Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|9. 12. 2019
Dr. Žiga Turk o človekovih pravicah in trenutni politični situaciji

V oddaji smo gostili dr. Žiga Turka in razblinili še kakšen predsodek ter nasuli novih spoznanj na temo politične situacije in storilnosti tokratne koalicije, o človekovih pravicah, katerim je posvečen 10. december, pa tudi osvetlili nekaj ključnih dogodkov minulega leta.

Dr. Žiga Turk o človekovih pravicah in trenutni politični situaciji

V oddaji smo gostili dr. Žiga Turka in razblinili še kakšen predsodek ter nasuli novih spoznanj na temo politične situacije in storilnosti tokratne koalicije, o človekovih pravicah, katerim je posvečen 10. december, pa tudi osvetlili nekaj ključnih dogodkov minulega leta.

politikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o človekovih pravicah in trenutni politični situaciji
V oddaji smo gostili dr. Žiga Turka in razblinili še kakšen predsodek ter nasuli novih spoznanj na temo politične situacije in storilnosti tokratne koalicije, o človekovih pravicah, katerim je posvečen 10. december, pa tudi osvetlili nekaj ključnih dogodkov minulega leta.
VEČ ...|9. 12. 2019
Dr. Žiga Turk o človekovih pravicah in trenutni politični situaciji
V oddaji smo gostili dr. Žiga Turka in razblinili še kakšen predsodek ter nasuli novih spoznanj na temo politične situacije in storilnosti tokratne koalicije, o človekovih pravicah, katerim je posvečen 10. december, pa tudi osvetlili nekaj ključnih dogodkov minulega leta.

Tanja Dominko

politikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|9. 12. 2019
Martin Nahtigal: Ko stari gardi nihče več ne dvigne telefona

Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1919 in tako letos praznujemo stoletnico njenega obstoja. Regent Aleksander Karađorđević je 23. julija 1919 podpisal »Zakon o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani«, današnji Univerzi v Ljubljani. Njene ustanovne članice so bile Filozofska fakulteta, Medicinska, Pravna, Tehniška in Teološka fakulteta.

Martin Nahtigal: Ko stari gardi nihče več ne dvigne telefona

Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1919 in tako letos praznujemo stoletnico njenega obstoja. Regent Aleksander Karađorđević je 23. julija 1919 podpisal »Zakon o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani«, današnji Univerzi v Ljubljani. Njene ustanovne članice so bile Filozofska fakulteta, Medicinska, Pravna, Tehniška in Teološka fakulteta.

politikakomentar

Komentar Domovina.je

Martin Nahtigal: Ko stari gardi nihče več ne dvigne telefona
Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1919 in tako letos praznujemo stoletnico njenega obstoja. Regent Aleksander Karađorđević je 23. julija 1919 podpisal »Zakon o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani«, današnji Univerzi v Ljubljani. Njene ustanovne članice so bile Filozofska fakulteta, Medicinska, Pravna, Tehniška in Teološka fakulteta.
VEČ ...|9. 12. 2019
Martin Nahtigal: Ko stari gardi nihče več ne dvigne telefona
Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1919 in tako letos praznujemo stoletnico njenega obstoja. Regent Aleksander Karađorđević je 23. julija 1919 podpisal »Zakon o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani«, današnji Univerzi v Ljubljani. Njene ustanovne članice so bile Filozofska fakulteta, Medicinska, Pravna, Tehniška in Teološka fakulteta.

Martin Nahtigal

politikakomentar

Kmetijska oddaja

VEČ ...|8. 12. 2019
Problematika varnosti kmetijskih vozil na cestah in razpis za male kmetije

Kmetijska vozila so, posebej v času sezone del na poljih, v nasadih, stalno prisotna na cesti. Zaradi svojih mer, oblike in relativno počasne vožnje, pa pogosto tudi moteča za druge udeležence v prometu. Na ceste prihajajo s polj in posebej v času spravila pridelkov ne tako redko onesnažijo ceste. Še vedno se s kmetijskimi in gozdarskimi stroji ponesreči nesprejemljivo veliko kmetov, pogosto prav po nepotrebnem. Lansko leto je tako pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu umrlo 20 oseb, od teh 10 pri delovnih nezgodah s traktorji in 6 pri delu v gozdu. To je bilo le nekaj izhodišč za današnji razgovor o nekaj aktualnih temah udeležbe kmetijskih in gozdarskih vozil v prometu z gostom iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, svetovalcem za kmetijsko tehniko mag. Marjanom Dolenškom.

Problematika varnosti kmetijskih vozil na cestah in razpis za male kmetije

Kmetijska vozila so, posebej v času sezone del na poljih, v nasadih, stalno prisotna na cesti. Zaradi svojih mer, oblike in relativno počasne vožnje, pa pogosto tudi moteča za druge udeležence v prometu. Na ceste prihajajo s polj in posebej v času spravila pridelkov ne tako redko onesnažijo ceste. Še vedno se s kmetijskimi in gozdarskimi stroji ponesreči nesprejemljivo veliko kmetov, pogosto prav po nepotrebnem. Lansko leto je tako pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu umrlo 20 oseb, od teh 10 pri delovnih nezgodah s traktorji in 6 pri delu v gozdu. To je bilo le nekaj izhodišč za današnji razgovor o nekaj aktualnih temah udeležbe kmetijskih in gozdarskih vozil v prometu z gostom iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, svetovalcem za kmetijsko tehniko mag. Marjanom Dolenškom.

kmetijstvosvetovanjepolitika

Kmetijska oddaja

Problematika varnosti kmetijskih vozil na cestah in razpis za male kmetije
Kmetijska vozila so, posebej v času sezone del na poljih, v nasadih, stalno prisotna na cesti. Zaradi svojih mer, oblike in relativno počasne vožnje, pa pogosto tudi moteča za druge udeležence v prometu. Na ceste prihajajo s polj in posebej v času spravila pridelkov ne tako redko onesnažijo ceste. Še vedno se s kmetijskimi in gozdarskimi stroji ponesreči nesprejemljivo veliko kmetov, pogosto prav po nepotrebnem. Lansko leto je tako pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu umrlo 20 oseb, od teh 10 pri delovnih nezgodah s traktorji in 6 pri delu v gozdu. To je bilo le nekaj izhodišč za današnji razgovor o nekaj aktualnih temah udeležbe kmetijskih in gozdarskih vozil v prometu z gostom iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, svetovalcem za kmetijsko tehniko mag. Marjanom Dolenškom.
VEČ ...|8. 12. 2019
Problematika varnosti kmetijskih vozil na cestah in razpis za male kmetije
Kmetijska vozila so, posebej v času sezone del na poljih, v nasadih, stalno prisotna na cesti. Zaradi svojih mer, oblike in relativno počasne vožnje, pa pogosto tudi moteča za druge udeležence v prometu. Na ceste prihajajo s polj in posebej v času spravila pridelkov ne tako redko onesnažijo ceste. Še vedno se s kmetijskimi in gozdarskimi stroji ponesreči nesprejemljivo veliko kmetov, pogosto prav po nepotrebnem. Lansko leto je tako pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu umrlo 20 oseb, od teh 10 pri delovnih nezgodah s traktorji in 6 pri delu v gozdu. To je bilo le nekaj izhodišč za današnji razgovor o nekaj aktualnih temah udeležbe kmetijskih in gozdarskih vozil v prometu z gostom iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, svetovalcem za kmetijsko tehniko mag. Marjanom Dolenškom.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Iz naših krajev

VEČ ...|7. 12. 2019
Ljubljana, Žiri, Šentjur

Poročali smo o težavah Slovenije, ker je Madžarska prepovedala uvoz komunalnega blata, novostih, ki jih občini Žiri prinaša projekt Leseni feniks, koliko ljudem so pomagali v akciji Veriga dobrih ljudi ter da so med 100 najlepšimi jaslicami v Vatikanu tudi jaslice Slovenke Klavdije Simler.

Ljubljana, Žiri, Šentjur

Poročali smo o težavah Slovenije, ker je Madžarska prepovedala uvoz komunalnega blata, novostih, ki jih občini Žiri prinaša projekt Leseni feniks, koliko ljudem so pomagali v akciji Veriga dobrih ljudi ter da so med 100 najlepšimi jaslicami v Vatikanu tudi jaslice Slovenke Klavdije Simler.

infopolitika

Iz naših krajev

Ljubljana, Žiri, Šentjur
Poročali smo o težavah Slovenije, ker je Madžarska prepovedala uvoz komunalnega blata, novostih, ki jih občini Žiri prinaša projekt Leseni feniks, koliko ljudem so pomagali v akciji Veriga dobrih ljudi ter da so med 100 najlepšimi jaslicami v Vatikanu tudi jaslice Slovenke Klavdije Simler.
VEČ ...|7. 12. 2019
Ljubljana, Žiri, Šentjur
Poročali smo o težavah Slovenije, ker je Madžarska prepovedala uvoz komunalnega blata, novostih, ki jih občini Žiri prinaša projekt Leseni feniks, koliko ljudem so pomagali v akciji Veriga dobrih ljudi ter da so med 100 najlepšimi jaslicami v Vatikanu tudi jaslice Slovenke Klavdije Simler.

Andrej Šinko

infopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 12. 2019
Zakaj se bodo povečale oskrbnine v domovih za ostarele?

Skupnost socialnih zavodov napoveduje, da se bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi po novem letu podražili za od dva do tri odstotke. Razlog so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar bodo stroški dela v domovih in posebnih zavodih od pet do osem odstotkov višji. Na ministrstvu za delo zanikajo tolikšen dvig cen. Ocenjujejo, da se bodo storitve v povprečju v posameznih domovih povečale za največ 1,5 odstotka. Zakaj razhajanja? Alen Salihović se je pogovarjal s sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jakom Bizjakom.

Zakaj se bodo povečale oskrbnine v domovih za ostarele?

Skupnost socialnih zavodov napoveduje, da se bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi po novem letu podražili za od dva do tri odstotke. Razlog so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar bodo stroški dela v domovih in posebnih zavodih od pet do osem odstotkov višji. Na ministrstvu za delo zanikajo tolikšen dvig cen. Ocenjujejo, da se bodo storitve v povprečju v posameznih domovih povečale za največ 1,5 odstotka. Zakaj razhajanja? Alen Salihović se je pogovarjal s sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jakom Bizjakom.

domovi za ostarelepodražitveceneinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

Zakaj se bodo povečale oskrbnine v domovih za ostarele?
Skupnost socialnih zavodov napoveduje, da se bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi po novem letu podražili za od dva do tri odstotke. Razlog so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar bodo stroški dela v domovih in posebnih zavodih od pet do osem odstotkov višji. Na ministrstvu za delo zanikajo tolikšen dvig cen. Ocenjujejo, da se bodo storitve v povprečju v posameznih domovih povečale za največ 1,5 odstotka. Zakaj razhajanja? Alen Salihović se je pogovarjal s sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jakom Bizjakom.
VEČ ...|6. 12. 2019
Zakaj se bodo povečale oskrbnine v domovih za ostarele?
Skupnost socialnih zavodov napoveduje, da se bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi po novem letu podražili za od dva do tri odstotke. Razlog so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar bodo stroški dela v domovih in posebnih zavodih od pet do osem odstotkov višji. Na ministrstvu za delo zanikajo tolikšen dvig cen. Ocenjujejo, da se bodo storitve v povprečju v posameznih domovih povečale za največ 1,5 odstotka. Zakaj razhajanja? Alen Salihović se je pogovarjal s sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jakom Bizjakom.

Alen Salihović

domovi za ostarelepodražitveceneinfopogovorpolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|6. 12. 2019
Priložnost za 4000 malih kmetij

V novembru je bil odprt javni razpis namenjen ohranjanju in razvoju majhnih kmetij. Tako kot pri prvem razpisu je tudi sedaj na voljo 20 miljonov evrov, ki bodo razdeljeni med približno 4.000 upravičencev. Razpis bo odprt do sredine februarja naslednje leto, Špela Drnovšek, svetovalka na KGZ Ljubljana pa priporoča, da se kmetje, ki izpolnjujejo pogoje, čimprej oglasijo na kmetijsko svetovalno službo, kjer bodo pridobili dodatne informacije glede izvajanja podukrepa, obveznosti ter možnosti za izdelavo vloge.

Priložnost za 4000 malih kmetij

V novembru je bil odprt javni razpis namenjen ohranjanju in razvoju majhnih kmetij. Tako kot pri prvem razpisu je tudi sedaj na voljo 20 miljonov evrov, ki bodo razdeljeni med približno 4.000 upravičencev. Razpis bo odprt do sredine februarja naslednje leto, Špela Drnovšek, svetovalka na KGZ Ljubljana pa priporoča, da se kmetje, ki izpolnjujejo pogoje, čimprej oglasijo na kmetijsko svetovalno službo, kjer bodo pridobili dodatne informacije glede izvajanja podukrepa, obveznosti ter možnosti za izdelavo vloge.

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Priložnost za 4000 malih kmetij
V novembru je bil odprt javni razpis namenjen ohranjanju in razvoju majhnih kmetij. Tako kot pri prvem razpisu je tudi sedaj na voljo 20 miljonov evrov, ki bodo razdeljeni med približno 4.000 upravičencev. Razpis bo odprt do sredine februarja naslednje leto, Špela Drnovšek, svetovalka na KGZ Ljubljana pa priporoča, da se kmetje, ki izpolnjujejo pogoje, čimprej oglasijo na kmetijsko svetovalno službo, kjer bodo pridobili dodatne informacije glede izvajanja podukrepa, obveznosti ter možnosti za izdelavo vloge.
VEČ ...|6. 12. 2019
Priložnost za 4000 malih kmetij
V novembru je bil odprt javni razpis namenjen ohranjanju in razvoju majhnih kmetij. Tako kot pri prvem razpisu je tudi sedaj na voljo 20 miljonov evrov, ki bodo razdeljeni med približno 4.000 upravičencev. Razpis bo odprt do sredine februarja naslednje leto, Špela Drnovšek, svetovalka na KGZ Ljubljana pa priporoča, da se kmetje, ki izpolnjujejo pogoje, čimprej oglasijo na kmetijsko svetovalno službo, kjer bodo pridobili dodatne informacije glede izvajanja podukrepa, obveznosti ter možnosti za izdelavo vloge.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|5. 12. 2019
Nujno bo temeljito načrtovati gnojenje

Izkušnja letošnje jeseni ponovno kaže na nujnost temeljitega načrtovanja gnojenja z živinskimi gnojili. A Anton Zavodnik, svetovalec specialist s KGZ Ljubljana dodaja, da je potreben še korak več in sicer razmislek, kdaj bomo z gnojenjem in doma pridelanimi gnojili najbolj pozitivno vplivali na kakovost pridelane krme in posledično na čimmanj izgub.

Nujno bo temeljito načrtovati gnojenje

Izkušnja letošnje jeseni ponovno kaže na nujnost temeljitega načrtovanja gnojenja z živinskimi gnojili. A Anton Zavodnik, svetovalec specialist s KGZ Ljubljana dodaja, da je potreben še korak več in sicer razmislek, kdaj bomo z gnojenjem in doma pridelanimi gnojili najbolj pozitivno vplivali na kakovost pridelane krme in posledično na čimmanj izgub.

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nujno bo temeljito načrtovati gnojenje
Izkušnja letošnje jeseni ponovno kaže na nujnost temeljitega načrtovanja gnojenja z živinskimi gnojili. A Anton Zavodnik, svetovalec specialist s KGZ Ljubljana dodaja, da je potreben še korak več in sicer razmislek, kdaj bomo z gnojenjem in doma pridelanimi gnojili najbolj pozitivno vplivali na kakovost pridelane krme in posledično na čimmanj izgub.
VEČ ...|5. 12. 2019
Nujno bo temeljito načrtovati gnojenje
Izkušnja letošnje jeseni ponovno kaže na nujnost temeljitega načrtovanja gnojenja z živinskimi gnojili. A Anton Zavodnik, svetovalec specialist s KGZ Ljubljana dodaja, da je potreben še korak več in sicer razmislek, kdaj bomo z gnojenjem in doma pridelanimi gnojili najbolj pozitivno vplivali na kakovost pridelane krme in posledično na čimmanj izgub.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Pogovor o

VEČ ...|4. 12. 2019
Zunajsodno pobite žrtve revolucije

Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.

Zunajsodno pobite žrtve revolucije

Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.

zgodovinapolitikarevolucijapoboji

Pogovor o

Zunajsodno pobite žrtve revolucije
Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|4. 12. 2019
Zunajsodno pobite žrtve revolucije
Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

zgodovinapolitikarevolucijapoboji

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 12. 2019
Tri desetletja od ustanovitve koalicije, ki je vodila osamosvojitveno vlado

Mineva 30 let od ustanovitve Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 zmagala in prevzela vodenje prve slovenske vlade. Ta pa je bila nato gonilna sila slovenskega plebiscita in osamosvojitve. V predsedniški palači je ponedeljek potekal sprejem v počastitev te obletnice. Govorniki so izpostavili pomen dialoga med strankami za to, da je prišlo do osamosvojitve. Slavnostna govornika na sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju sta bila člana tedanjega predsedstva Demosa Hubert Požarnik in Matjaž Šinkovec. V prispevku lahko prisluhnete nekaj njunim poudarkom, in poudarku predsednika države Pahorja, nato pa še pogovoru s poslancem Demosa Antonom Tomažičem.

Tri desetletja od ustanovitve koalicije, ki je vodila osamosvojitveno vlado

Mineva 30 let od ustanovitve Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 zmagala in prevzela vodenje prve slovenske vlade. Ta pa je bila nato gonilna sila slovenskega plebiscita in osamosvojitve. V predsedniški palači je ponedeljek potekal sprejem v počastitev te obletnice. Govorniki so izpostavili pomen dialoga med strankami za to, da je prišlo do osamosvojitve. Slavnostna govornika na sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju sta bila člana tedanjega predsedstva Demosa Hubert Požarnik in Matjaž Šinkovec. V prispevku lahko prisluhnete nekaj njunim poudarkom, in poudarku predsednika države Pahorja, nato pa še pogovoru s poslancem Demosa Antonom Tomažičem.

demosobletnicainfopolitikaizobraževanjespomin

Informativni prispevki

Tri desetletja od ustanovitve koalicije, ki je vodila osamosvojitveno vlado
Mineva 30 let od ustanovitve Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 zmagala in prevzela vodenje prve slovenske vlade. Ta pa je bila nato gonilna sila slovenskega plebiscita in osamosvojitve. V predsedniški palači je ponedeljek potekal sprejem v počastitev te obletnice. Govorniki so izpostavili pomen dialoga med strankami za to, da je prišlo do osamosvojitve. Slavnostna govornika na sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju sta bila člana tedanjega predsedstva Demosa Hubert Požarnik in Matjaž Šinkovec. V prispevku lahko prisluhnete nekaj njunim poudarkom, in poudarku predsednika države Pahorja, nato pa še pogovoru s poslancem Demosa Antonom Tomažičem.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tri desetletja od ustanovitve koalicije, ki je vodila osamosvojitveno vlado
Mineva 30 let od ustanovitve Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 zmagala in prevzela vodenje prve slovenske vlade. Ta pa je bila nato gonilna sila slovenskega plebiscita in osamosvojitve. V predsedniški palači je ponedeljek potekal sprejem v počastitev te obletnice. Govorniki so izpostavili pomen dialoga med strankami za to, da je prišlo do osamosvojitve. Slavnostna govornika na sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju sta bila člana tedanjega predsedstva Demosa Hubert Požarnik in Matjaž Šinkovec. V prispevku lahko prisluhnete nekaj njunim poudarkom, in poudarku predsednika države Pahorja, nato pa še pogovoru s poslancem Demosa Antonom Tomažičem.

Alen Salihović

demosobletnicainfopolitikaizobraževanjespomin

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 12. 2019
Potrditi enotnost trenutno največji izziv Nata

Voditelji članic bodo Nata želijo v Londonu v Veliki Britaniji predvsem zaznamovati 70 let Severnoatlantskega zavezništva. A ena glavnih tem razprav bo reformiranje te vojaške organizacije. Izzivov ni malo. Poklicali smo profesorja obramboslovja na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Vladimirja Prebiliča.

Potrditi enotnost trenutno največji izziv Nata

Voditelji članic bodo Nata želijo v Londonu v Veliki Britaniji predvsem zaznamovati 70 let Severnoatlantskega zavezništva. A ena glavnih tem razprav bo reformiranje te vojaške organizacije. Izzivov ni malo. Poklicali smo profesorja obramboslovja na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Vladimirja Prebiliča.

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

Potrditi enotnost trenutno največji izziv Nata
Voditelji članic bodo Nata želijo v Londonu v Veliki Britaniji predvsem zaznamovati 70 let Severnoatlantskega zavezništva. A ena glavnih tem razprav bo reformiranje te vojaške organizacije. Izzivov ni malo. Poklicali smo profesorja obramboslovja na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Vladimirja Prebiliča.
VEČ ...|3. 12. 2019
Potrditi enotnost trenutno največji izziv Nata
Voditelji članic bodo Nata želijo v Londonu v Veliki Britaniji predvsem zaznamovati 70 let Severnoatlantskega zavezništva. A ena glavnih tem razprav bo reformiranje te vojaške organizacije. Izzivov ni malo. Poklicali smo profesorja obramboslovja na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Vladimirja Prebiliča.

