Tri navdihujoče zgodbe s spletne strani Aleteia.si.

Zakaj je papež Frančišek kar osem let vsak mesec po telefonu poklical Rosalbo Ferri? Kako je slovo od dveh hčerk mami spremenilo smisel življenja? Pri dveh mesecih je novorojenko in mamo oče polil s kislino. Mama krutega nasilja ni preživela, deklica, čeprav pohabljena, pa danes navdihuje kot fotomodel. Izbrali smo tri navdihujoče zgodbe, ki jih je spisalo življenje. Čeprav so v temelju žalostne, pa je odziv akterjev tisti, ki jim je dal vetra, da so pristale na prvih straneh medijev. Pri nas jih je objavila spletna stran Aleteia.si.

Marko Juhant: Če živimo po vrednotah, bo na dolgi rok vse v redu

V veselje mnogih smo v oddaji Za življenje gostili specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki je odgovarjal na vprašanja s področij vzgoje, spremljanja mladih in kako dejavno spreminjamo svoj odnos v odnosih na bolje.

Jure Levart: Delo za mir je obrt, ki se jo priučimo

Pred nami so veliki izzivi pri katerih so dialog, solidarnost in mir še posebej na preizkušnji. Najprej tisti, povezani z zdravstveno in socialno krizo. Potem izziv razcepljenosti, neenotnosti, nestrpnosti in izključevanja … Če vidimo ta znamenja časov, zberimo dovolj modrosti in razumnosti in se kot modri odpravimo na skupno pot reševanja in grajenja svetlejše prihodnosti.

Ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

Stanko Gerjolj: Živeti, delati, ljubiti (knjiga o temeljnih odnosih med nami)

Dr. Tomaž Erzar v predgovoru: “Medgeneracijski in medosebni odnosi odrešujejo, zato so tudi kraj, kjer se grešnost in trpljenje do konca zaostrita. Nove generacije nosijo breme generacije svojih staršev kljub temu, da so starši naredili korak naprej glede na prejšnje generacije. Globoka in tragična resnica otroštva je, da otroci izpolnjujejo potrebe staršev, ki jih niso izpolnili njihovi starši in tako rekoč vnazaj popravljajo napake svojih dedov in babic. S tem, ko nehote postajajo starši svojih staršev, otroci sporočajo, za katere potrebe in stiske bi tudi sami želeli, da jih starši slišijo in sprejmejo.” Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Razsežnosti Božje pravičnosti in pravice v hebrejskem Svetem pismu

Akademik ddr. Jože Krašovec razlaga pojem pravice in pravičnosti

Bil je na cevkah, vse okrog njega je piskalo

Otroci so veselje staršev, večkrat slišimo. Kaj pa, če otrok ni? Z nami sta bila v Držinski katehezi Polonca in Tomaž Sokol, ki sta si želela več otrok, podarjena pa jima je bila le ena hčerka. Potem pa sta odgovorila na klic srca, ko sta slišala za zapuščenega dojenčka z več zdravstvenimi težavami. Deček, ki sta ga sprejela v svojo družino, je zdaj star dve leti in kljub slabim obetom, lepo napreduje. Spregovorila sta o stiskah, s katerimi sta se srečala, pa tudi o veselju darovanja.

Kako poiskati notranji mir?

Prvega januarja obeležujemo svetovni dan miru. V oddaji smo se vprašali, kako gojiti mir v medosebnih odnosih. Ali si je res potrebno za vsako ceno prizadevati za preprogo mirnega vzdušja, pod katerim se lahko nakopiči cel kup napetosti? Kako v času zaslonov vseh vrst vzgajati otroke, tako da se bodo znali tudi umiriti? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Primož Jeralič, kolesar na vozičku, ki vozi skozi življenje zmagovito pot

V sklepni oddaji Via positiva v letu 2021 smo gostili posebnega moža, ki navduši s spodbudnimi mislimi, Primoža Jeraliča. Paraolimpijskega kolesarja, ki  s svojo zgodbo pozitivizma in neomajne volje do življenja lahko vsem daje močan zgled. Bil je vsestransko aktiven, predan športnik. Po nesreči v najlepših letih mladosti, se je v zelo kratkem času zmogel izviti iz pasti nemoči. Ni se vdal. Navdih je lahko večini, vajeni vsega, pa tako nezadovoljni. Zakaj smo takšni? Če kdo, nas lahko strezni Primož s svojo zgodbo. 

