potegne za sabo cel spekter vzorcev reševanja.

Kakšna naj bi bila/bo šola prihodnosti?

Psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik ter zakonca dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar, družinska terapevta in predavatelja, so bili sogovorniki v pogovoru o šoli v prihodnosti. Kakšna bo, je vprašanje, ki je približno tako staro kot so stare šole, pa vedno enako aktualno. Ali naj šola otroke in mlade opremlja z znanji in veščinami za poznejši karierni uspeh? Materialno blagostanje? Srečno in zadovoljno življenje? Konstruktivne vzajemne odnose? Kaj naj bodo kriteriji »uspešnega življenja«? Pogovor pa smo začeli med drugim tudi s takoj uporabnimi priporočili, česa naj bo pri starših v odnosu do otrok več. 

Damijan Vizjak

Koliko lepih stvari se mi je zgodilo kljub moji slepoti, oziroma kaj vse se mi ne bi zgodilo, če ne bi bil slep, so besede mladega in srčnega Damijana Vizjaka. Prisluhnite mu v oddaji.

Čakalna vrsta v Domu starejših Sv. Lenart

Direktor Zlatko Gričnik nam je povedal, od kod vse prihajajo njihovi oskrbovanci in kakšna je v povprečju čakalna doba za sprejem v dom.

Skupne aktivnosti v domu starejših sv. Lenart

Kako pomembno je, da imajo starejše dementne osebe ob sebi družbo, nam je zaupal direktor doma sv. Lenart Zlatko Gričnik. V domu, katerega ustanovitelj je nadškofijska Karitas Maribor, si namreč na družabnih srečanjih krajšajo čas zaposleni in oskrbovanci.

O delu s starejšimi z demenco

Direktor Doma starejših sv. Lenart Zlatko Gričnik je spregovoril o prostorih in delu s svojimi oskrbovanci s starostno demenco.

Pod svobodnim soncem v stripovski obliki

Pri založbi Škrateljc je izšel strip Pod svobodnim soncem. Finžgarjevo besedilo je senzibilno in dramaturško dinamično za stripovsko izdajo priredil Goran Vojnović, epske ilustracije je ustvaril Damijan Stepančič, spremno besedilo je prispeval prof. dr. Janez Bogataj, ki mu je bil Finžgar stari stric. Nastal je obsežen, pretresljiv in navdihujoč roman v stripu, ki na kar stopetdesetih straneh pripoveduje zgodbo o tem, kako so naši predniki iskali in si izborili prostor pod svobodnim soncem. Več informacij tudi na FB Pod svobodnim soncem ali na skrateljc.wordpress.com. 

O domu starejših sv. Lenart

Obiskali smo domova za starejše sv. Lenart in sv. Agata v Slovenskih Goricah, ki delujeta pod okriljem nadškofijske Karitas Maribor. Predstavil nam ga je direktor Zlatko Gričnik.

Dr. Jože Magdič: Vedno sem sledil sebi. Marsikdo bi podlegel ponudbi višjega standarda iz tujine. Toda, danes sem srečen v samostojni Sloveniji.

V Via positivo smo povabili dr. Jožeta Magdiča, nevro-psihiatra, člana mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificiranega Jungovskega psihoanalitika, ki je na švicarskem inštitutu poimenovanem po Jungu tudi diplomiral. Svojo kariero in zavidljivo strokovno zdravniško pot bi lahko razvil v Švici, tudi v Nemčiji, toda Slovenija in zvestoba domovini sta prevladali. Po več kot desetletju se je vrnil v rodno Prekmurje. Predava na več tujih ustanovah, je redni član mednarodnih strokovnih srečanj nevropsihologov in še bi lahko naštevali. Z njim smo se že srečali. Po več mesecih pa znova v pogovoru, ko smo izpostavili aktualnosti, kje smo in kam gremo, kaj se skozi družbo odraža v človeku in obratno, kako se lahko razstresemo in si ostajamo zvesti, kljub poplavi zahtev in številnih skušnjav, ki nas morda vabijo v za nas na ne prave poti?, smo govorili z njim. 

Dediščina pokopališč

Žale sodijo med najbolj znamenita evropska pokopališča. V kratkem pogovoru z Markom Čižmanom, župnikom v župniji Ljubljana - Podutik smo orisali prostor spomina, se ozrli na njegov vpliv tudi pri oblikovanju sodobnega življenja. Marko Čižman je napisal knjigo Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah. 