Helena Križnik

infopogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|2. 12. 2019
Dr. Aleš Maver o nujnosti povrnitve zaupanja v Evropsko unijo in o vlogi kristjanov v politiki

Zgodovinarja, političnega analitika in publicista dr. Aleša Mavra smo tokrat vprašali, na katerih področjih Evropska unija najbolj potrebuje spremembe. Da nas v prihodnjih petih letih gotovo čakajo, je napovedala nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Dr. Maver je razmišljal tudi o tem, kako bo do močne stare celine pomagal resor za spodbujanje evropskega načina življenja in ali so stranke, ki se sklicujejo na krščanske vrednote, še krščanske.

Dr. Aleš Maver o nujnosti povrnitve zaupanja v Evropsko unijo in o vlogi kristjanov v politiki

Zgodovinarja, političnega analitika in publicista dr. Aleša Mavra smo tokrat vprašali, na katerih področjih Evropska unija najbolj potrebuje spremembe. Da nas v prihodnjih petih letih gotovo čakajo, je napovedala nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Dr. Maver je razmišljal tudi o tem, kako bo do močne stare celine pomagal resor za spodbujanje evropskega načina življenja in ali so stranke, ki se sklicujejo na krščanske vrednote, še krščanske.

pogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Aleš Maver o nujnosti povrnitve zaupanja v Evropsko unijo in o vlogi kristjanov v politiki
Zgodovinarja, političnega analitika in publicista dr. Aleša Mavra smo tokrat vprašali, na katerih področjih Evropska unija najbolj potrebuje spremembe. Da nas v prihodnjih petih letih gotovo čakajo, je napovedala nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Dr. Maver je razmišljal tudi o tem, kako bo do močne stare celine pomagal resor za spodbujanje evropskega načina življenja in ali so stranke, ki se sklicujejo na krščanske vrednote, še krščanske.
VEČ ...|2. 12. 2019
Dr. Aleš Maver o nujnosti povrnitve zaupanja v Evropsko unijo in o vlogi kristjanov v politiki
Zgodovinarja, političnega analitika in publicista dr. Aleša Mavra smo tokrat vprašali, na katerih področjih Evropska unija najbolj potrebuje spremembe. Da nas v prihodnjih petih letih gotovo čakajo, je napovedala nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Dr. Maver je razmišljal tudi o tem, kako bo do močne stare celine pomagal resor za spodbujanje evropskega načina življenja in ali so stranke, ki se sklicujejo na krščanske vrednote, še krščanske.

Helena Kržinik

pogovorpolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|2. 12. 2019
Rok Frelih: Spopad okrog Sove in Knovsa - gre za osebne zamere ali je zadaj večja zgodba?

V medijih se govori le še o Sovi, Knovsu in Toninu. Afera, ki se vleče že od arbitražnih prisluhov naprej, je presegla samo sebe. Prišel je čas, da se v vsej tej zmedi ustavimo in razjasnimo pojme.

Rok Frelih: Spopad okrog Sove in Knovsa - gre za osebne zamere ali je zadaj večja zgodba?

V medijih se govori le še o Sovi, Knovsu in Toninu. Afera, ki se vleče že od arbitražnih prisluhov naprej, je presegla samo sebe. Prišel je čas, da se v vsej tej zmedi ustavimo in razjasnimo pojme.

politikakomentar

Komentar Domovina.je

Rok Frelih: Spopad okrog Sove in Knovsa - gre za osebne zamere ali je zadaj večja zgodba?
V medijih se govori le še o Sovi, Knovsu in Toninu. Afera, ki se vleče že od arbitražnih prisluhov naprej, je presegla samo sebe. Prišel je čas, da se v vsej tej zmedi ustavimo in razjasnimo pojme.
VEČ ...|2. 12. 2019
Rok Frelih: Spopad okrog Sove in Knovsa - gre za osebne zamere ali je zadaj večja zgodba?
V medijih se govori le še o Sovi, Knovsu in Toninu. Afera, ki se vleče že od arbitražnih prisluhov naprej, je presegla samo sebe. Prišel je čas, da se v vsej tej zmedi ustavimo in razjasnimo pojme.

Rok Frelih

politikakomentar

Iz naših krajev

VEČ ...|30. 11. 2019
Tišina, Ljutomer, Železniki

V oddaji smo poročali o zamiku ukrepov za poplavno varnost v Železnikih in zamiku začetka obnove zelo nevarnih odsekov cest Murska Sobota – Gederovci ter Petanjci – Krajna. Spregovorili pa smo tudi o tem, kako dobrota že 27 let povezuje župnijske Karitas Prlekije in Prekmurja.

Tišina, Ljutomer, Železniki

V oddaji smo poročali o zamiku ukrepov za poplavno varnost v Železnikih in zamiku začetka obnove zelo nevarnih odsekov cest Murska Sobota – Gederovci ter Petanjci – Krajna. Spregovorili pa smo tudi o tem, kako dobrota že 27 let povezuje župnijske Karitas Prlekije in Prekmurja.

družbapolitikapogovor

Iz naših krajev

Tišina, Ljutomer, Železniki
V oddaji smo poročali o zamiku ukrepov za poplavno varnost v Železnikih in zamiku začetka obnove zelo nevarnih odsekov cest Murska Sobota – Gederovci ter Petanjci – Krajna. Spregovorili pa smo tudi o tem, kako dobrota že 27 let povezuje župnijske Karitas Prlekije in Prekmurja.
VEČ ...|30. 11. 2019
Tišina, Ljutomer, Železniki
V oddaji smo poročali o zamiku ukrepov za poplavno varnost v Železnikih in zamiku začetka obnove zelo nevarnih odsekov cest Murska Sobota – Gederovci ter Petanjci – Krajna. Spregovorili pa smo tudi o tem, kako dobrota že 27 let povezuje župnijske Karitas Prlekije in Prekmurja.

Andrej Šinko

družbapolitikapogovor

Komentar Časnik.si

VEČ ...|27. 11. 2019
Matej Sedej: Dobre želje za 75-letnico konca vojne

Možnost, da bi pred spomenikom vsem žrtvam vojn ob robu Kongresnega trga vence položili predstavniki ZZB, Tigra, Nove zaveze in kak preživeli pripadnik t.i. JvD, to je jugoslovanske kraljeve vojske v domovini, najbrž tudi petinsedemdeset let kasneje ostaja v območju politične znanstvene fantastike te razdeljene nacije. A bi veljalo poskusiti.O tem razmišlja današnji komentator Matej Sedej.

Matej Sedej: Dobre želje za 75-letnico konca vojne

Možnost, da bi pred spomenikom vsem žrtvam vojn ob robu Kongresnega trga vence položili predstavniki ZZB, Tigra, Nove zaveze in kak preživeli pripadnik t.i. JvD, to je jugoslovanske kraljeve vojske v domovini, najbrž tudi petinsedemdeset let kasneje ostaja v območju politične znanstvene fantastike te razdeljene nacije. A bi veljalo poskusiti.O tem razmišlja današnji komentator Matej Sedej.

komentarpolitikaspomin

Komentar Časnik.si

Matej Sedej: Dobre želje za 75-letnico konca vojne
Možnost, da bi pred spomenikom vsem žrtvam vojn ob robu Kongresnega trga vence položili predstavniki ZZB, Tigra, Nove zaveze in kak preživeli pripadnik t.i. JvD, to je jugoslovanske kraljeve vojske v domovini, najbrž tudi petinsedemdeset let kasneje ostaja v območju politične znanstvene fantastike te razdeljene nacije. A bi veljalo poskusiti.O tem razmišlja današnji komentator Matej Sedej.
VEČ ...|27. 11. 2019
Matej Sedej: Dobre želje za 75-letnico konca vojne
Možnost, da bi pred spomenikom vsem žrtvam vojn ob robu Kongresnega trga vence položili predstavniki ZZB, Tigra, Nove zaveze in kak preživeli pripadnik t.i. JvD, to je jugoslovanske kraljeve vojske v domovini, najbrž tudi petinsedemdeset let kasneje ostaja v območju politične znanstvene fantastike te razdeljene nacije. A bi veljalo poskusiti.O tem razmišlja današnji komentator Matej Sedej.

Radio Ognjišče

komentarpolitikaspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 11. 2019
Profesor Letnar Černič kritičen, da bo o pritožbi v primeru Novič odločal isti senat, ki je Noviča že obsodil

Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, da bi o pritožbi na sodbo, s katero je bil Milko Novič oproščen umora Janka Jamnika, razsojalo katero drugo in ne ljubljansko višje sodišče. Sodniki so ocenili, da napačna odločitev konkretnega senata še ne pomeni okrnitve videza nepristranskosti celotnega sodišča. A to še ni vse. O pritožbi bo odločal isti senat, ki je Noviča enkrat že obsodil. Izredni profesor za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič je do poteze sodišča kritičen.

Profesor Letnar Černič kritičen, da bo o pritožbi v primeru Novič odločal isti senat, ki je Noviča že obsodil

Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, da bi o pritožbi na sodbo, s katero je bil Milko Novič oproščen umora Janka Jamnika, razsojalo katero drugo in ne ljubljansko višje sodišče. Sodniki so ocenili, da napačna odločitev konkretnega senata še ne pomeni okrnitve videza nepristranskosti celotnega sodišča. A to še ni vse. O pritožbi bo odločal isti senat, ki je Noviča enkrat že obsodil. Izredni profesor za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič je do poteze sodišča kritičen.

sodstvonovičinfopolitikapogovor

Informativni prispevki

Profesor Letnar Černič kritičen, da bo o pritožbi v primeru Novič odločal isti senat, ki je Noviča že obsodil
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, da bi o pritožbi na sodbo, s katero je bil Milko Novič oproščen umora Janka Jamnika, razsojalo katero drugo in ne ljubljansko višje sodišče. Sodniki so ocenili, da napačna odločitev konkretnega senata še ne pomeni okrnitve videza nepristranskosti celotnega sodišča. A to še ni vse. O pritožbi bo odločal isti senat, ki je Noviča enkrat že obsodil. Izredni profesor za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič je do poteze sodišča kritičen.
VEČ ...|27. 11. 2019
Profesor Letnar Černič kritičen, da bo o pritožbi v primeru Novič odločal isti senat, ki je Noviča že obsodil
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, da bi o pritožbi na sodbo, s katero je bil Milko Novič oproščen umora Janka Jamnika, razsojalo katero drugo in ne ljubljansko višje sodišče. Sodniki so ocenili, da napačna odločitev konkretnega senata še ne pomeni okrnitve videza nepristranskosti celotnega sodišča. A to še ni vse. O pritožbi bo odločal isti senat, ki je Noviča enkrat že obsodil. Izredni profesor za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič je do poteze sodišča kritičen.

Alen Salihović

sodstvonovičinfopolitikapogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 11. 2019
p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione

V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.

p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione

V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.

izobraževanjepogovorkulturapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione
V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.
VEČ ...|25. 11. 2019
p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione
V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.

Jože Bartolj

izobraževanjepogovorkulturapolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 11. 2019
Rok Čakš: Spremembe na lestvici političnih strank, ki ohranjajo stara razmerja

Štiri novembrske ankete: dve od Mediane (Delo, POP TV), Parsifalova (Nova24TV.si) in Ninamedia (TV Slovenija) se v rezultatih preveč razlikujejo, da bi lahko podrobneje ocenili, kakšen je konkreten odziv volivcev na pestro novembrsko politično dogajanje.

Rok Čakš: Spremembe na lestvici političnih strank, ki ohranjajo stara razmerja

Štiri novembrske ankete: dve od Mediane (Delo, POP TV), Parsifalova (Nova24TV.si) in Ninamedia (TV Slovenija) se v rezultatih preveč razlikujejo, da bi lahko podrobneje ocenili, kakšen je konkreten odziv volivcev na pestro novembrsko politično dogajanje.

komentarpolitika

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Spremembe na lestvici političnih strank, ki ohranjajo stara razmerja
Štiri novembrske ankete: dve od Mediane (Delo, POP TV), Parsifalova (Nova24TV.si) in Ninamedia (TV Slovenija) se v rezultatih preveč razlikujejo, da bi lahko podrobneje ocenili, kakšen je konkreten odziv volivcev na pestro novembrsko politično dogajanje.
VEČ ...|25. 11. 2019
Rok Čakš: Spremembe na lestvici političnih strank, ki ohranjajo stara razmerja
Štiri novembrske ankete: dve od Mediane (Delo, POP TV), Parsifalova (Nova24TV.si) in Ninamedia (TV Slovenija) se v rezultatih preveč razlikujejo, da bi lahko podrobneje ocenili, kakšen je konkreten odziv volivcev na pestro novembrsko politično dogajanje.

Rok Čakš

komentarpolitika

Iz naših krajev

VEČ ...|23. 11. 2019
Maribor, Kranj, Sežana, Bohinj, Slovenj Gradec

Poročali smo o novih stanovanjih v Slovenj Gradcu, seji mariborskega občinskega sveta in napovedanih podražitvah, pridobitvi kranjskih poklicih gasilcev, razvoju turizma na Krasu ter nagradi, ki jo je prejel Turizem Bohinj.

Maribor, Kranj, Sežana, Bohinj, Slovenj Gradec

Poročali smo o novih stanovanjih v Slovenj Gradcu, seji mariborskega občinskega sveta in napovedanih podražitvah, pridobitvi kranjskih poklicih gasilcev, razvoju turizma na Krasu ter nagradi, ki jo je prejel Turizem Bohinj.

družbapolitika

Iz naših krajev

Maribor, Kranj, Sežana, Bohinj, Slovenj Gradec
Poročali smo o novih stanovanjih v Slovenj Gradcu, seji mariborskega občinskega sveta in napovedanih podražitvah, pridobitvi kranjskih poklicih gasilcev, razvoju turizma na Krasu ter nagradi, ki jo je prejel Turizem Bohinj.
VEČ ...|23. 11. 2019
Maribor, Kranj, Sežana, Bohinj, Slovenj Gradec
Poročali smo o novih stanovanjih v Slovenj Gradcu, seji mariborskega občinskega sveta in napovedanih podražitvah, pridobitvi kranjskih poklicih gasilcev, razvoju turizma na Krasu ter nagradi, ki jo je prejel Turizem Bohinj.

Andrej Šinko

družbapolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 11. 2019
Nevarnost prašičje kuge - upoštevajmo pravila

Peter Pribožič, vodja JKSS na KGZ Ptuj, je spomnil na nujne ukrepe rejcev in vseh ostalih, da bi slovenske reje prašičev ubranili pred vnosom APK, ki je razširjena že v velikem delu Evrope, tudi na Madžarskem in v Srbiji.

Nevarnost prašičje kuge - upoštevajmo pravila

Peter Pribožič, vodja JKSS na KGZ Ptuj, je spomnil na nujne ukrepe rejcev in vseh ostalih, da bi slovenske reje prašičev ubranili pred vnosom APK, ki je razširjena že v velikem delu Evrope, tudi na Madžarskem in v Srbiji.

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nevarnost prašičje kuge - upoštevajmo pravila
Peter Pribožič, vodja JKSS na KGZ Ptuj, je spomnil na nujne ukrepe rejcev in vseh ostalih, da bi slovenske reje prašičev ubranili pred vnosom APK, ki je razširjena že v velikem delu Evrope, tudi na Madžarskem in v Srbiji.
VEČ ...|22. 11. 2019
Nevarnost prašičje kuge - upoštevajmo pravila
Peter Pribožič, vodja JKSS na KGZ Ptuj, je spomnil na nujne ukrepe rejcev in vseh ostalih, da bi slovenske reje prašičev ubranili pred vnosom APK, ki je razširjena že v velikem delu Evrope, tudi na Madžarskem in v Srbiji.

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 11. 2019
Janeza Janša o kongresu ELS in političnem dogajanju v Sloveniji

Predsednik SDS Janez Janša je v telefonskim pogovoru za Radio Ognjišče spregovoril o volilnem kongresu Evropske ljudske stranke v Zagrebu in političnem dogajanju v Sloveniji.

Janeza Janša o kongresu ELS in političnem dogajanju v Sloveniji

Predsednik SDS Janez Janša je v telefonskim pogovoru za Radio Ognjišče spregovoril o volilnem kongresu Evropske ljudske stranke v Zagrebu in političnem dogajanju v Sloveniji.

elseppjanez janšainfopolitika

Informativni prispevki

Janeza Janša o kongresu ELS in političnem dogajanju v Sloveniji
Predsednik SDS Janez Janša je v telefonskim pogovoru za Radio Ognjišče spregovoril o volilnem kongresu Evropske ljudske stranke v Zagrebu in političnem dogajanju v Sloveniji.
VEČ ...|21. 11. 2019
Janeza Janša o kongresu ELS in političnem dogajanju v Sloveniji
Predsednik SDS Janez Janša je v telefonskim pogovoru za Radio Ognjišče spregovoril o volilnem kongresu Evropske ljudske stranke v Zagrebu in političnem dogajanju v Sloveniji.

Alen Salihović

elseppjanez janšainfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 11. 2019
Matej Tonin o kongresu ELS in političnem dogajanju v Sloveniji

Predsednik NSi Matej Tonin je v telefonskim pogovoru za Radio Ognjišče spregovoril o volilnem kongresu Evropske ljudske stranke v Zagrebu in političnem dogajanju v Sloveniji.

Matej Tonin o kongresu ELS in političnem dogajanju v Sloveniji

Predsednik NSi Matej Tonin je v telefonskim pogovoru za Radio Ognjišče spregovoril o volilnem kongresu Evropske ljudske stranke v Zagrebu in političnem dogajanju v Sloveniji.

elseppmatej tonininfopolitika

Informativni prispevki

Matej Tonin o kongresu ELS in političnem dogajanju v Sloveniji
Predsednik NSi Matej Tonin je v telefonskim pogovoru za Radio Ognjišče spregovoril o volilnem kongresu Evropske ljudske stranke v Zagrebu in političnem dogajanju v Sloveniji.
VEČ ...|21. 11. 2019
Matej Tonin o kongresu ELS in političnem dogajanju v Sloveniji
Predsednik NSi Matej Tonin je v telefonskim pogovoru za Radio Ognjišče spregovoril o volilnem kongresu Evropske ljudske stranke v Zagrebu in političnem dogajanju v Sloveniji.

Alen Salihović

elseppmatej tonininfopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 11. 2019
Dodatne zahteve za mlečne izdelke v shemi Izbrana kakovost - kmečki

Sara Ketiš, svetovalka specialistka s KGZ Ptuj, je pojasnila dodatne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati mlečni izdelki s kmetij v shemi Izbrana kakovost - kmečki.

Dodatne zahteve za mlečne izdelke v shemi Izbrana kakovost - kmečki

Sara Ketiš, svetovalka specialistka s KGZ Ptuj, je pojasnila dodatne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati mlečni izdelki s kmetij v shemi Izbrana kakovost - kmečki.

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Dodatne zahteve za mlečne izdelke v shemi Izbrana kakovost - kmečki
Sara Ketiš, svetovalka specialistka s KGZ Ptuj, je pojasnila dodatne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati mlečni izdelki s kmetij v shemi Izbrana kakovost - kmečki.
VEČ ...|21. 11. 2019
Dodatne zahteve za mlečne izdelke v shemi Izbrana kakovost - kmečki
Sara Ketiš, svetovalka specialistka s KGZ Ptuj, je pojasnila dodatne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati mlečni izdelki s kmetij v shemi Izbrana kakovost - kmečki.

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|20. 11. 2019
Andrej Marko Poznič: Žan Mahnič - Spoštovanje si je treba zaslužiti

Vsi poznamo izjavo poslanca Mahniča, ki je označil pokvarjenost pravosodnega sistema z besedo »mafija«. Z močno besedo je izrazil svojo nemoč. Etiketa »mafija«, ki jo je izrekel Mahnič, je nadvse opisna in celo upravičena. Ugled sodstva je na psu. Se bodo poslanci postavili za svojega kolega Mahniča?

Andrej Marko Poznič: Žan Mahnič - Spoštovanje si je treba zaslužiti

Vsi poznamo izjavo poslanca Mahniča, ki je označil pokvarjenost pravosodnega sistema z besedo »mafija«. Z močno besedo je izrazil svojo nemoč. Etiketa »mafija«, ki jo je izrekel Mahnič, je nadvse opisna in celo upravičena. Ugled sodstva je na psu. Se bodo poslanci postavili za svojega kolega Mahniča?

komentarpolitikadružbasodstvo

Komentar Časnik.si

Andrej Marko Poznič: Žan Mahnič - Spoštovanje si je treba zaslužiti
Vsi poznamo izjavo poslanca Mahniča, ki je označil pokvarjenost pravosodnega sistema z besedo »mafija«. Z močno besedo je izrazil svojo nemoč. Etiketa »mafija«, ki jo je izrekel Mahnič, je nadvse opisna in celo upravičena. Ugled sodstva je na psu. Se bodo poslanci postavili za svojega kolega Mahniča?
VEČ ...|20. 11. 2019
Andrej Marko Poznič: Žan Mahnič - Spoštovanje si je treba zaslužiti
Vsi poznamo izjavo poslanca Mahniča, ki je označil pokvarjenost pravosodnega sistema z besedo »mafija«. Z močno besedo je izrazil svojo nemoč. Etiketa »mafija«, ki jo je izrekel Mahnič, je nadvse opisna in celo upravičena. Ugled sodstva je na psu. Se bodo poslanci postavili za svojega kolega Mahniča?

Radio Ognjišče

komentarpolitikadružbasodstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 11. 2019
Kako daleč je bližnjevzhodni dogovor in kaj sporočajo protesti v Hongkongu?

Vprašanje judovskih naselbin na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu je že dolga leta eno glavnih jabolk spora med Izraelci in Palestinci. Za večji del mednarodne skupnosti so nezakonite. ZDA so od tega stališča odstopile. Za pojasnila smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača. Komentiral je tudi ostalo aktualno dogajanje, med drugim smo ga vprašali, kako resne so razmere v Hongkongu.

Kako daleč je bližnjevzhodni dogovor in kaj sporočajo protesti v Hongkongu?

Vprašanje judovskih naselbin na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu je že dolga leta eno glavnih jabolk spora med Izraelci in Palestinci. Za večji del mednarodne skupnosti so nezakonite. ZDA so od tega stališča odstopile. Za pojasnila smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača. Komentiral je tudi ostalo aktualno dogajanje, med drugim smo ga vprašali, kako resne so razmere v Hongkongu.

infokomentarpolitika

Informativni prispevki

Kako daleč je bližnjevzhodni dogovor in kaj sporočajo protesti v Hongkongu?
Vprašanje judovskih naselbin na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu je že dolga leta eno glavnih jabolk spora med Izraelci in Palestinci. Za večji del mednarodne skupnosti so nezakonite. ZDA so od tega stališča odstopile. Za pojasnila smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača. Komentiral je tudi ostalo aktualno dogajanje, med drugim smo ga vprašali, kako resne so razmere v Hongkongu.
VEČ ...|20. 11. 2019
Kako daleč je bližnjevzhodni dogovor in kaj sporočajo protesti v Hongkongu?
Vprašanje judovskih naselbin na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu je že dolga leta eno glavnih jabolk spora med Izraelci in Palestinci. Za večji del mednarodne skupnosti so nezakonite. ZDA so od tega stališča odstopile. Za pojasnila smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača. Komentiral je tudi ostalo aktualno dogajanje, med drugim smo ga vprašali, kako resne so razmere v Hongkongu.

Helena Križnik

infokomentarpolitika

Pogovor o

VEČ ...|20. 11. 2019
Posvet o sistemskih napakah slovenskega zdravstva

Zdravstvo v Sloveniji ropajo številne tolpe. Temu se želijo upreti posamezniki, ki so se povezali na strokovnem posvetu v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije. V Pogovoru o smo objavili izseke nagovorov: Jana Zobca, Mihe Skubica, Gorazda Kalana, Blaža Mrevljeta in Mateaj Beltrama.

Posvet o sistemskih napakah slovenskega zdravstva

Zdravstvo v Sloveniji ropajo številne tolpe. Temu se želijo upreti posamezniki, ki so se povezali na strokovnem posvetu v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije. V Pogovoru o smo objavili izseke nagovorov: Jana Zobca, Mihe Skubica, Gorazda Kalana, Blaža Mrevljeta in Mateaj Beltrama.

politikazdravstvo

Pogovor o

Posvet o sistemskih napakah slovenskega zdravstva
Zdravstvo v Sloveniji ropajo številne tolpe. Temu se želijo upreti posamezniki, ki so se povezali na strokovnem posvetu v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije. V Pogovoru o smo objavili izseke nagovorov: Jana Zobca, Mihe Skubica, Gorazda Kalana, Blaža Mrevljeta in Mateaj Beltrama.
VEČ ...|20. 11. 2019
Posvet o sistemskih napakah slovenskega zdravstva
Zdravstvo v Sloveniji ropajo številne tolpe. Temu se želijo upreti posamezniki, ki so se povezali na strokovnem posvetu v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije. V Pogovoru o smo objavili izseke nagovorov: Jana Zobca, Mihe Skubica, Gorazda Kalana, Blaža Mrevljeta in Mateaj Beltrama.

Helena Kržinik

politikazdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 11. 2019
Postopek certifikacije za shemo Izbrana kakovost - kmečki

Sara Ketiš, svetovalka specialistka s KGZ Ptuj, je pojasnila namen in korake certifikacije mlečnih izdelkov s kmetij v shemi Izbrana kakovost - kmečki.

Postopek certifikacije za shemo Izbrana kakovost - kmečki

Sara Ketiš, svetovalka specialistka s KGZ Ptuj, je pojasnila namen in korake certifikacije mlečnih izdelkov s kmetij v shemi Izbrana kakovost - kmečki.

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Postopek certifikacije za shemo Izbrana kakovost - kmečki
Sara Ketiš, svetovalka specialistka s KGZ Ptuj, je pojasnila namen in korake certifikacije mlečnih izdelkov s kmetij v shemi Izbrana kakovost - kmečki.
VEČ ...|20. 11. 2019
Postopek certifikacije za shemo Izbrana kakovost - kmečki
Sara Ketiš, svetovalka specialistka s KGZ Ptuj, je pojasnila namen in korake certifikacije mlečnih izdelkov s kmetij v shemi Izbrana kakovost - kmečki.

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|19. 11. 2019
Konec tedna bo 5. posvet rejcev drobnice

Glavne letošnje tematike je predstavila urednica revije Drobnica, Marjana Cvirn.

Konec tedna bo 5. posvet rejcev drobnice

Glavne letošnje tematike je predstavila urednica revije Drobnica, Marjana Cvirn.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Konec tedna bo 5. posvet rejcev drobnice
Glavne letošnje tematike je predstavila urednica revije Drobnica, Marjana Cvirn.
VEČ ...|19. 11. 2019
Konec tedna bo 5. posvet rejcev drobnice
Glavne letošnje tematike je predstavila urednica revije Drobnica, Marjana Cvirn.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|18. 11. 2019
Matej Keber: Je to način, da nas naredijo revne, šibke, hlapce?

Če je družina sposobna plačevati drage najemnine, mar ni potem sposobna tudi plačevati kreditov?

Matej Keber: Je to način, da nas naredijo revne, šibke, hlapce?

Če je družina sposobna plačevati drage najemnine, mar ni potem sposobna tudi plačevati kreditov?

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Matej Keber: Je to način, da nas naredijo revne, šibke, hlapce?
Če je družina sposobna plačevati drage najemnine, mar ni potem sposobna tudi plačevati kreditov?
VEČ ...|18. 11. 2019
Matej Keber: Je to način, da nas naredijo revne, šibke, hlapce?
Če je družina sposobna plačevati drage najemnine, mar ni potem sposobna tudi plačevati kreditov?

Matej Keber

komentarpolitikadružba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 11. 2019
Izteka se rok za prijavo pridelka grozdja in vina

Pridelek so v skladu z Zakonom o vinu dolžni prijaviti vsi, ki obdelujejo vsaj 10 arov vinogradov in tudi tisti, ki obdelujejo manjšo površino, če pridelke tržijo. Prijavo pridelka se izvede na upravni enoti najpozneje do 20. novembra.

Izteka se rok za prijavo pridelka grozdja in vina

Pridelek so v skladu z Zakonom o vinu dolžni prijaviti vsi, ki obdelujejo vsaj 10 arov vinogradov in tudi tisti, ki obdelujejo manjšo površino, če pridelke tržijo. Prijavo pridelka se izvede na upravni enoti najpozneje do 20. novembra.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Izteka se rok za prijavo pridelka grozdja in vina
Pridelek so v skladu z Zakonom o vinu dolžni prijaviti vsi, ki obdelujejo vsaj 10 arov vinogradov in tudi tisti, ki obdelujejo manjšo površino, če pridelke tržijo. Prijavo pridelka se izvede na upravni enoti najpozneje do 20. novembra.
VEČ ...|18. 11. 2019
Izteka se rok za prijavo pridelka grozdja in vina
Pridelek so v skladu z Zakonom o vinu dolžni prijaviti vsi, ki obdelujejo vsaj 10 arov vinogradov in tudi tisti, ki obdelujejo manjšo površino, če pridelke tržijo. Prijavo pridelka se izvede na upravni enoti najpozneje do 20. novembra.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Iz naših krajev

VEČ ...|16. 11. 2019
Kranj, Laško, Idrija, Žiri

Poročali smo o vlaganjih v prometno infrastrukturo v Občini Žiri, pridobitvi Zdravstvenega doma Idrija, ureditvi kanjona reke Kokre v Kranju ter novi in varnejši podobi Rečiške planinske poti.

Kranj, Laško, Idrija, Žiri

Poročali smo o vlaganjih v prometno infrastrukturo v Občini Žiri, pridobitvi Zdravstvenega doma Idrija, ureditvi kanjona reke Kokre v Kranju ter novi in varnejši podobi Rečiške planinske poti.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Kranj, Laško, Idrija, Žiri
Poročali smo o vlaganjih v prometno infrastrukturo v Občini Žiri, pridobitvi Zdravstvenega doma Idrija, ureditvi kanjona reke Kokre v Kranju ter novi in varnejši podobi Rečiške planinske poti.
VEČ ...|16. 11. 2019
Kranj, Laško, Idrija, Žiri
Poročali smo o vlaganjih v prometno infrastrukturo v Občini Žiri, pridobitvi Zdravstvenega doma Idrija, ureditvi kanjona reke Kokre v Kranju ter novi in varnejši podobi Rečiške planinske poti.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Komentar tedna

VEČ ...|15. 11. 2019
Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike

Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike

Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike
Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.
VEČ ...|15. 11. 2019
Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike
Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Komentar Časnik.si

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.
VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Komentar Domovina.je

VEČ ...|11. 11. 2019
Martin Nahtigal: Zid je padel. Toda temelji so ostali in na njih ponovno gradimo

Slovenci smo pred kamerami morda zidove porušili, temelji pa so ostali. Koščke zidu pa marsikdo s ponosom razkazuje in govori o dobrih starih časih.

Martin Nahtigal: Zid je padel. Toda temelji so ostali in na njih ponovno gradimo

Slovenci smo pred kamerami morda zidove porušili, temelji pa so ostali. Koščke zidu pa marsikdo s ponosom razkazuje in govori o dobrih starih časih.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Martin Nahtigal: Zid je padel. Toda temelji so ostali in na njih ponovno gradimo
Slovenci smo pred kamerami morda zidove porušili, temelji pa so ostali. Koščke zidu pa marsikdo s ponosom razkazuje in govori o dobrih starih časih.
VEČ ...|11. 11. 2019
Martin Nahtigal: Zid je padel. Toda temelji so ostali in na njih ponovno gradimo
Slovenci smo pred kamerami morda zidove porušili, temelji pa so ostali. Koščke zidu pa marsikdo s ponosom razkazuje in govori o dobrih starih časih.

Martin Nahtigal

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|8. 11. 2019
Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija
Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.
VEČ ...|8. 11. 2019
Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija
Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Radio Ognjišče

komentardružbapolitika

Pogovor o

VEČ ...|6. 11. 2019
Analitiki o delovanju vlade in sporu z Levico

Spregovorili smo o aktualnem političnem dogajanju, vplivu tega na podporo vladi, posameznim koalicijskim strankah in sodelovanju teh z opozicijo. Gostje so bili politični analitiki Bernard Nežmah, Sebastjan Jeretič in Miloš Čirič.

Analitiki o delovanju vlade in sporu z Levico

Spregovorili smo o aktualnem političnem dogajanju, vplivu tega na podporo vladi, posameznim koalicijskim strankah in sodelovanju teh z opozicijo. Gostje so bili politični analitiki Bernard Nežmah, Sebastjan Jeretič in Miloš Čirič.

družbakomentarpolitika

Pogovor o

Analitiki o delovanju vlade in sporu z Levico
Spregovorili smo o aktualnem političnem dogajanju, vplivu tega na podporo vladi, posameznim koalicijskim strankah in sodelovanju teh z opozicijo. Gostje so bili politični analitiki Bernard Nežmah, Sebastjan Jeretič in Miloš Čirič.
VEČ ...|6. 11. 2019
Analitiki o delovanju vlade in sporu z Levico
Spregovorili smo o aktualnem političnem dogajanju, vplivu tega na podporo vladi, posameznim koalicijskim strankah in sodelovanju teh z opozicijo. Gostje so bili politični analitiki Bernard Nežmah, Sebastjan Jeretič in Miloš Čirič.

Andrej Šinko

družbakomentarpolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|6. 11. 2019
Aleš Maver: Hvalnica, ki je ne bi ponovil

Pet let je tega, odkar se je avtor na Časniku nazadnje spominjal obletnice padca Berlinskega zidu. V tem tednu bodo od tega dogodka minila že tri desetletja. In kako je danes?

Aleš Maver: Hvalnica, ki je ne bi ponovil

Pet let je tega, odkar se je avtor na Časniku nazadnje spominjal obletnice padca Berlinskega zidu. V tem tednu bodo od tega dogodka minila že tri desetletja. In kako je danes?

politikaspominkomentarRusijaPutinBerlinski zid

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Hvalnica, ki je ne bi ponovil
Pet let je tega, odkar se je avtor na Časniku nazadnje spominjal obletnice padca Berlinskega zidu. V tem tednu bodo od tega dogodka minila že tri desetletja. In kako je danes?
VEČ ...|6. 11. 2019
Aleš Maver: Hvalnica, ki je ne bi ponovil
Pet let je tega, odkar se je avtor na Časniku nazadnje spominjal obletnice padca Berlinskega zidu. V tem tednu bodo od tega dogodka minila že tri desetletja. In kako je danes?

Radio Ognjišče

politikaspominkomentarRusijaPutinBerlinski zid

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 11. 2019
Meja s Hrvaško, razmere v Siriji in napetosti na ustavnem sodišču

Odločitev arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško je taka, da se da z njo živeti, pravi dr. Ernest Petrič. V pogovoru z njim tudi o zavrnitvi pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, o razmerah na severu Sirije, o napetostih na ustavnem sodišču ter med Sovo in Knovsom.

Meja s Hrvaško, razmere v Siriji in napetosti na ustavnem sodišču

Odločitev arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško je taka, da se da z njo živeti, pravi dr. Ernest Petrič. V pogovoru z njim tudi o zavrnitvi pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, o razmerah na severu Sirije, o napetostih na ustavnem sodišču ter med Sovo in Knovsom.

družbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Meja s Hrvaško, razmere v Siriji in napetosti na ustavnem sodišču
Odločitev arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško je taka, da se da z njo živeti, pravi dr. Ernest Petrič. V pogovoru z njim tudi o zavrnitvi pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, o razmerah na severu Sirije, o napetostih na ustavnem sodišču ter med Sovo in Knovsom.
VEČ ...|4. 11. 2019
Meja s Hrvaško, razmere v Siriji in napetosti na ustavnem sodišču
Odločitev arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško je taka, da se da z njo živeti, pravi dr. Ernest Petrič. V pogovoru z njim tudi o zavrnitvi pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, o razmerah na severu Sirije, o napetostih na ustavnem sodišču ter med Sovo in Knovsom.

Tone Gorjup

družbapolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 11. 2019
Aleš Meden: Enakost v revščini. Ali, kaj rešuje vladna davčna reforma.

Habemus Papam ali če to preoblikujemo v slovenske razmere, imamo reformo. Več kot leto dni je Šarčeva vlada porabila za pripravo davčne reforme. Sicer tako skromne, da bi bilo spremembam spodobneje reči popravki, ampak v sili zlodej še muhe žre, zato se bomo pač razveselili celo drobtinic.

Aleš Meden: Enakost v revščini. Ali, kaj rešuje vladna davčna reforma.

Habemus Papam ali če to preoblikujemo v slovenske razmere, imamo reformo. Več kot leto dni je Šarčeva vlada porabila za pripravo davčne reforme. Sicer tako skromne, da bi bilo spremembam spodobneje reči popravki, ampak v sili zlodej še muhe žre, zato se bomo pač razveselili celo drobtinic.

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Aleš Meden: Enakost v revščini. Ali, kaj rešuje vladna davčna reforma.
Habemus Papam ali če to preoblikujemo v slovenske razmere, imamo reformo. Več kot leto dni je Šarčeva vlada porabila za pripravo davčne reforme. Sicer tako skromne, da bi bilo spremembam spodobneje reči popravki, ampak v sili zlodej še muhe žre, zato se bomo pač razveselili celo drobtinic.
VEČ ...|4. 11. 2019
Aleš Meden: Enakost v revščini. Ali, kaj rešuje vladna davčna reforma.
Habemus Papam ali če to preoblikujemo v slovenske razmere, imamo reformo. Več kot leto dni je Šarčeva vlada porabila za pripravo davčne reforme. Sicer tako skromne, da bi bilo spremembam spodobneje reči popravki, ampak v sili zlodej še muhe žre, zato se bomo pač razveselili celo drobtinic.

Aleš Meden

politikadružbakomentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|30. 10. 2019
Dr. Jože Urbanija: V Srebrenici so ljudje izjokali svojo bolečino, v Sloveniji je dolgo nismo smeli

Razmišljanje za žalno slovesnost v parku spomina in opomina Kamniška Bistrica, kjer bo potekala sv. maša za žrtve vojne in revolucionarnega nasilja.

Dr. Jože Urbanija: V Srebrenici so ljudje izjokali svojo bolečino, v Sloveniji je dolgo nismo smeli

Razmišljanje za žalno slovesnost v parku spomina in opomina Kamniška Bistrica, kjer bo potekala sv. maša za žrtve vojne in revolucionarnega nasilja.

zgodovinapolitika

Komentar Časnik.si

Dr. Jože Urbanija: V Srebrenici so ljudje izjokali svojo bolečino, v Sloveniji je dolgo nismo smeli
Razmišljanje za žalno slovesnost v parku spomina in opomina Kamniška Bistrica, kjer bo potekala sv. maša za žrtve vojne in revolucionarnega nasilja.
VEČ ...|30. 10. 2019
Dr. Jože Urbanija: V Srebrenici so ljudje izjokali svojo bolečino, v Sloveniji je dolgo nismo smeli
Razmišljanje za žalno slovesnost v parku spomina in opomina Kamniška Bistrica, kjer bo potekala sv. maša za žrtve vojne in revolucionarnega nasilja.

Radio Ognjišče

zgodovinapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 10. 2019
Britanci pred božičnimi in novoletnimi prazniki na predčasne volitve

Državljani Velike Britanije bodo 12. decembra predčasno izbirali parlament. Premier Boris Johnson je ocenil, da ga je treba osvežiti, saj bo le tako mogoče izpeljati odhod države iz Evropske unije. Da bodo po omenjenem datumu poslanci na Otoku le potrdili dogovor Londona in Bruslja o prihodnjih odnosih, kar bo omogočilo brexit, pričakuje sodelavec slovenskega zunanjega ministrstva mag. David Brozina.

Britanci pred božičnimi in novoletnimi prazniki na predčasne volitve

Državljani Velike Britanije bodo 12. decembra predčasno izbirali parlament. Premier Boris Johnson je ocenil, da ga je treba osvežiti, saj bo le tako mogoče izpeljati odhod države iz Evropske unije. Da bodo po omenjenem datumu poslanci na Otoku le potrdili dogovor Londona in Bruslja o prihodnjih odnosih, kar bo omogočilo brexit, pričakuje sodelavec slovenskega zunanjega ministrstva mag. David Brozina.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Britanci pred božičnimi in novoletnimi prazniki na predčasne volitve
Državljani Velike Britanije bodo 12. decembra predčasno izbirali parlament. Premier Boris Johnson je ocenil, da ga je treba osvežiti, saj bo le tako mogoče izpeljati odhod države iz Evropske unije. Da bodo po omenjenem datumu poslanci na Otoku le potrdili dogovor Londona in Bruslja o prihodnjih odnosih, kar bo omogočilo brexit, pričakuje sodelavec slovenskega zunanjega ministrstva mag. David Brozina.
VEČ ...|30. 10. 2019
Britanci pred božičnimi in novoletnimi prazniki na predčasne volitve
Državljani Velike Britanije bodo 12. decembra predčasno izbirali parlament. Premier Boris Johnson je ocenil, da ga je treba osvežiti, saj bo le tako mogoče izpeljati odhod države iz Evropske unije. Da bodo po omenjenem datumu poslanci na Otoku le potrdili dogovor Londona in Bruslja o prihodnjih odnosih, kar bo omogočilo brexit, pričakuje sodelavec slovenskega zunanjega ministrstva mag. David Brozina.

Helena Križnik

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 10. 2019
Je Slovenija ekonomsko svobodna država?

Varčevanje marsikje velja za stopnjo zrelosti tako države kot njenih prebivalcev. Prihranek denarja je namreč pomemben za doseganje boljšega standarda posameznikov in ohranjanje gospodarstva. A v ekonomsko manj svobodnih državah si velika večina prebivalcev varčevanja niti ne more privoščiti. Kredite najema že za gospodinjske nakupe, kaj šele za večje naložbe. Je Slovenija ekonomsko svobodna država? O tem smo govorili s predsednico inštituta Visio iz Slovenije in višjo svetovalko na inštitutu Fraser iz Kanade mag. Tanjo Porčnik.

Je Slovenija ekonomsko svobodna država?

Varčevanje marsikje velja za stopnjo zrelosti tako države kot njenih prebivalcev. Prihranek denarja je namreč pomemben za doseganje boljšega standarda posameznikov in ohranjanje gospodarstva. A v ekonomsko manj svobodnih državah si velika večina prebivalcev varčevanja niti ne more privoščiti. Kredite najema že za gospodinjske nakupe, kaj šele za večje naložbe. Je Slovenija ekonomsko svobodna država? O tem smo govorili s predsednico inštituta Visio iz Slovenije in višjo svetovalko na inštitutu Fraser iz Kanade mag. Tanjo Porčnik.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Je Slovenija ekonomsko svobodna država?
Varčevanje marsikje velja za stopnjo zrelosti tako države kot njenih prebivalcev. Prihranek denarja je namreč pomemben za doseganje boljšega standarda posameznikov in ohranjanje gospodarstva. A v ekonomsko manj svobodnih državah si velika večina prebivalcev varčevanja niti ne more privoščiti. Kredite najema že za gospodinjske nakupe, kaj šele za večje naložbe. Je Slovenija ekonomsko svobodna država? O tem smo govorili s predsednico inštituta Visio iz Slovenije in višjo svetovalko na inštitutu Fraser iz Kanade mag. Tanjo Porčnik.
VEČ ...|30. 10. 2019
Je Slovenija ekonomsko svobodna država?
Varčevanje marsikje velja za stopnjo zrelosti tako države kot njenih prebivalcev. Prihranek denarja je namreč pomemben za doseganje boljšega standarda posameznikov in ohranjanje gospodarstva. A v ekonomsko manj svobodnih državah si velika večina prebivalcev varčevanja niti ne more privoščiti. Kredite najema že za gospodinjske nakupe, kaj šele za večje naložbe. Je Slovenija ekonomsko svobodna država? O tem smo govorili s predsednico inštituta Visio iz Slovenije in višjo svetovalko na inštitutu Fraser iz Kanade mag. Tanjo Porčnik.

Helena Križnik

infopolitikapogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|30. 10. 2019
Berimo deklaracije na prehrambenih izdelkih!

Potrošniki imamo pravico do kakovostne hrane, hkrati pa tudi biti dobro informirani o varnosti hrane. Dr. Mira Kos Skubic u UVHVVR svetuje, da deklaracije prebiramo, še psoebej ko se odločimo za nakup izdelka, ki ga še ne poznamo.

Berimo deklaracije na prehrambenih izdelkih!

Potrošniki imamo pravico do kakovostne hrane, hkrati pa tudi biti dobro informirani o varnosti hrane. Dr. Mira Kos Skubic u UVHVVR svetuje, da deklaracije prebiramo, še psoebej ko se odločimo za nakup izdelka, ki ga še ne poznamo.

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Berimo deklaracije na prehrambenih izdelkih!
Potrošniki imamo pravico do kakovostne hrane, hkrati pa tudi biti dobro informirani o varnosti hrane. Dr. Mira Kos Skubic u UVHVVR svetuje, da deklaracije prebiramo, še psoebej ko se odločimo za nakup izdelka, ki ga še ne poznamo.
VEČ ...|30. 10. 2019
Berimo deklaracije na prehrambenih izdelkih!
Potrošniki imamo pravico do kakovostne hrane, hkrati pa tudi biti dobro informirani o varnosti hrane. Dr. Mira Kos Skubic u UVHVVR svetuje, da deklaracije prebiramo, še psoebej ko se odločimo za nakup izdelka, ki ga še ne poznamo.

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 10. 2019
Rok za ozelenitev njivskih površin je podaljšan

Zaradi mrzlega in s padavinami zaznamovanega maja, se je marsikje zakasnila setev, posledično pa zdaj jeseni tudi spravilo koruze. Rok setve prezimnih posevkov pri zahtevah POZ_ZEL in VOD_ZEL se za leto 2019 na območju nekaterih občin zato podaljša s 25. oktobra 2019 na 15. november 2019, začetek roka, ko mora zelena odeja prekrivati njivske površine pa s 15. novembra na 5. december.

Rok za ozelenitev njivskih površin je podaljšan

Zaradi mrzlega in s padavinami zaznamovanega maja, se je marsikje zakasnila setev, posledično pa zdaj jeseni tudi spravilo koruze. Rok setve prezimnih posevkov pri zahtevah POZ_ZEL in VOD_ZEL se za leto 2019 na območju nekaterih občin zato podaljša s 25. oktobra 2019 na 15. november 2019, začetek roka, ko mora zelena odeja prekrivati njivske površine pa s 15. novembra na 5. december.

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Rok za ozelenitev njivskih površin je podaljšan
Zaradi mrzlega in s padavinami zaznamovanega maja, se je marsikje zakasnila setev, posledično pa zdaj jeseni tudi spravilo koruze. Rok setve prezimnih posevkov pri zahtevah POZ_ZEL in VOD_ZEL se za leto 2019 na območju nekaterih občin zato podaljša s 25. oktobra 2019 na 15. november 2019, začetek roka, ko mora zelena odeja prekrivati njivske površine pa s 15. novembra na 5. december.
VEČ ...|29. 10. 2019
Rok za ozelenitev njivskih površin je podaljšan
Zaradi mrzlega in s padavinami zaznamovanega maja, se je marsikje zakasnila setev, posledično pa zdaj jeseni tudi spravilo koruze. Rok setve prezimnih posevkov pri zahtevah POZ_ZEL in VOD_ZEL se za leto 2019 na območju nekaterih občin zato podaljša s 25. oktobra 2019 na 15. november 2019, začetek roka, ko mora zelena odeja prekrivati njivske površine pa s 15. novembra na 5. december.

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|28. 10. 2019
P. Branko Cestnik o sinodi o Amazoniji in pokopu umrlih

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo se s klaretincem p. Brankom Cestnikom pogovarjali o koncu izredne sinode o Amazoniji ter o prazniku vseh svetih in vernih rajnih. Spregovoril je o žarnem pokopu in odnosu do umrlih.

P. Branko Cestnik o sinodi o Amazoniji in pokopu umrlih

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo se s klaretincem p. Brankom Cestnikom pogovarjali o koncu izredne sinode o Amazoniji ter o prazniku vseh svetih in vernih rajnih. Spregovoril je o žarnem pokopu in odnosu do umrlih.

duhovnostkomentarkulturadružbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik o sinodi o Amazoniji in pokopu umrlih
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo se s klaretincem p. Brankom Cestnikom pogovarjali o koncu izredne sinode o Amazoniji ter o prazniku vseh svetih in vernih rajnih. Spregovoril je o žarnem pokopu in odnosu do umrlih.
VEČ ...|28. 10. 2019
P. Branko Cestnik o sinodi o Amazoniji in pokopu umrlih
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo se s klaretincem p. Brankom Cestnikom pogovarjali o koncu izredne sinode o Amazoniji ter o prazniku vseh svetih in vernih rajnih. Spregovoril je o žarnem pokopu in odnosu do umrlih.

Alen Salihović

duhovnostkomentarkulturadružbapolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|28. 10. 2019
Rok Čakš: Lažnivi kljukci ustavnega sodišča

In zdaj bistveno – ni problem, če je dr. Matej Accetto tihi podpornik Mira Cerarja in njegove SMC. Velik problem pa je, če je Accetto tako tih podpornik, da tega ne pove niti kolegom ustavnim sodnikom, ko je na mizi vprašanje njegove izločitve pri primerih, povezanih s to stranko.

Rok Čakš: Lažnivi kljukci ustavnega sodišča

In zdaj bistveno – ni problem, če je dr. Matej Accetto tihi podpornik Mira Cerarja in njegove SMC. Velik problem pa je, če je Accetto tako tih podpornik, da tega ne pove niti kolegom ustavnim sodnikom, ko je na mizi vprašanje njegove izločitve pri primerih, povezanih s to stranko.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Lažnivi kljukci ustavnega sodišča
In zdaj bistveno – ni problem, če je dr. Matej Accetto tihi podpornik Mira Cerarja in njegove SMC. Velik problem pa je, če je Accetto tako tih podpornik, da tega ne pove niti kolegom ustavnim sodnikom, ko je na mizi vprašanje njegove izločitve pri primerih, povezanih s to stranko.
VEČ ...|28. 10. 2019
Rok Čakš: Lažnivi kljukci ustavnega sodišča
In zdaj bistveno – ni problem, če je dr. Matej Accetto tihi podpornik Mira Cerarja in njegove SMC. Velik problem pa je, če je Accetto tako tih podpornik, da tega ne pove niti kolegom ustavnim sodnikom, ko je na mizi vprašanje njegove izločitve pri primerih, povezanih s to stranko.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 10. 2019
Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi

Mentaliteta nekdanjega režima je še vedno precej prisotna v slovenski družbi, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal izredni profesor za pravo človekovih pravic in ustavno pravo na Katoliškem inštitutu Jernej Letnar Černič. »Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi,« je naslov nove knjige izrednega profesorja Jerneja Letnarja Černiča. V njej obravnava učinkovitost in poštenost varstva človekovih pravic v slovenskem ustavnopravnem redu in slovenski družbi.

Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi

Mentaliteta nekdanjega režima je še vedno precej prisotna v slovenski družbi, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal izredni profesor za pravo človekovih pravic in ustavno pravo na Katoliškem inštitutu Jernej Letnar Černič. »Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi,« je naslov nove knjige izrednega profesorja Jerneja Letnarja Černiča. V njej obravnava učinkovitost in poštenost varstva človekovih pravic v slovenskem ustavnopravnem redu in slovenski družbi.

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi
Mentaliteta nekdanjega režima je še vedno precej prisotna v slovenski družbi, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal izredni profesor za pravo človekovih pravic in ustavno pravo na Katoliškem inštitutu Jernej Letnar Černič. »Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi,« je naslov nove knjige izrednega profesorja Jerneja Letnarja Černiča. V njej obravnava učinkovitost in poštenost varstva človekovih pravic v slovenskem ustavnopravnem redu in slovenski družbi.
VEČ ...|28. 10. 2019
Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi
Mentaliteta nekdanjega režima je še vedno precej prisotna v slovenski družbi, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal izredni profesor za pravo človekovih pravic in ustavno pravo na Katoliškem inštitutu Jernej Letnar Černič. »Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi,« je naslov nove knjige izrednega profesorja Jerneja Letnarja Černiča. V njej obravnava učinkovitost in poštenost varstva človekovih pravic v slovenskem ustavnopravnem redu in slovenski družbi.

Alen Salihović

infopogovorpolitika

Iz naših krajev

VEČ ...|26. 10. 2019
Celje, Posavje, Višnja Gora, Luče

V oddaji Iz naših krajev ste slišali o onesnaženju celjske kotline, razvojnih ciljih Posavja, 20-letnici nove šole v Višnji Gori in, da so Luče postale del pomembne mednarodne gorniške skupnosti.

Celje, Posavje, Višnja Gora, Luče

V oddaji Iz naših krajev ste slišali o onesnaženju celjske kotline, razvojnih ciljih Posavja, 20-letnici nove šole v Višnji Gori in, da so Luče postale del pomembne mednarodne gorniške skupnosti.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Celje, Posavje, Višnja Gora, Luče
V oddaji Iz naših krajev ste slišali o onesnaženju celjske kotline, razvojnih ciljih Posavja, 20-letnici nove šole v Višnji Gori in, da so Luče postale del pomembne mednarodne gorniške skupnosti.
VEČ ...|26. 10. 2019
Celje, Posavje, Višnja Gora, Luče
V oddaji Iz naših krajev ste slišali o onesnaženju celjske kotline, razvojnih ciljih Posavja, 20-letnici nove šole v Višnji Gori in, da so Luče postale del pomembne mednarodne gorniške skupnosti.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 10. 2019
Ljubljanska nadškofija prejme odškodnino, je odločilo Višje sodišče

V pogovoru s prokuristom Metropolitane Petrom Sušnikom smo govorili o odzivu na dosojeno odškodnino Ljubljanski nadškofiji zaradi zavlačevanja postopka denacionalizacije s strani Sklada kmetijskih zemlijšč in gozdov.

Ljubljanska nadškofija prejme odškodnino, je odločilo Višje sodišče

V pogovoru s prokuristom Metropolitane Petrom Sušnikom smo govorili o odzivu na dosojeno odškodnino Ljubljanski nadškofiji zaradi zavlačevanja postopka denacionalizacije s strani Sklada kmetijskih zemlijšč in gozdov.

družbainfopogovorpolitikavzgoja

Informativni prispevki

Ljubljanska nadškofija prejme odškodnino, je odločilo Višje sodišče
V pogovoru s prokuristom Metropolitane Petrom Sušnikom smo govorili o odzivu na dosojeno odškodnino Ljubljanski nadškofiji zaradi zavlačevanja postopka denacionalizacije s strani Sklada kmetijskih zemlijšč in gozdov.
VEČ ...|25. 10. 2019
Ljubljanska nadškofija prejme odškodnino, je odločilo Višje sodišče
V pogovoru s prokuristom Metropolitane Petrom Sušnikom smo govorili o odzivu na dosojeno odškodnino Ljubljanski nadškofiji zaradi zavlačevanja postopka denacionalizacije s strani Sklada kmetijskih zemlijšč in gozdov.

Tanja Dominko

družbainfopogovorpolitikavzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 10. 2019
David Tasič ob 25-letnici Slovenije - pogovor

Umrl je nekdanji novinar Mladine in založnik David Tasič, član četverice JBTZ, ki jo je vojaško sodišče leta 1988 obsodilo na zapor. Kot podjetnik se je ukvarjal z založništvom, zadnje čase pa je bil predsednik Društva političnih zapornikov. Za Radio Ognjišč je spregovoril ob 25-letnici Slovenije.

David Tasič ob 25-letnici Slovenije - pogovor

Umrl je nekdanji novinar Mladine in založnik David Tasič, član četverice JBTZ, ki jo je vojaško sodišče leta 1988 obsodilo na zapor. Kot podjetnik se je ukvarjal z založništvom, zadnje čase pa je bil predsednik Društva političnih zapornikov. Za Radio Ognjišč je spregovoril ob 25-letnici Slovenije.

infoizobraževanjepolitikadavid tasičsmrt

Informativni prispevki

David Tasič ob 25-letnici Slovenije - pogovor
Umrl je nekdanji novinar Mladine in založnik David Tasič, član četverice JBTZ, ki jo je vojaško sodišče leta 1988 obsodilo na zapor. Kot podjetnik se je ukvarjal z založništvom, zadnje čase pa je bil predsednik Društva političnih zapornikov. Za Radio Ognjišč je spregovoril ob 25-letnici Slovenije.
VEČ ...|24. 10. 2019
David Tasič ob 25-letnici Slovenije - pogovor
Umrl je nekdanji novinar Mladine in založnik David Tasič, član četverice JBTZ, ki jo je vojaško sodišče leta 1988 obsodilo na zapor. Kot podjetnik se je ukvarjal z založništvom, zadnje čase pa je bil predsednik Društva političnih zapornikov. Za Radio Ognjišč je spregovoril ob 25-letnici Slovenije.

Helena Škrlec

infoizobraževanjepolitikadavid tasičsmrt

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|9. 12. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

V tokratni oddaji ste sestro Nikolino spraševali: kako narediti beljakove poljubčke, sladico iz kostanja, enostavno musako (krompirjevo in zeljno), za kaj se uporablja sladki krompir in za kaj fuži, kako pripraviti strojne piškote, o medenjakih in skutinem narastku.

Kuhajmo s sestro Nikolino

V tokratni oddaji ste sestro Nikolino spraševali: kako narediti beljakove poljubčke, sladico iz kostanja, enostavno musako (krompirjevo in zeljno), za kaj se uporablja sladki krompir in za kaj fuži, kako pripraviti strojne piškote, o medenjakih in skutinem narastku.

Matjaž Merljak

svetovanje

Naš pogled

VEČ ...|10. 12. 2019
Mirjam Judež: O hvaležnosti in vzgajanju sreče

Tokrat o hvaležnosti in vzgajanju sreče. O zdajšnjih generacijah otrok, ki ne znajo ceniti vsega, kar imajo. O besedi hvala, ki ni nikoli dovolj pogosto izgovorjena.

Mirjam Judež: O hvaležnosti in vzgajanju sreče

Tokrat o hvaležnosti in vzgajanju sreče. O zdajšnjih generacijah otrok, ki ne znajo ceniti vsega, kar imajo. O besedi hvala, ki ni nikoli dovolj pogosto izgovorjena.

Mirjam Judež

komentar

Globine

VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

Blaž Lesnik

duhovnostoznanjevanjeevangelijodnosi

Komentar tedna

VEČ ...|6. 12. 2019
Hubert Požarnik: Trajnostni razvoj – da, ampak kako?

Če mislimo z varstvom okolja resno, potem moramo vedeti, da do zrelejšega načina gospodarjenja in življenja ne bomo prišli brez prehoda iz družbe vrednostnih papirjev v družbo vrednot, od proizvodnje materialnih dobrin k proizvodnji blagostanja, od konzumizma h humanizmu, od ekonomije oskrbe k ekonomiji samooskrbe, od ropanja narave k bolj »pasivnemu«, duhovnemu odnosu do nje, od globalizacije k regionalizmu, od veletehnike k tehniki po meri človeka in narave.O tem nam je spregovoril današnji komentator.

Hubert Požarnik: Trajnostni razvoj – da, ampak kako?

Če mislimo z varstvom okolja resno, potem moramo vedeti, da do zrelejšega načina gospodarjenja in življenja ne bomo prišli brez prehoda iz družbe vrednostnih papirjev v družbo vrednot, od proizvodnje materialnih dobrin k proizvodnji blagostanja, od konzumizma h humanizmu, od ekonomije oskrbe k ekonomiji samooskrbe, od ropanja narave k bolj »pasivnemu«, duhovnemu odnosu do nje, od globalizacije k regionalizmu, od veletehnike k tehniki po meri človeka in narave.O tem nam je spregovoril današnji komentator.

Hubert Požarnik

komentardružbanarava

Duhovna misel

VEČ ...|10. 12. 2019
Najdena in rešena

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kaj se vam zdi? Če ima kdo sto ovac in katera izmed njih zaide, ali ne pusti na gorah devetindevetdesetih in gre iskat tisto, ki je zašla? In če jo najde, resnično, povem vam, veseli se je bolj ko devet in devetdesetih, ki niso bile zašle. Tako ni volja vašega nebeškega Očeta, da bi se izgubil kateri teh malih. (Mt 18,12-14)

Najdena in rešena

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kaj se vam zdi? Če ima kdo sto ovac in katera izmed njih zaide, ali ne pusti na gorah devetindevetdesetih in gre iskat tisto, ki je zašla? In če jo najde, resnično, povem vam, veseli se je bolj ko devet in devetdesetih, ki niso bile zašle. Tako ni volja vašega nebeškega Očeta, da bi se izgubil kateri teh malih. (Mt 18,12-14)

Gregor Čušin

duhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|10. 12. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sol in luč

VEČ ...|10. 12. 2019
Benedict Groeschel: Vstani iz teme

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Benedict Groeschel: Vstani iz teme

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 12. 2019
Pomnik Franju in Ivi Stiplovšek - Mahničev večer - Projekti Muzej Bistra - Razstava Jaslic Gradež

V brežiškem gradu so odkrili bronasti reliefni pomnik začetnikoma posavskega muzealstva Franju in Ivi Stiplovšek.Nocoj ob 18.h bo literarni večer, ki ga posvečajo vsestranskemu gledališkemu ustvarjalcu Mirku Mahniču.V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki bodo odprli razstavo študentskih projektov prenove.Največjo razstavo jaslic v Sloveniji bodo v Gradežu pri Turjaku odprli v nedeljo, 15. decembra, ob 17.30.

Pomnik Franju in Ivi Stiplovšek - Mahničev večer - Projekti Muzej Bistra - Razstava Jaslic Gradež

V brežiškem gradu so odkrili bronasti reliefni pomnik začetnikoma posavskega muzealstva Franju in Ivi Stiplovšek.Nocoj ob 18.h bo literarni večer, ki ga posvečajo vsestranskemu gledališkemu ustvarjalcu Mirku Mahniču.V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki bodo odprli razstavo študentskih projektov prenove.Največjo razstavo jaslic v Sloveniji bodo v Gradežu pri Turjaku odprli v nedeljo, 15. decembra, ob 17.30.

Jože Bartolj

kultura

Naš pogled

VEČ ...|10. 12. 2019
Mirjam Judež: O hvaležnosti in vzgajanju sreče

Tokrat o hvaležnosti in vzgajanju sreče. O zdajšnjih generacijah otrok, ki ne znajo ceniti vsega, kar imajo. O besedi hvala, ki ni nikoli dovolj pogosto izgovorjena.

Mirjam Judež: O hvaležnosti in vzgajanju sreče

Tokrat o hvaležnosti in vzgajanju sreče. O zdajšnjih generacijah otrok, ki ne znajo ceniti vsega, kar imajo. O besedi hvala, ki ni nikoli dovolj pogosto izgovorjena.

Mirjam Judež

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|10. 12. 2019
Spominjamo se dne 10. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 10. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup