Via positiva

VEČ ...|29. 7. 2021
Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

družbapogovorkoronavirusodnosivzgojaizobraževanje

Via positiva

Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

VEČ ...|29. 7. 2021
Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

Nataša Ličen

družbapogovorkoronavirusodnosivzgojaizobraževanje

Za sožitje

VEČ ...|27. 7. 2021
Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeizobraževanjesvetovanjepogovorodnosivzgoja

Za sožitje

Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

VEČ ...|27. 7. 2021
Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeizobraževanjesvetovanjepogovorodnosivzgoja

Sol in luč

VEČ ...|27. 7. 2021
Matej in Maks Tušak in Maksimiljana Marinšek: Družina in športnik.

V oddaji Sol in luč smo se ob obilici športnih dogodkov odločili za predstavitev knjige z naslovom Družina in športnik, ki je sicer strokovno delo Mateja in Maksa Tušaka in Maksimiljane Marinšek, prinaša pa zelo zanimive misli, podkrepljene z raziskavami, o vplivu športa na naše celostno zdravje, še bolj pa o vplivu družine na vrhunske športnike. Moderni šport je bojno polje polno stresa, pa tudi vzvod za razvoj samozavesti in samopodobe, sredstvo za vadbo odpornosti na stres, za zmanjšanje anksioznosti in depresivnosti, za razvoj delovnih navad in samodiscipline ter vztrajnosti in pripadnosti skupini.«

Matej in Maks Tušak in Maksimiljana Marinšek: Družina in športnik.

V oddaji Sol in luč smo se ob obilici športnih dogodkov odločili za predstavitev knjige z naslovom Družina in športnik, ki je sicer strokovno delo Mateja in Maksa Tušaka in Maksimiljane Marinšek, prinaša pa zelo zanimive misli, podkrepljene z raziskavami, o vplivu športa na naše celostno zdravje, še bolj pa o vplivu družine na vrhunske športnike. Moderni šport je bojno polje polno stresa, pa tudi vzvod za razvoj samozavesti in samopodobe, sredstvo za vadbo odpornosti na stres, za zmanjšanje anksioznosti in depresivnosti, za razvoj delovnih navad in samodiscipline ter vztrajnosti in pripadnosti skupini.«

mladinaravaodnosivzgojašport

Sol in luč

Matej in Maks Tušak in Maksimiljana Marinšek: Družina in športnik.

V oddaji Sol in luč smo se ob obilici športnih dogodkov odločili za predstavitev knjige z naslovom Družina in športnik, ki je sicer strokovno delo Mateja in Maksa Tušaka in Maksimiljane Marinšek, prinaša pa zelo zanimive misli, podkrepljene z raziskavami, o vplivu športa na naše celostno zdravje, še bolj pa o vplivu družine na vrhunske športnike. Moderni šport je bojno polje polno stresa, pa tudi vzvod za razvoj samozavesti in samopodobe, sredstvo za vadbo odpornosti na stres, za zmanjšanje anksioznosti in depresivnosti, za razvoj delovnih navad in samodiscipline ter vztrajnosti in pripadnosti skupini.«

VEČ ...|27. 7. 2021
Matej in Maks Tušak in Maksimiljana Marinšek: Družina in športnik.

V oddaji Sol in luč smo se ob obilici športnih dogodkov odločili za predstavitev knjige z naslovom Družina in športnik, ki je sicer strokovno delo Mateja in Maksa Tušaka in Maksimiljane Marinšek, prinaša pa zelo zanimive misli, podkrepljene z raziskavami, o vplivu športa na naše celostno zdravje, še bolj pa o vplivu družine na vrhunske športnike. Moderni šport je bojno polje polno stresa, pa tudi vzvod za razvoj samozavesti in samopodobe, sredstvo za vadbo odpornosti na stres, za zmanjšanje anksioznosti in depresivnosti, za razvoj delovnih navad in samodiscipline ter vztrajnosti in pripadnosti skupini.«

Tadej Sadar

mladinaravaodnosivzgojašport

Iz Betanije

VEČ ...|23. 7. 2021
Spolne zlorabe

Iz Betanije

Spolne zlorabe
VEČ ...|23. 7. 2021

Via positiva

VEČ ...|22. 7. 2021
Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

družbapogovorizobraževanjesvetovanjeodnosi

Via positiva

Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

VEČ ...|22. 7. 2021
Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

Nataša Ličen

družbapogovorizobraževanjesvetovanjeodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|21. 7. 2021
Ko otroci nočejo na duhovne vaje

Ko otroci nočejo na duhovne vaje

odnosi

Iz Betanije

Ko otroci nočejo na duhovne vaje
VEČ ...|21. 7. 2021
Ko otroci nočejo na duhovne vaje

Mateja Subotičanec

odnosi

Srečanja

VEČ ...|20. 7. 2021
Kakšna bo Evropa v prihodnosti?

V mesecu, ko je Slovenija prevzela predsedovanje svetu EU, smo se v oddaji Srečanja vprašali, kakšno Evropo si želimo, kako lahko vzhodni in zahodni del stare celine bolj sodelujeta in kaj lahko drug drugemu ponudita. Z nami je bil profesor komunikologijo dr. Pal Toth. Govorili smo tudi o vrednotah, ki se v Evropi izgubljajo in o tem, kako najti pravo pot naprej. Objavili pa smo tudi nekaj pričevanj ljudi iz naših sosednjih držav, ki si v luči pobude Skupaj za Evropo prizadevajo za ohranitev oz. vrnitev duše Evropi. 

Kakšna bo Evropa v prihodnosti?

V mesecu, ko je Slovenija prevzela predsedovanje svetu EU, smo se v oddaji Srečanja vprašali, kakšno Evropo si želimo, kako lahko vzhodni in zahodni del stare celine bolj sodelujeta in kaj lahko drug drugemu ponudita. Z nami je bil profesor komunikologijo dr. Pal Toth. Govorili smo tudi o vrednotah, ki se v Evropi izgubljajo in o tem, kako najti pravo pot naprej. Objavili pa smo tudi nekaj pričevanj ljudi iz naših sosednjih držav, ki si v luči pobude Skupaj za Evropo prizadevajo za ohranitev oz. vrnitev duše Evropi. 

družbaodnosipogovor

Srečanja

Kakšna bo Evropa v prihodnosti?

V mesecu, ko je Slovenija prevzela predsedovanje svetu EU, smo se v oddaji Srečanja vprašali, kakšno Evropo si želimo, kako lahko vzhodni in zahodni del stare celine bolj sodelujeta in kaj lahko drug drugemu ponudita. Z nami je bil profesor komunikologijo dr. Pal Toth. Govorili smo tudi o vrednotah, ki se v Evropi izgubljajo in o tem, kako najti pravo pot naprej. Objavili pa smo tudi nekaj pričevanj ljudi iz naših sosednjih držav, ki si v luči pobude Skupaj za Evropo prizadevajo za ohranitev oz. vrnitev duše Evropi. 

VEČ ...|20. 7. 2021
Kakšna bo Evropa v prihodnosti?

V mesecu, ko je Slovenija prevzela predsedovanje svetu EU, smo se v oddaji Srečanja vprašali, kakšno Evropo si želimo, kako lahko vzhodni in zahodni del stare celine bolj sodelujeta in kaj lahko drug drugemu ponudita. Z nami je bil profesor komunikologijo dr. Pal Toth. Govorili smo tudi o vrednotah, ki se v Evropi izgubljajo in o tem, kako najti pravo pot naprej. Objavili pa smo tudi nekaj pričevanj ljudi iz naših sosednjih držav, ki si v luči pobude Skupaj za Evropo prizadevajo za ohranitev oz. vrnitev duše Evropi. 

Marjana Debevec

družbaodnosipogovor

Iz Betanije

VEČ ...|19. 7. 2021
Miha Ruparčič, vzgoja

Miha Ruparčič, vzgoja

odnosi

Iz Betanije

Miha Ruparčič, vzgoja
VEČ ...|19. 7. 2021
Miha Ruparčič, vzgoja

Mateja Subotičanec

odnosi

Iz Betanije

VEČ ...|16. 7. 2021
Miha Ruparčič, vzgoja

Miha Ruparčič, vzgoja

odnosi

Iz Betanije

Miha Ruparčič, vzgoja
VEČ ...|16. 7. 2021
Miha Ruparčič, vzgoja

Mateja Subotičanec

odnosi

Via positiva

VEČ ...|15. 7. 2021
Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

VEČ ...|15. 7. 2021
Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Iz Betanije

VEČ ...|14. 7. 2021
Ocenjevanje

Iz Betanije

Ocenjevanje
VEČ ...|14. 7. 2021

Sol in luč

VEČ ...|13. 7. 2021
Marko Fink: Ponovitev drugega dela izjemnega pogovora z odličnim umetnikom o Domovini.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev drugega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Marko Fink: Ponovitev drugega dela izjemnega pogovora z odličnim umetnikom o Domovini.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev drugega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

družbakulturaglasbaodnosi

Sol in luč

Marko Fink: Ponovitev drugega dela izjemnega pogovora z odličnim umetnikom o Domovini.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev drugega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

VEČ ...|13. 7. 2021
Marko Fink: Ponovitev drugega dela izjemnega pogovora z odličnim umetnikom o Domovini.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev drugega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Tadej Sadar

družbakulturaglasbaodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|12. 7. 2021
Počitnice

Z nami je Miha Ruparčič

Počitnice

Z nami je Miha Ruparčič

odnosi

Iz Betanije

Počitnice

Z nami je Miha Ruparčič

VEČ ...|12. 7. 2021
Počitnice

Z nami je Miha Ruparčič

Mateja Subotičanec

odnosi

Za življenje

VEČ ...|10. 7. 2021
Počitniški nasveti

Specialni pedagog Marko Juhant je odgovarjal na vaša poslušalcev. Pogovarjajmo se in si z izkušnjami pomagajmo pri vzgoji ter spremljanju tistih, ki jih imamo najraje, svojih otrok in mladih. 

Počitniški nasveti

Specialni pedagog Marko Juhant je odgovarjal na vaša poslušalcev. Pogovarjajmo se in si z izkušnjami pomagajmo pri vzgoji ter spremljanju tistih, ki jih imamo najraje, svojih otrok in mladih. 

vzgojadružbaodnosiotroci

Za življenje

Počitniški nasveti

Specialni pedagog Marko Juhant je odgovarjal na vaša poslušalcev. Pogovarjajmo se in si z izkušnjami pomagajmo pri vzgoji ter spremljanju tistih, ki jih imamo najraje, svojih otrok in mladih. 

VEČ ...|10. 7. 2021
Počitniški nasveti

Specialni pedagog Marko Juhant je odgovarjal na vaša poslušalcev. Pogovarjajmo se in si z izkušnjami pomagajmo pri vzgoji ter spremljanju tistih, ki jih imamo najraje, svojih otrok in mladih. 

Nataša Ličen

vzgojadružbaodnosiotroci

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 7. 2021
Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

infodružbainfoizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipolitikavzgoja

Informativni prispevki

Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

VEČ ...|8. 7. 2021
Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

Marjana Debevec

infodružbainfoizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipolitikavzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 7. 2021
Ustanova Anin sklad velike družine povezala na duhovnih vajah

Ustanova Anin sklad, ki povezuje družine z več otroki je s pomočjo bratov kapucinov v Kančevcih pripravila duhovne vaje. Srečanja se je udeležilo 15 družin s kar 60 otroki. Poleg duhovnega odmika je bil čas tudi za druženje in romanje. Ustanova Anin sklad trenutno povezuje 150 družin, od tega jih tretjina prejema redno mesečno podporo, nam je povedala tajnica ustanove sestra Hermina Nemšak.

Ustanova Anin sklad velike družine povezala na duhovnih vajah

Ustanova Anin sklad, ki povezuje družine z več otroki je s pomočjo bratov kapucinov v Kančevcih pripravila duhovne vaje. Srečanja se je udeležilo 15 družin s kar 60 otroki. Poleg duhovnega odmika je bil čas tudi za druženje in romanje. Ustanova Anin sklad trenutno povezuje 150 družin, od tega jih tretjina prejema redno mesečno podporo, nam je povedala tajnica ustanove sestra Hermina Nemšak.

infopogovorduhovnostodnosidružbadružina

Informativni prispevki

Ustanova Anin sklad velike družine povezala na duhovnih vajah

Ustanova Anin sklad, ki povezuje družine z več otroki je s pomočjo bratov kapucinov v Kančevcih pripravila duhovne vaje. Srečanja se je udeležilo 15 družin s kar 60 otroki. Poleg duhovnega odmika je bil čas tudi za druženje in romanje. Ustanova Anin sklad trenutno povezuje 150 družin, od tega jih tretjina prejema redno mesečno podporo, nam je povedala tajnica ustanove sestra Hermina Nemšak.

VEČ ...|7. 7. 2021
Ustanova Anin sklad velike družine povezala na duhovnih vajah

Ustanova Anin sklad, ki povezuje družine z več otroki je s pomočjo bratov kapucinov v Kančevcih pripravila duhovne vaje. Srečanja se je udeležilo 15 družin s kar 60 otroki. Poleg duhovnega odmika je bil čas tudi za druženje in romanje. Ustanova Anin sklad trenutno povezuje 150 družin, od tega jih tretjina prejema redno mesečno podporo, nam je povedala tajnica ustanove sestra Hermina Nemšak.