Patrick Theillier; Izkušnje skorajšnje smrti

“Bližnje srečanje s smrtjo je pomembno znamenje, ki ga že več kot 50 let znanstveniki resno preučujejo. Gre za izkušnjo povsem običajnih ljudi, ki so bili razglašeni za klinično mrtve in pripovedujejo, da so se znašli v drugem svetu, v čudovitem svetu, ki so ga morali zapustiti, da so se vrnili na zemljo. Te nenavadne manifestacije - na robu smrti - so vedno obstajale; o njih govori zgodovina vseh civilizacij.” V knjigi “Izkušnje skorajšnje smrti” jih je zbral in popisal zdravnik, ki je deset let vodil medicinsko komisijo “za čudeže” v Lurdu.

Je mogoče v zakonu kljub razlikam med moško in žensko naravo rasti v ljubezni?

Z nami sta bila zakonca Petra in Matej Berčan, ki sta nam zaupala njune prigode in prizadevanja za rast odnosa. Papeževe misli v pripravi na Svetovno srečanje družin pa je podkrepil duhovnik Rafko Klemenčič.

Zakaj danes mnogi umirajo z obžalovanjem, da niso živeli, kot bi si želeli?

Miha Zimšek deluje v sklopu Slovenskega društva Hospic. Vsak dan se zgubljamo v svet, pravi, ni nam vedno naklonjen, vendar kljub temu nudi priložnosti. Miha je šel sam skozi zahtevno pot iskanja, skozi proces odlaganja. Že več let pomaga otrokom in mladostnikom ob izgubah najbližjih. Ganljiv pogovor z njim je kot tolažeč objem. Skozi osebno pričevanje predvsem uči, kako dovoliti drugim, da živijo po svojih čutenjih. Največja oblika Ljubezni je mir, ki ga zmoremo podeliti drugemu. V pogovoru razmišljamo, zakaj danes mnogi med slovesom čutijo žalost, zaradi misli, da morda niso živeli kot bi si želeli? 

Srečanja z Bogom

Človek ni dvoživka, potrebne so odločitve. Če živimo po veri in v veri, smo kot sol družbe. Včasih to pomeni, da pristanemo onkraj ugodja. Kako videti v temi in kako se učimo ljubiti ter kakšen zrak dihamo? To je nekaj naslovov iz duhovnih večerov, ki jih na Rakovniku pripravlja Klemen Balažič, salezijanec. Ob teh poudarkih smo v pogovoru z njim risali vzporednice za vsakega od nas, ne glede na to, kje smo in kako živimo. 

Molitev in minevanje.

Mesec oktober je molitvi še posebej posvečen. Izbrali smo nekaj najbolj osebnih pričevanj o molitvi, ki so jih zbrali na spletni strani Aleteia.si.

O duševnem zdravju

Psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar je spregovoril o pomenu duševnega zdravja.

Nasilje in pasivna agresija

V oddaji je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Govorili smo o nasilju in pasivni agresiji. V tem času še bolj spoznavamo, kako pomembno se je učiti spregovoriti o svojih potrebah na način, da smo zares slišani, da izrazimo svoje potrebe kot želje – in ne kot zahteve - da smo pri tem konkretni in se učimo v skupnosti tudi sklepati kompromise. Pri pasivni agresiji gre za posredno, prikrito izražanje sovražnosti, jeze, v oblikah kot so subtilne žalitve, cinizem, odigravanje užaljenosti, otožnosti ali trme. Tudi te agresije je v današnji družbi preveč.

Odnosi na delovnem mestu

Gostili smo dr. Danijelo Brečko, tema pa so bili odnosi med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi. Kdaj lahko govorimo o mobingu, kako motivirati zaposlene in kako ukrepati, ko v odnosu zaškriplje.

Ko je zapor dragocena šola življenja

Pilotni projekt Križpotja je nastal na pobudo direktorja Inštituta Stopinje mag. Martina Lisca. Namenjen je pripornikom ter obsojenim na prestajanju kazni zapora. Program pomaga krepiti njihovo duševno zdravje. Virtualna predavanja so v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora, ki imajo možnost dostopa do svetovnega spleta. Udeležba je prostovoljna in brezplačna. Spodbujajo razmišljanje, načrtovanje in sprejemanje pomembnih odločitev za nadaljnje življenje, krepijo socialne in komunikacijske veščine, ki bodo udeležencem lajšala vzpostavljanje in ohranjanje kakovostnih odnosov v družini in družbi, ter pri pridobivanju notranje gotovosti in nadgradnji socialnih veščin za vključevanje v življenje po prestani kazni zapora. V Studiu smo gostili Martina Lisca in dva udeleženca, Karla ter Gregorja, ki sta zaupala svojo izkušnjo. 

Kako po epidemiji?

Le kdo se ne sprašuje, kako bo po epidemiji? Kako naprej? Spremembe so dejstvo, v življenju se moramo ves čas prilagajati. Res pa je, da je in bo pot iz epidemije še posebej zahtevna. Zato je o tem treba govoriti in v sklopu sejma Narava - zdravje 2021 je o tem pripravil okroglo mizo z več strokovnjaki dr. Albert Mrgole, v spodbudo, da bi zmogli najti notranje ravnovesje in preprečiti trajen stres.      

O narcisoidni motnji

Narcisoidnost je motnja, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanju sočutja. O tem je spregovoril frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Aljoša Bagola: Smisel življenja ni v tem, kaj pustiš za seboj, ampak v tem, kaj življenje pusti v tebi.

Tokrat je bil s svojimi iskrivimi mislimi z nami eden najbolj priznanih in največkrat nagrajenih slovenskih oglaševalcev, ki je moral za svoj knjižni prvenec najprej izgoreti. O svoji, sedaj že štirikrat ponatisnjeni knjigi z naslovom “Kako izgoreti - In vzeti življenje v svoje roke” ter o napovedi druge, o sreči, se je pred časom pogovarjal s kolegico Natašo Ličen. Del pogovora smo objavili v oddaji Sol in luč.

O moči pohvale

Toni Mrvič je terapevt, ki je v zadnjih letih znan po knjižni uspešnici Iskreno o moških, napisal jo je v soavtorstvu z Markom Juhantom. O tem, kako velika je moč pohvale, kako se približati drug drugemu in kako preprečiti prekinitev odnosa je spregovoril tudi v naši oddaji Za življenje.

Uspeh

Doseganje ciljev in uresničevanje zadanega nas navdata z zadovoljstvom. Kaj je uspeh, kako merimo uspešnost in zakaj lahko pri nekaterih s klasičnimi metodami spodbujanja dosežemo nasproten učinek, smo se pogovarjali z mag. Alešem Vičičem, poslovnim in športnim psihologom, vedenjsko - kognitivnim terapevtom z bogatimi več desetletnimi izkušnjami pri delu z vrhunskimi športniki. Svoja znanja je v zadnjih nekaj letih iz sveta športa prenesel v poslovni svet, kjer svetuje in pomaga predvsem vodilnim, da bi znali razumeti in motivirati posameznike pri uresničevanju skupnih ciljev. 

Viktor Frankl: psiholog, ki moderno, brezciljno družbo prebuja v življenje, v knjigi: »Človekovo iskanje najvišjega smisla«

V oddaji Sol in luč smo na Radiu Ognjišče predstavili že nekaj njegovih del, tokrat je z nami v odlomkih iz sicer strokovno zahtevnejše knjige z naslovom »Človekovo iskanje najvišjega smisla«, ki pa vsebinsko ustreza času v katerem smo. Avtor neprenehoma prižiga luči povsod tam, kjer se človek znajde v temi. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit . Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU

Srečanje razporočenih

O tem, s kakšnimi stiskami se srečujejo tisti, ki so v postopku razveze, je spregovoril jezuit p. Tomaž Mikuš, duhovni asistent skupnosti razvezanih - skupine Srce. Pred vseslovenskim srečanjem razvezanih je beseda tekla tudi o tem, koliko časa potrebuje oseba, da se po razpadu zakona lahko notranje ozdravi.

Prijateljstvo

S priznano psihologinjo, publicistko, predavateljico, tudi pesnico Alenko Rebula smo govorili o prijateljstvu, o razlikah med sorodstvenimi in prijateljskimi odnosi ter vezmi. Kako jih graditi in vzdrževati, v čem so njihove posebnosti?, sta le dve izhodišči pogovora. 

Petkov večer

Glasba in beseda si v tej oddaji podajata roke ter zasanjata, dajeta misliti ter razvedrita …

Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

V razredu ob smrti dijaka

Kakšni občutki in misli prevevajo učitelja, ko ga na prvi šolski dan v razredu pričaka sveča v spomin na pravkar preminulega dijaka? Kako se s tem sooči razred? Naš gost je bil profesor Leon Kernel iz srednje gozdarske šole.

Starost je polna življenja

Prvi oktober je mednarodni dan starejših. Na ta dan se je v letu 2021 sklenil tradicionalni Festival za tretje življenjsko obdobje, zato smo z Antonom Donko ter Karmen Štefančič, strokovno sodelavko v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše Ljubljana, odkrito spregovorili o priložnostih zrelih let, o stereotipih in predsodkih do starosti in starejših, o pomenu pridobivanja novih znanj in spretnosti tudi v starejših letih ter kako s tem ohranjamo vitalnost telesa kot duha. 

Širina pri pedagoškem delu

Tudi tokrat je bil gost rubrike profesor na srednji gozdarski šoli in glasbenik Leon Kernel. Spregovoril je o širini, ki je potrebna pri pedagoškem delu.

Matej in Petra Berčan

Poročena sta 19 let, podarjeni so jima bili štirje otroci. Matej prihaja iz tradicionalne krščanske družine, Petra pa je odraščala v enostarševski družini, brez očeta. To se odraža v njunem vsakdanu, še posebej kadar je treba odreagirati hitro. Kako sta se učila komunikacije in kaj sta postavila na vrh njune lestvice vrednot, ste slišali v Družinski katehezi. Z nami je bil tudi duhovnik Rafko Klemenčič. 

Pohod za življenje 2021

Slavljenje življenja in praznično vzdušje – s temi besedami bi lahko opisali sobotni že tretji Pohod za življenje, ki se ga je udeležilo več kot 700 ljudi iz vse Slovenije.

Kako se umiriti, prepoznati znake izgorelosti in kje iskati notranji mir?

Ob vseh izzivih, ki jih prinaša življenje, nas v tem napornem obdobju vznemirja razdeljenost, zaskrbljeni smo za svoje zdravje in za naše bližnje... Kako se umiriti, prepoznati znake izgorelosti in kje iskati notranji mir? V prvi oktobrski oddaji Za življenje je bil z nami frančiškan in dr. klinične psihologije Christian Gostečnik.

Janez Juhant: Omejeni človek in Bog

Slovenska družba v krizi razodeva svoj nedodelani obraz, ki se le počasi izčiščuje, saj nam manipulatorji poleg starih bremen nalagajo spet in spet nove ovire. Medtem ko v Nemčiji resne stranke ne sklepajo koalicij, pri nas sedanja opozicija, ki ni bila sposobna vladati, brez resnega programa ponavlja svoje primitivne, sovražne floskule brez državniške teže in obetov za prihodnost države.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Sodelovanje in vključenost prinašata polno zadovoljstvo

Zaprtost v krogu, kjer se vrtimo okrog svojega središča, nas vse bolj oddaljuje od smisla sobivanja. Tudi od izpolnjujočega zadovoljstva. Kako graditi sožitje, odnose, ki poživljajo, vključujejo, nagrajujejo in obogatijo vse vpletene?, smo vprašali rednega sogovornika prof. dr. Jožeta Ramovša, avtorja knjige “Sožitje v družini”. 

Mel Robins: Pravilo petih sekund - tretje nadaljevanje.

Ko zazvoni budilka, je naše telo v stanju zbujanja. Če pritisnemo na gumb za dremež in spet potonemo v spanec, prisilimo možgane v začetek novega spalnega cikla, ki traja dobro uro in pol. Ko budilka oddrema in 15 minut pozneje znova zazvoni, je kortikalni del možganov, ki je odgovoren za odločanje, še vedno v spalnem ciklu. V tretjem nadaljevanju predstavitve knjige “Pravilo petih sekund” o spanju in o tem, kako premagati odlašanje.

Utrinki z dogajanja na 40. Stični mladih

Na jubilejni 40. Stični mladih se je v cistercijanskem samostanu Stična zbralo nekaj več kot 2200 mladih. Geslo se je glasilo “Utrdi moje korake” (prim. Ps 40,3). Z vsebino so ustvarjalci nagovarjali predvsem strah in negotovost, ki ju mladi v tem času doživljajo, tako zaradi posledic širjenja koronavirusa kot tudi zaradi pritiskov, ki jih kot kristjani čutijo v današnji družbi. V uvodnem delu srečanja je zbrane pozdravil in nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je ob 40-letnici festivala vročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije Stični mladih za dolgoletno dragoceno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti. Zbrane je nagovoril tudi apostolski nuncij msgr. Jean-Marie Antoine Joseph Speich in jih pozdravil v imenu papeža Frančiška. Zatem je nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl v svojem nagovoru vsem zaželel lepo in doživeto Stično. Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad pa je Stični mladih ob njeni 40-letnici podelil spominski kovanec Prijetno domače. Organizatorji festivala so pripravili pester program, ki se je po uvodnem delu nadaljeval s sveto mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof Cvikl. Nadškof je v pridigi dejal, da je Stična mladih že od samega začetka kraj navezovanja novih prijateljstev in kraj srečevanja z Bogom po zakramentu sprave, po molitvi, predvsem pa pri sveti maši. V popoldanskem času so se odvile številne delavnice, tudi športni turnir. Tekom dneva so imeli udeleženci priložnost za adoracijo, sveto spoved in druženje. Festival se je zaključil z večernim slavilnim koncertom, na katerem so za nepozabno vzdušje poskrbeli skupina Svetnik, Abend in Stična bend z zborom in orkestrom. V oddaji smo zbrali kratke utrinke in izjave s prizorišča. 

 

Maja Megla: Smem biti to, kar sem

Druga knjiga Maje Megla, novinarke publicistke, Smem biti to, kar sem je vodnik po človekovih temeljnih pravicah in psiholoških mehanizmih. Je pripovedovan skozi avtoričino osebno življenjsko zgodbo in osvetljen s spoznanji iz psihologije, (nevro)znanosti in duhovnosti. Kako naj ravnamo drugače, če so naše obrambe in odzivi edino, kar poznamo, saj smo se jih priučili v otroštvu in so z nami od nekdaj?

Claudia Croos Müller: Drobne telesne vaje za več ljubezni in sočutja s takojšnjim učinkom na čustva misli in dejanja.

Predstavili smo preprosto in hkrati učinkovito metodo imenovano body2brain, ki jo je razvila Claudia Croos-Müller, dr. med., specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo. Dela na kliniki v Rosenheimu in v zasebni ordinaciji in je certificirana terapevtka za zdravljenje travmatskih motenj. Na podlagi več kot 30-letnih terapevtskih izkušenj je razvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa v možgane“, ki je vsakodneven in uporaben način, kako prek telesa skrbimo za dobro čustveno počutje.

Poklicanost družine

Kako lahko družina, ki je tudi sama nepopolna, vendarle postane luč v temi sveta? O tem je beseda tekla na večeru za zakonce in družine. Z nami sta bila mlada starša štirih otrok Marilen in Bojan Polajžer ter duhovnik Rafko Klemenčič. Skupaj smo odkrivali, kako tudi v preizkušnjah živeti iz Božje ljubezni in kakšna je pot svetosti za poročene zakonske pare.

Izziv učiteljskega poklica v novem šolskem letu

O izzivu pedagoškega dela in o tem, kaj zanjo pomeni imeti rad nekega učenca, je spregovorila osnovnošolska učiteljica slovenščine Alenka Brovč.

Br. Luka Modic o geslu 40. Stične - Utrdi moje korake

Br. Luka Modic, kapucin, je razložil geslo jubilejne, 40. Stične mladih, Utrdi moje korake. Kako ga prenesti v sodobni čas? Kako Jezusa približati mladim, da se ne bi primerjali z drugimi, niti ne s popolno podobo sebe, ker te ni, vsi delamo napake in se iščemo. “Izberimo Jezusa, On je edini influencer, ki ga je vredno followat in lajkat in se subskrajbat nanj, ker samo On nalaga vsebine, ki smo jih res vredni. Vse drugo so ponaredki in šunder. Samo On utrjuje naše korake,” pravi br. Luka.