Božo Rustja: Zgodbe za advent in božič.

Pripravili smo izbor treh kratkih pripovedi iz knjige Zgodbe za advent in božič (izšla je pri Založbi Ognjišče), ki želijo približati vsebino božičnega praznika. Zbral jih je Božo Rustja, ki je ob rob zbirki Zgodbe za dušo povedal naslednje: »Pripovedujem zgodbe, da bi pomagal ljudem živeti.« Prisluhnimo nekaj zgodbam, ki jih je zbral in zapisal odgovorni urednik revije Ognjišče.

O bontonu

V oddajo Svetovalnica smo povabili strokovnjakinjo za kulturo vedenja Bojano Košnik Čuk.

Bog je spregovoril v jeziku, ki sem ga lahko razumela

V Via positivi smo gostili Natašo Rupena, ki je ob težki preizkušnji izgorelosti v zadnjem obdobju okrevanja napisala knjižico z osebno zgodbo vnovičnega iskanja miru in zaupanja v življenje Vsega hudega - reši nas, o Gospod ter napisala in ilustrirala tudi slikanico o Jezusu za deklice “Tukaj sem zate”. 

P. Benedict Groeschel: Vstani iz teme, kako nadaljevati pot, ko se v življenju stemni.

V knjigi frančiškanski pater iz revne četrti New Yorka spregovori o strahu, negotovosti, žalosti, izgubi bližnjega, bolečini in jezi ter pokaže na svetlobo. Pater Benedict ponuja jasne in praktične nasvete, kako nadaljevati svojo pot in celo osebnostno rasti s pomočjo Božje milosti, tudi takrat, ko se ta zdi izredno oddaljena. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Anita Šumer: Držim pesti za droži, naj nas povezujejo

Umetnost krašenja kruha je naslov tretje knjige mojstrice droženja Anite Šumer. Drožomanija je zajela že na tisoče drožomank in drožomanov, ki danes pečejo boljši kruh. S prikazanimi tehnikami krašenja in zavijanja bomo ob pomoči njene knjige lahko svojim umetniškim spretnostim namesto na tortah, sladicah in piškotih, tokrat dali duška na sveže vzhajanemu ali pečenemu kruhu. Tako olepotičeni in zaviti hlebčki so čudovita ideja tudi za darilo, saj so narejeni skrbno in z ljubeznijo.

Elizabeth Lukas: Frankl in Bog

Dr. Elizabeth Lucas je Franklov odnos do presežnega, do Boga, izjemno subtilno povzela v knjigi z naslovom Frankl in Bog. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Knjiga je izšla pri založbi Novi svet.

Oči, ki vidijo v temi - o upanju

V adventu so dolgi večeri in noči. In zdi se, da se svet nahaja v temnem času, ko se opazno globalizira zlo. Ali je optimizem še tisto, kar nas lahko dviguje, ali je prišel čas za upanje, ki ne osramoti? Kakšna je razlika med obojim in kje ga iskati? V Globinah je bil z nami don Boskov salezijanec Klemen Balažič, ki pravi: “V vsaki situaciji lahko zasveti Luč, če imamo Boga”. Video oddaje: 

Društvo Ozara, za kakovost življenja in za boljšo psihično odpornost

Ob Svetovnem dnevu digitalnega oddiha, globalnem gibanju za mentalno dobro počutje in z namenom izobraziti človeštvo o pomembnosti ohranitve realnega sveta, ter natanko mesec dni po obeležitvi Dneva duševnega zdravja, smo z mag. Bogdanom Dobnikom, predsednikom nevladne humanitarne organizacije, društva Ozara Slovenija, govorili o povečanju duševnih stisk in o možnostih za boljšo psihično odpornost v trenutnem svetu. 

p. Anselm Grün: Ne zamudi svojega življenja, drugi del.

Kako prepoznati sodobne pasti in kakšna je pot do sebe? Kdor resnično želi uresničiti samega sebe, kar je mantra sodobnih gurujev, naj v roke vzame knjigo p. Anselma Grüna z naslovom »Ne zamudi svojega življenja.« Avtor oddaje Tadej Sadar vam obljublja, da ne boste razočarani. Naročite jo lahko tukaj.

Dr. Milan Zver: Evropska unija je drugačna, kot je bila, ko smo se ji pridružili

Brexit, nezmožnost iskanja odgovorov na migracije, izzivi v odnosih z ZDA, Rusijo in Kitajsko, napetosti na zunanji meji z Belorusijo, nevarnost hibridnih in kibernetskih napadov… To je le nekaj perečih vprašanj, s katerimi se trenutno sooča Evropska unija. Da se nahaja na križišču, je v pogovoru za naš radio ocenil poslanec Slovenske demokratske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver. Z njim smo govorili še o tem, kako delo v Evropskem parlamentu kroji epidemija novega koronavirusa, tudi on je bil kritičen do delegacije odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki je med oktobrskim obiskom Slovenije preverjala stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji pri nas.

Zakonca Nadja in Bojan Mehle ter duhovnik Rafko Klemenčič

V Družinski katehezi smo se tokrat vprašali, ali je v času, ko se težko odločamo za nekaj dokončnega in ko se zdi večina stvari le začasnih, sploh mogoče vztrajati v zakonski zvezi in kaj nam lahko pri tem pomaga. 

Problemi spletne pornografije

Predvajali smo odlomek iz okrogle mize, ki se je pod naslovom Svobodni za ljubezen - Izziv pornografije odvila na letošnjem socialnem tednu v soorganizaciji Skupnosti Emanuel. O problemu spletne pornografije je spregovorila zakonska in družinska terapevtka mag. Nataša Lotrič iz inštituta Addictiva.

Kako in zakaj ravnati poti v adventu?

Adventni čas je tu in v oddaji Za življenje smo govorili o tem, kako prinašati potrpežljivost v naše neuspehe, upanje v žalost in osamljenost. O iskanju svetlobe, ki stopa čez meje naših razprtij, dvomov in obupa. Z nami v živo je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Vabljeni k sodelovanju!

Natasha Tax iz misijonske organizacije Fokus za Evropo

Natasha Tax, programska direktorica misijonske organizacije FOCUS za Evropo, je novembra 2021 predavala na nacionalni konferenci mladinske pastorale v Sloveniji o študentih misijonarjih po Evropi in v Združenih državah Amerike. Z njo se je pogovarjala novinarka Petra Stopar in jo vprašala po možnih poteh uresničevanja življenja po veri tudi med slovensko mladino.  

Kaj pomeni polnovredno partnerstvo?

Kaj pomeni skrbeti za odnos, prinašati v zakon nekaj svežega in živeti v polnovrednem partnerstvu? O tem je v oddaji Za življenje spregovoril klinični psiholog dr. Aleksander Zadel.

Darja Korez Korenčan: Korak za korakom, covid in bitka za življenje

Darja Korez Korenčan na nacionalni televiziji pripravlja oddaje o glasbi, umetnosti in kulturi, je avtorica več knjig za otroke, strokovnih del in romanov. Njena zadnja knjiga pa je osebna izpoved boja za življenje ob zapletih pri okužbi s covidom. Korak za korakom smo sledili njeni poti tudi v četrtkovi popoldanski oddaji, ki je bila glas iskrenosti in klic po solidarnosti v družbi.  

Kako zakrpati odnos?

Zadovoljstvo posameznika je posledica njegovih lastnih odločitev in izbir. Tudi v odnosu med zakoncema. Veste, da nas pri partnerju običajno zmoti tisto, kar smo sami zanemarili? Kliničnega psihologa dr. Aleksandra Zadela smo vprašali, kaj je ključno in kako lahko nazaj zakrpamo odnos?

Božo Rustja: O obdarovanju.

Tokratna oddaja Sol in luč je bila nekoliko drugačna, saj z decembrom prihaja veliko priložnosti, ko razveseljujemo drug drugega z različnimi pozornostmi.

»Želim vas videti in vam dati kakšen duhoven dar, ki naj vas utrdi.« Nekako tako je apostol Pavel pisal Rimljanom. Prav to je sporočilo oddaje, namreč, da je za dobro darilo potreben dober odnos. Poznati nekoga in ga obdarovati tako, da bo v življenju rasel. Slišali boste nekaj zgodb s pomenljivim sporočilom in se pogovarjali z odgovornim urednikom Revije Ognjišče Božom Rustjo.

Advent - čas priložnosti

Psihologinja in terapevtka Silva Matos tokrat o adventu, novih priložnostih, pripravi na praznike ter na samostojnost in zakon …

Teden Karitas - kdaj poiskati pomoč?

Pogosto ljudje dolgo vztrajajo v začaranem krogu stisk in težav. Težko poiščejo pomoč in stežka priznajo, da sami ne zmorejo. Naša gostja s Škofijske karitas Ljubljana Alenka Petek poudarja, da se je o težavi dobro pogovoriti čim prej.

Božo Rustja: Cerkev nima kaj govoriti!

Zavedati se moramo, da ko mi umolknemo, ne damo glasu dobroti in ljubezni, resnici in pravici v javnosti. Toda če ne bomo mi govorili, potem bodo prišli drugi in kaj rado se bo zgodilo, da bodo zagovarjali nasprotne vrednote. Torej pogumno v javnost, pa naj bo (L)levici to všeč ali ne!

Odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Teden Karitas - Alenka Petek

Sodelavka Škofijske karitas Ljubljana Alenka Petek je pojasnila, kakšne oblike pomoči nudijo prosilcem in kako dolga je vrsta pred njeno pisarno v teh časih.

Srce, ki sprejema - o oblikah pomoči Karitas

Kako začeti pogovor s človekom, ki je v stiski? Kakšna je prva pomoč posamezniku, družini? Kdaj, kako in kam se obrniti po pomoč, ko si v stiski? To so vprašanja, na katera smo v tednu Karitas iskali odgovore v Svetovalnici. Z nami je bila sodelavka nadškofijske Karitas Maribor Sibila Nidorfer.

Alenka Čurin Janžekovič

Med nami so ljudje, ki sobivajo z bolečino. Nikoli ne izzveni, ne pojenja. Močnejša je od zdravil. Kako razumeti, ker smo za življenje, ko želijo le, da se to konča? Učiteljica, ravnateljica, danes upokojena, Alenka Čurin Janžekovič je v oddaji Via positiva spregovorila o svojem življenju, v katerem je bilo, kljub bolečinam in hudi bolezni, veliko pesmi, smeha, plesa in radosti. 

Predsednik vlade Janez Janša

Govorili smo o soočanju z epidemijo, aktualnem delu vlade, odnosih v koaliciji in slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije.

Teden Karitas: obrazi stiske

Sodelavka Škofijske karitas Ljubljana Alenka Petek je spregovorila o tem, kako pri njih začenjajo pogovor s človekom, ki je v stiski.

Ljudje smo po svoji naravi skupinska bitja, kjer se lahko zdrave sile, ki so v nas, najbolj izrazijo in razvijejo.

Osnovna človeška skupina je družina. Človek je individum, toda tesno in v prvih letih je to ključnega preživetvenega pomena, vpet v sožitje skupine ljudi. Vsaka skupina pa je v nevarnosti, da iz ravnovesja pade v skrajnosti in patologije. Nekaj zdravih namigov za ohranjanje kakovostnih skupin je v oddaji predstavil prof.  dr. Jože Ramovš, avtor knjige “Sožitje v družini”, ki služi kot vodilo radijskih večernih pogovorov. Ob Dnevu Rudolfa Maistra smo govorili tudi o veličini generala, pomembne slovenske zgodovinske osebnosti. Začeli pa z neravnovesjem sodobne družbe, ki jo opažamo in se je v zgodovini vedno kazalo ob večjih spremembah ter novih izumih. 

Anton Trstenjak: Slovenska poštenost; Se Slovenci v čem razlikujemo od drugih? Smo v čem res posebni?

Eden največjih slovenskih psihologov, dr. Anton Trstenjak, je svojo zadnjo knjigo posvetil prav temu vprašanju in v labodjem spevu naredil analizo temeljne značilnosti naroda, ki se je ohranjal skozi stoletja s kakovostjo. »S to svojo knjigo gledam v slovensko preteklost, da bi zanesljiveje upali v prihodnost,« je zapisal v uvodu.

Slovenci kot strgana nogavica

Kako ti lahko ena luknjica v sistemu, en majhen delež ljudi v neki skupnosti povzroči, da se situacija odvija drugače … je nadaljevala avtorica današnje rubrike Naš pogled - Tanja Dominko.

Zadovoljstvo posameznika

V oddajo Za življenje prihaja dr. Aleksander Zadel, klinični psiholog, ki pravi, da je zadovoljstvo posameznika posledica njegovih lastnih odločitev in izbir. Tudi v odnosu med zakoncema. Veste, da nas pri partnerju običajno zmoti tisto, kar smo sami zanemarili? Priporočamo poslušanje. 

Marko Pavliha: Nekaj misli o (anti)cepilnih zdrahah

Namesto prepirov potrebujemo enovit, skupen nastop, da se bomo končno izkopali iz te klavrne situacije. Medijem in vsem nam lahko služi za vzor nedavna skupna oddaja nacionalne in komercialne televizije. Zaupajmo v Hipokratove besede, da zdravnik zdravi, narava ozdravi, pri čemer je življenje najboljši učitelj in zdravnik.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Kakšno poteka življenje v skupnostih za odvisnike Srečanje?

V rubriki Iz Betanije ste slišali, kako poteka življenje v skupnostih za odvisnike Srečanje. Z nami je bil strokovni vodja programov Zvonko Horvat Žnidaršič.

20 let Društva ljubiteljev jaslic

Zaradi epidemije in vseh izzivov, ki jih prinaša, imamo to leto razlog več za poglobljeno pripravo na božične przanike. Ste vedeli, da so nekoč verni predniki ob posteljo bolnega postavili družinske jaslice in ne malokrat so se stvari obrnile na bolje? Vredno posnemanja. Poglabljanje bibličnega sporočila, povezovanje izdelovalcev jaslic, tudi ohranjanje njihovega kulturnega, umetniškega vidika, je le nekaj od osnovnih poslanstev Društva ljubiteljev jaslic, ki 16. novembra leta 2021 obeležuje dvajset let delovanja. Jasličarja Viktor Konjedic in Tomaž Lavrih, dolgoletna ustvarjalka glasila Jaslice Marinka Svetina ter aktualni predsednik Društva p. dr. Robert Bahčič, so govorili o jaslicah na način, na kakršnega do sedaj še nismo, skozi govorico življenja.

Vloga družine pri razreševanju odvisnosti

Če se želimo lotiti težave z odvisnostjo celostno, moramo upoštevati tudi osebnostni vidik: kaj je moja odgovornost. “Velikokrat pridemo to točke, ko smo vse analizirali, spoznamo, vemo, kje se je začelo, kje se bo končalo pa je dejansko odvisno od vsakega posameznika”, pravi strokovni vodja programa skupnosti Srečanja Zvonko Horvat Žnidaršič.

Krščanski podjetniki

Ored sklepom leta sv. Jožefa (2021) ste prisluhnili pogovoru s temi krščanskimi podjetniki: Jožico Žukovec, Janezom Mrakom in Urošem jakličem, ki so večkrat razpeti med poslom, družino in precejšnjo birokracijo. In kljub temu svoje delo opravljajo kot poslanstvo in strast.

Greg McKeown: Osredotočenost na bistvo - uspešnica časopisa New York Times, prodana v več kot milijon izvodih.

»Če si v življenju sam ne določiš prioritet, ti jih bo nekdo drug.« Greg je začel preučevati, zakaj se ljudje odločamo tako kot se in začel svetovati ljudem, ki jih pritisk na koncu zlomi. Svetovanje poimenuje Esencializem, govori o preprostih stvareh, predvsem pa o tem, da se moramo naučiti sprejemati odločitve in velikokrat reči ’ne’, za to, da bomo lahko uresničili tisto, kar je najbolj bistveno. Knjiga Osredotočenost na bistvo je izšla pri založbi Učila.

Kako storiti prvi korak iz zasvojenosti

Gostili smo vodjo programa Skupnosti Srečanje Zvonka Horvata Žnidaršiča. Spregovoril je o tem, da se težav z odvisnostjo pogosto ne zavedamo dovolj jasno, da bi lahko odločno ukrepali. Odvisnost je namreč tesno povezana z načinom življenja, kar potegne za sabo cel spekter vzorcev reševanja.

Kakšna naj bi bila/bo šola prihodnosti?

Psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik ter zakonca dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar, družinska terapevta in predavatelja, so bili sogovorniki v pogovoru o šoli v prihodnosti. Kakšna bo, je vprašanje, ki je približno tako staro kot so stare šole, pa vedno enako aktualno. Ali naj šola otroke in mlade opremlja z znanji in veščinami za poznejši karierni uspeh? Materialno blagostanje? Srečno in zadovoljno življenje? Konstruktivne vzajemne odnose? Kaj naj bodo kriteriji »uspešnega življenja«? Pogovor pa smo začeli med drugim tudi s takoj uporabnimi priporočili, česa naj bo pri starših v odnosu do otrok več. 

Damijan Vizjak

Koliko lepih stvari se mi je zgodilo kljub moji slepoti, oziroma kaj vse se mi ne bi zgodilo, če ne bi bil slep, so besede mladega in srčnega Damijana Vizjaka. Prisluhnite mu v oddaji.

Čakalna vrsta v Domu starejših Sv. Lenart

Direktor Zlatko Gričnik nam je povedal, od kod vse prihajajo njihovi oskrbovanci in kakšna je v povprečju čakalna doba za sprejem v dom.

Skupne aktivnosti v domu starejših sv. Lenart

Kako pomembno je, da imajo starejše dementne osebe ob sebi družbo, nam je zaupal direktor doma sv. Lenart Zlatko Gričnik. V domu, katerega ustanovitelj je nadškofijska Karitas Maribor, si namreč na družabnih srečanjih krajšajo čas zaposleni in oskrbovanci.

O delu s starejšimi z demenco

Direktor Doma starejših sv. Lenart Zlatko Gričnik je spregovoril o prostorih in delu s svojimi oskrbovanci s starostno demenco.

Pod svobodnim soncem v stripovski obliki

Pri založbi Škrateljc je izšel strip Pod svobodnim soncem. Finžgarjevo besedilo je senzibilno in dramaturško dinamično za stripovsko izdajo priredil Goran Vojnović, epske ilustracije je ustvaril Damijan Stepančič, spremno besedilo je prispeval prof. dr. Janez Bogataj, ki mu je bil Finžgar stari stric. Nastal je obsežen, pretresljiv in navdihujoč roman v stripu, ki na kar stopetdesetih straneh pripoveduje zgodbo o tem, kako so naši predniki iskali in si izborili prostor pod svobodnim soncem. Več informacij tudi na FB Pod svobodnim soncem ali na skrateljc.wordpress.com. 

O domu starejših sv. Lenart

Obiskali smo domova za starejše sv. Lenart in sv. Agata v Slovenskih Goricah, ki delujeta pod okriljem nadškofijske Karitas Maribor. Predstavil nam ga je direktor Zlatko Gričnik.

Dr. Jože Magdič: Vedno sem sledil sebi. Marsikdo bi podlegel ponudbi višjega standarda iz tujine. Toda, danes sem srečen v samostojni Sloveniji.

V Via positivo smo povabili dr. Jožeta Magdiča, nevro-psihiatra, člana mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificiranega Jungovskega psihoanalitika, ki je na švicarskem inštitutu poimenovanem po Jungu tudi diplomiral. Svojo kariero in zavidljivo strokovno zdravniško pot bi lahko razvil v Švici, tudi v Nemčiji, toda Slovenija in zvestoba domovini sta prevladali. Po več kot desetletju se je vrnil v rodno Prekmurje. Predava na več tujih ustanovah, je redni član mednarodnih strokovnih srečanj nevropsihologov in še bi lahko naštevali. Z njim smo se že srečali. Po več mesecih pa znova v pogovoru, ko smo izpostavili aktualnosti, kje smo in kam gremo, kaj se skozi družbo odraža v človeku in obratno, kako se lahko razstresemo in si ostajamo zvesti, kljub poplavi zahtev in številnih skušnjav, ki nas morda vabijo v za nas na ne prave poti?, smo govorili z njim. 

Dediščina pokopališč

Žale sodijo med najbolj znamenita evropska pokopališča. V kratkem pogovoru z Markom Čižmanom, župnikom v župniji Ljubljana - Podutik smo orisali prostor spomina, se ozrli na njegov vpliv tudi pri oblikovanju sodobnega življenja. Marko Čižman je napisal knjigo Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah. 

Patrick Theillier; Izkušnje skorajšnje smrti

“Bližnje srečanje s smrtjo je pomembno znamenje, ki ga že več kot 50 let znanstveniki resno preučujejo. Gre za izkušnjo povsem običajnih ljudi, ki so bili razglašeni za klinično mrtve in pripovedujejo, da so se znašli v drugem svetu, v čudovitem svetu, ki so ga morali zapustiti, da so se vrnili na zemljo. Te nenavadne manifestacije - na robu smrti - so vedno obstajale; o njih govori zgodovina vseh civilizacij.” V knjigi “Izkušnje skorajšnje smrti” jih je zbral in popisal zdravnik, ki je deset let vodil medicinsko komisijo “za čudeže” v Lurdu.

Je mogoče v zakonu kljub razlikam med moško in žensko naravo rasti v ljubezni?

Z nami sta bila zakonca Petra in Matej Berčan, ki sta nam zaupala njune prigode in prizadevanja za rast odnosa. Papeževe misli v pripravi na Svetovno srečanje družin pa je podkrepil duhovnik Rafko Klemenčič.

Zakaj danes mnogi umirajo z obžalovanjem, da niso živeli, kot bi si želeli?

Miha Zimšek deluje v sklopu Slovenskega društva Hospic. Vsak dan se zgubljamo v svet, pravi, ni nam vedno naklonjen, vendar kljub temu nudi priložnosti. Miha je šel sam skozi zahtevno pot iskanja, skozi proces odlaganja. Že več let pomaga otrokom in mladostnikom ob izgubah najbližjih. Ganljiv pogovor z njim je kot tolažeč objem. Skozi osebno pričevanje predvsem uči, kako dovoliti drugim, da živijo po svojih čutenjih. Največja oblika Ljubezni je mir, ki ga zmoremo podeliti drugemu. V pogovoru razmišljamo, zakaj danes mnogi med slovesom čutijo žalost, zaradi misli, da morda niso živeli kot bi si želeli? 

Srečanja z Bogom

Človek ni dvoživka, potrebne so odločitve. Če živimo po veri in v veri, smo kot sol družbe. Včasih to pomeni, da pristanemo onkraj ugodja. Kako videti v temi in kako se učimo ljubiti ter kakšen zrak dihamo? To je nekaj naslovov iz duhovnih večerov, ki jih na Rakovniku pripravlja Klemen Balažič, salezijanec. Ob teh poudarkih smo v pogovoru z njim risali vzporednice za vsakega od nas, ne glede na to, kje smo in kako živimo. 

Molitev in minevanje.

Mesec oktober je molitvi še posebej posvečen. Izbrali smo nekaj najbolj osebnih pričevanj o molitvi, ki so jih zbrali na spletni strani Aleteia.si.

O duševnem zdravju

Psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar je spregovoril o pomenu duševnega zdravja.

Nasilje in pasivna agresija

V oddaji je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Govorili smo o nasilju in pasivni agresiji. V tem času še bolj spoznavamo, kako pomembno se je učiti spregovoriti o svojih potrebah na način, da smo zares slišani, da izrazimo svoje potrebe kot želje – in ne kot zahteve - da smo pri tem konkretni in se učimo v skupnosti tudi sklepati kompromise. Pri pasivni agresiji gre za posredno, prikrito izražanje sovražnosti, jeze, v oblikah kot so subtilne žalitve, cinizem, odigravanje užaljenosti, otožnosti ali trme. Tudi te agresije je v današnji družbi preveč.

Odnosi na delovnem mestu

Gostili smo dr. Danijelo Brečko, tema pa so bili odnosi med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi. Kdaj lahko govorimo o mobingu, kako motivirati zaposlene in kako ukrepati, ko v odnosu zaškriplje.