Alen Salihović

infopogovorduhovnostodnosidružbadružina

Sol in luč

VEČ ...|6. 7. 2021
Marko Fink: Ponovitev prvega dela izjemnega pogovora z umetnikom ob prazniku naše Domovine.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev prvega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Marko Fink: Ponovitev prvega dela izjemnega pogovora z umetnikom ob prazniku naše Domovine.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev prvega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

glasbakulturaodnosi

Sol in luč

Marko Fink: Ponovitev prvega dela izjemnega pogovora z umetnikom ob prazniku naše Domovine.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev prvega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

VEČ ...|6. 7. 2021
Marko Fink: Ponovitev prvega dela izjemnega pogovora z umetnikom ob prazniku naše Domovine.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev prvega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Tadej Sadar

glasbakulturaodnosi

Naš pogled

VEČ ...|6. 7. 2021
O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

komentar

Naš pogled

O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

VEČ ...|6. 7. 2021
O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

Nataša Ličen

komentar

Družinska kateheza

VEČ ...|6. 7. 2021
Vztrajati v ljubezni

Kako usklajevati poklicno kariero in družinsko življenje? Kaj storiti, ko zaradi bolezni doživimo lastno krhkost? Kako v vseh teh okoliščinah ohranjati zakonsko ljubezen? O tem sta v Družinski katehezi pričevala Irma in Franci Koren, z Medžugorja se nam je pridružil duhovnik Rafko Klemenčič.

Vztrajati v ljubezni

Kako usklajevati poklicno kariero in družinsko življenje? Kaj storiti, ko zaradi bolezni doživimo lastno krhkost? Kako v vseh teh okoliščinah ohranjati zakonsko ljubezen? O tem sta v Družinski katehezi pričevala Irma in Franci Koren, z Medžugorja se nam je pridružil duhovnik Rafko Klemenčič.

odnosidružinaduhovnost

Družinska kateheza

Vztrajati v ljubezni

Kako usklajevati poklicno kariero in družinsko življenje? Kaj storiti, ko zaradi bolezni doživimo lastno krhkost? Kako v vseh teh okoliščinah ohranjati zakonsko ljubezen? O tem sta v Družinski katehezi pričevala Irma in Franci Koren, z Medžugorja se nam je pridružil duhovnik Rafko Klemenčič.

VEČ ...|6. 7. 2021
Vztrajati v ljubezni

Kako usklajevati poklicno kariero in družinsko življenje? Kaj storiti, ko zaradi bolezni doživimo lastno krhkost? Kako v vseh teh okoliščinah ohranjati zakonsko ljubezen? O tem sta v Družinski katehezi pričevala Irma in Franci Koren, z Medžugorja se nam je pridružil duhovnik Rafko Klemenčič.

Marjana Debevec

odnosidružinaduhovnost

Informativne oddaje

VEČ ...|5. 7. 2021
Mozaik dneva dne 5. 7.

PREGLED POMEMBNEJŠIH NOVIC – Mozaik dneva, 5.7.2021

Janša medije pozval k spodbujanju za cepljenje; V Mariboru bodo cepili tudi na avtobusu.

Madžarski veleposlanik v Sloveniji za Radio Ognjišče o odnosih med državama in skupni krščanski dediščini.

Po velikem zmagoslavju v Litvi in uvrstitvi na olimpijske igre je slovenske košarkarje na letališču pričakala navdušena množica.

Vreme: Zvečer se bo razjasnilo. Jutri bo jasno in spet bolj vroče.

Mozaik dneva dne 5. 7.

PREGLED POMEMBNEJŠIH NOVIC – Mozaik dneva, 5.7.2021

Janša medije pozval k spodbujanju za cepljenje; V Mariboru bodo cepili tudi na avtobusu.

Madžarski veleposlanik v Sloveniji za Radio Ognjišče o odnosih med državama in skupni krščanski dediščini.

Po velikem zmagoslavju v Litvi in uvrstitvi na olimpijske igre je slovenske košarkarje na letališču pričakala navdušena množica.

Vreme: Zvečer se bo razjasnilo. Jutri bo jasno in spet bolj vroče.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 5. 7.

PREGLED POMEMBNEJŠIH NOVIC – Mozaik dneva, 5.7.2021

Janša medije pozval k spodbujanju za cepljenje; V Mariboru bodo cepili tudi na avtobusu.

Madžarski veleposlanik v Sloveniji za Radio Ognjišče o odnosih med državama in skupni krščanski dediščini.

Po velikem zmagoslavju v Litvi in uvrstitvi na olimpijske igre je slovenske košarkarje na letališču pričakala navdušena množica.

Vreme: Zvečer se bo razjasnilo. Jutri bo jasno in spet bolj vroče.

VEČ ...|5. 7. 2021
Mozaik dneva dne 5. 7.

PREGLED POMEMBNEJŠIH NOVIC – Mozaik dneva, 5.7.2021

Janša medije pozval k spodbujanju za cepljenje; V Mariboru bodo cepili tudi na avtobusu.

Madžarski veleposlanik v Sloveniji za Radio Ognjišče o odnosih med državama in skupni krščanski dediščini.

Po velikem zmagoslavju v Litvi in uvrstitvi na olimpijske igre je slovenske košarkarje na letališču pričakala navdušena množica.

Vreme: Zvečer se bo razjasnilo. Jutri bo jasno in spet bolj vroče.

Radio Ognjišče

infonovice

Za življenje

VEČ ...|3. 7. 2021
Narcisoidnost - življenje kot monodrama

Tokrat smo se posvetili motnji, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanja sočutja. Ali res živimo v dobi narcisoidnosti in kako v odnosu shajati z osebo, katerih življenjski scenarij je monodrama? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Narcisoidnost - življenje kot monodrama

Tokrat smo se posvetili motnji, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanja sočutja. Ali res živimo v dobi narcisoidnosti in kako v odnosu shajati z osebo, katerih življenjski scenarij je monodrama? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

vzgojaduhovnostodnosidružbanarcisoidna motnjapsihologija

Za življenje

Narcisoidnost - življenje kot monodrama

Tokrat smo se posvetili motnji, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanja sočutja. Ali res živimo v dobi narcisoidnosti in kako v odnosu shajati z osebo, katerih življenjski scenarij je monodrama? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

VEČ ...|3. 7. 2021
Narcisoidnost - življenje kot monodrama

Tokrat smo se posvetili motnji, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanja sočutja. Ali res živimo v dobi narcisoidnosti in kako v odnosu shajati z osebo, katerih življenjski scenarij je monodrama? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

vzgojaduhovnostodnosidružbanarcisoidna motnjapsihologija

Mladoskop

VEČ ...|2. 7. 2021
Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

mladidružbaduhovnostizobraževanjepogovorodnosisvetovanje

Mladoskop

Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

VEČ ...|2. 7. 2021
Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

Nataša Ličen

mladidružbaduhovnostizobraževanjepogovorodnosisvetovanje

Via positiva

VEČ ...|1. 7. 2021
Mag. Nastja Mulej: Možgani stremijo k udobju, zato se je treba vsak dan sproti odločati za urjenje v odnosih.

V spomin na preminulega dr. Edwarda de Bona, ki je za večno zaprl oči v začetku junija 2021, smo v pogovoru z mag. Nasto Mulej, edino licencirano trenerko njegovih metod poučevanja laterarnega razmišljanja pri nas, spomnili na osnove njegovega dela in prizadevanja. Navdihoval in spodbujal je milijone ljudi, kako biti boljši pri svojem zaznavanju, razmišljanju, komuniciranju, sodelovanju in ustvarjanju. Spremembe pa potrebujejo svoj čas. 

Mag. Nastja Mulej: Možgani stremijo k udobju, zato se je treba vsak dan sproti odločati za urjenje v odnosih.

V spomin na preminulega dr. Edwarda de Bona, ki je za večno zaprl oči v začetku junija 2021, smo v pogovoru z mag. Nasto Mulej, edino licencirano trenerko njegovih metod poučevanja laterarnega razmišljanja pri nas, spomnili na osnove njegovega dela in prizadevanja. Navdihoval in spodbujal je milijone ljudi, kako biti boljši pri svojem zaznavanju, razmišljanju, komuniciranju, sodelovanju in ustvarjanju. Spremembe pa potrebujejo svoj čas. 

družbaodnosipogovorizobraževanjesvetovanjevzgoja

Via positiva

Mag. Nastja Mulej: Možgani stremijo k udobju, zato se je treba vsak dan sproti odločati za urjenje v odnosih.

V spomin na preminulega dr. Edwarda de Bona, ki je za večno zaprl oči v začetku junija 2021, smo v pogovoru z mag. Nasto Mulej, edino licencirano trenerko njegovih metod poučevanja laterarnega razmišljanja pri nas, spomnili na osnove njegovega dela in prizadevanja. Navdihoval in spodbujal je milijone ljudi, kako biti boljši pri svojem zaznavanju, razmišljanju, komuniciranju, sodelovanju in ustvarjanju. Spremembe pa potrebujejo svoj čas. 

VEČ ...|1. 7. 2021
Mag. Nastja Mulej: Možgani stremijo k udobju, zato se je treba vsak dan sproti odločati za urjenje v odnosih.

V spomin na preminulega dr. Edwarda de Bona, ki je za večno zaprl oči v začetku junija 2021, smo v pogovoru z mag. Nasto Mulej, edino licencirano trenerko njegovih metod poučevanja laterarnega razmišljanja pri nas, spomnili na osnove njegovega dela in prizadevanja. Navdihoval in spodbujal je milijone ljudi, kako biti boljši pri svojem zaznavanju, razmišljanju, komuniciranju, sodelovanju in ustvarjanju. Spremembe pa potrebujejo svoj čas. 

Radio Ognjišče

družbaodnosipogovorizobraževanjesvetovanjevzgoja

Sol in luč

VEČ ...|29. 6. 2021
Phil Bosmanss: misli iz knjige Živi vsak dan.

V tokratni oddaji smo poslušali nekaj misli Phila Bosmanssa iz njegove knjige Živi vsak dan - 365 vitaminov za srce, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Phil Bosmanss: misli iz knjige Živi vsak dan.

V tokratni oddaji smo poslušali nekaj misli Phila Bosmanssa iz njegove knjige Živi vsak dan - 365 vitaminov za srce, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

družbaduhovnostodnosi

Sol in luč

Phil Bosmanss: misli iz knjige Živi vsak dan.

V tokratni oddaji smo poslušali nekaj misli Phila Bosmanssa iz njegove knjige Živi vsak dan - 365 vitaminov za srce, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|29. 6. 2021
Phil Bosmanss: misli iz knjige Živi vsak dan.

V tokratni oddaji smo poslušali nekaj misli Phila Bosmanssa iz njegove knjige Živi vsak dan - 365 vitaminov za srce, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Kultura odnosov

VEČ ...|29. 6. 2021
Kultura odnosov - Sprava

V oddaji smo tokrat odprli temo sprava. Temo, ob kateri mnogi pazljivo prisluhnejo, mnoge pa odbije. Zakaj je tako? Kaj Slovence ovira, da bi se vendarle spravili? Tokrat pogled s terapevtskega vidika. Gostje: priznana družinska terapevta dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar ter zgodovinar dr. Jože Dežman.

Kultura odnosov - Sprava

V oddaji smo tokrat odprli temo sprava. Temo, ob kateri mnogi pazljivo prisluhnejo, mnoge pa odbije. Zakaj je tako? Kaj Slovence ovira, da bi se vendarle spravili? Tokrat pogled s terapevtskega vidika. Gostje: priznana družinska terapevta dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar ter zgodovinar dr. Jože Dežman.

odnosidružbaspravapogovorzgodovina

Kultura odnosov

Kultura odnosov - Sprava

V oddaji smo tokrat odprli temo sprava. Temo, ob kateri mnogi pazljivo prisluhnejo, mnoge pa odbije. Zakaj je tako? Kaj Slovence ovira, da bi se vendarle spravili? Tokrat pogled s terapevtskega vidika. Gostje: priznana družinska terapevta dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar ter zgodovinar dr. Jože Dežman.

VEČ ...|29. 6. 2021
Kultura odnosov - Sprava

V oddaji smo tokrat odprli temo sprava. Temo, ob kateri mnogi pazljivo prisluhnejo, mnoge pa odbije. Zakaj je tako? Kaj Slovence ovira, da bi se vendarle spravili? Tokrat pogled s terapevtskega vidika. Gostje: priznana družinska terapevta dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar ter zgodovinar dr. Jože Dežman.

Marjan Bunič

odnosidružbaspravapogovorzgodovina

Sol in luč

VEČ ...|22. 6. 2021
P. Marko Ivan Rupnik: »Kam gre Evropa«

Ob bližnjem prazniku naše države, smo izbrali izjemen govor p. Marka Ivana Rupnika, ki ga je leta 2003 imel na svetem Joštu nad Kranjem. V njem je čudovito razgrnil celoten kontekst krščanskega pogleda, ki je s perspektive nebes pravzaprav nadnacionalen in razložil misel Solovjova, ki pravi, da ima vsak narod v nekem trenutku v zgodovini vlogo, ko drugim pokaže pot.

P. Marko Ivan Rupnik: »Kam gre Evropa«

Ob bližnjem prazniku naše države, smo izbrali izjemen govor p. Marka Ivana Rupnika, ki ga je leta 2003 imel na svetem Joštu nad Kranjem. V njem je čudovito razgrnil celoten kontekst krščanskega pogleda, ki je s perspektive nebes pravzaprav nadnacionalen in razložil misel Solovjova, ki pravi, da ima vsak narod v nekem trenutku v zgodovini vlogo, ko drugim pokaže pot.

duhovnostodnosi

Sol in luč

P. Marko Ivan Rupnik: »Kam gre Evropa«

Ob bližnjem prazniku naše države, smo izbrali izjemen govor p. Marka Ivana Rupnika, ki ga je leta 2003 imel na svetem Joštu nad Kranjem. V njem je čudovito razgrnil celoten kontekst krščanskega pogleda, ki je s perspektive nebes pravzaprav nadnacionalen in razložil misel Solovjova, ki pravi, da ima vsak narod v nekem trenutku v zgodovini vlogo, ko drugim pokaže pot.

VEČ ...|22. 6. 2021
P. Marko Ivan Rupnik: »Kam gre Evropa«

Ob bližnjem prazniku naše države, smo izbrali izjemen govor p. Marka Ivana Rupnika, ki ga je leta 2003 imel na svetem Joštu nad Kranjem. V njem je čudovito razgrnil celoten kontekst krščanskega pogleda, ki je s perspektive nebes pravzaprav nadnacionalen in razložil misel Solovjova, ki pravi, da ima vsak narod v nekem trenutku v zgodovini vlogo, ko drugim pokaže pot.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|17. 6. 2021
Ali v družini spremljate svoj denarni tok?

Tokrat smo se v Svetovalnici posvetili spremljanju in načrtovanje družinskega finančnega toka. Zakaj spremljati, kako načrtovati in na kakšen način zastaviti dobro gospodarjenje v družini - tako v dobrih kot težkih časih? Z nami je bil Aleš Čerin.

Ali v družini spremljate svoj denarni tok?

Tokrat smo se v Svetovalnici posvetili spremljanju in načrtovanje družinskega finančnega toka. Zakaj spremljati, kako načrtovati in na kakšen način zastaviti dobro gospodarjenje v družini - tako v dobrih kot težkih časih? Z nami je bil Aleš Čerin.

svetovanjedružbaodnosi

Svetovalnica

Ali v družini spremljate svoj denarni tok?

Tokrat smo se v Svetovalnici posvetili spremljanju in načrtovanje družinskega finančnega toka. Zakaj spremljati, kako načrtovati in na kakšen način zastaviti dobro gospodarjenje v družini - tako v dobrih kot težkih časih? Z nami je bil Aleš Čerin.

VEČ ...|17. 6. 2021
Ali v družini spremljate svoj denarni tok?

Tokrat smo se v Svetovalnici posvetili spremljanju in načrtovanje družinskega finančnega toka. Zakaj spremljati, kako načrtovati in na kakšen način zastaviti dobro gospodarjenje v družini - tako v dobrih kot težkih časih? Z nami je bil Aleš Čerin.

Blaž Lesnik

svetovanjedružbaodnosi

Via positiva

VEČ ...|17. 6. 2021
Simon Cerar, direktor podjetja SAM: Največji kapital podjetja so ljudje

V letu 1991, ko se je Slovenija osamosvojila in je bilo dovoljeno podjetništvo ter zasebni kapital, so se rojevala tudi podjetja, ki so uspešna še danes. Eno izmed njih je SAM, ki ima sedež v Jaršah pri Domžalah, svoje poslovalnice pa po vsej Sloveniji. Z njim Radio Ognjišče že dolgo dobro sodeluje, ljudje v podjetju so naši poslovni prijatelji. Za intervju smo prosili direktorja Simona Cerarja, ki je spregovoril o svojih začetkih, načrtih ter tudi o svojih največjih željah in izzivih. Njegova najpomembnejša naloga v podjetju je, pravi, dobro počutje in sodelovanje zaposlenih. 

Simon Cerar, direktor podjetja SAM: Največji kapital podjetja so ljudje

V letu 1991, ko se je Slovenija osamosvojila in je bilo dovoljeno podjetništvo ter zasebni kapital, so se rojevala tudi podjetja, ki so uspešna še danes. Eno izmed njih je SAM, ki ima sedež v Jaršah pri Domžalah, svoje poslovalnice pa po vsej Sloveniji. Z njim Radio Ognjišče že dolgo dobro sodeluje, ljudje v podjetju so naši poslovni prijatelji. Za intervju smo prosili direktorja Simona Cerarja, ki je spregovoril o svojih začetkih, načrtih ter tudi o svojih največjih željah in izzivih. Njegova najpomembnejša naloga v podjetju je, pravi, dobro počutje in sodelovanje zaposlenih. 

družbaodnosigospodarstvoposlovnostpodjetništvo

Via positiva

Simon Cerar, direktor podjetja SAM: Največji kapital podjetja so ljudje

V letu 1991, ko se je Slovenija osamosvojila in je bilo dovoljeno podjetništvo ter zasebni kapital, so se rojevala tudi podjetja, ki so uspešna še danes. Eno izmed njih je SAM, ki ima sedež v Jaršah pri Domžalah, svoje poslovalnice pa po vsej Sloveniji. Z njim Radio Ognjišče že dolgo dobro sodeluje, ljudje v podjetju so naši poslovni prijatelji. Za intervju smo prosili direktorja Simona Cerarja, ki je spregovoril o svojih začetkih, načrtih ter tudi o svojih največjih željah in izzivih. Njegova najpomembnejša naloga v podjetju je, pravi, dobro počutje in sodelovanje zaposlenih. 

VEČ ...|17. 6. 2021
Simon Cerar, direktor podjetja SAM: Največji kapital podjetja so ljudje

V letu 1991, ko se je Slovenija osamosvojila in je bilo dovoljeno podjetništvo ter zasebni kapital, so se rojevala tudi podjetja, ki so uspešna še danes. Eno izmed njih je SAM, ki ima sedež v Jaršah pri Domžalah, svoje poslovalnice pa po vsej Sloveniji. Z njim Radio Ognjišče že dolgo dobro sodeluje, ljudje v podjetju so naši poslovni prijatelji. Za intervju smo prosili direktorja Simona Cerarja, ki je spregovoril o svojih začetkih, načrtih ter tudi o svojih največjih željah in izzivih. Njegova najpomembnejša naloga v podjetju je, pravi, dobro počutje in sodelovanje zaposlenih. 

Nataša Ličen

družbaodnosigospodarstvoposlovnostpodjetništvo

Srečanja

VEČ ...|15. 6. 2021
Zakonca Lucija in Rok Čakš

Oba sta vpeta v medije. Lucija se je poleg urednikovanja revije #najst in pisanja za več portalov preizkusila tudi v pisanju ’skavtskega’ romana. Roka poznamo kot urednika portala Domovina. Podala sta pogled na področja, ki jih pokrivata, spregovorila o izzivih materinstva in očetovstva ter vrednotah, ki povezujejo Slovence.

Zakonca Lucija in Rok Čakš

Oba sta vpeta v medije. Lucija se je poleg urednikovanja revije #najst in pisanja za več portalov preizkusila tudi v pisanju ’skavtskega’ romana. Roka poznamo kot urednika portala Domovina. Podala sta pogled na področja, ki jih pokrivata, spregovorila o izzivih materinstva in očetovstva ter vrednotah, ki povezujejo Slovence.

družbaodnosipogovorpolitika

Srečanja

Zakonca Lucija in Rok Čakš

Oba sta vpeta v medije. Lucija se je poleg urednikovanja revije #najst in pisanja za več portalov preizkusila tudi v pisanju ’skavtskega’ romana. Roka poznamo kot urednika portala Domovina. Podala sta pogled na področja, ki jih pokrivata, spregovorila o izzivih materinstva in očetovstva ter vrednotah, ki povezujejo Slovence.

VEČ ...|15. 6. 2021
Zakonca Lucija in Rok Čakš

Oba sta vpeta v medije. Lucija se je poleg urednikovanja revije #najst in pisanja za več portalov preizkusila tudi v pisanju ’skavtskega’ romana. Roka poznamo kot urednika portala Domovina. Podala sta pogled na področja, ki jih pokrivata, spregovorila o izzivih materinstva in očetovstva ter vrednotah, ki povezujejo Slovence.

Marta Jerebič

družbaodnosipogovorpolitika

Sol in luč

VEČ ...|15. 6. 2021
Tadej Pogačar: Kaj sta o njem povedala njegova starša, Marjeta in Mirko Pogačar?

Mesec, ko praznuje naša domovina, smo želeli obeležiti tudi v oddaji Sol in luč. Ideja z gostoma se je ponudila kar sama. Starša vrhunskega športnika gotovo vesta kaj o vztrajnosti, potrpežljivosti, spoštovanju, skratka o vrednotah, ki so temelj za vsakršen smisel.

Tadej Pogačar: Kaj sta o njem povedala njegova starša, Marjeta in Mirko Pogačar?

Mesec, ko praznuje naša domovina, smo želeli obeležiti tudi v oddaji Sol in luč. Ideja z gostoma se je ponudila kar sama. Starša vrhunskega športnika gotovo vesta kaj o vztrajnosti, potrpežljivosti, spoštovanju, skratka o vrednotah, ki so temelj za vsakršen smisel.

mladiodnosišport

Sol in luč

Tadej Pogačar: Kaj sta o njem povedala njegova starša, Marjeta in Mirko Pogačar?

Mesec, ko praznuje naša domovina, smo želeli obeležiti tudi v oddaji Sol in luč. Ideja z gostoma se je ponudila kar sama. Starša vrhunskega športnika gotovo vesta kaj o vztrajnosti, potrpežljivosti, spoštovanju, skratka o vrednotah, ki so temelj za vsakršen smisel.

VEČ ...|15. 6. 2021
Tadej Pogačar: Kaj sta o njem povedala njegova starša, Marjeta in Mirko Pogačar?

Mesec, ko praznuje naša domovina, smo želeli obeležiti tudi v oddaji Sol in luč. Ideja z gostoma se je ponudila kar sama. Starša vrhunskega športnika gotovo vesta kaj o vztrajnosti, potrpežljivosti, spoštovanju, skratka o vrednotah, ki so temelj za vsakršen smisel.

Tadej Sadar

mladiodnosišport

Za življenje

VEČ ...|12. 6. 2021
Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

vzgojapogovorodnosimladiizobraževanjepsihologija

Za življenje

Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

VEČ ...|12. 6. 2021
Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

Nataša Ličen

vzgojapogovorodnosimladiizobraževanjepsihologija

Via positiva

VEČ ...|10. 6. 2021
Kristian Koželj – literarni ustvarjalec, igralec, mentor

Kristian Koželj je umetnik širokega spektra, literarni ustvarjalec, gledališki mentor in vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Celju. V pogovoru je povedal, kako doživlja delo z mladimi in starejšimi, kaj mu pomenita igralstvo in poezija ter zakaj je umetnost neločljivo povezana z duhovnostjo.

Kristian Koželj – literarni ustvarjalec, igralec, mentor

Kristian Koželj je umetnik širokega spektra, literarni ustvarjalec, gledališki mentor in vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Celju. V pogovoru je povedal, kako doživlja delo z mladimi in starejšimi, kaj mu pomenita igralstvo in poezija ter zakaj je umetnost neločljivo povezana z duhovnostjo.

družbakulturamladipogovorvzgojaodnosi

Via positiva

Kristian Koželj – literarni ustvarjalec, igralec, mentor

Kristian Koželj je umetnik širokega spektra, literarni ustvarjalec, gledališki mentor in vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Celju. V pogovoru je povedal, kako doživlja delo z mladimi in starejšimi, kaj mu pomenita igralstvo in poezija ter zakaj je umetnost neločljivo povezana z duhovnostjo.

VEČ ...|10. 6. 2021
Kristian Koželj – literarni ustvarjalec, igralec, mentor

Kristian Koželj je umetnik širokega spektra, literarni ustvarjalec, gledališki mentor in vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Celju. V pogovoru je povedal, kako doživlja delo z mladimi in starejšimi, kaj mu pomenita igralstvo in poezija ter zakaj je umetnost neločljivo povezana z duhovnostjo.

Petra Stopar

družbakulturamladipogovorvzgojaodnosi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|10. 6. 2021
Jelka Verk z unikatnim ukrojenim modelom navdušuje

Jelka Verk je solastnica družbeno odgovorne blagovne znamke More than beauty. Prva na svetu je ustvarila kreacije, ki jih lahko naročimo, kot po meri ukrojen model, ter pripravljeno prejmemo na dom, kjer sami le še zašijemo in dobimo vrhunski kos oblačila. Če šivalnega stroja nimamo, pa izbrani kos zašijejo v Varstveno delovnem centru. Vključevanje, sodelovanje, skrb za sočloveka, preudarnejše trošenje, ter da bi z oblačili poudarjali vrednote, za katerimi stojimi, so sporočila, ki jih Jelka vnaša v svoje delo ter jih želi širiti med ljudi.    

Jelka Verk z unikatnim ukrojenim modelom navdušuje

Jelka Verk je solastnica družbeno odgovorne blagovne znamke More than beauty. Prva na svetu je ustvarila kreacije, ki jih lahko naročimo, kot po meri ukrojen model, ter pripravljeno prejmemo na dom, kjer sami le še zašijemo in dobimo vrhunski kos oblačila. Če šivalnega stroja nimamo, pa izbrani kos zašijejo v Varstveno delovnem centru. Vključevanje, sodelovanje, skrb za sočloveka, preudarnejše trošenje, ter da bi z oblačili poudarjali vrednote, za katerimi stojimi, so sporočila, ki jih Jelka vnaša v svoje delo ter jih želi širiti med ljudi.    

družbaodnosigospodarstvoposlovnostpodjetništvoinovativnost

Ni meje za dobre ideje

Jelka Verk z unikatnim ukrojenim modelom navdušuje

Jelka Verk je solastnica družbeno odgovorne blagovne znamke More than beauty. Prva na svetu je ustvarila kreacije, ki jih lahko naročimo, kot po meri ukrojen model, ter pripravljeno prejmemo na dom, kjer sami le še zašijemo in dobimo vrhunski kos oblačila. Če šivalnega stroja nimamo, pa izbrani kos zašijejo v Varstveno delovnem centru. Vključevanje, sodelovanje, skrb za sočloveka, preudarnejše trošenje, ter da bi z oblačili poudarjali vrednote, za katerimi stojimi, so sporočila, ki jih Jelka vnaša v svoje delo ter jih želi širiti med ljudi.    

VEČ ...|10. 6. 2021
Jelka Verk z unikatnim ukrojenim modelom navdušuje

Jelka Verk je solastnica družbeno odgovorne blagovne znamke More than beauty. Prva na svetu je ustvarila kreacije, ki jih lahko naročimo, kot po meri ukrojen model, ter pripravljeno prejmemo na dom, kjer sami le še zašijemo in dobimo vrhunski kos oblačila. Če šivalnega stroja nimamo, pa izbrani kos zašijejo v Varstveno delovnem centru. Vključevanje, sodelovanje, skrb za sočloveka, preudarnejše trošenje, ter da bi z oblačili poudarjali vrednote, za katerimi stojimi, so sporočila, ki jih Jelka vnaša v svoje delo ter jih želi širiti med ljudi.    

Nataša Ličen

družbaodnosigospodarstvoposlovnostpodjetništvoinovativnost

Sol in luč

VEČ ...|8. 6. 2021
Feri Lainšček: Verjetno mora človek prehoditi določeno pot, da zmore obrusiti svoj ego. Ljubezen ni trgovina.

Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odlomkov iz intervjuja s pesnikom in pisateljem, Ferijem Lainščkom, o katerem so v utemeljitev ob Prešernovi nagradi zapisali tudi naslednje besede: »Pisateljeva umetniška dela, ukoreninjena v slovensko pokrajino, odražajo njegovo veliko ljubezen do domovine, hkrati pa sestavljajo podobe njegove duhovne biografije. Njihova osrednja tema je človekovo iskanje identitete in bivanjskega smisla v še tako težkih okoliščinah, iskanje harmonije s svetom, ki jo omogoča ljubezen do sočloveka.« Ob bližnjem prazniku domovine bi bilo tem besedam težko kaj dodati. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Via positiva, ki jo pripravlja Nataša Ličen.

Feri Lainšček: Verjetno mora človek prehoditi določeno pot, da zmore obrusiti svoj ego. Ljubezen ni trgovina.

Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odlomkov iz intervjuja s pesnikom in pisateljem, Ferijem Lainščkom, o katerem so v utemeljitev ob Prešernovi nagradi zapisali tudi naslednje besede: »Pisateljeva umetniška dela, ukoreninjena v slovensko pokrajino, odražajo njegovo veliko ljubezen do domovine, hkrati pa sestavljajo podobe njegove duhovne biografije. Njihova osrednja tema je človekovo iskanje identitete in bivanjskega smisla v še tako težkih okoliščinah, iskanje harmonije s svetom, ki jo omogoča ljubezen do sočloveka.« Ob bližnjem prazniku domovine bi bilo tem besedam težko kaj dodati. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Via positiva, ki jo pripravlja Nataša Ličen.

družbakulturaodnosi

Sol in luč

Feri Lainšček: Verjetno mora človek prehoditi določeno pot, da zmore obrusiti svoj ego. Ljubezen ni trgovina.

Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odlomkov iz intervjuja s pesnikom in pisateljem, Ferijem Lainščkom, o katerem so v utemeljitev ob Prešernovi nagradi zapisali tudi naslednje besede: »Pisateljeva umetniška dela, ukoreninjena v slovensko pokrajino, odražajo njegovo veliko ljubezen do domovine, hkrati pa sestavljajo podobe njegove duhovne biografije. Njihova osrednja tema je človekovo iskanje identitete in bivanjskega smisla v še tako težkih okoliščinah, iskanje harmonije s svetom, ki jo omogoča ljubezen do sočloveka.« Ob bližnjem prazniku domovine bi bilo tem besedam težko kaj dodati. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Via positiva, ki jo pripravlja Nataša Ličen.

VEČ ...|8. 6. 2021
Feri Lainšček: Verjetno mora človek prehoditi določeno pot, da zmore obrusiti svoj ego. Ljubezen ni trgovina.

Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odlomkov iz intervjuja s pesnikom in pisateljem, Ferijem Lainščkom, o katerem so v utemeljitev ob Prešernovi nagradi zapisali tudi naslednje besede: »Pisateljeva umetniška dela, ukoreninjena v slovensko pokrajino, odražajo njegovo veliko ljubezen do domovine, hkrati pa sestavljajo podobe njegove duhovne biografije. Njihova osrednja tema je človekovo iskanje identitete in bivanjskega smisla v še tako težkih okoliščinah, iskanje harmonije s svetom, ki jo omogoča ljubezen do sočloveka.« Ob bližnjem prazniku domovine bi bilo tem besedam težko kaj dodati. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Via positiva, ki jo pripravlja Nataša Ličen.

Tadej Sadar

družbakulturaodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|7. 6. 2021
Kaj o nas pove lepa in kaj neberljiva pisava?

Grafologinja Jožica Leskovar o tem, kako pisava zrcali naše značajske lastnosti.

Kaj o nas pove lepa in kaj neberljiva pisava?

Grafologinja Jožica Leskovar o tem, kako pisava zrcali naše značajske lastnosti.

svetovanjepogovorodnosi

Svetovalnica

Kaj o nas pove lepa in kaj neberljiva pisava?

Grafologinja Jožica Leskovar o tem, kako pisava zrcali naše značajske lastnosti.

VEČ ...|7. 6. 2021
Kaj o nas pove lepa in kaj neberljiva pisava?

Grafologinja Jožica Leskovar o tem, kako pisava zrcali naše značajske lastnosti.

Radio Ognjišče

svetovanjepogovorodnosi

Komentar Domovina.je

VEČ ...|7. 6. 2021
Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentarpolitikadružbapravoodnosi

Komentar Domovina.je

Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|7. 6. 2021
Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Merše

komentarpolitikadružbapravoodnosi

Za življenje

VEČ ...|5. 6. 2021
Mladi in strah pred gradnjo odnosov

Tokratno oddajo smo posvetili mladim, ki so se sploh v času epidemije znašli v posebnih okoliščinah, ki so jim odrezale mrežo stikov, možnosti samopotrditve in osebne rasti. Ob tem se je že v preteklem času kazala vednjo večja zahtevnost mladih pri izbiri življenjskega sopotnika. S frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo govorili tudi o vplivu ločitev staršev in strahu pred zavrženostjo.

Mladi in strah pred gradnjo odnosov

Tokratno oddajo smo posvetili mladim, ki so se sploh v času epidemije znašli v posebnih okoliščinah, ki so jim odrezale mrežo stikov, možnosti samopotrditve in osebne rasti. Ob tem se je že v preteklem času kazala vednjo večja zahtevnost mladih pri izbiri življenjskega sopotnika. S frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo govorili tudi o vplivu ločitev staršev in strahu pred zavrženostjo.

mladiodnosiduhovnostdružbastarševtstvovzgojaločitev

Za življenje

Mladi in strah pred gradnjo odnosov

Tokratno oddajo smo posvetili mladim, ki so se sploh v času epidemije znašli v posebnih okoliščinah, ki so jim odrezale mrežo stikov, možnosti samopotrditve in osebne rasti. Ob tem se je že v preteklem času kazala vednjo večja zahtevnost mladih pri izbiri življenjskega sopotnika. S frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo govorili tudi o vplivu ločitev staršev in strahu pred zavrženostjo.

VEČ ...|5. 6. 2021
Mladi in strah pred gradnjo odnosov

Tokratno oddajo smo posvetili mladim, ki so se sploh v času epidemije znašli v posebnih okoliščinah, ki so jim odrezale mrežo stikov, možnosti samopotrditve in osebne rasti. Ob tem se je že v preteklem času kazala vednjo večja zahtevnost mladih pri izbiri življenjskega sopotnika. S frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo govorili tudi o vplivu ločitev staršev in strahu pred zavrženostjo.

Radio Ognjišče

mladiodnosiduhovnostdružbastarševtstvovzgojaločitev

Via positiva

VEČ ...|3. 6. 2021
Mitja Markovič: Ustvarjeni smo v Ljubezni. Verujemo v odnos.

Ob Telovem smo se pogovarjali z duhovnikom Mitjo Markovičem, župnikom v župniji Krško - Videm ob Savi. Kako povezovati starodavno tradicijo krščanstva z novimi pristopi in tudi pričakovanji sodobnega vernika? Kako opazuje in prepoznava tokove v družbi, kako se nanje odziva v svoji duhovniški službi ter kje najde mesto za prinašanje dobrega in Božjega? 

Mitja Markovič: Ustvarjeni smo v Ljubezni. Verujemo v odnos.

Ob Telovem smo se pogovarjali z duhovnikom Mitjo Markovičem, župnikom v župniji Krško - Videm ob Savi. Kako povezovati starodavno tradicijo krščanstva z novimi pristopi in tudi pričakovanji sodobnega vernika? Kako opazuje in prepoznava tokove v družbi, kako se nanje odziva v svoji duhovniški službi ter kje najde mesto za prinašanje dobrega in Božjega? 

družbaduhovnostpogovorodnosi

Via positiva

Mitja Markovič: Ustvarjeni smo v Ljubezni. Verujemo v odnos.

Ob Telovem smo se pogovarjali z duhovnikom Mitjo Markovičem, župnikom v župniji Krško - Videm ob Savi. Kako povezovati starodavno tradicijo krščanstva z novimi pristopi in tudi pričakovanji sodobnega vernika? Kako opazuje in prepoznava tokove v družbi, kako se nanje odziva v svoji duhovniški službi ter kje najde mesto za prinašanje dobrega in Božjega? 

VEČ ...|3. 6. 2021
Mitja Markovič: Ustvarjeni smo v Ljubezni. Verujemo v odnos.

Ob Telovem smo se pogovarjali z duhovnikom Mitjo Markovičem, župnikom v župniji Krško - Videm ob Savi. Kako povezovati starodavno tradicijo krščanstva z novimi pristopi in tudi pričakovanji sodobnega vernika? Kako opazuje in prepoznava tokove v družbi, kako se nanje odziva v svoji duhovniški službi ter kje najde mesto za prinašanje dobrega in Božjega? 

Nataša Ličen

družbaduhovnostpogovorodnosi

Sol in luč

VEČ ...|1. 6. 2021
Moralne vrednote za mlade.

Vrednote so velikokrat omenjene kot pot do smisla življenja. Prav zato smo za tokratno oddajo Sol in luč izbrali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Moralne vrednote za mlade.

Moralne vrednote za mlade.

Vrednote so velikokrat omenjene kot pot do smisla življenja. Prav zato smo za tokratno oddajo Sol in luč izbrali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Moralne vrednote za mlade.

družbamladiodnosi

Sol in luč

Moralne vrednote za mlade.

Vrednote so velikokrat omenjene kot pot do smisla življenja. Prav zato smo za tokratno oddajo Sol in luč izbrali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Moralne vrednote za mlade.

VEČ ...|1. 6. 2021
Moralne vrednote za mlade.

Vrednote so velikokrat omenjene kot pot do smisla življenja. Prav zato smo za tokratno oddajo Sol in luč izbrali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Moralne vrednote za mlade.

Tadej Sadar

družbamladiodnosi

Družinska kateheza

VEČ ...|1. 6. 2021
Začetek priprave na Svetovno srečanje družin

Začeli smo nov cikel Družinskih katehez. Natanko leto nas loči od Svetovnega srečanja družin v Rimu. Po vsem svetu se bomo pripravljali s poglabljanjem papeževe spodbude Radost ljubezni. V prvi oddaji s podnaslovom Hoditi skupaj so bili z nami Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.

Začetek priprave na Svetovno srečanje družin

Začeli smo nov cikel Družinskih katehez. Natanko leto nas loči od Svetovnega srečanja družin v Rimu. Po vsem svetu se bomo pripravljali s poglabljanjem papeževe spodbude Radost ljubezni. V prvi oddaji s podnaslovom Hoditi skupaj so bili z nami Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.

odnosidružinaduhovnost

Družinska kateheza

Začetek priprave na Svetovno srečanje družin

Začeli smo nov cikel Družinskih katehez. Natanko leto nas loči od Svetovnega srečanja družin v Rimu. Po vsem svetu se bomo pripravljali s poglabljanjem papeževe spodbude Radost ljubezni. V prvi oddaji s podnaslovom Hoditi skupaj so bili z nami Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.

VEČ ...|1. 6. 2021
Začetek priprave na Svetovno srečanje družin

Začeli smo nov cikel Družinskih katehez. Natanko leto nas loči od Svetovnega srečanja družin v Rimu. Po vsem svetu se bomo pripravljali s poglabljanjem papeževe spodbude Radost ljubezni. V prvi oddaji s podnaslovom Hoditi skupaj so bili z nami Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.

Marjana Debevec

odnosidružinaduhovnost

Minute za Sveto pismo

VEČ ...|30. 5. 2021
Psalmi, srce Svetega pisma

Akademik dr. Jože Krašovec bo o tej knjigi Svetega pisma nanizal nekaj zanimivih dejstev.

Psalmi, srce Svetega pisma

Akademik dr. Jože Krašovec bo o tej knjigi Svetega pisma nanizal nekaj zanimivih dejstev.

odnosiduhovnostizobraževanje

Minute za Sveto pismo

Psalmi, srce Svetega pisma

Akademik dr. Jože Krašovec bo o tej knjigi Svetega pisma nanizal nekaj zanimivih dejstev.

VEČ ...|30. 5. 2021
Psalmi, srce Svetega pisma

Akademik dr. Jože Krašovec bo o tej knjigi Svetega pisma nanizal nekaj zanimivih dejstev.

Mateja Subotičanec

odnosiduhovnostizobraževanje

Za življenje

VEČ ...|29. 5. 2021
Dr. Jože Magdič: Travma je kot spomladanska pozeba za mlado dušo.

V Prekmurju je zelo priznan in priljubljen. Mednarodno velik strokovnjak, zdravnik, nevropsihiater, član mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificirani Jungovski psihoanalitik s statusom učnega terapevta in strokovnjak za analizo sanj. Diplomiral je na Jungovskem inštitutu v Zuerichu. Že v upokoju, a še vedno deluje v svoji praksi v svojem rodnem kraju. Dr. Jože Magdič je iskriv sogovornik. Govorili smo o odnosih, o sobivanju in kako se rešiti slabega. 

Dr. Jože Magdič: Travma je kot spomladanska pozeba za mlado dušo.

V Prekmurju je zelo priznan in priljubljen. Mednarodno velik strokovnjak, zdravnik, nevropsihiater, član mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificirani Jungovski psihoanalitik s statusom učnega terapevta in strokovnjak za analizo sanj. Diplomiral je na Jungovskem inštitutu v Zuerichu. Že v upokoju, a še vedno deluje v svoji praksi v svojem rodnem kraju. Dr. Jože Magdič je iskriv sogovornik. Govorili smo o odnosih, o sobivanju in kako se rešiti slabega. 

vzgojaduhovnostpogovorodnosimladivzgoja

Za življenje

Dr. Jože Magdič: Travma je kot spomladanska pozeba za mlado dušo.

V Prekmurju je zelo priznan in priljubljen. Mednarodno velik strokovnjak, zdravnik, nevropsihiater, član mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificirani Jungovski psihoanalitik s statusom učnega terapevta in strokovnjak za analizo sanj. Diplomiral je na Jungovskem inštitutu v Zuerichu. Že v upokoju, a še vedno deluje v svoji praksi v svojem rodnem kraju. Dr. Jože Magdič je iskriv sogovornik. Govorili smo o odnosih, o sobivanju in kako se rešiti slabega. 

VEČ ...|29. 5. 2021
Dr. Jože Magdič: Travma je kot spomladanska pozeba za mlado dušo.

V Prekmurju je zelo priznan in priljubljen. Mednarodno velik strokovnjak, zdravnik, nevropsihiater, član mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificirani Jungovski psihoanalitik s statusom učnega terapevta in strokovnjak za analizo sanj. Diplomiral je na Jungovskem inštitutu v Zuerichu. Že v upokoju, a še vedno deluje v svoji praksi v svojem rodnem kraju. Dr. Jože Magdič je iskriv sogovornik. Govorili smo o odnosih, o sobivanju in kako se rešiti slabega. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostpogovorodnosimladivzgoja

Naš gost

VEČ ...|29. 5. 2021
Dr. Maksimiljan Matjaž

Kdo je novi celjski škof?

Dr. Maksimiljan Matjaž

Kdo je novi celjski škof?

duhovnostodnosi

Naš gost

Dr. Maksimiljan Matjaž

Kdo je novi celjski škof?

VEČ ...|29. 5. 2021
Dr. Maksimiljan Matjaž

Kdo je novi celjski škof?

Radio Ognjišče

duhovnostodnosi

Via positiva

VEČ ...|27. 5. 2021
Zaupajmo življenju

Radi bi živeli pomirjeno s seboj in se ne obremenjevali s tistimi, ki stojijo nasproti nam. O tem, kako premagati omejujoča prepričanja, smo se pogovarjali s Tamaro Andrašič, logoterapevtko, avtorico knjige Zaupaj življenju, v kateri opiše svojo pot rasti. 

Zaupajmo življenju

Radi bi živeli pomirjeno s seboj in se ne obremenjevali s tistimi, ki stojijo nasproti nam. O tem, kako premagati omejujoča prepričanja, smo se pogovarjali s Tamaro Andrašič, logoterapevtko, avtorico knjige Zaupaj življenju, v kateri opiše svojo pot rasti. 

družbaodnosipogovorvzgojaizobraževanjesvetovanje

Via positiva

Zaupajmo življenju

Radi bi živeli pomirjeno s seboj in se ne obremenjevali s tistimi, ki stojijo nasproti nam. O tem, kako premagati omejujoča prepričanja, smo se pogovarjali s Tamaro Andrašič, logoterapevtko, avtorico knjige Zaupaj življenju, v kateri opiše svojo pot rasti. 

VEČ ...|27. 5. 2021
Zaupajmo življenju

Radi bi živeli pomirjeno s seboj in se ne obremenjevali s tistimi, ki stojijo nasproti nam. O tem, kako premagati omejujoča prepričanja, smo se pogovarjali s Tamaro Andrašič, logoterapevtko, avtorico knjige Zaupaj življenju, v kateri opiše svojo pot rasti. 

Nataša Ličen

družbaodnosipogovorvzgojaizobraževanjesvetovanje

Za sožitje

VEČ ...|25. 5. 2021
Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeduhovnostizobraževanjepogovorodnosi

Za sožitje

Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

VEČ ...|25. 5. 2021
Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeduhovnostizobraževanjepogovorodnosi

Sol in luč

VEČ ...|25. 5. 2021
Nicky Cruz: Teci, sinko, teci - Od vodja tolpe, ki je v New Yorku veljala za najbolj nasilno do misijonarja mladih.

“Današnji odrasli se težko soočajo z resnimi težavami mladih. Ti mladi iščejo smisel življenja, želijo si iskrenosti v veri in poštenost v medčloveških odnosih. Opogumljajoče pri mladih pa je to, da iskreno iščejo odgovore. V razgovorih, ki sem jih imel s tisočimi mladimi na šolah in univerzah, sem vedno začutil, da hrepenijo po resnici. Mnogi od njih v naši družbi glasno zahtevajo pravičnost. In tako je prav. Nicky Cruz je primer tega, kako nemirna mladina lahko najde cilj in smisel življenja v Kristusu.” Billy Graham. Odlomke smo brali iz knjige Teci, sinko, teci, ki je izšla pri založbi Družina.

Nicky Cruz: Teci, sinko, teci - Od vodja tolpe, ki je v New Yorku veljala za najbolj nasilno do misijonarja mladih.

“Današnji odrasli se težko soočajo z resnimi težavami mladih. Ti mladi iščejo smisel življenja, želijo si iskrenosti v veri in poštenost v medčloveških odnosih. Opogumljajoče pri mladih pa je to, da iskreno iščejo odgovore. V razgovorih, ki sem jih imel s tisočimi mladimi na šolah in univerzah, sem vedno začutil, da hrepenijo po resnici. Mnogi od njih v naši družbi glasno zahtevajo pravičnost. In tako je prav. Nicky Cruz je primer tega, kako nemirna mladina lahko najde cilj in smisel življenja v Kristusu.” Billy Graham. Odlomke smo brali iz knjige Teci, sinko, teci, ki je izšla pri založbi Družina.

družbaduhovnostodnosi

Sol in luč

Nicky Cruz: Teci, sinko, teci - Od vodja tolpe, ki je v New Yorku veljala za najbolj nasilno do misijonarja mladih.

“Današnji odrasli se težko soočajo z resnimi težavami mladih. Ti mladi iščejo smisel življenja, želijo si iskrenosti v veri in poštenost v medčloveških odnosih. Opogumljajoče pri mladih pa je to, da iskreno iščejo odgovore. V razgovorih, ki sem jih imel s tisočimi mladimi na šolah in univerzah, sem vedno začutil, da hrepenijo po resnici. Mnogi od njih v naši družbi glasno zahtevajo pravičnost. In tako je prav. Nicky Cruz je primer tega, kako nemirna mladina lahko najde cilj in smisel življenja v Kristusu.” Billy Graham. Odlomke smo brali iz knjige Teci, sinko, teci, ki je izšla pri založbi Družina.

VEČ ...|25. 5. 2021
Nicky Cruz: Teci, sinko, teci - Od vodja tolpe, ki je v New Yorku veljala za najbolj nasilno do misijonarja mladih.

“Današnji odrasli se težko soočajo z resnimi težavami mladih. Ti mladi iščejo smisel življenja, želijo si iskrenosti v veri in poštenost v medčloveških odnosih. Opogumljajoče pri mladih pa je to, da iskreno iščejo odgovore. V razgovorih, ki sem jih imel s tisočimi mladimi na šolah in univerzah, sem vedno začutil, da hrepenijo po resnici. Mnogi od njih v naši družbi glasno zahtevajo pravičnost. In tako je prav. Nicky Cruz je primer tega, kako nemirna mladina lahko najde cilj in smisel življenja v Kristusu.” Billy Graham. Odlomke smo brali iz knjige Teci, sinko, teci, ki je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Srečanja

VEČ ...|18. 5. 2021
Zavod Živim - Jubilejni koncert Glas življenja

Zavod Živim letos (2021) praznuje 10. obletnico delovanja. V oddaji Srečanja ste lahko slišali. S svojo glasbo so  nas razveseljevali in z osebnimi zgodbami navdihovali: Marcos Fink, Odkloplen Grega, Marko Nzobandora, Primož Križaj ter Jera in Miha Novak. 

Zavod Živim - Jubilejni koncert Glas življenja

Zavod Živim letos (2021) praznuje 10. obletnico delovanja. V oddaji Srečanja ste lahko slišali. S svojo glasbo so  nas razveseljevali in z osebnimi zgodbami navdihovali: Marcos Fink, Odkloplen Grega, Marko Nzobandora, Primož Križaj ter Jera in Miha Novak. 

družbaglasbaodnosiotroci

Srečanja

Zavod Živim - Jubilejni koncert Glas življenja

Zavod Živim letos (2021) praznuje 10. obletnico delovanja. V oddaji Srečanja ste lahko slišali. S svojo glasbo so  nas razveseljevali in z osebnimi zgodbami navdihovali: Marcos Fink, Odkloplen Grega, Marko Nzobandora, Primož Križaj ter Jera in Miha Novak. 

VEČ ...|18. 5. 2021
Zavod Živim - Jubilejni koncert Glas življenja

Zavod Živim letos (2021) praznuje 10. obletnico delovanja. V oddaji Srečanja ste lahko slišali. S svojo glasbo so  nas razveseljevali in z osebnimi zgodbami navdihovali: Marcos Fink, Odkloplen Grega, Marko Nzobandora, Primož Križaj ter Jera in Miha Novak. 

Marjana Debevec

družbaglasbaodnosiotroci

Sol in luč

VEČ ...|18. 5. 2021
Simon Sinek: Voditelji jedo zadnji - Zakaj lahko le redkokdo reče: Rad imam svojo službo?

Simon Sinek: V knjigi „Voditelji jedo zadnji“ o tem, zakaj si ljudje v nekaterih ekipah med seboj zaupajo in so uspešne, druge pa so obsojene na notranje konflikte in neuspeh. “Zamislite si službo v kateri se počutite varni in se po delu domov vrnete izpolnjeni.” Za prevod knjige so poskrbeli pri podjetju Smart Com.

Simon Sinek: Voditelji jedo zadnji - Zakaj lahko le redkokdo reče: Rad imam svojo službo?

Simon Sinek: V knjigi „Voditelji jedo zadnji“ o tem, zakaj si ljudje v nekaterih ekipah med seboj zaupajo in so uspešne, druge pa so obsojene na notranje konflikte in neuspeh. “Zamislite si službo v kateri se počutite varni in se po delu domov vrnete izpolnjeni.” Za prevod knjige so poskrbeli pri podjetju Smart Com.

družbaodnosisvetovanjeizobraževanje

Sol in luč

Simon Sinek: Voditelji jedo zadnji - Zakaj lahko le redkokdo reče: Rad imam svojo službo?

Simon Sinek: V knjigi „Voditelji jedo zadnji“ o tem, zakaj si ljudje v nekaterih ekipah med seboj zaupajo in so uspešne, druge pa so obsojene na notranje konflikte in neuspeh. “Zamislite si službo v kateri se počutite varni in se po delu domov vrnete izpolnjeni.” Za prevod knjige so poskrbeli pri podjetju Smart Com.

VEČ ...|18. 5. 2021
Simon Sinek: Voditelji jedo zadnji - Zakaj lahko le redkokdo reče: Rad imam svojo službo?

Simon Sinek: V knjigi „Voditelji jedo zadnji“ o tem, zakaj si ljudje v nekaterih ekipah med seboj zaupajo in so uspešne, druge pa so obsojene na notranje konflikte in neuspeh. “Zamislite si službo v kateri se počutite varni in se po delu domov vrnete izpolnjeni.” Za prevod knjige so poskrbeli pri podjetju Smart Com.

Tadej Sadar

družbaodnosisvetovanjeizobraževanje

Od slike do besede

VEČ ...|18. 5. 2021
Onkraj reda, nova uspešnica Jordana B. Petersona

Z nami bo poznavalec kanadskega psihologa, dr. Žiga Turk.

Zakaj je dobro brati Petersona? 

Prisluhnite!

Onkraj reda, nova uspešnica Jordana B. Petersona

Z nami bo poznavalec kanadskega psihologa, dr. Žiga Turk.

Zakaj je dobro brati Petersona? 

Prisluhnite!

družbapogovorodnosi

Od slike do besede

Onkraj reda, nova uspešnica Jordana B. Petersona

Z nami bo poznavalec kanadskega psihologa, dr. Žiga Turk.

Zakaj je dobro brati Petersona? 

Prisluhnite!

VEČ ...|18. 5. 2021
Onkraj reda, nova uspešnica Jordana B. Petersona

Z nami bo poznavalec kanadskega psihologa, dr. Žiga Turk.

Zakaj je dobro brati Petersona? 

Prisluhnite!

Mateja Subotičanec

družbapogovorodnosi

Naš pogled

VEČ ...|18. 5. 2021
Quo vadis, kmetijstvo: Bodo mladi nocoj prižgali luč?

Nič več ni tako, kot je bilo. Odnosi med kmeti in zelenimi ostajajo napeti, jasno pa je tudi, da slednji zaradi navezave z mediji in odličnega lobiranja, zmagujejo. Pijani od teh zmag postavljajo vedno nove zahteve in se ne zavedajo, da si sami žagajo vejo, na kateri zdaj udobno preskrbljeni sedijo.

Quo vadis, kmetijstvo: Bodo mladi nocoj prižgali luč?

Nič več ni tako, kot je bilo. Odnosi med kmeti in zelenimi ostajajo napeti, jasno pa je tudi, da slednji zaradi navezave z mediji in odličnega lobiranja, zmagujejo. Pijani od teh zmag postavljajo vedno nove zahteve in se ne zavedajo, da si sami žagajo vejo, na kateri zdaj udobno preskrbljeni sedijo.

komentarkmetijstvomladizeleninaravovarstveniki

Naš pogled

Quo vadis, kmetijstvo: Bodo mladi nocoj prižgali luč?

Nič več ni tako, kot je bilo. Odnosi med kmeti in zelenimi ostajajo napeti, jasno pa je tudi, da slednji zaradi navezave z mediji in odličnega lobiranja, zmagujejo. Pijani od teh zmag postavljajo vedno nove zahteve in se ne zavedajo, da si sami žagajo vejo, na kateri zdaj udobno preskrbljeni sedijo.

VEČ ...|18. 5. 2021
Quo vadis, kmetijstvo: Bodo mladi nocoj prižgali luč?

Nič več ni tako, kot je bilo. Odnosi med kmeti in zelenimi ostajajo napeti, jasno pa je tudi, da slednji zaradi navezave z mediji in odličnega lobiranja, zmagujejo. Pijani od teh zmag postavljajo vedno nove zahteve in se ne zavedajo, da si sami žagajo vejo, na kateri zdaj udobno preskrbljeni sedijo.

Radio Ognjišče

komentarkmetijstvomladizeleninaravovarstveniki

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|16. 5. 2021
Angela Kotnik (1921 – 2007)

V času, ko je komunistična oblast izgnala redovnice iz javnega življenja, se je pri nas rojevala prva skupnost posvečenega življenja. Zamisel se je porodila pred sto leti rojeni Angeli Kerin, poročeni Kotnik. V težkih povojnih letih, ko je bila Cerkev preganjana, je spoznala, da je rešitev v radikalnem življenju po evangeliju, v služenju ubogim. Kot orodje v božjih rokah je ustanovila prvo svetno ustanovo na Slovenskem in ji dala ime Družina Kristusa Odrešenika. Življenje, polno preizkušenj, je darovala Bogu in ljudem v stiski, zato jo nekateri imenujejo slovenska Mati Terezija. Več o njenem življenju in delu v tokratni oddaji graditelji. 

Angela Kotnik (1921 – 2007)

V času, ko je komunistična oblast izgnala redovnice iz javnega življenja, se je pri nas rojevala prva skupnost posvečenega življenja. Zamisel se je porodila pred sto leti rojeni Angeli Kerin, poročeni Kotnik. V težkih povojnih letih, ko je bila Cerkev preganjana, je spoznala, da je rešitev v radikalnem življenju po evangeliju, v služenju ubogim. Kot orodje v božjih rokah je ustanovila prvo svetno ustanovo na Slovenskem in ji dala ime Družina Kristusa Odrešenika. Življenje, polno preizkušenj, je darovala Bogu in ljudem v stiski, zato jo nekateri imenujejo slovenska Mati Terezija. Več o njenem življenju in delu v tokratni oddaji graditelji. 

spomindružbaduhovnostinfoodnosivzgoja

Graditelji slovenskega doma

Angela Kotnik (1921 – 2007)

V času, ko je komunistična oblast izgnala redovnice iz javnega življenja, se je pri nas rojevala prva skupnost posvečenega življenja. Zamisel se je porodila pred sto leti rojeni Angeli Kerin, poročeni Kotnik. V težkih povojnih letih, ko je bila Cerkev preganjana, je spoznala, da je rešitev v radikalnem življenju po evangeliju, v služenju ubogim. Kot orodje v božjih rokah je ustanovila prvo svetno ustanovo na Slovenskem in ji dala ime Družina Kristusa Odrešenika. Življenje, polno preizkušenj, je darovala Bogu in ljudem v stiski, zato jo nekateri imenujejo slovenska Mati Terezija. Več o njenem življenju in delu v tokratni oddaji graditelji. 

VEČ ...|16. 5. 2021
Angela Kotnik (1921 – 2007)

V času, ko je komunistična oblast izgnala redovnice iz javnega življenja, se je pri nas rojevala prva skupnost posvečenega življenja. Zamisel se je porodila pred sto leti rojeni Angeli Kerin, poročeni Kotnik. V težkih povojnih letih, ko je bila Cerkev preganjana, je spoznala, da je rešitev v radikalnem življenju po evangeliju, v služenju ubogim. Kot orodje v božjih rokah je ustanovila prvo svetno ustanovo na Slovenskem in ji dala ime Družina Kristusa Odrešenika. Življenje, polno preizkušenj, je darovala Bogu in ljudem v stiski, zato jo nekateri imenujejo slovenska Mati Terezija. Več o njenem življenju in delu v tokratni oddaji graditelji. 

Tone Gorjup

spomindružbaduhovnostinfoodnosivzgoja

Za življenje

VEČ ...|15. 5. 2021
Naše krščansko izročilo

Zakaj se nočemo ali ne upamo izpostaviti in povedati, da smo kristjani? Upamo si samo znotraj krščanskega občestva. Je zadaj strah? Odgovore sta podala dr. Verena Perko in dr. Andrej Perko v oddaji Za življenje.

Naše krščansko izročilo

Zakaj se nočemo ali ne upamo izpostaviti in povedati, da smo kristjani? Upamo si samo znotraj krščanskega občestva. Je zadaj strah? Odgovore sta podala dr. Verena Perko in dr. Andrej Perko v oddaji Za življenje.

vzgojaduhovnostdružbaodnosi

Za življenje

Naše krščansko izročilo

Zakaj se nočemo ali ne upamo izpostaviti in povedati, da smo kristjani? Upamo si samo znotraj krščanskega občestva. Je zadaj strah? Odgovore sta podala dr. Verena Perko in dr. Andrej Perko v oddaji Za življenje.

VEČ ...|15. 5. 2021
Naše krščansko izročilo

Zakaj se nočemo ali ne upamo izpostaviti in povedati, da smo kristjani? Upamo si samo znotraj krščanskega občestva. Je zadaj strah? Odgovore sta podala dr. Verena Perko in dr. Andrej Perko v oddaji Za življenje.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnostdružbaodnosi

Komentar tedna

VEČ ...|14. 5. 2021
Božo Rustja: O kanalizaciji in domoljubju

Lahko je vladati v deželi, kjer si, če si seveda prave barve, zavarovan pred kritičnostjo organizacij civilne družbe in budnostjo medijev, katerih naloga je, da so »psi čuvarji« in opozorijo na nepravilnosti v družbi. Če bi svojo vlogo opravljali resno, bi seveda povzdignili glas ob vsaki nepravilnosti, ne pa da ga povzdignejo samo pri nekaterih ter se tako iz kritičnega očesa družbe in četrte veje oblasti spreminjajo v plehke politične delavce in še plehkejše propagandiste, ki navijajo za določeno politično opcijo.

 

Božo Rustja: O kanalizaciji in domoljubju

Lahko je vladati v deželi, kjer si, če si seveda prave barve, zavarovan pred kritičnostjo organizacij civilne družbe in budnostjo medijev, katerih naloga je, da so »psi čuvarji« in opozorijo na nepravilnosti v družbi. Če bi svojo vlogo opravljali resno, bi seveda povzdignili glas ob vsaki nepravilnosti, ne pa da ga povzdignejo samo pri nekaterih ter se tako iz kritičnega očesa družbe in četrte veje oblasti spreminjajo v plehke politične delavce in še plehkejše propagandiste, ki navijajo za določeno politično opcijo.

 

komentardružbaodnosipolitika

Komentar tedna

Božo Rustja: O kanalizaciji in domoljubju

Lahko je vladati v deželi, kjer si, če si seveda prave barve, zavarovan pred kritičnostjo organizacij civilne družbe in budnostjo medijev, katerih naloga je, da so »psi čuvarji« in opozorijo na nepravilnosti v družbi. Če bi svojo vlogo opravljali resno, bi seveda povzdignili glas ob vsaki nepravilnosti, ne pa da ga povzdignejo samo pri nekaterih ter se tako iz kritičnega očesa družbe in četrte veje oblasti spreminjajo v plehke politične delavce in še plehkejše propagandiste, ki navijajo za določeno politično opcijo.

 

VEČ ...|14. 5. 2021
Božo Rustja: O kanalizaciji in domoljubju

Lahko je vladati v deželi, kjer si, če si seveda prave barve, zavarovan pred kritičnostjo organizacij civilne družbe in budnostjo medijev, katerih naloga je, da so »psi čuvarji« in opozorijo na nepravilnosti v družbi. Če bi svojo vlogo opravljali resno, bi seveda povzdignili glas ob vsaki nepravilnosti, ne pa da ga povzdignejo samo pri nekaterih ter se tako iz kritičnega očesa družbe in četrte veje oblasti spreminjajo v plehke politične delavce in še plehkejše propagandiste, ki navijajo za določeno politično opcijo.

 

Božo Rustja

komentardružbaodnosipolitika

Svetovalnica

VEČ ...|13. 5. 2021
Praznovanje Gospodovega vnebohoda

Kako praznovati in osmisliti praznik ter kaj čas pandemije pomeni za cerkveno občestvo? Po mnenju sogovornika je to čas milosti in očiščenja. Z nami je bil br. Štefan Kožuh.

Praznovanje Gospodovega vnebohoda

Kako praznovati in osmisliti praznik ter kaj čas pandemije pomeni za cerkveno občestvo? Po mnenju sogovornika je to čas milosti in očiščenja. Z nami je bil br. Štefan Kožuh.

svetovanjeduhovnostodnosidružba

Svetovalnica

Praznovanje Gospodovega vnebohoda

Kako praznovati in osmisliti praznik ter kaj čas pandemije pomeni za cerkveno občestvo? Po mnenju sogovornika je to čas milosti in očiščenja. Z nami je bil br. Štefan Kožuh.

VEČ ...|13. 5. 2021
Praznovanje Gospodovega vnebohoda

Kako praznovati in osmisliti praznik ter kaj čas pandemije pomeni za cerkveno občestvo? Po mnenju sogovornika je to čas milosti in očiščenja. Z nami je bil br. Štefan Kožuh.

Mateja SubotičanecBlaž Lesnik

svetovanjeduhovnostodnosidružba

Via positiva

VEČ ...|13. 5. 2021
Janez E. Rus: Stalno na poti

Duhovnik Janez Evangelist Rus deluje pri Mednarodni skupnosti Emanuel, kjer je odgovoren za mladinsko pastoralo. Kako živi poslanstvo v mednarodnem okolju? S kakšnimi sporočili lahko obogati tudi naša duhovna iskanja in kaj pomeni, da je vedno na poti, kot beremo v njegovih spletnih zapisih?

Janez E. Rus: Stalno na poti

Duhovnik Janez Evangelist Rus deluje pri Mednarodni skupnosti Emanuel, kjer je odgovoren za mladinsko pastoralo. Kako živi poslanstvo v mednarodnem okolju? S kakšnimi sporočili lahko obogati tudi naša duhovna iskanja in kaj pomeni, da je vedno na poti, kot beremo v njegovih spletnih zapisih?

duhovnostdružbapogovorodnosi

Via positiva

Janez E. Rus: Stalno na poti

Duhovnik Janez Evangelist Rus deluje pri Mednarodni skupnosti Emanuel, kjer je odgovoren za mladinsko pastoralo. Kako živi poslanstvo v mednarodnem okolju? S kakšnimi sporočili lahko obogati tudi naša duhovna iskanja in kaj pomeni, da je vedno na poti, kot beremo v njegovih spletnih zapisih?

VEČ ...|13. 5. 2021
Janez E. Rus: Stalno na poti

Duhovnik Janez Evangelist Rus deluje pri Mednarodni skupnosti Emanuel, kjer je odgovoren za mladinsko pastoralo. Kako živi poslanstvo v mednarodnem okolju? S kakšnimi sporočili lahko obogati tudi naša duhovna iskanja in kaj pomeni, da je vedno na poti, kot beremo v njegovih spletnih zapisih?

Nataša Ličen

duhovnostdružbapogovorodnosi

Sol in luč

VEČ ...|11. 5. 2021
Jordan Peterson: Predstavitev nove knjige z naslovom Onkraj reda - še 12 pravil za življenje.

Jordan Peterson: “Če lažete iz navade, zgradite strukturo, ki je zelo podobna tisti, ki poganja zasvojenost”. Ni iskal slave, zgolj resnico. Ni iskal borbe in vendar je iz vsakega soočenja izšel kot zmagovalec. Jordan Peterson je ime, ki nam riše zemljevide sodobnega sveta in razlaga tista pravila življenja, ki so nespremenljiva. Pred kratkim je izšla njegova nova knjiga z naslovom Onkraj reda in v tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili 11-to poglavje dela, ki je izšlo pri založbi Družina.

Jordan Peterson: Predstavitev nove knjige z naslovom Onkraj reda - še 12 pravil za življenje.

Jordan Peterson: “Če lažete iz navade, zgradite strukturo, ki je zelo podobna tisti, ki poganja zasvojenost”. Ni iskal slave, zgolj resnico. Ni iskal borbe in vendar je iz vsakega soočenja izšel kot zmagovalec. Jordan Peterson je ime, ki nam riše zemljevide sodobnega sveta in razlaga tista pravila življenja, ki so nespremenljiva. Pred kratkim je izšla njegova nova knjiga z naslovom Onkraj reda in v tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili 11-to poglavje dela, ki je izšlo pri založbi Družina.

družbaodnosi

Sol in luč

Jordan Peterson: Predstavitev nove knjige z naslovom Onkraj reda - še 12 pravil za življenje.

Jordan Peterson: “Če lažete iz navade, zgradite strukturo, ki je zelo podobna tisti, ki poganja zasvojenost”. Ni iskal slave, zgolj resnico. Ni iskal borbe in vendar je iz vsakega soočenja izšel kot zmagovalec. Jordan Peterson je ime, ki nam riše zemljevide sodobnega sveta in razlaga tista pravila življenja, ki so nespremenljiva. Pred kratkim je izšla njegova nova knjiga z naslovom Onkraj reda in v tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili 11-to poglavje dela, ki je izšlo pri založbi Družina.

VEČ ...|11. 5. 2021
Jordan Peterson: Predstavitev nove knjige z naslovom Onkraj reda - še 12 pravil za življenje.

Jordan Peterson: “Če lažete iz navade, zgradite strukturo, ki je zelo podobna tisti, ki poganja zasvojenost”. Ni iskal slave, zgolj resnico. Ni iskal borbe in vendar je iz vsakega soočenja izšel kot zmagovalec. Jordan Peterson je ime, ki nam riše zemljevide sodobnega sveta in razlaga tista pravila življenja, ki so nespremenljiva. Pred kratkim je izšla njegova nova knjiga z naslovom Onkraj reda in v tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili 11-to poglavje dela, ki je izšlo pri založbi Družina.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Globine

VEČ ...|11. 5. 2021
O odprtosti Cerkve (Vsi bratje)

Duhovno zgradbo človeškega bivanja določa ljubezen, piše papež Frančišek v okrožnici Vsi bratje. V Globinah smo se vprašali, kako jo živeti, da bo ta zgradba odprta do vseh. Tudi za Cerkev je velik izziv ljubezen do bližnjega, ki nikogar ne izključuje, temveč goji bratstvo z vsemi. Z nami v živo je bil župnik v Kamnjah in Črničah Rafko Klemenčič. Video prenos oddaje: https://fb.watch/5qCQxF1M4R/

O odprtosti Cerkve (Vsi bratje)

Duhovno zgradbo človeškega bivanja določa ljubezen, piše papež Frančišek v okrožnici Vsi bratje. V Globinah smo se vprašali, kako jo živeti, da bo ta zgradba odprta do vseh. Tudi za Cerkev je velik izziv ljubezen do bližnjega, ki nikogar ne izključuje, temveč goji bratstvo z vsemi. Z nami v živo je bil župnik v Kamnjah in Črničah Rafko Klemenčič. Video prenos oddaje: https://fb.watch/5qCQxF1M4R/

duhovnostodnosivesoljno bratstvoCerkevpapežVsi bratjefratelli tuttimigracije

Globine

O odprtosti Cerkve (Vsi bratje)

Duhovno zgradbo človeškega bivanja določa ljubezen, piše papež Frančišek v okrožnici Vsi bratje. V Globinah smo se vprašali, kako jo živeti, da bo ta zgradba odprta do vseh. Tudi za Cerkev je velik izziv ljubezen do bližnjega, ki nikogar ne izključuje, temveč goji bratstvo z vsemi. Z nami v živo je bil župnik v Kamnjah in Črničah Rafko Klemenčič. Video prenos oddaje: https://fb.watch/5qCQxF1M4R/

VEČ ...|11. 5. 2021
O odprtosti Cerkve (Vsi bratje)

Duhovno zgradbo človeškega bivanja določa ljubezen, piše papež Frančišek v okrožnici Vsi bratje. V Globinah smo se vprašali, kako jo živeti, da bo ta zgradba odprta do vseh. Tudi za Cerkev je velik izziv ljubezen do bližnjega, ki nikogar ne izključuje, temveč goji bratstvo z vsemi. Z nami v živo je bil župnik v Kamnjah in Črničah Rafko Klemenčič. Video prenos oddaje: https://fb.watch/5qCQxF1M4R/

Blaž Lesnik

duhovnostodnosivesoljno bratstvoCerkevpapežVsi bratjefratelli tuttimigracije

Svetovalnica

VEČ ...|10. 5. 2021
Partnerski odnosi

V Svetovalnici smo odprli temo: partnerski odnosi. Epidemija je zaradi ukrepov tudi tu odprla marsikatero rano, zato je prav, da se posvetimo vprašanjem, kot so: koliko časa si vzameva drug za drugega, kako shajava ob različnih pogledih, strahovih glede zdravja, spoštovanja ukrepov. Z nami je bil družinski terapevt dr. Drago Jerebic.

Partnerski odnosi

V Svetovalnici smo odprli temo: partnerski odnosi. Epidemija je zaradi ukrepov tudi tu odprla marsikatero rano, zato je prav, da se posvetimo vprašanjem, kot so: koliko časa si vzameva drug za drugega, kako shajava ob različnih pogledih, strahovih glede zdravja, spoštovanja ukrepov. Z nami je bil družinski terapevt dr. Drago Jerebic.

svetovanjeodnosi

Svetovalnica

Partnerski odnosi

V Svetovalnici smo odprli temo: partnerski odnosi. Epidemija je zaradi ukrepov tudi tu odprla marsikatero rano, zato je prav, da se posvetimo vprašanjem, kot so: koliko časa si vzameva drug za drugega, kako shajava ob različnih pogledih, strahovih glede zdravja, spoštovanja ukrepov. Z nami je bil družinski terapevt dr. Drago Jerebic.

VEČ ...|10. 5. 2021
Partnerski odnosi

V Svetovalnici smo odprli temo: partnerski odnosi. Epidemija je zaradi ukrepov tudi tu odprla marsikatero rano, zato je prav, da se posvetimo vprašanjem, kot so: koliko časa si vzameva drug za drugega, kako shajava ob različnih pogledih, strahovih glede zdravja, spoštovanja ukrepov. Z nami je bil družinski terapevt dr. Drago Jerebic.

Radio Ognjišče

svetovanjeodnosi

Za življenje

VEČ ...|8. 5. 2021
Zakaj nam je nerodno izreči, ljubim te?

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo se v pogovoru o vzgoji in medsebojnem sobivanju dotaknili iskrenih odnosov v partnerstvu, kako pomembno je izkazovanje vzajemne naklonjenosti med partnerjema, v ljubezni ob dejanjih štejejo tudi besede. Ljubim te, bi si lahko večkrat izrekli. V pogovoru smo se dotaknili tudi narcisoidne motnje, toksičnega starševstva, strahu triletne deklice pred zobozdravnikom in kako, če sploh, lahko umirimo živahnega enoletnega otroka. 

Zakaj nam je nerodno izreči, ljubim te?

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo se v pogovoru o vzgoji in medsebojnem sobivanju dotaknili iskrenih odnosov v partnerstvu, kako pomembno je izkazovanje vzajemne naklonjenosti med partnerjema, v ljubezni ob dejanjih štejejo tudi besede. Ljubim te, bi si lahko večkrat izrekli. V pogovoru smo se dotaknili tudi narcisoidne motnje, toksičnega starševstva, strahu triletne deklice pred zobozdravnikom in kako, če sploh, lahko umirimo živahnega enoletnega otroka. 

vzgojaodnosistarševstvodružbadružinapogovor

Za življenje

Zakaj nam je nerodno izreči, ljubim te?

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo se v pogovoru o vzgoji in medsebojnem sobivanju dotaknili iskrenih odnosov v partnerstvu, kako pomembno je izkazovanje vzajemne naklonjenosti med partnerjema, v ljubezni ob dejanjih štejejo tudi besede. Ljubim te, bi si lahko večkrat izrekli. V pogovoru smo se dotaknili tudi narcisoidne motnje, toksičnega starševstva, strahu triletne deklice pred zobozdravnikom in kako, če sploh, lahko umirimo živahnega enoletnega otroka. 

VEČ ...|8. 5. 2021
Zakaj nam je nerodno izreči, ljubim te?

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo se v pogovoru o vzgoji in medsebojnem sobivanju dotaknili iskrenih odnosov v partnerstvu, kako pomembno je izkazovanje vzajemne naklonjenosti med partnerjema, v ljubezni ob dejanjih štejejo tudi besede. Ljubim te, bi si lahko večkrat izrekli. V pogovoru smo se dotaknili tudi narcisoidne motnje, toksičnega starševstva, strahu triletne deklice pred zobozdravnikom in kako, če sploh, lahko umirimo živahnega enoletnega otroka. 

Nataša Ličen

vzgojaodnosistarševstvodružbadružinapogovor

Naš gost

VEČ ...|8. 5. 2021
Natalija Spark, Slovenka leta 2020

Natalija Spark je tolmačka slovenskega znakovnega jezika, ki jo spremlja vse življenje, saj je otrok gluhih staršev. Je pedagoginja, andragoginja in magistrica psihosocialne pomoči. Ob svoji hčeri je pod okrilje sprejela še dva malčka, za katera biološka mama ni našla (po)moči. Je ženska, ki ve, kaj želi doseči, s svojo empatijo in razumevanjem vliva upanje v družbo ter med ljudi. Navdihujoča žena. 

Natalija Spark, Slovenka leta 2020

Natalija Spark je tolmačka slovenskega znakovnega jezika, ki jo spremlja vse življenje, saj je otrok gluhih staršev. Je pedagoginja, andragoginja in magistrica psihosocialne pomoči. Ob svoji hčeri je pod okrilje sprejela še dva malčka, za katera biološka mama ni našla (po)moči. Je ženska, ki ve, kaj želi doseči, s svojo empatijo in razumevanjem vliva upanje v družbo ter med ljudi. Navdihujoča žena. 

življenjeodnosipogovordružba

Naš gost

Natalija Spark, Slovenka leta 2020

Natalija Spark je tolmačka slovenskega znakovnega jezika, ki jo spremlja vse življenje, saj je otrok gluhih staršev. Je pedagoginja, andragoginja in magistrica psihosocialne pomoči. Ob svoji hčeri je pod okrilje sprejela še dva malčka, za katera biološka mama ni našla (po)moči. Je ženska, ki ve, kaj želi doseči, s svojo empatijo in razumevanjem vliva upanje v družbo ter med ljudi. Navdihujoča žena. 

VEČ ...|8. 5. 2021
Natalija Spark, Slovenka leta 2020

Natalija Spark je tolmačka slovenskega znakovnega jezika, ki jo spremlja vse življenje, saj je otrok gluhih staršev. Je pedagoginja, andragoginja in magistrica psihosocialne pomoči. Ob svoji hčeri je pod okrilje sprejela še dva malčka, za katera biološka mama ni našla (po)moči. Je ženska, ki ve, kaj želi doseči, s svojo empatijo in razumevanjem vliva upanje v družbo ter med ljudi. Navdihujoča žena. 

Nataša Ličen

življenjeodnosipogovordružba

Via positiva

VEČ ...|6. 5. 2021
Dober oče je prisoten v odnosih

Janez Rifel je mož, oče šestih otrok, družinski zdravnik, docent na Medicinski fakulteti, Katedri za družinsko medicino, dejaven na več področjih, v župniji in tudi v občinskem svetu. Ob aktualnem Jožefovem letu smo ga vprašali po vzoru tega svetega moža, med ostalimi vsebinami smo govorili tudi, kako lovi ravnovesje med zasebnim in službenim ter o vlogi zdravnika danes.   

Dober oče je prisoten v odnosih

Janez Rifel je mož, oče šestih otrok, družinski zdravnik, docent na Medicinski fakulteti, Katedri za družinsko medicino, dejaven na več področjih, v župniji in tudi v občinskem svetu. Ob aktualnem Jožefovem letu smo ga vprašali po vzoru tega svetega moža, med ostalimi vsebinami smo govorili tudi, kako lovi ravnovesje med zasebnim in službenim ter o vlogi zdravnika danes.   

družbapogovorodnosi

Via positiva

Dober oče je prisoten v odnosih

Janez Rifel je mož, oče šestih otrok, družinski zdravnik, docent na Medicinski fakulteti, Katedri za družinsko medicino, dejaven na več področjih, v župniji in tudi v občinskem svetu. Ob aktualnem Jožefovem letu smo ga vprašali po vzoru tega svetega moža, med ostalimi vsebinami smo govorili tudi, kako lovi ravnovesje med zasebnim in službenim ter o vlogi zdravnika danes.   

VEČ ...|6. 5. 2021
Dober oče je prisoten v odnosih

Janez Rifel je mož, oče šestih otrok, družinski zdravnik, docent na Medicinski fakulteti, Katedri za družinsko medicino, dejaven na več področjih, v župniji in tudi v občinskem svetu. Ob aktualnem Jožefovem letu smo ga vprašali po vzoru tega svetega moža, med ostalimi vsebinami smo govorili tudi, kako lovi ravnovesje med zasebnim in službenim ter o vlogi zdravnika danes.   

Nataša Ličen

družbapogovorodnosi

Sol in luč

VEČ ...|4. 5. 2021
P. Anselm Grün: Čas, ki nam ostane za dom, vse bolj določajo skrbi poklicnega življenja.

Izbrali smo nekaj odlomkov iz knjige patra Anselma Grüna Življenje in poklic v kateri govori o naših službah, tegobah in veselju, ter o tem, kako nas delo tudi izpolni v življenju: “Nekateri ljudje so pri vsakem delu pod pritiskom. Želijo biti popolni. Pričakovanja drugih želijo brezpogojno izpolniti. Ne delujejo iz sebe, pač pa so pri vsem, kar počnejo, osredotočeni na druge in njihova pričakovanja ali pa na visoke zahteve, ki jih postavljajo sami sebi.” Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče

P. Anselm Grün: Čas, ki nam ostane za dom, vse bolj določajo skrbi poklicnega življenja.

Izbrali smo nekaj odlomkov iz knjige patra Anselma Grüna Življenje in poklic v kateri govori o naših službah, tegobah in veselju, ter o tem, kako nas delo tudi izpolni v življenju: “Nekateri ljudje so pri vsakem delu pod pritiskom. Želijo biti popolni. Pričakovanja drugih želijo brezpogojno izpolniti. Ne delujejo iz sebe, pač pa so pri vsem, kar počnejo, osredotočeni na druge in njihova pričakovanja ali pa na visoke zahteve, ki jih postavljajo sami sebi.” Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče

družbaodnosi

Sol in luč

P. Anselm Grün: Čas, ki nam ostane za dom, vse bolj določajo skrbi poklicnega življenja.

Izbrali smo nekaj odlomkov iz knjige patra Anselma Grüna Življenje in poklic v kateri govori o naših službah, tegobah in veselju, ter o tem, kako nas delo tudi izpolni v življenju: “Nekateri ljudje so pri vsakem delu pod pritiskom. Želijo biti popolni. Pričakovanja drugih želijo brezpogojno izpolniti. Ne delujejo iz sebe, pač pa so pri vsem, kar počnejo, osredotočeni na druge in njihova pričakovanja ali pa na visoke zahteve, ki jih postavljajo sami sebi.” Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče

VEČ ...|4. 5. 2021
P. Anselm Grün: Čas, ki nam ostane za dom, vse bolj določajo skrbi poklicnega življenja.

Izbrali smo nekaj odlomkov iz knjige patra Anselma Grüna Življenje in poklic v kateri govori o naših službah, tegobah in veselju, ter o tem, kako nas delo tudi izpolni v življenju: “Nekateri ljudje so pri vsakem delu pod pritiskom. Želijo biti popolni. Pričakovanja drugih želijo brezpogojno izpolniti. Ne delujejo iz sebe, pač pa so pri vsem, kar počnejo, osredotočeni na druge in njihova pričakovanja ali pa na visoke zahteve, ki jih postavljajo sami sebi.” Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče

Tadej Sadar

družbaodnosi

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|29. 7. 2021
Skrb za večne dobrine

Vse prepogosto se najdemo v vlogi …

Skrb za večne dobrine

Vse prepogosto se najdemo v vlogi …

Jože Vehovar

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|23. 7. 2021
100 let slovenskega gorniškega društva Skala

100 let je minilo od nastanka slovenskega gorniškega kluba Skale. Slišali smo nekaj utrinkov iz kolokvija, ki ga je konec meseca januarja pripravil planinski muzej v Mojstrani.

V prvem delu pa še utrinek iz našega junijskega vzpona na Trigalav s katerim smo ponovno opozorili na akcijo 30 vrhov za 30 let Slovenije.

100 let slovenskega gorniškega društva Skala

100 let je minilo od nastanka slovenskega gorniškega kluba Skale. Slišali smo nekaj utrinkov iz kolokvija, ki ga je konec meseca januarja pripravil planinski muzej v Mojstrani.

V prvem delu pa še utrinek iz našega junijskega vzpona na Trigalav s katerim smo ponovno opozorili na akcijo 30 vrhov za 30 let Slovenije.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Naš gost

VEČ ...|24. 7. 2021
Marjeta Rigler - Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji

Marjeta Rigler je skupaj s svojim pokojnim možem Metodijem za svoje poslanstvo vzela oživljanje slovenske Jakobove poti. Nadškof Stanislav Zore jima je podelil odličje sv. Cirila in Metoda.

Marjeta Rigler - Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji

Marjeta Rigler je skupaj s svojim pokojnim možem Metodijem za svoje poslanstvo vzela oživljanje slovenske Jakobove poti. Nadškof Stanislav Zore jima je podelil odličje sv. Cirila in Metoda.

Marjan Bunič

spominživljenjeJakobova potcamino

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 7. 2021
Rast 50 v Sloveniji

Pettedenski obisk v Slovenji so zaključili maturantje Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Argentine. 50. jubilejno t.i. RAST sestavlja 17 nadobudih 17-letnikov slovenskih korenin. Nekaj svojih vtisov so za našo oddajo strnili Aleks Zupanc, Myrna Vodnik, Magdalena Cordoba, Jana Kastelic in Martin Godec ter spremljevalki Tatjana Modic Kržišnik in Mirjam Mehle. Z njimi sem se pogovarjal v sredo na Brezjah, kjer so se prišli Mariji Pomagaj zahvalit za lepe trenutke v Sloveniji, s prošnjo za srečno pot v Argentino.

 

Rast 50 v Sloveniji

Pettedenski obisk v Slovenji so zaključili maturantje Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Argentine. 50. jubilejno t.i. RAST sestavlja 17 nadobudih 17-letnikov slovenskih korenin. Nekaj svojih vtisov so za našo oddajo strnili Aleks Zupanc, Myrna Vodnik, Magdalena Cordoba, Jana Kastelic in Martin Godec ter spremljevalki Tatjana Modic Kržišnik in Mirjam Mehle. Z njimi sem se pogovarjal v sredo na Brezjah, kjer so se prišli Mariji Pomagaj zahvalit za lepe trenutke v Sloveniji, s prošnjo za srečno pot v Argentino.

 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 7. 2021
P. Branko Cestnik

Glavni temi tokratnega pogovora sta bili radikalizacija političnega diskurza in nedavno apostolsko pismo papeža Frančiška v obliki motuproprij z naslovom Traditionis Custodes (Varuhi tradicije).

P. Branko Cestnik

Glavni temi tokratnega pogovora sta bili radikalizacija političnega diskurza in nedavno apostolsko pismo papeža Frančiška v obliki motuproprij z naslovom Traditionis Custodes (Varuhi tradicije).

Tanja Dominko

politikacerkevtradicija

Zgodbe za otroke

VEČ ...|28. 7. 2021
O deklici žabici

Hrvaška ljudska pravljica pripoveduje o možu in ženi, ki sta se postarala brez otrok. Vsak dan sta prosila Boga, da bi jima dal otroka. Pa čeprav bi bila žabica … Verjetno slutite kako se pravljica nadaljuje. Pa vendar mislimo, da vas bo vsebina presenetila. Prisluhnite pravljici iz soseščine.

O deklici žabici

Hrvaška ljudska pravljica pripoveduje o možu in ženi, ki sta se postarala brez otrok. Vsak dan sta prosila Boga, da bi jima dal otroka. Pa čeprav bi bila žabica … Verjetno slutite kako se pravljica nadaljuje. Pa vendar mislimo, da vas bo vsebina presenetila. Prisluhnite pravljici iz soseščine.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|29. 7. 2021
313. oddaja

Predvajali smo skladbe: Vzameš me v roke - Elda Viler, Spanish Flea - Herb Alpert’s & the Tijuana Brass, L’amour est toujours en vacances - Patricija Lavila, Breskvice - Sonja Gabršček, All I ever need is you - Tom Jones, Michaela - Bata Illić, Ritem srca - Janez Bončina Benč, Karoca in Oprosti mi, pape - Oliver Dragojević, Caruso - Al Bano, Xanadu - Olivia Newton-John, On je rekel sonce - Marjetka Falk, Smoke get’s in your eyes - The Platters, Zorba’s dance - Mikis Theodorakis, Poletna noč - Marjana Deržaj ...

313. oddaja

Predvajali smo skladbe: Vzameš me v roke - Elda Viler, Spanish Flea - Herb Alpert’s & the Tijuana Brass, L’amour est toujours en vacances - Patricija Lavila, Breskvice - Sonja Gabršček, All I ever need is you - Tom Jones, Michaela - Bata Illić, Ritem srca - Janez Bončina Benč, Karoca in Oprosti mi, pape - Oliver Dragojević, Caruso - Al Bano, Xanadu - Olivia Newton-John, On je rekel sonce - Marjetka Falk, Smoke get’s in your eyes - The Platters, Zorba’s dance - Mikis Theodorakis, Poletna noč - Marjana Deržaj ...

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|29. 7. 2021
Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

Nataša Ličen

družbapogovorkoronavirusodnosivzgojaizobraževanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|29. 7. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 7. 2021
Plečnikova dela na Unescovem seznamu svetovne dediščine

Odbor za svetovno dediščino Unesca je na zasedanju na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani. Nominacijo ‘Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka’ je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje.

Plečnikova dela na Unescovem seznamu svetovne dediščine

Odbor za svetovno dediščino Unesca je na zasedanju na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani. Nominacijo ‘Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka’ je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm