Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 6. 2022
Kakšen zgled praznovanja domovine dajemo kot starši, družba in državni voditelji mladi generaciji?

Za nami je dan državnosti, dan, ko se spominjamo nastanka naše slovenske države. Države, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, kot je zapisano v naši ustavi. Gre za dan, ko nas navdihujejo zgodovinski dogodki, ko Slovenci nismo bili zgodovinski zamudniki, ampak smo si sami spisali zgodovino in si izborili državo.

Danes, ko gledamo nazaj, se nam zdi to morda samoumevno, a še zdaleč ni bilo tako. Spomnimo se, da takrat nobena država ni podpirala našega boja, podpore pa smo bili deležni šele, ko smo dokazali, da svojo namero o samostojnosti lahko tudi uresničimo in predvsem ubranimo.

Celotni komentar, ki ga je napisal Peter Merše, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Kakšen zgled praznovanja domovine dajemo kot starši, družba in državni voditelji mladi generaciji?

Za nami je dan državnosti, dan, ko se spominjamo nastanka naše slovenske države. Države, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, kot je zapisano v naši ustavi. Gre za dan, ko nas navdihujejo zgodovinski dogodki, ko Slovenci nismo bili zgodovinski zamudniki, ampak smo si sami spisali zgodovino in si izborili državo.

Danes, ko gledamo nazaj, se nam zdi to morda samoumevno, a še zdaleč ni bilo tako. Spomnimo se, da takrat nobena država ni podpirala našega boja, podpore pa smo bili deležni šele, ko smo dokazali, da svojo namero o samostojnosti lahko tudi uresničimo in predvsem ubranimo.

Celotni komentar, ki ga je napisal Peter Merše, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentarpolitikadružbaslovenijadomovina

Komentar Domovina.je

Kakšen zgled praznovanja domovine dajemo kot starši, družba in državni voditelji mladi generaciji?

Za nami je dan državnosti, dan, ko se spominjamo nastanka naše slovenske države. Države, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, kot je zapisano v naši ustavi. Gre za dan, ko nas navdihujejo zgodovinski dogodki, ko Slovenci nismo bili zgodovinski zamudniki, ampak smo si sami spisali zgodovino in si izborili državo.

Danes, ko gledamo nazaj, se nam zdi to morda samoumevno, a še zdaleč ni bilo tako. Spomnimo se, da takrat nobena država ni podpirala našega boja, podpore pa smo bili deležni šele, ko smo dokazali, da svojo namero o samostojnosti lahko tudi uresničimo in predvsem ubranimo.

Celotni komentar, ki ga je napisal Peter Merše, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|27. 6. 2022
Kakšen zgled praznovanja domovine dajemo kot starši, družba in državni voditelji mladi generaciji?

Za nami je dan državnosti, dan, ko se spominjamo nastanka naše slovenske države. Države, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, kot je zapisano v naši ustavi. Gre za dan, ko nas navdihujejo zgodovinski dogodki, ko Slovenci nismo bili zgodovinski zamudniki, ampak smo si sami spisali zgodovino in si izborili državo.

Danes, ko gledamo nazaj, se nam zdi to morda samoumevno, a še zdaleč ni bilo tako. Spomnimo se, da takrat nobena država ni podpirala našega boja, podpore pa smo bili deležni šele, ko smo dokazali, da svojo namero o samostojnosti lahko tudi uresničimo in predvsem ubranimo.

Celotni komentar, ki ga je napisal Peter Merše, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Merše

komentarpolitikadružbaslovenijadomovina

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 6. 2022
P. Branko Cestnik

Tokrat smo govorili o malem številu novomašnikov ter o tem kako slaba novica je to za Cerkev. Zatem smo pogledali proti Ukrajini in razmišljali o tem, da je vojna razkrila velik razkorak med Zahodom in Rusijo ter tudi drugimi deli sveta. Zazrli pa smo se tudi k delu nove vlade, ki je sicer levičarska a le toliko, kolikor ji to dovoli kapital ... 

P. Branko Cestnik

Tokrat smo govorili o malem številu novomašnikov ter o tem kako slaba novica je to za Cerkev. Zatem smo pogledali proti Ukrajini in razmišljali o tem, da je vojna razkrila velik razkorak med Zahodom in Rusijo ter tudi drugimi deli sveta. Zazrli pa smo se tudi k delu nove vlade, ki je sicer levičarska a le toliko, kolikor ji to dovoli kapital ... 

politikadružbaduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik

Tokrat smo govorili o malem številu novomašnikov ter o tem kako slaba novica je to za Cerkev. Zatem smo pogledali proti Ukrajini in razmišljali o tem, da je vojna razkrila velik razkorak med Zahodom in Rusijo ter tudi drugimi deli sveta. Zazrli pa smo se tudi k delu nove vlade, ki je sicer levičarska a le toliko, kolikor ji to dovoli kapital ... 

VEČ ...|27. 6. 2022
P. Branko Cestnik

Tokrat smo govorili o malem številu novomašnikov ter o tem kako slaba novica je to za Cerkev. Zatem smo pogledali proti Ukrajini in razmišljali o tem, da je vojna razkrila velik razkorak med Zahodom in Rusijo ter tudi drugimi deli sveta. Zazrli pa smo se tudi k delu nove vlade, ki je sicer levičarska a le toliko, kolikor ji to dovoli kapital ... 

Jože Bartolj

politikadružbaduhovnost

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|26. 6. 2022
Begunci na poti: pomagajmo jim!

Aktualni komentar ob svetovnem dnevu begunca (20. juniju) je napisal p. dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije.   

Begunci na poti: pomagajmo jim!

Aktualni komentar ob svetovnem dnevu begunca (20. juniju) je napisal p. dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije.   

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Begunci na poti: pomagajmo jim!

Aktualni komentar ob svetovnem dnevu begunca (20. juniju) je napisal p. dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije.   

VEČ ...|26. 6. 2022
Begunci na poti: pomagajmo jim!

Aktualni komentar ob svetovnem dnevu begunca (20. juniju) je napisal p. dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije.   

JRSMatjaž Merljak

politikainfobegunci

Moja zgodba

VEČ ...|26. 6. 2022
Muzej slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete predstavitvi novega Muzeja slovenske osamosvojitve. Tam so v počastitev Dneva državnosti pripravil prvo razstavo, “Narod glasuje za …? Samostojnost! Plebisciti skozi čas”. Naša gosta sta bila direktor muzeja dr. Željko Oset in kustosinja Barbara Zalar. V oddaji pa ste lahko slišali tudi spomine vrhunskega športnika Francija Petka na čas plebiscita in osamosvajanja.

Muzej slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete predstavitvi novega Muzeja slovenske osamosvojitve. Tam so v počastitev Dneva državnosti pripravil prvo razstavo, “Narod glasuje za …? Samostojnost! Plebisciti skozi čas”. Naša gosta sta bila direktor muzeja dr. Željko Oset in kustosinja Barbara Zalar. V oddaji pa ste lahko slišali tudi spomine vrhunskega športnika Francija Petka na čas plebiscita in osamosvajanja.

spominpolitikaMuzej slovenske osamosvojitveBarbara ZalarŽeljko OsetFranci Petek

Moja zgodba

Muzej slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete predstavitvi novega Muzeja slovenske osamosvojitve. Tam so v počastitev Dneva državnosti pripravil prvo razstavo, “Narod glasuje za …? Samostojnost! Plebisciti skozi čas”. Naša gosta sta bila direktor muzeja dr. Željko Oset in kustosinja Barbara Zalar. V oddaji pa ste lahko slišali tudi spomine vrhunskega športnika Francija Petka na čas plebiscita in osamosvajanja.

VEČ ...|26. 6. 2022
Muzej slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete predstavitvi novega Muzeja slovenske osamosvojitve. Tam so v počastitev Dneva državnosti pripravil prvo razstavo, “Narod glasuje za …? Samostojnost! Plebisciti skozi čas”. Naša gosta sta bila direktor muzeja dr. Željko Oset in kustosinja Barbara Zalar. V oddaji pa ste lahko slišali tudi spomine vrhunskega športnika Francija Petka na čas plebiscita in osamosvajanja.

Jože Bartolj

spominpolitikaMuzej slovenske osamosvojitveBarbara ZalarŽeljko OsetFranci Petek

Iz naših krajev

VEČ ...|25. 6. 2022
Šmarješke Toplice, Dragonja, Ljubljana, Črnomelj

Poročali smo o odprtju Računalniškega muzeja v Ljubljani, krepitvi turistične ponudbe na območju posestva gradu Klevevž, tradicionalnem Jurjevanju in folklornem festivalu v Črnomlju ter pridelavi avtohtonih rastlin v Istri, ki jih predelujejo v visoko kakovostne izdelke.

Šmarješke Toplice, Dragonja, Ljubljana, Črnomelj

Poročali smo o odprtju Računalniškega muzeja v Ljubljani, krepitvi turistične ponudbe na območju posestva gradu Klevevž, tradicionalnem Jurjevanju in folklornem festivalu v Črnomlju ter pridelavi avtohtonih rastlin v Istri, ki jih predelujejo v visoko kakovostne izdelke.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Šmarješke Toplice, Dragonja, Ljubljana, Črnomelj

Poročali smo o odprtju Računalniškega muzeja v Ljubljani, krepitvi turistične ponudbe na območju posestva gradu Klevevž, tradicionalnem Jurjevanju in folklornem festivalu v Črnomlju ter pridelavi avtohtonih rastlin v Istri, ki jih predelujejo v visoko kakovostne izdelke.

VEČ ...|25. 6. 2022
Šmarješke Toplice, Dragonja, Ljubljana, Črnomelj

Poročali smo o odprtju Računalniškega muzeja v Ljubljani, krepitvi turistične ponudbe na območju posestva gradu Klevevž, tradicionalnem Jurjevanju in folklornem festivalu v Črnomlju ter pridelavi avtohtonih rastlin v Istri, ki jih predelujejo v visoko kakovostne izdelke.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 6. 2022
Gibanje Svoboda ni zadnji instant odrešenik

Avtor razmišlja, kako se bo slab mesec pred naslednjimi volitvami spet pojavil pravi odrešenik, ki bo povzročil, da bo več kot milijon volivcev padlo dol od realnega vzhičenja, veselega pričakovanja … To gibanje ali stranka bo vsebovalo že v samem imenu svobodo, a ob tem še blaginjo, ki je Golobova svoboda ni prinesla niti je ni obljubljala 

Gibanje Svoboda ni zadnji instant odrešenik

Avtor razmišlja, kako se bo slab mesec pred naslednjimi volitvami spet pojavil pravi odrešenik, ki bo povzročil, da bo več kot milijon volivcev padlo dol od realnega vzhičenja, veselega pričakovanja … To gibanje ali stranka bo vsebovalo že v samem imenu svobodo, a ob tem še blaginjo, ki je Golobova svoboda ni prinesla niti je ni obljubljala 

komentarpolitikaaktualnovladaSlovenija

Komentar Časnik.si

Gibanje Svoboda ni zadnji instant odrešenik

Avtor razmišlja, kako se bo slab mesec pred naslednjimi volitvami spet pojavil pravi odrešenik, ki bo povzročil, da bo več kot milijon volivcev padlo dol od realnega vzhičenja, veselega pričakovanja … To gibanje ali stranka bo vsebovalo že v samem imenu svobodo, a ob tem še blaginjo, ki je Golobova svoboda ni prinesla niti je ni obljubljala 

VEČ ...|22. 6. 2022
Gibanje Svoboda ni zadnji instant odrešenik

Avtor razmišlja, kako se bo slab mesec pred naslednjimi volitvami spet pojavil pravi odrešenik, ki bo povzročil, da bo več kot milijon volivcev padlo dol od realnega vzhičenja, veselega pričakovanja … To gibanje ali stranka bo vsebovalo že v samem imenu svobodo, a ob tem še blaginjo, ki je Golobova svoboda ni prinesla niti je ni obljubljala 

Jožef Praprotnik

komentarpolitikaaktualnovladaSlovenija

Pogovor o

VEČ ...|22. 6. 2022
Demokracija ni samo politika

V luči prihajajočega državnega praznika Dneva državnosti smo v oddaji Pogovor o ... govorili o tem, kje vse se gradi demokracija, kaj vse so njeni sestavni deli in kako lahko k boljši kondiciji naše demokracije prispevamo v svojem vsakdanjem življenju. Naši gostje so bili Peter Merše, Marko Balažic in Roman Vučajnk

Demokracija ni samo politika

V luči prihajajočega državnega praznika Dneva državnosti smo v oddaji Pogovor o ... govorili o tem, kje vse se gradi demokracija, kaj vse so njeni sestavni deli in kako lahko k boljši kondiciji naše demokracije prispevamo v svojem vsakdanjem življenju. Naši gostje so bili Peter Merše, Marko Balažic in Roman Vučajnk

politikademokracijamedijidružbavzgoja

Pogovor o

Demokracija ni samo politika

V luči prihajajočega državnega praznika Dneva državnosti smo v oddaji Pogovor o ... govorili o tem, kje vse se gradi demokracija, kaj vse so njeni sestavni deli in kako lahko k boljši kondiciji naše demokracije prispevamo v svojem vsakdanjem življenju. Naši gostje so bili Peter Merše, Marko Balažic in Roman Vučajnk

VEČ ...|22. 6. 2022
Demokracija ni samo politika

V luči prihajajočega državnega praznika Dneva državnosti smo v oddaji Pogovor o ... govorili o tem, kje vse se gradi demokracija, kaj vse so njeni sestavni deli in kako lahko k boljši kondiciji naše demokracije prispevamo v svojem vsakdanjem življenju. Naši gostje so bili Peter Merše, Marko Balažic in Roman Vučajnk

Martin Nahtigal

politikademokracijamedijidružbavzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 6. 2022
Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar

Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.

Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar

Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.

infopolitikadružba

Informativni prispevki

Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar

Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.

VEČ ...|21. 6. 2022
Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar

Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.

Andrej Šinko

infopolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|20. 6. 2022
Dr. Andrej Fink: Spomenka Hribar ne bi ustavljala Rusije, temveč Ameriko

Avtor je komentiral pismo Spomenke Hribar, ki ga je namenila vladil Republike Slovenije na temo vojne v Ukrajini.

Dr. Andrej Fink: Spomenka Hribar ne bi ustavljala Rusije, temveč Ameriko

Avtor je komentiral pismo Spomenke Hribar, ki ga je namenila vladil Republike Slovenije na temo vojne v Ukrajini.

komentarpolitikadružbaUkrajinaRusijaZDAEU

Komentar Domovina.je

Dr. Andrej Fink: Spomenka Hribar ne bi ustavljala Rusije, temveč Ameriko

Avtor je komentiral pismo Spomenke Hribar, ki ga je namenila vladil Republike Slovenije na temo vojne v Ukrajini.

VEČ ...|20. 6. 2022
Dr. Andrej Fink: Spomenka Hribar ne bi ustavljala Rusije, temveč Ameriko

Avtor je komentiral pismo Spomenke Hribar, ki ga je namenila vladil Republike Slovenije na temo vojne v Ukrajini.

Dr. Andrej Fink

komentarpolitikadružbaUkrajinaRusijaZDAEU

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 6. 2022
Dr: Ivan Štuhec o ukrajinski vojni, stavki na RTV in opravičilu Nedeljskega dnevnika

Dr: Ivan Štuhec o ukrajinski vojni, stavki na RTV in opravičilu Nedeljskega dnevnika

politikaIvan Štuhec

Spoznanje več, predsodek manj

Dr: Ivan Štuhec o ukrajinski vojni, stavki na RTV in opravičilu Nedeljskega dnevnika
VEČ ...|20. 6. 2022
Dr: Ivan Štuhec o ukrajinski vojni, stavki na RTV in opravičilu Nedeljskega dnevnika

Jože Bartolj

politikaIvan Štuhec

Moja zgodba

VEČ ...|19. 6. 2022
Anton Golež - pričevanje

Tokrat lahko prisluhnete pričevanju 94-letnega Antona Goleža, ki je bil kot mladoletnik pri domobrancih. Doživel je izročitev domobrancev partizanom na Koroškem, zatem ujetništvo v taborišču Kranj in koncentracijskem taborišču Šentvid. Tam je s sojetniki ob zasliševanjih in poniževanjih bival v nečloveških razmerah vse do amnestije avgusta 1945. Večina ujetnikov pa ni imela te sreča in so končali v Kočevskem Rogu. 

Anton Golež - pričevanje

Tokrat lahko prisluhnete pričevanju 94-letnega Antona Goleža, ki je bil kot mladoletnik pri domobrancih. Doživel je izročitev domobrancev partizanom na Koroškem, zatem ujetništvo v taborišču Kranj in koncentracijskem taborišču Šentvid. Tam je s sojetniki ob zasliševanjih in poniževanjih bival v nečloveških razmerah vse do amnestije avgusta 1945. Večina ujetnikov pa ni imela te sreča in so končali v Kočevskem Rogu. 

spominpolitikaAnton Goležkoncentracijsko taborišče Šentvid

Moja zgodba

Anton Golež - pričevanje

Tokrat lahko prisluhnete pričevanju 94-letnega Antona Goleža, ki je bil kot mladoletnik pri domobrancih. Doživel je izročitev domobrancev partizanom na Koroškem, zatem ujetništvo v taborišču Kranj in koncentracijskem taborišču Šentvid. Tam je s sojetniki ob zasliševanjih in poniževanjih bival v nečloveških razmerah vse do amnestije avgusta 1945. Večina ujetnikov pa ni imela te sreča in so končali v Kočevskem Rogu. 

VEČ ...|19. 6. 2022
Anton Golež - pričevanje

Tokrat lahko prisluhnete pričevanju 94-letnega Antona Goleža, ki je bil kot mladoletnik pri domobrancih. Doživel je izročitev domobrancev partizanom na Koroškem, zatem ujetništvo v taborišču Kranj in koncentracijskem taborišču Šentvid. Tam je s sojetniki ob zasliševanjih in poniževanjih bival v nečloveških razmerah vse do amnestije avgusta 1945. Večina ujetnikov pa ni imela te sreča in so končali v Kočevskem Rogu. 

Jože Bartolj

spominpolitikaAnton Goležkoncentracijsko taborišče Šentvid

Iz naših krajev

VEČ ...|18. 6. 2022
Bled, Maribor, Kranj

Poročali smo o uvajanju robotke Fride v mariborskem kliničnem centu, turističnem povezovanju na Pohorju, krepitvi trajnostne mobilnosti na Bledu ter o ponudbi gorenjskih muzejev in Muzejski noči. 
 

Bled, Maribor, Kranj

Poročali smo o uvajanju robotke Fride v mariborskem kliničnem centu, turističnem povezovanju na Pohorju, krepitvi trajnostne mobilnosti na Bledu ter o ponudbi gorenjskih muzejev in Muzejski noči. 
 

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Bled, Maribor, Kranj

Poročali smo o uvajanju robotke Fride v mariborskem kliničnem centu, turističnem povezovanju na Pohorju, krepitvi trajnostne mobilnosti na Bledu ter o ponudbi gorenjskih muzejev in Muzejski noči. 
 

VEČ ...|18. 6. 2022
Bled, Maribor, Kranj

Poročali smo o uvajanju robotke Fride v mariborskem kliničnem centu, turističnem povezovanju na Pohorju, krepitvi trajnostne mobilnosti na Bledu ter o ponudbi gorenjskih muzejev in Muzejski noči. 
 

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

infoukrajinakomentarpolitikaaleš maver

Informativni prispevki

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

VEČ ...|16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Alen Salihović

infoukrajinakomentarpolitikaaleš maver

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 6. 2022
Ernest Petrič: Kako v tujini komentirajo novo slovensko vlado?

Gost tokratne oddaje je bil ddr. Ernest Petrič.

Ernest Petrič: Kako v tujini komentirajo novo slovensko vlado?

Gost tokratne oddaje je bil ddr. Ernest Petrič.

politika

Spoznanje več, predsodek manj

Ernest Petrič: Kako v tujini komentirajo novo slovensko vlado?

Gost tokratne oddaje je bil ddr. Ernest Petrič.

VEČ ...|13. 6. 2022
Ernest Petrič: Kako v tujini komentirajo novo slovensko vlado?

Gost tokratne oddaje je bil ddr. Ernest Petrič.

Tone Gorjup

politika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 6. 2022
Trenutek revanšizma, na katerega je levi pol čakal 30 let

Pred skorajda tridesetimi leti je Spomenka Hribar vpila ”Ustavite desnico!” T. i. revanšizem ponovno javno vidne ter prebujene desnice naj bi bil življenjska nevarnost za mlado slovensko demokracijo. Glavni očitek osamosvojitelju Jožetu Pučniku v prvi predsedniški kampanji naj bi bil nek namišljeni revanšizem (ki naj bi ga pomladni voditelj prinesel iz Nemčije, obregnili pa so se celo ob njegovo nemško ženo). A ko je v zadnjih tednih na plano izbruhnila maščevalnost nove Golobove vlade, ki želi kar najhitreje izvesti pravcato stalinistično čistko skupaj z nekakšnimi seznami, ki spominjajo na čase pred padcem Berlinskega zidu, o tokratni pravi nevarnosti revanšizma na glavnih medijih, ki krojijo slovensko javno mnenje, ne boste slišali ničesar.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Trenutek revanšizma, na katerega je levi pol čakal 30 let

Pred skorajda tridesetimi leti je Spomenka Hribar vpila ”Ustavite desnico!” T. i. revanšizem ponovno javno vidne ter prebujene desnice naj bi bil življenjska nevarnost za mlado slovensko demokracijo. Glavni očitek osamosvojitelju Jožetu Pučniku v prvi predsedniški kampanji naj bi bil nek namišljeni revanšizem (ki naj bi ga pomladni voditelj prinesel iz Nemčije, obregnili pa so se celo ob njegovo nemško ženo). A ko je v zadnjih tednih na plano izbruhnila maščevalnost nove Golobove vlade, ki želi kar najhitreje izvesti pravcato stalinistično čistko skupaj z nekakšnimi seznami, ki spominjajo na čase pred padcem Berlinskega zidu, o tokratni pravi nevarnosti revanšizma na glavnih medijih, ki krojijo slovensko javno mnenje, ne boste slišali ničesar.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Trenutek revanšizma, na katerega je levi pol čakal 30 let

Pred skorajda tridesetimi leti je Spomenka Hribar vpila ”Ustavite desnico!” T. i. revanšizem ponovno javno vidne ter prebujene desnice naj bi bil življenjska nevarnost za mlado slovensko demokracijo. Glavni očitek osamosvojitelju Jožetu Pučniku v prvi predsedniški kampanji naj bi bil nek namišljeni revanšizem (ki naj bi ga pomladni voditelj prinesel iz Nemčije, obregnili pa so se celo ob njegovo nemško ženo). A ko je v zadnjih tednih na plano izbruhnila maščevalnost nove Golobove vlade, ki želi kar najhitreje izvesti pravcato stalinistično čistko skupaj z nekakšnimi seznami, ki spominjajo na čase pred padcem Berlinskega zidu, o tokratni pravi nevarnosti revanšizma na glavnih medijih, ki krojijo slovensko javno mnenje, ne boste slišali ničesar.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|13. 6. 2022
Trenutek revanšizma, na katerega je levi pol čakal 30 let

Pred skorajda tridesetimi leti je Spomenka Hribar vpila ”Ustavite desnico!” T. i. revanšizem ponovno javno vidne ter prebujene desnice naj bi bil življenjska nevarnost za mlado slovensko demokracijo. Glavni očitek osamosvojitelju Jožetu Pučniku v prvi predsedniški kampanji naj bi bil nek namišljeni revanšizem (ki naj bi ga pomladni voditelj prinesel iz Nemčije, obregnili pa so se celo ob njegovo nemško ženo). A ko je v zadnjih tednih na plano izbruhnila maščevalnost nove Golobove vlade, ki želi kar najhitreje izvesti pravcato stalinistično čistko skupaj z nekakšnimi seznami, ki spominjajo na čase pred padcem Berlinskega zidu, o tokratni pravi nevarnosti revanšizma na glavnih medijih, ki krojijo slovensko javno mnenje, ne boste slišali ničesar.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|12. 6. 2022
Govori v Kočevskem Rogu 2022

V soboto 4. junija je bila pri kapeli Božjega usmiljenja ob morišču pod Krenom v Kočevskem rogu spominska in spravna slovesnost za pobitimi domobranci in civilisti. V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali nagovore predsednika RS Boruta Pahorja, novomeškega škofa Andreja Sajeta, tajnika Nove slovenske zaveze Petra Sušnika in filozofa Jana Peršiča.

Govori v Kočevskem Rogu 2022

V soboto 4. junija je bila pri kapeli Božjega usmiljenja ob morišču pod Krenom v Kočevskem rogu spominska in spravna slovesnost za pobitimi domobranci in civilisti. V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali nagovore predsednika RS Boruta Pahorja, novomeškega škofa Andreja Sajeta, tajnika Nove slovenske zaveze Petra Sušnika in filozofa Jana Peršiča.

spominpolitikaJan PeršičAndrej SajePeter SušnikBorut PahorKočevski Rog 2022

Moja zgodba

Govori v Kočevskem Rogu 2022

V soboto 4. junija je bila pri kapeli Božjega usmiljenja ob morišču pod Krenom v Kočevskem rogu spominska in spravna slovesnost za pobitimi domobranci in civilisti. V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali nagovore predsednika RS Boruta Pahorja, novomeškega škofa Andreja Sajeta, tajnika Nove slovenske zaveze Petra Sušnika in filozofa Jana Peršiča.

VEČ ...|12. 6. 2022
Govori v Kočevskem Rogu 2022

V soboto 4. junija je bila pri kapeli Božjega usmiljenja ob morišču pod Krenom v Kočevskem rogu spominska in spravna slovesnost za pobitimi domobranci in civilisti. V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali nagovore predsednika RS Boruta Pahorja, novomeškega škofa Andreja Sajeta, tajnika Nove slovenske zaveze Petra Sušnika in filozofa Jana Peršiča.

Jože Bartolj

spominpolitikaJan PeršičAndrej SajePeter SušnikBorut PahorKočevski Rog 2022

Iz naših krajev

VEČ ...|11. 6. 2022
Koper, Krško, Jesenice, Cerknica, Volčji Potok

Poročali smo o reševanju prometne problematike na območju Zgornje Gorenjske, čiščenju slovenske obale, reševanju prostorske stiske Osnove šole dr. Mihajla Rostoharja v Krškem, slovesnosti ob 10. obletnici obnove kapelice sv. Antona Padovanskega v Podskrajniku pri Cerknici in cvetenju vrtnic v Arboretumu Volčji Potok.

Koper, Krško, Jesenice, Cerknica, Volčji Potok

Poročali smo o reševanju prometne problematike na območju Zgornje Gorenjske, čiščenju slovenske obale, reševanju prostorske stiske Osnove šole dr. Mihajla Rostoharja v Krškem, slovesnosti ob 10. obletnici obnove kapelice sv. Antona Padovanskega v Podskrajniku pri Cerknici in cvetenju vrtnic v Arboretumu Volčji Potok.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Koper, Krško, Jesenice, Cerknica, Volčji Potok

Poročali smo o reševanju prometne problematike na območju Zgornje Gorenjske, čiščenju slovenske obale, reševanju prostorske stiske Osnove šole dr. Mihajla Rostoharja v Krškem, slovesnosti ob 10. obletnici obnove kapelice sv. Antona Padovanskega v Podskrajniku pri Cerknici in cvetenju vrtnic v Arboretumu Volčji Potok.

VEČ ...|11. 6. 2022
Koper, Krško, Jesenice, Cerknica, Volčji Potok

Poročali smo o reševanju prometne problematike na območju Zgornje Gorenjske, čiščenju slovenske obale, reševanju prostorske stiske Osnove šole dr. Mihajla Rostoharja v Krškem, slovesnosti ob 10. obletnici obnove kapelice sv. Antona Padovanskega v Podskrajniku pri Cerknici in cvetenju vrtnic v Arboretumu Volčji Potok.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Pogovor o

VEČ ...|8. 6. 2022
Energetska in prehranska draginja

Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij - Slovenske karitas, Rdečega križa Slovenije in Slovenskega združenja za duševno zdravje. Dotaknili smo se trenutnih socialnih razmer v državi in pričakovanj do socialne politike nove vlade.

Energetska in prehranska draginja

Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij - Slovenske karitas, Rdečega križa Slovenije in Slovenskega združenja za duševno zdravje. Dotaknili smo se trenutnih socialnih razmer v državi in pričakovanj do socialne politike nove vlade.

politikaživljenjehumanitarnostdraginja

Pogovor o

Energetska in prehranska draginja

Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij - Slovenske karitas, Rdečega križa Slovenije in Slovenskega združenja za duševno zdravje. Dotaknili smo se trenutnih socialnih razmer v državi in pričakovanj do socialne politike nove vlade.

VEČ ...|8. 6. 2022
Energetska in prehranska draginja

Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij - Slovenske karitas, Rdečega križa Slovenije in Slovenskega združenja za duševno zdravje. Dotaknili smo se trenutnih socialnih razmer v državi in pričakovanj do socialne politike nove vlade.

Petra Stopar

politikaživljenjehumanitarnostdraginja

Komentar Domovina.je

VEČ ...|6. 6. 2022
Rok Čakš: Navdušeni nad oblastjo

Petnajsta slovenska vlada, Golobova, je končno v sedlu. »Končno« zato, ker se je od volitev vsem zdelo, da nič ni bolj pomembnega od tega, da oblast prevzamejo v rekordnem času. Koalicijska pogajanja so samozvani centristični liberalci z radikalno levico zaključili v sestanku ali dveh, čez vikend so kakšnemu FDV študentu dali spisati koalicijsko pogodbo, časa ni bilo niti za lektorja, kaj šele za kakšne finančne izračune zapisanih obljub.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Navdušeni nad oblastjo

Petnajsta slovenska vlada, Golobova, je končno v sedlu. »Končno« zato, ker se je od volitev vsem zdelo, da nič ni bolj pomembnega od tega, da oblast prevzamejo v rekordnem času. Koalicijska pogajanja so samozvani centristični liberalci z radikalno levico zaključili v sestanku ali dveh, čez vikend so kakšnemu FDV študentu dali spisati koalicijsko pogodbo, časa ni bilo niti za lektorja, kaj šele za kakšne finančne izračune zapisanih obljub.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Navdušeni nad oblastjo

Petnajsta slovenska vlada, Golobova, je končno v sedlu. »Končno« zato, ker se je od volitev vsem zdelo, da nič ni bolj pomembnega od tega, da oblast prevzamejo v rekordnem času. Koalicijska pogajanja so samozvani centristični liberalci z radikalno levico zaključili v sestanku ali dveh, čez vikend so kakšnemu FDV študentu dali spisati koalicijsko pogodbo, časa ni bilo niti za lektorja, kaj šele za kakšne finančne izračune zapisanih obljub.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|6. 6. 2022
Rok Čakš: Navdušeni nad oblastjo

Petnajsta slovenska vlada, Golobova, je končno v sedlu. »Končno« zato, ker se je od volitev vsem zdelo, da nič ni bolj pomembnega od tega, da oblast prevzamejo v rekordnem času. Koalicijska pogajanja so samozvani centristični liberalci z radikalno levico zaključili v sestanku ali dveh, čez vikend so kakšnemu FDV študentu dali spisati koalicijsko pogodbo, časa ni bilo niti za lektorja, kaj šele za kakšne finančne izračune zapisanih obljub.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 6. 2022
Barbara in Jan Zobec: Povojni poboji in potrebe po reformaciji sodstva

V oddaji smo gostili Vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V luči spominske maše v Kočevskem rogu se bomo najprej ustavili pri povojnih pobojih, nato nadaljevali z vprašanjem potrebe po reformaciji sodstva ter se ob sklepu ustavili pri odločitvi Vrhovnega sodišča ZDA glede splava in pri vojni v Ukrajini

Barbara in Jan Zobec: Povojni poboji in potrebe po reformaciji sodstva

V oddaji smo gostili Vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V luči spominske maše v Kočevskem rogu se bomo najprej ustavili pri povojnih pobojih, nato nadaljevali z vprašanjem potrebe po reformaciji sodstva ter se ob sklepu ustavili pri odločitvi Vrhovnega sodišča ZDA glede splava in pri vojni v Ukrajini

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Barbara in Jan Zobec: Povojni poboji in potrebe po reformaciji sodstva

V oddaji smo gostili Vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V luči spominske maše v Kočevskem rogu se bomo najprej ustavili pri povojnih pobojih, nato nadaljevali z vprašanjem potrebe po reformaciji sodstva ter se ob sklepu ustavili pri odločitvi Vrhovnega sodišča ZDA glede splava in pri vojni v Ukrajini

VEČ ...|6. 6. 2022
Barbara in Jan Zobec: Povojni poboji in potrebe po reformaciji sodstva

V oddaji smo gostili Vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V luči spominske maše v Kočevskem rogu se bomo najprej ustavili pri povojnih pobojih, nato nadaljevali z vprašanjem potrebe po reformaciji sodstva ter se ob sklepu ustavili pri odločitvi Vrhovnega sodišča ZDA glede splava in pri vojni v Ukrajini

Alen Salihović

politikadružbakomentar

Moja zgodba

VEČ ...|5. 6. 2022
Mari Kosem Celestina - pričevanje

V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili pričevanju Mari Kosem Celestina, ki je bila rojena leta 1930 v Dolu pri Ljubljani, po vojni pa se je kot begunka iz taborišča na Koroškem umaknila v Ameriko. Pravi, da jo je vedno vodil optimizem, ki ji je pomagal preživeti burne in težke trenutke. Teh v njenem življenju ni bilo malo, saj je okusila okupacijo, revolucijo, begunstvo in življenje v taborišču. Družino si je ustvarila v Clevelandu v ZDA. 

Mari Kosem Celestina - pričevanje

V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili pričevanju Mari Kosem Celestina, ki je bila rojena leta 1930 v Dolu pri Ljubljani, po vojni pa se je kot begunka iz taborišča na Koroškem umaknila v Ameriko. Pravi, da jo je vedno vodil optimizem, ki ji je pomagal preživeti burne in težke trenutke. Teh v njenem življenju ni bilo malo, saj je okusila okupacijo, revolucijo, begunstvo in življenje v taborišču. Družino si je ustvarila v Clevelandu v ZDA. 

spominpolitikaMari Kosem Celestina

Moja zgodba

Mari Kosem Celestina - pričevanje

V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili pričevanju Mari Kosem Celestina, ki je bila rojena leta 1930 v Dolu pri Ljubljani, po vojni pa se je kot begunka iz taborišča na Koroškem umaknila v Ameriko. Pravi, da jo je vedno vodil optimizem, ki ji je pomagal preživeti burne in težke trenutke. Teh v njenem življenju ni bilo malo, saj je okusila okupacijo, revolucijo, begunstvo in življenje v taborišču. Družino si je ustvarila v Clevelandu v ZDA. 

VEČ ...|5. 6. 2022
Mari Kosem Celestina - pričevanje

V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili pričevanju Mari Kosem Celestina, ki je bila rojena leta 1930 v Dolu pri Ljubljani, po vojni pa se je kot begunka iz taborišča na Koroškem umaknila v Ameriko. Pravi, da jo je vedno vodil optimizem, ki ji je pomagal preživeti burne in težke trenutke. Teh v njenem življenju ni bilo malo, saj je okusila okupacijo, revolucijo, begunstvo in življenje v taborišču. Družino si je ustvarila v Clevelandu v ZDA. 

Jože Bartolj

spominpolitikaMari Kosem Celestina

Iz naših krajev

VEČ ...|4. 6. 2022
Gornja Radgona, Idrija, Krško, Beltinci

Poročali smo o krepitvi povezovanja Gornje Radgone z občino na avstrijski strani meje, novih prostorih največje posavske knjižnice, doživetjih narave na območju Geoparka Idrija in o Festivalu samorodnih sort z odprejto küjnjo.

Gornja Radgona, Idrija, Krško, Beltinci

Poročali smo o krepitvi povezovanja Gornje Radgone z občino na avstrijski strani meje, novih prostorih največje posavske knjižnice, doživetjih narave na območju Geoparka Idrija in o Festivalu samorodnih sort z odprejto küjnjo.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Gornja Radgona, Idrija, Krško, Beltinci

Poročali smo o krepitvi povezovanja Gornje Radgone z občino na avstrijski strani meje, novih prostorih največje posavske knjižnice, doživetjih narave na območju Geoparka Idrija in o Festivalu samorodnih sort z odprejto küjnjo.

VEČ ...|4. 6. 2022
Gornja Radgona, Idrija, Krško, Beltinci

Poročali smo o krepitvi povezovanja Gornje Radgone z občino na avstrijski strani meje, novih prostorih največje posavske knjižnice, doživetjih narave na območju Geoparka Idrija in o Festivalu samorodnih sort z odprejto küjnjo.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Komentar tedna

VEČ ...|3. 6. 2022
Jure Levart: Svobodno ločeni

Še preden je novi sestav Državnega zbora pred dvema dnevoma izglasoval ministrice in ministre nove slovenske vlade, je njena predsednica presenetila z neposrečenimi besedami na račun ločitve Cerkve in države. Besede, izrečene za intervju v tedniku Mladina so simptomatične iz več vidikov in iz izkušenj levih vlad v Sloveniji, ne presenečajo, kdaj in kje so bile izrečene. A te besede so tudi ironične, glede na to, da jih je izrekla pravnica, nekdanja sodnica in nenazadnje podpredsednica gibanja Svoboda. In ravno na to se nanašajo, na svobodo – v našem primeru na svobodo veroizpovedni. Ta svoboda je temeljna in univerzalna človekova pravica. A nedavno je gospa predsednica govorila še o eni osnovni in ustavni človekovi pravici, pravici do zbiranja in združevanja.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

Jure Levart: Svobodno ločeni

Še preden je novi sestav Državnega zbora pred dvema dnevoma izglasoval ministrice in ministre nove slovenske vlade, je njena predsednica presenetila z neposrečenimi besedami na račun ločitve Cerkve in države. Besede, izrečene za intervju v tedniku Mladina so simptomatične iz več vidikov in iz izkušenj levih vlad v Sloveniji, ne presenečajo, kdaj in kje so bile izrečene. A te besede so tudi ironične, glede na to, da jih je izrekla pravnica, nekdanja sodnica in nenazadnje podpredsednica gibanja Svoboda. In ravno na to se nanašajo, na svobodo – v našem primeru na svobodo veroizpovedni. Ta svoboda je temeljna in univerzalna človekova pravica. A nedavno je gospa predsednica govorila še o eni osnovni in ustavni človekovi pravici, pravici do zbiranja in združevanja.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Jure Levart: Svobodno ločeni

Še preden je novi sestav Državnega zbora pred dvema dnevoma izglasoval ministrice in ministre nove slovenske vlade, je njena predsednica presenetila z neposrečenimi besedami na račun ločitve Cerkve in države. Besede, izrečene za intervju v tedniku Mladina so simptomatične iz več vidikov in iz izkušenj levih vlad v Sloveniji, ne presenečajo, kdaj in kje so bile izrečene. A te besede so tudi ironične, glede na to, da jih je izrekla pravnica, nekdanja sodnica in nenazadnje podpredsednica gibanja Svoboda. In ravno na to se nanašajo, na svobodo – v našem primeru na svobodo veroizpovedni. Ta svoboda je temeljna in univerzalna človekova pravica. A nedavno je gospa predsednica govorila še o eni osnovni in ustavni človekovi pravici, pravici do zbiranja in združevanja.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

VEČ ...|3. 6. 2022
Jure Levart: Svobodno ločeni

Še preden je novi sestav Državnega zbora pred dvema dnevoma izglasoval ministrice in ministre nove slovenske vlade, je njena predsednica presenetila z neposrečenimi besedami na račun ločitve Cerkve in države. Besede, izrečene za intervju v tedniku Mladina so simptomatične iz več vidikov in iz izkušenj levih vlad v Sloveniji, ne presenečajo, kdaj in kje so bile izrečene. A te besede so tudi ironične, glede na to, da jih je izrekla pravnica, nekdanja sodnica in nenazadnje podpredsednica gibanja Svoboda. In ravno na to se nanašajo, na svobodo – v našem primeru na svobodo veroizpovedni. Ta svoboda je temeljna in univerzalna človekova pravica. A nedavno je gospa predsednica govorila še o eni osnovni in ustavni človekovi pravici, pravici do zbiranja in združevanja.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

Jure Levart

komentardružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 6. 2022
Škof Štumpf in Balažic o pričakovanjih nove vlade

Za Radio Ognjišče sta pričakovanja od nove vlade izrazila podpredsednik Slovenske škofovske konference, murskosoboški škof Peter Štumpf in politični analitik Marko Balažic.

Škof Štumpf in Balažic o pričakovanjih nove vlade

Za Radio Ognjišče sta pričakovanja od nove vlade izrazila podpredsednik Slovenske škofovske konference, murskosoboški škof Peter Štumpf in politični analitik Marko Balažic.

infoizobraževanjepolitikapogovor

Informativni prispevki

Škof Štumpf in Balažic o pričakovanjih nove vlade

Za Radio Ognjišče sta pričakovanja od nove vlade izrazila podpredsednik Slovenske škofovske konference, murskosoboški škof Peter Štumpf in politični analitik Marko Balažic.

VEČ ...|2. 6. 2022
Škof Štumpf in Balažic o pričakovanjih nove vlade

Za Radio Ognjišče sta pričakovanja od nove vlade izrazila podpredsednik Slovenske škofovske konference, murskosoboški škof Peter Štumpf in politični analitik Marko Balažic.

Alen Salihović

infoizobraževanjepolitikapogovor

Pogovor o

VEČ ...|1. 6. 2022
Mira Milavec in Dimitrij Rupel: Kakšno je trenutno stanje v Ukrajini in kakšni so možni scenariji v prihodnosti?

V tokratni oddaji smo gostili Miro Milavec, ki se je pravkar vrnila iz Ukrajine, kjer je preko Karitas pomagala prizadetem ljudem. Zanimalo nas je trenutno stanje v tej državi. Upokojeni diplomat Dimitrij Rupel pa je predstavil svoj pogled na oblegano Ukrajino in tudi predstavil možnosti, ki jih vidi za rešitev konflikta. Slednjega smo vprašali še, kako vidi zunanjo politiko Slovenije ter njeno 30-letno pot na mednarodnem parketu.  

Mira Milavec in Dimitrij Rupel: Kakšno je trenutno stanje v Ukrajini in kakšni so možni scenariji v prihodnosti?

V tokratni oddaji smo gostili Miro Milavec, ki se je pravkar vrnila iz Ukrajine, kjer je preko Karitas pomagala prizadetem ljudem. Zanimalo nas je trenutno stanje v tej državi. Upokojeni diplomat Dimitrij Rupel pa je predstavil svoj pogled na oblegano Ukrajino in tudi predstavil možnosti, ki jih vidi za rešitev konflikta. Slednjega smo vprašali še, kako vidi zunanjo politiko Slovenije ter njeno 30-letno pot na mednarodnem parketu.  

politikaživljenjeUkrajinavojna

Pogovor o

Mira Milavec in Dimitrij Rupel: Kakšno je trenutno stanje v Ukrajini in kakšni so možni scenariji v prihodnosti?

V tokratni oddaji smo gostili Miro Milavec, ki se je pravkar vrnila iz Ukrajine, kjer je preko Karitas pomagala prizadetem ljudem. Zanimalo nas je trenutno stanje v tej državi. Upokojeni diplomat Dimitrij Rupel pa je predstavil svoj pogled na oblegano Ukrajino in tudi predstavil možnosti, ki jih vidi za rešitev konflikta. Slednjega smo vprašali še, kako vidi zunanjo politiko Slovenije ter njeno 30-letno pot na mednarodnem parketu.  

VEČ ...|1. 6. 2022
Mira Milavec in Dimitrij Rupel: Kakšno je trenutno stanje v Ukrajini in kakšni so možni scenariji v prihodnosti?

V tokratni oddaji smo gostili Miro Milavec, ki se je pravkar vrnila iz Ukrajine, kjer je preko Karitas pomagala prizadetem ljudem. Zanimalo nas je trenutno stanje v tej državi. Upokojeni diplomat Dimitrij Rupel pa je predstavil svoj pogled na oblegano Ukrajino in tudi predstavil možnosti, ki jih vidi za rešitev konflikta. Slednjega smo vprašali še, kako vidi zunanjo politiko Slovenije ter njeno 30-letno pot na mednarodnem parketu.  

Alen Salihović

politikaživljenjeUkrajinavojna

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|30. 5. 2022
Prof. dr. Stane Granda je komentiral aktualno politično dogajanje

Sodelovali so tudi poslušalci.

Prof. dr. Stane Granda je komentiral aktualno politično dogajanje

Sodelovali so tudi poslušalci.

politikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

Prof. dr. Stane Granda je komentiral aktualno politično dogajanje

Sodelovali so tudi poslušalci.

VEČ ...|30. 5. 2022
Prof. dr. Stane Granda je komentiral aktualno politično dogajanje

Sodelovali so tudi poslušalci.

Franci Trstenjak

politikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|30. 5. 2022
Dr. Gabriel Kavčič: Predsednica Državnega zbora po gostilniško o ločitvi države od cerkve

V sproščenem pogovoru za tednik Mladina je nova predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič poudarila, da država in cerkev morata biti ločeni. Seveda je imela v mislih klasično partijsko izločitev Cerkve iz družbe, kot jo je poznala prejšnja država.

Avtor komentarja je prepričan, da se je nova predsednica državnega zbora povsem po nepotrebnem skupaj z neprofesionalnim novinarjem spravila na čisto določeno versko skupnost... in da se nam obeta v bližnji prihodnosti delitev na bolj in manj prave ljudi...

Izjave Urške Klakočar Zupančič so po mnenju avtorja komentarja neprimerne za pravnico, nekdanjo sodnico in sedanjo predsednico državnega zbora.

Dr. Gabriel Kavčič: Predsednica Državnega zbora po gostilniško o ločitvi države od cerkve

V sproščenem pogovoru za tednik Mladina je nova predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič poudarila, da država in cerkev morata biti ločeni. Seveda je imela v mislih klasično partijsko izločitev Cerkve iz družbe, kot jo je poznala prejšnja država.

Avtor komentarja je prepričan, da se je nova predsednica državnega zbora povsem po nepotrebnem skupaj z neprofesionalnim novinarjem spravila na čisto določeno versko skupnost... in da se nam obeta v bližnji prihodnosti delitev na bolj in manj prave ljudi...

Izjave Urške Klakočar Zupančič so po mnenju avtorja komentarja neprimerne za pravnico, nekdanjo sodnico in sedanjo predsednico državnega zbora.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Dr. Gabriel Kavčič: Predsednica Državnega zbora po gostilniško o ločitvi države od cerkve

V sproščenem pogovoru za tednik Mladina je nova predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič poudarila, da država in cerkev morata biti ločeni. Seveda je imela v mislih klasično partijsko izločitev Cerkve iz družbe, kot jo je poznala prejšnja država.

Avtor komentarja je prepričan, da se je nova predsednica državnega zbora povsem po nepotrebnem skupaj z neprofesionalnim novinarjem spravila na čisto določeno versko skupnost... in da se nam obeta v bližnji prihodnosti delitev na bolj in manj prave ljudi...

Izjave Urške Klakočar Zupančič so po mnenju avtorja komentarja neprimerne za pravnico, nekdanjo sodnico in sedanjo predsednico državnega zbora.

VEČ ...|30. 5. 2022
Dr. Gabriel Kavčič: Predsednica Državnega zbora po gostilniško o ločitvi države od cerkve

V sproščenem pogovoru za tednik Mladina je nova predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič poudarila, da država in cerkev morata biti ločeni. Seveda je imela v mislih klasično partijsko izločitev Cerkve iz družbe, kot jo je poznala prejšnja država.

Avtor komentarja je prepričan, da se je nova predsednica državnega zbora povsem po nepotrebnem skupaj z neprofesionalnim novinarjem spravila na čisto določeno versko skupnost... in da se nam obeta v bližnji prihodnosti delitev na bolj in manj prave ljudi...

Izjave Urške Klakočar Zupančič so po mnenju avtorja komentarja neprimerne za pravnico, nekdanjo sodnico in sedanjo predsednico državnega zbora.

Gabriel Kavčič

komentarpolitikadružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|29. 5. 2022
Željka Markić

Maja in junija 2022  so na Hrvaškem pripravili kar 11 Pohodov za življenje. Gostili njihovo koordinatorko zdravnico Željko Markić, ki je bila tudi pobudnica referenduma, s katerim so definicijo zakonske zveze kot skupnost moškega in ženske zapisali v ustavo. Povprašali smo jo tudi o njenih prizadevanjih za življenje in družino, pa tudi o stanju duha v Evropi. 

Željka Markić

Maja in junija 2022  so na Hrvaškem pripravili kar 11 Pohodov za življenje. Gostili njihovo koordinatorko zdravnico Željko Markić, ki je bila tudi pobudnica referenduma, s katerim so definicijo zakonske zveze kot skupnost moškega in ženske zapisali v ustavo. Povprašali smo jo tudi o njenih prizadevanjih za življenje in družino, pa tudi o stanju duha v Evropi. 

infodružbapolitikavzgoja

Iz življenja vesoljne Cerkve

Željka Markić

Maja in junija 2022  so na Hrvaškem pripravili kar 11 Pohodov za življenje. Gostili njihovo koordinatorko zdravnico Željko Markić, ki je bila tudi pobudnica referenduma, s katerim so definicijo zakonske zveze kot skupnost moškega in ženske zapisali v ustavo. Povprašali smo jo tudi o njenih prizadevanjih za življenje in družino, pa tudi o stanju duha v Evropi. 

VEČ ...|29. 5. 2022
Željka Markić

Maja in junija 2022  so na Hrvaškem pripravili kar 11 Pohodov za življenje. Gostili njihovo koordinatorko zdravnico Željko Markić, ki je bila tudi pobudnica referenduma, s katerim so definicijo zakonske zveze kot skupnost moškega in ženske zapisali v ustavo. Povprašali smo jo tudi o njenih prizadevanjih za življenje in družino, pa tudi o stanju duha v Evropi. 

Marjana Debevec

infodružbapolitikavzgoja

Moja zgodba

VEČ ...|29. 5. 2022
Predavanje Alenke Puhar: Angela Vode modrost poznih let

Letos mineva 130 let od rojstva učiteljice, publicistke Angele Vode. Študijski center za narodno spravo je ob tem 23. marca 2022 organiziral predavanje Alenke Puhar. Predavanje je osredotočeno na Angelina pozna leta, ki so bila predstavljena na podlagi doslej neznanega gradiva, predvsem korespondence z nečakom Janezom Spindlerjem. 

 

Predavanje Alenke Puhar: Angela Vode modrost poznih let

Letos mineva 130 let od rojstva učiteljice, publicistke Angele Vode. Študijski center za narodno spravo je ob tem 23. marca 2022 organiziral predavanje Alenke Puhar. Predavanje je osredotočeno na Angelina pozna leta, ki so bila predstavljena na podlagi doslej neznanega gradiva, predvsem korespondence z nečakom Janezom Spindlerjem. 

 

spominpolitikaAlenka PuharAngela Vode

Moja zgodba

Predavanje Alenke Puhar: Angela Vode modrost poznih let

Letos mineva 130 let od rojstva učiteljice, publicistke Angele Vode. Študijski center za narodno spravo je ob tem 23. marca 2022 organiziral predavanje Alenke Puhar. Predavanje je osredotočeno na Angelina pozna leta, ki so bila predstavljena na podlagi doslej neznanega gradiva, predvsem korespondence z nečakom Janezom Spindlerjem. 

 

VEČ ...|29. 5. 2022
Predavanje Alenke Puhar: Angela Vode modrost poznih let

Letos mineva 130 let od rojstva učiteljice, publicistke Angele Vode. Študijski center za narodno spravo je ob tem 23. marca 2022 organiziral predavanje Alenke Puhar. Predavanje je osredotočeno na Angelina pozna leta, ki so bila predstavljena na podlagi doslej neznanega gradiva, predvsem korespondence z nečakom Janezom Spindlerjem. 

 

Jože Bartolj

spominpolitikaAlenka PuharAngela Vode

Iz naših krajev

VEČ ...|28. 5. 2022
Kranj, Maribor, Lucija, Ptuj

Poročali smo o pobudi za preimenovanje naselja Lucija v Sveta Lucija, prireditvi Dobrote slovenskih kmetij, ki jo je gostil Minoritski samostan na Ptuju, o parku slovenske himne, ki bo zaživel v Kranju, in o osveščanju o pomoči za otroke na TOM telefonu.

Kranj, Maribor, Lucija, Ptuj

Poročali smo o pobudi za preimenovanje naselja Lucija v Sveta Lucija, prireditvi Dobrote slovenskih kmetij, ki jo je gostil Minoritski samostan na Ptuju, o parku slovenske himne, ki bo zaživel v Kranju, in o osveščanju o pomoči za otroke na TOM telefonu.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Kranj, Maribor, Lucija, Ptuj

Poročali smo o pobudi za preimenovanje naselja Lucija v Sveta Lucija, prireditvi Dobrote slovenskih kmetij, ki jo je gostil Minoritski samostan na Ptuju, o parku slovenske himne, ki bo zaživel v Kranju, in o osveščanju o pomoči za otroke na TOM telefonu.

VEČ ...|28. 5. 2022
Kranj, Maribor, Lucija, Ptuj

Poročali smo o pobudi za preimenovanje naselja Lucija v Sveta Lucija, prireditvi Dobrote slovenskih kmetij, ki jo je gostil Minoritski samostan na Ptuju, o parku slovenske himne, ki bo zaživel v Kranju, in o osveščanju o pomoči za otroke na TOM telefonu.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Pogovor o

VEČ ...|25. 5. 2022
Delovanje opozicije v novem sklicu DZ

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec in vodja poslanske skupine Nsi Jožef Horvat sta komentirala manevre opozicije, kadre nastajajoče vlade in koalicijsko pogodbo.

Delovanje opozicije v novem sklicu DZ

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec in vodja poslanske skupine Nsi Jožef Horvat sta komentirala manevre opozicije, kadre nastajajoče vlade in koalicijsko pogodbo.

politikaživljenjepogovor

Pogovor o

Delovanje opozicije v novem sklicu DZ

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec in vodja poslanske skupine Nsi Jožef Horvat sta komentirala manevre opozicije, kadre nastajajoče vlade in koalicijsko pogodbo.

VEČ ...|25. 5. 2022
Delovanje opozicije v novem sklicu DZ

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec in vodja poslanske skupine Nsi Jožef Horvat sta komentirala manevre opozicije, kadre nastajajoče vlade in koalicijsko pogodbo.

Radio Ognjišče

politikaživljenjepogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 5. 2022
P. Branko Cestnik o Ukrajini in novi vladi

Z nami je bil duhovnik Branko Cestnik. Med drugim smo izpostavili, da se ukrajinski begunci vse bolj vklapljajo v našo družbo, se učijo slovenščine, iščejo delo. Seveda smo se dotaknili tudi nastajanja nove vlade, kaj lahko kot kristjani pričakujemo od nje in kje naj bomo previdni. P. Cestnik je razmišljal tudi o tem, da bodoča vlada s širitvijo ministrskih mest v bistvu zagotavlja delovna mesta poslancem KULa in ostalim, ki so jim volillci pokazali pot iz parlamenta…

P. Branko Cestnik o Ukrajini in novi vladi

Z nami je bil duhovnik Branko Cestnik. Med drugim smo izpostavili, da se ukrajinski begunci vse bolj vklapljajo v našo družbo, se učijo slovenščine, iščejo delo. Seveda smo se dotaknili tudi nastajanja nove vlade, kaj lahko kot kristjani pričakujemo od nje in kje naj bomo previdni. P. Cestnik je razmišljal tudi o tem, da bodoča vlada s širitvijo ministrskih mest v bistvu zagotavlja delovna mesta poslancem KULa in ostalim, ki so jim volillci pokazali pot iz parlamenta…

politikaBranko Cestnik

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik o Ukrajini in novi vladi

Z nami je bil duhovnik Branko Cestnik. Med drugim smo izpostavili, da se ukrajinski begunci vse bolj vklapljajo v našo družbo, se učijo slovenščine, iščejo delo. Seveda smo se dotaknili tudi nastajanja nove vlade, kaj lahko kot kristjani pričakujemo od nje in kje naj bomo previdni. P. Cestnik je razmišljal tudi o tem, da bodoča vlada s širitvijo ministrskih mest v bistvu zagotavlja delovna mesta poslancem KULa in ostalim, ki so jim volillci pokazali pot iz parlamenta…

VEČ ...|23. 5. 2022
P. Branko Cestnik o Ukrajini in novi vladi

Z nami je bil duhovnik Branko Cestnik. Med drugim smo izpostavili, da se ukrajinski begunci vse bolj vklapljajo v našo družbo, se učijo slovenščine, iščejo delo. Seveda smo se dotaknili tudi nastajanja nove vlade, kaj lahko kot kristjani pričakujemo od nje in kje naj bomo previdni. P. Cestnik je razmišljal tudi o tem, da bodoča vlada s širitvijo ministrskih mest v bistvu zagotavlja delovna mesta poslancem KULa in ostalim, ki so jim volillci pokazali pot iz parlamenta…

Radio Ognjišče

politikaBranko Cestnik

Komentar Domovina.je

VEČ ...|23. 5. 2022
Gabriel Kavčič: Nič več »žurk in pijank« v križevniški cerkvi, razen če bo župan Janković spet dosegel drugače

Ministrstvo za kulturo je pred tremi tedni vnovič ugodilo denacionalizacijskemu zahtevku za vrnitev križevniške cerkve njenemu dejanskemu lastniku. Odločitev še ni pravnomočna, ljubljanski župan je že napovedal pritožbo, gre pa za že četrto podobno odločitev ministrstva, in sicer leta 1996, 2007 in 2017. Vedno znova je namreč upravno sodišče zadevo vrnilo v odločanje Ministrstvu.

Gabriel Kavčič: Nič več »žurk in pijank« v križevniški cerkvi, razen če bo župan Janković spet dosegel drugače

Ministrstvo za kulturo je pred tremi tedni vnovič ugodilo denacionalizacijskemu zahtevku za vrnitev križevniške cerkve njenemu dejanskemu lastniku. Odločitev še ni pravnomočna, ljubljanski župan je že napovedal pritožbo, gre pa za že četrto podobno odločitev ministrstva, in sicer leta 1996, 2007 in 2017. Vedno znova je namreč upravno sodišče zadevo vrnilo v odločanje Ministrstvu.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Gabriel Kavčič: Nič več »žurk in pijank« v križevniški cerkvi, razen če bo župan Janković spet dosegel drugače

Ministrstvo za kulturo je pred tremi tedni vnovič ugodilo denacionalizacijskemu zahtevku za vrnitev križevniške cerkve njenemu dejanskemu lastniku. Odločitev še ni pravnomočna, ljubljanski župan je že napovedal pritožbo, gre pa za že četrto podobno odločitev ministrstva, in sicer leta 1996, 2007 in 2017. Vedno znova je namreč upravno sodišče zadevo vrnilo v odločanje Ministrstvu.

VEČ ...|23. 5. 2022
Gabriel Kavčič: Nič več »žurk in pijank« v križevniški cerkvi, razen če bo župan Janković spet dosegel drugače

Ministrstvo za kulturo je pred tremi tedni vnovič ugodilo denacionalizacijskemu zahtevku za vrnitev križevniške cerkve njenemu dejanskemu lastniku. Odločitev še ni pravnomočna, ljubljanski župan je že napovedal pritožbo, gre pa za že četrto podobno odločitev ministrstva, in sicer leta 1996, 2007 in 2017. Vedno znova je namreč upravno sodišče zadevo vrnilo v odločanje Ministrstvu.

Gabriel Kavčič

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|22. 5. 2022
Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

spominpolitikaJože MožinaTamara Griesser PečarNacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja

Moja zgodba

Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

VEČ ...|22. 5. 2022
Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

Jože Bartolj

spominpolitikaJože MožinaTamara Griesser PečarNacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|22. 5. 2022
Srečanje o socialnem apostolatu

P. dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, je predstavil srečanje o socialnem apostolatu v Loyoli, ki je bilo zadnji teden v mesecu marcu.  Na začetku srečanja jih je nagovoril vrhovni predstojnik jezuitov p. Arturo Sosa. Člani narodnih Jezuitskih združenj za begunce Evrope so imeli tudi svoje srečanje. 

Srečanje o socialnem apostolatu

P. dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, je predstavil srečanje o socialnem apostolatu v Loyoli, ki je bilo zadnji teden v mesecu marcu.  Na začetku srečanja jih je nagovoril vrhovni predstojnik jezuitov p. Arturo Sosa. Člani narodnih Jezuitskih združenj za begunce Evrope so imeli tudi svoje srečanje. 

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Srečanje o socialnem apostolatu

P. dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, je predstavil srečanje o socialnem apostolatu v Loyoli, ki je bilo zadnji teden v mesecu marcu.  Na začetku srečanja jih je nagovoril vrhovni predstojnik jezuitov p. Arturo Sosa. Člani narodnih Jezuitskih združenj za begunce Evrope so imeli tudi svoje srečanje. 

VEČ ...|22. 5. 2022
Srečanje o socialnem apostolatu

P. dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, je predstavil srečanje o socialnem apostolatu v Loyoli, ki je bilo zadnji teden v mesecu marcu.  Na začetku srečanja jih je nagovoril vrhovni predstojnik jezuitov p. Arturo Sosa. Člani narodnih Jezuitskih združenj za begunce Evrope so imeli tudi svoje srečanje. 

JRSMatjaž Merljak

politikainfobegunci

Iz naših krajev

VEČ ...|21. 5. 2022
Kočevje, Jesenice, Golica

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo spomnili na nedavno eksplozijo in požar v kemični tovarni Melamin v Kočevju. O izredni požrtvovalnosti urgentnih ekip ter o poteku reševalne akcije smo se pogovarjali s Primožem Velikonjo iz ZD Kočevje. Spomnili smo še na muzeje, ki so obeležili svoj svetovni dan, na to, kaj čaka prebivalce Gorenjske po nadgradnji železniške proge, in poročali o lepotah narcis pod Golico.

Kočevje, Jesenice, Golica

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo spomnili na nedavno eksplozijo in požar v kemični tovarni Melamin v Kočevju. O izredni požrtvovalnosti urgentnih ekip ter o poteku reševalne akcije smo se pogovarjali s Primožem Velikonjo iz ZD Kočevje. Spomnili smo še na muzeje, ki so obeležili svoj svetovni dan, na to, kaj čaka prebivalce Gorenjske po nadgradnji železniške proge, in poročali o lepotah narcis pod Golico.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Kočevje, Jesenice, Golica

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo spomnili na nedavno eksplozijo in požar v kemični tovarni Melamin v Kočevju. O izredni požrtvovalnosti urgentnih ekip ter o poteku reševalne akcije smo se pogovarjali s Primožem Velikonjo iz ZD Kočevje. Spomnili smo še na muzeje, ki so obeležili svoj svetovni dan, na to, kaj čaka prebivalce Gorenjske po nadgradnji železniške proge, in poročali o lepotah narcis pod Golico.

VEČ ...|21. 5. 2022
Kočevje, Jesenice, Golica

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo spomnili na nedavno eksplozijo in požar v kemični tovarni Melamin v Kočevju. O izredni požrtvovalnosti urgentnih ekip ter o poteku reševalne akcije smo se pogovarjali s Primožem Velikonjo iz ZD Kočevje. Spomnili smo še na muzeje, ki so obeležili svoj svetovni dan, na to, kaj čaka prebivalce Gorenjske po nadgradnji železniške proge, in poročali o lepotah narcis pod Golico.

Petra Stopar

politikadružbainfo

Komentar Domovina.je

VEČ ...|16. 5. 2022
Rajko Podgoršek: Obeti Golobove vlade: srednji sloj kot molzna krava, ki so jo v skrajnem primeru pripravljeni tudi zakl

O dokumentu, ki ga bodo stranke nove vlade podpisale v kratkem, je bilo že veliko povedanega. Nova koalicijska pogodba vlade, ki se že kaže kot najbolj leva v zgodovini samostojne Slovenije, je v javnosti namreč dvignila presenetljivo veliko prahu. Mantro dokumenta, ki se ponavlja skozi njegove glavne vsebinske poudarke, bi namreč lahko malce sarkastično opisali nekako takole: ”Naše radodarne politike in rešitve lahko izvedemo izključno tako, da vam poprej veliko poberemo, hkrati pa vam bomo še odrejali, kaj vi in vaši otroci lahko mislite in česa ne.”

Rajko Podgoršek: Obeti Golobove vlade: srednji sloj kot molzna krava, ki so jo v skrajnem primeru pripravljeni tudi zakl

O dokumentu, ki ga bodo stranke nove vlade podpisale v kratkem, je bilo že veliko povedanega. Nova koalicijska pogodba vlade, ki se že kaže kot najbolj leva v zgodovini samostojne Slovenije, je v javnosti namreč dvignila presenetljivo veliko prahu. Mantro dokumenta, ki se ponavlja skozi njegove glavne vsebinske poudarke, bi namreč lahko malce sarkastično opisali nekako takole: ”Naše radodarne politike in rešitve lahko izvedemo izključno tako, da vam poprej veliko poberemo, hkrati pa vam bomo še odrejali, kaj vi in vaši otroci lahko mislite in česa ne.”

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rajko Podgoršek: Obeti Golobove vlade: srednji sloj kot molzna krava, ki so jo v skrajnem primeru pripravljeni tudi zakl

O dokumentu, ki ga bodo stranke nove vlade podpisale v kratkem, je bilo že veliko povedanega. Nova koalicijska pogodba vlade, ki se že kaže kot najbolj leva v zgodovini samostojne Slovenije, je v javnosti namreč dvignila presenetljivo veliko prahu. Mantro dokumenta, ki se ponavlja skozi njegove glavne vsebinske poudarke, bi namreč lahko malce sarkastično opisali nekako takole: ”Naše radodarne politike in rešitve lahko izvedemo izključno tako, da vam poprej veliko poberemo, hkrati pa vam bomo še odrejali, kaj vi in vaši otroci lahko mislite in česa ne.”

VEČ ...|16. 5. 2022
Rajko Podgoršek: Obeti Golobove vlade: srednji sloj kot molzna krava, ki so jo v skrajnem primeru pripravljeni tudi zakl

O dokumentu, ki ga bodo stranke nove vlade podpisale v kratkem, je bilo že veliko povedanega. Nova koalicijska pogodba vlade, ki se že kaže kot najbolj leva v zgodovini samostojne Slovenije, je v javnosti namreč dvignila presenetljivo veliko prahu. Mantro dokumenta, ki se ponavlja skozi njegove glavne vsebinske poudarke, bi namreč lahko malce sarkastično opisali nekako takole: ”Naše radodarne politike in rešitve lahko izvedemo izključno tako, da vam poprej veliko poberemo, hkrati pa vam bomo še odrejali, kaj vi in vaši otroci lahko mislite in česa ne.”

Rajko Podgoršek

komentarpolitikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|16. 5. 2022
DDr. Klemen Jaklič: Ukrajina in Evropa

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford UK, Harvard USA). Tudi tokrat smo se ustavili pri vojni v Ukrajini in kršenju človekovih pravic ter v drugem delu spregovorili o koncu konference o prihodnosti Evrope, ali nas čakajo Združene države Evrope. Spregovoril pa je še o delu ustavnega sodišča v preteklosti. Zanimalo pa nas je še njegovo odklonilno ločeno mnenje z naslovom: »O protiustavnem delovanju političnih strank«. 

DDr. Klemen Jaklič: Ukrajina in Evropa

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford UK, Harvard USA). Tudi tokrat smo se ustavili pri vojni v Ukrajini in kršenju človekovih pravic ter v drugem delu spregovorili o koncu konference o prihodnosti Evrope, ali nas čakajo Združene države Evrope. Spregovoril pa je še o delu ustavnega sodišča v preteklosti. Zanimalo pa nas je še njegovo odklonilno ločeno mnenje z naslovom: »O protiustavnem delovanju političnih strank«. 

politikaUkrajinadružbapogovor

Spoznanje več, predsodek manj

DDr. Klemen Jaklič: Ukrajina in Evropa

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford UK, Harvard USA). Tudi tokrat smo se ustavili pri vojni v Ukrajini in kršenju človekovih pravic ter v drugem delu spregovorili o koncu konference o prihodnosti Evrope, ali nas čakajo Združene države Evrope. Spregovoril pa je še o delu ustavnega sodišča v preteklosti. Zanimalo pa nas je še njegovo odklonilno ločeno mnenje z naslovom: »O protiustavnem delovanju političnih strank«. 

VEČ ...|16. 5. 2022
DDr. Klemen Jaklič: Ukrajina in Evropa

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford UK, Harvard USA). Tudi tokrat smo se ustavili pri vojni v Ukrajini in kršenju človekovih pravic ter v drugem delu spregovorili o koncu konference o prihodnosti Evrope, ali nas čakajo Združene države Evrope. Spregovoril pa je še o delu ustavnega sodišča v preteklosti. Zanimalo pa nas je še njegovo odklonilno ločeno mnenje z naslovom: »O protiustavnem delovanju političnih strank«. 

Alen Salihović

politikaUkrajinadružbapogovor

Moja zgodba

VEČ ...|15. 5. 2022
Lojze Babnik o knjigi Še en čudež (Zgodba Antona Babnika)

V oddaji smo govorili o knjigi »Še en čudež« in podnaslovom Zgodba Antona Babnika. To so spomini na vojno in begunstvo, ki jo je predstavil avtorjev brat Lojze Babnik, star 92 let iz Ljubljane. Knjigo je po spominih Antona Babnika napisal njegov zet Jerry (Nejče) Zupan. Iz angleščine jo prevedla uršulinka s. Mihaela Bizjak.  Knjiga je izšla v samozaložbi z letnico 2022. Do zdaj nismo imeli spominov na nekomunistično ilegalo med drugo svetovno vojno v Ljubljani. 32 let po demokratizaciji smo tako dobili spomine, v katerih je v pomembnem delu opisana Slovenska legija, nekomunistična ilegala v Ljubljani.

Lojze Babnik o knjigi Še en čudež (Zgodba Antona Babnika)

V oddaji smo govorili o knjigi »Še en čudež« in podnaslovom Zgodba Antona Babnika. To so spomini na vojno in begunstvo, ki jo je predstavil avtorjev brat Lojze Babnik, star 92 let iz Ljubljane. Knjigo je po spominih Antona Babnika napisal njegov zet Jerry (Nejče) Zupan. Iz angleščine jo prevedla uršulinka s. Mihaela Bizjak.  Knjiga je izšla v samozaložbi z letnico 2022. Do zdaj nismo imeli spominov na nekomunistično ilegalo med drugo svetovno vojno v Ljubljani. 32 let po demokratizaciji smo tako dobili spomine, v katerih je v pomembnem delu opisana Slovenska legija, nekomunistična ilegala v Ljubljani.

spominpolitikaAnton BabnikSlovenska legijaLojze BabnikŠe en čudežZgodba Antona Babnika

Moja zgodba

Lojze Babnik o knjigi Še en čudež (Zgodba Antona Babnika)

V oddaji smo govorili o knjigi »Še en čudež« in podnaslovom Zgodba Antona Babnika. To so spomini na vojno in begunstvo, ki jo je predstavil avtorjev brat Lojze Babnik, star 92 let iz Ljubljane. Knjigo je po spominih Antona Babnika napisal njegov zet Jerry (Nejče) Zupan. Iz angleščine jo prevedla uršulinka s. Mihaela Bizjak.  Knjiga je izšla v samozaložbi z letnico 2022. Do zdaj nismo imeli spominov na nekomunistično ilegalo med drugo svetovno vojno v Ljubljani. 32 let po demokratizaciji smo tako dobili spomine, v katerih je v pomembnem delu opisana Slovenska legija, nekomunistična ilegala v Ljubljani.

VEČ ...|15. 5. 2022
Lojze Babnik o knjigi Še en čudež (Zgodba Antona Babnika)

V oddaji smo govorili o knjigi »Še en čudež« in podnaslovom Zgodba Antona Babnika. To so spomini na vojno in begunstvo, ki jo je predstavil avtorjev brat Lojze Babnik, star 92 let iz Ljubljane. Knjigo je po spominih Antona Babnika napisal njegov zet Jerry (Nejče) Zupan. Iz angleščine jo prevedla uršulinka s. Mihaela Bizjak.  Knjiga je izšla v samozaložbi z letnico 2022. Do zdaj nismo imeli spominov na nekomunistično ilegalo med drugo svetovno vojno v Ljubljani. 32 let po demokratizaciji smo tako dobili spomine, v katerih je v pomembnem delu opisana Slovenska legija, nekomunistična ilegala v Ljubljani.

Jože Bartolj

spominpolitikaAnton BabnikSlovenska legijaLojze BabnikŠe en čudežZgodba Antona Babnika

Iz naših krajev

VEČ ...|14. 5. 2022
Posavje, Bohinj, zgornja Gorenjska, Vipavska dolina

V oddaji Iz naših krajev ste slišali o napredku pri vzpostavitvi gospodarskega logističnega središča Feniks v Posavju, gradnji novega hotela Zlatorog v Bohinju, prometni ureditvi na območju zgornje Gorenjske in mesecu gastronomskih užitkov v Vipavski dolini.  

Posavje, Bohinj, zgornja Gorenjska, Vipavska dolina

V oddaji Iz naših krajev ste slišali o napredku pri vzpostavitvi gospodarskega logističnega središča Feniks v Posavju, gradnji novega hotela Zlatorog v Bohinju, prometni ureditvi na območju zgornje Gorenjske in mesecu gastronomskih užitkov v Vipavski dolini.  

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Posavje, Bohinj, zgornja Gorenjska, Vipavska dolina

V oddaji Iz naših krajev ste slišali o napredku pri vzpostavitvi gospodarskega logističnega središča Feniks v Posavju, gradnji novega hotela Zlatorog v Bohinju, prometni ureditvi na območju zgornje Gorenjske in mesecu gastronomskih užitkov v Vipavski dolini.  

VEČ ...|14. 5. 2022
Posavje, Bohinj, zgornja Gorenjska, Vipavska dolina

V oddaji Iz naših krajev ste slišali o napredku pri vzpostavitvi gospodarskega logističnega središča Feniks v Posavju, gradnji novega hotela Zlatorog v Bohinju, prometni ureditvi na območju zgornje Gorenjske in mesecu gastronomskih užitkov v Vipavski dolini.  

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Komentar tedna

VEČ ...|13. 5. 2022
Laris Gaiser: Vladimir Putin

Z vidika realpolitike obstajata le dve možnosti za prihodnost, če Zahod ne želi Rusije popolnoma prepustiti Kitajski, ki je od 24. februarja naprej edini resni tekmec za ureditev novega svetovnega reda. Putinu lahko dovolimo, da se pred notranjim javnim mnenjem iz konflikta izvleče kot navidezni zmagovalec ali pa, da država ne bi padla v kitajske roke, ciljamo na njen popoln razpad. Tako kot se je zgodilo z Jugoslavijo. Toda to bi pomenilo odprtje zelo nestabilnega in težko predvidljivega scenarija. Tudi za najboljše analitike.

Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

 

Laris Gaiser: Vladimir Putin

Z vidika realpolitike obstajata le dve možnosti za prihodnost, če Zahod ne želi Rusije popolnoma prepustiti Kitajski, ki je od 24. februarja naprej edini resni tekmec za ureditev novega svetovnega reda. Putinu lahko dovolimo, da se pred notranjim javnim mnenjem iz konflikta izvleče kot navidezni zmagovalec ali pa, da država ne bi padla v kitajske roke, ciljamo na njen popoln razpad. Tako kot se je zgodilo z Jugoslavijo. Toda to bi pomenilo odprtje zelo nestabilnega in težko predvidljivega scenarija. Tudi za najboljše analitike.

Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

 

komentarpolitikaUkrajina

Komentar tedna

Laris Gaiser: Vladimir Putin

Z vidika realpolitike obstajata le dve možnosti za prihodnost, če Zahod ne želi Rusije popolnoma prepustiti Kitajski, ki je od 24. februarja naprej edini resni tekmec za ureditev novega svetovnega reda. Putinu lahko dovolimo, da se pred notranjim javnim mnenjem iz konflikta izvleče kot navidezni zmagovalec ali pa, da država ne bi padla v kitajske roke, ciljamo na njen popoln razpad. Tako kot se je zgodilo z Jugoslavijo. Toda to bi pomenilo odprtje zelo nestabilnega in težko predvidljivega scenarija. Tudi za najboljše analitike.

Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

 

VEČ ...|13. 5. 2022
Laris Gaiser: Vladimir Putin

Z vidika realpolitike obstajata le dve možnosti za prihodnost, če Zahod ne želi Rusije popolnoma prepustiti Kitajski, ki je od 24. februarja naprej edini resni tekmec za ureditev novega svetovnega reda. Putinu lahko dovolimo, da se pred notranjim javnim mnenjem iz konflikta izvleče kot navidezni zmagovalec ali pa, da država ne bi padla v kitajske roke, ciljamo na njen popoln razpad. Tako kot se je zgodilo z Jugoslavijo. Toda to bi pomenilo odprtje zelo nestabilnega in težko predvidljivega scenarija. Tudi za najboljše analitike.

Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

 

Laris Gaiser

komentarpolitikaUkrajina

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 5. 2022
Po oceni Videtiča in Mamića večina predlagane ministrske ekipe presenečenje

Eno od presenečenj predlagane ministrske ekipe je, da nekaj imen manjka, je v komentarju za Radio Ognjišče dejal politični komentator Miran Videtič. Da gre za smešen predlog, ki hkrati zbuja skrb pa meni Odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić.

Po oceni Videtiča in Mamića večina predlagane ministrske ekipe presenečenje

Eno od presenečenj predlagane ministrske ekipe je, da nekaj imen manjka, je v komentarju za Radio Ognjišče dejal politični komentator Miran Videtič. Da gre za smešen predlog, ki hkrati zbuja skrb pa meni Odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić.

infopolitikakomentardržavni zborDomovina

Informativni prispevki

Po oceni Videtiča in Mamića večina predlagane ministrske ekipe presenečenje

Eno od presenečenj predlagane ministrske ekipe je, da nekaj imen manjka, je v komentarju za Radio Ognjišče dejal politični komentator Miran Videtič. Da gre za smešen predlog, ki hkrati zbuja skrb pa meni Odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić.

VEČ ...|12. 5. 2022
Po oceni Videtiča in Mamića večina predlagane ministrske ekipe presenečenje

Eno od presenečenj predlagane ministrske ekipe je, da nekaj imen manjka, je v komentarju za Radio Ognjišče dejal politični komentator Miran Videtič. Da gre za smešen predlog, ki hkrati zbuja skrb pa meni Odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić.

Alen Salihović

infopolitikakomentardržavni zborDomovina

Pogovor o

VEČ ...|11. 5. 2022
Bo EU ostala močna pred številnim izziv, ki so pred njo?

V Pogovoru o smo tokrat spregovorili o prihodnosti Evropske unije. Na Dan Evropske se je sklenila konferenca o prihodnosti Evrope. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se zavzela za spremembo pogodb, 13 držav članic, tudi Slovenija, pa je do tega zadržanih. Zanimalo nas je, kaj je konferenca prinesla, kaj za EU pomeni vojna v Ukrajini, kako se spopasti z zelenim prehodom, pa tudi vprašanji migracij in vladavine prava ostajata visoko na lestvici aktualnih tem. O tem smo se pogovarjali z vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jernejo Jug Jerše, profesorjem za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jernejem Letnarjem Černičem in evropsko poslanko Ljudmilo Novak.

 

Bo EU ostala močna pred številnim izziv, ki so pred njo?

V Pogovoru o smo tokrat spregovorili o prihodnosti Evropske unije. Na Dan Evropske se je sklenila konferenca o prihodnosti Evrope. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se zavzela za spremembo pogodb, 13 držav članic, tudi Slovenija, pa je do tega zadržanih. Zanimalo nas je, kaj je konferenca prinesla, kaj za EU pomeni vojna v Ukrajini, kako se spopasti z zelenim prehodom, pa tudi vprašanji migracij in vladavine prava ostajata visoko na lestvici aktualnih tem. O tem smo se pogovarjali z vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jernejo Jug Jerše, profesorjem za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jernejem Letnarjem Černičem in evropsko poslanko Ljudmilo Novak.

 

poeupolitikaslovenijavojnaukrajinamigracijezeleni prehod

Pogovor o

Bo EU ostala močna pred številnim izziv, ki so pred njo?

V Pogovoru o smo tokrat spregovorili o prihodnosti Evropske unije. Na Dan Evropske se je sklenila konferenca o prihodnosti Evrope. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se zavzela za spremembo pogodb, 13 držav članic, tudi Slovenija, pa je do tega zadržanih. Zanimalo nas je, kaj je konferenca prinesla, kaj za EU pomeni vojna v Ukrajini, kako se spopasti z zelenim prehodom, pa tudi vprašanji migracij in vladavine prava ostajata visoko na lestvici aktualnih tem. O tem smo se pogovarjali z vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jernejo Jug Jerše, profesorjem za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jernejem Letnarjem Černičem in evropsko poslanko Ljudmilo Novak.

 

VEČ ...|11. 5. 2022
Bo EU ostala močna pred številnim izziv, ki so pred njo?

V Pogovoru o smo tokrat spregovorili o prihodnosti Evropske unije. Na Dan Evropske se je sklenila konferenca o prihodnosti Evrope. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se zavzela za spremembo pogodb, 13 držav članic, tudi Slovenija, pa je do tega zadržanih. Zanimalo nas je, kaj je konferenca prinesla, kaj za EU pomeni vojna v Ukrajini, kako se spopasti z zelenim prehodom, pa tudi vprašanji migracij in vladavine prava ostajata visoko na lestvici aktualnih tem. O tem smo se pogovarjali z vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jernejo Jug Jerše, profesorjem za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jernejem Letnarjem Černičem in evropsko poslanko Ljudmilo Novak.

 

Alen Salihović

poeupolitikaslovenijavojnaukrajinamigracijezeleni prehod

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 5. 2022
Pravnik dr. Jurij Toplak na laž postavil državno volilno komisijo

Še vedno odmeva napaka, ki si jo je privoščila državna volilna komisija pri določanju mandatov. Komisija, ki jo vodita predsednik Peter Golob in direktor Dušan Vučko je javnosti sporočila seznam izvoljenih poslancev. Dva tedna kasneje pa je seznam spremenila s šestimi novimi imeni poslancev. Predsednik DVK je zmedo pri izračunu šestih poslancev opravičeval s sklicevanjem na »računalniško napako«, možnost ročnega izračuna mandatov pa zavrnil z navajanjem izjave profesorja matematike, da naj bi za tak izračun potrebovali »nekaj sto ljudi in nekaj mesecev«. Da to ne drži je v treh urah dokazal pravnik in strokovnjak za volilno zakonodajo dr. Jurij Toplak, ki iz ZDA jasno sporoča, da si ta volilna komisija ne zasluži zaupanja.

Pravnik dr. Jurij Toplak na laž postavil državno volilno komisijo

Še vedno odmeva napaka, ki si jo je privoščila državna volilna komisija pri določanju mandatov. Komisija, ki jo vodita predsednik Peter Golob in direktor Dušan Vučko je javnosti sporočila seznam izvoljenih poslancev. Dva tedna kasneje pa je seznam spremenila s šestimi novimi imeni poslancev. Predsednik DVK je zmedo pri izračunu šestih poslancev opravičeval s sklicevanjem na »računalniško napako«, možnost ročnega izračuna mandatov pa zavrnil z navajanjem izjave profesorja matematike, da naj bi za tak izračun potrebovali »nekaj sto ljudi in nekaj mesecev«. Da to ne drži je v treh urah dokazal pravnik in strokovnjak za volilno zakonodajo dr. Jurij Toplak, ki iz ZDA jasno sporoča, da si ta volilna komisija ne zasluži zaupanja.

infokomentarpolitikavolitvedržavni zbor

Informativni prispevki

Pravnik dr. Jurij Toplak na laž postavil državno volilno komisijo

Še vedno odmeva napaka, ki si jo je privoščila državna volilna komisija pri določanju mandatov. Komisija, ki jo vodita predsednik Peter Golob in direktor Dušan Vučko je javnosti sporočila seznam izvoljenih poslancev. Dva tedna kasneje pa je seznam spremenila s šestimi novimi imeni poslancev. Predsednik DVK je zmedo pri izračunu šestih poslancev opravičeval s sklicevanjem na »računalniško napako«, možnost ročnega izračuna mandatov pa zavrnil z navajanjem izjave profesorja matematike, da naj bi za tak izračun potrebovali »nekaj sto ljudi in nekaj mesecev«. Da to ne drži je v treh urah dokazal pravnik in strokovnjak za volilno zakonodajo dr. Jurij Toplak, ki iz ZDA jasno sporoča, da si ta volilna komisija ne zasluži zaupanja.

VEČ ...|11. 5. 2022
Pravnik dr. Jurij Toplak na laž postavil državno volilno komisijo

Še vedno odmeva napaka, ki si jo je privoščila državna volilna komisija pri določanju mandatov. Komisija, ki jo vodita predsednik Peter Golob in direktor Dušan Vučko je javnosti sporočila seznam izvoljenih poslancev. Dva tedna kasneje pa je seznam spremenila s šestimi novimi imeni poslancev. Predsednik DVK je zmedo pri izračunu šestih poslancev opravičeval s sklicevanjem na »računalniško napako«, možnost ročnega izračuna mandatov pa zavrnil z navajanjem izjave profesorja matematike, da naj bi za tak izračun potrebovali »nekaj sto ljudi in nekaj mesecev«. Da to ne drži je v treh urah dokazal pravnik in strokovnjak za volilno zakonodajo dr. Jurij Toplak, ki iz ZDA jasno sporoča, da si ta volilna komisija ne zasluži zaupanja.

Alen Salihović

infokomentarpolitikavolitvedržavni zbor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|9. 5. 2022
Povolilna analiza z dr. Alešem Mavrom

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. Predstavil nam svoj pogled na povolilno dogajanje v Sloveniji. Komentiral je tudi aktualne razmere v Ukrajini in ob dnevu Evrope razmišljal o izzivih, pred katerimi je stara celina.

Povolilna analiza z dr. Alešem Mavrom

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. Predstavil nam svoj pogled na povolilno dogajanje v Sloveniji. Komentiral je tudi aktualne razmere v Ukrajini in ob dnevu Evrope razmišljal o izzivih, pred katerimi je stara celina.

komentarpolitikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

Povolilna analiza z dr. Alešem Mavrom

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. Predstavil nam svoj pogled na povolilno dogajanje v Sloveniji. Komentiral je tudi aktualne razmere v Ukrajini in ob dnevu Evrope razmišljal o izzivih, pred katerimi je stara celina.

VEČ ...|9. 5. 2022
Povolilna analiza z dr. Alešem Mavrom

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. Predstavil nam svoj pogled na povolilno dogajanje v Sloveniji. Komentiral je tudi aktualne razmere v Ukrajini in ob dnevu Evrope razmišljal o izzivih, pred katerimi je stara celina.

Helena Križnik

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|9. 5. 2022
Andrej Fink: Spomenka in kolegi bi ustavljali “Putinovo desnico” z miroljubnimi sredstvi

Pred nekaj dnevi je skupina štirih doktorjev znanosti, med katerimi je najbolj izstopala gospa Spomenka Hribar, predsedniku Republike, Vladi in Državnemu zboru naslovila javni “Apel za zaustavitev vojne v Ukrajini”. V apelu se zavzemajo za nekaj tako plemenitega kot je mir. Morda bo celo gospa Spomenka, kot “čuteča mama”, kmalu začela organizirati avtobuse, kot pred tridesetimi leti pri nas, da bodo matere vojakov, teh in onih, lahko šle po svoje  “otroke”, ki sta jih vojna, predvsem pa NATO-vo orožje, tako hudo prizadela.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Andrej Fink: Spomenka in kolegi bi ustavljali “Putinovo desnico” z miroljubnimi sredstvi

Pred nekaj dnevi je skupina štirih doktorjev znanosti, med katerimi je najbolj izstopala gospa Spomenka Hribar, predsedniku Republike, Vladi in Državnemu zboru naslovila javni “Apel za zaustavitev vojne v Ukrajini”. V apelu se zavzemajo za nekaj tako plemenitega kot je mir. Morda bo celo gospa Spomenka, kot “čuteča mama”, kmalu začela organizirati avtobuse, kot pred tridesetimi leti pri nas, da bodo matere vojakov, teh in onih, lahko šle po svoje  “otroke”, ki sta jih vojna, predvsem pa NATO-vo orožje, tako hudo prizadela.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Andrej Fink: Spomenka in kolegi bi ustavljali “Putinovo desnico” z miroljubnimi sredstvi

Pred nekaj dnevi je skupina štirih doktorjev znanosti, med katerimi je najbolj izstopala gospa Spomenka Hribar, predsedniku Republike, Vladi in Državnemu zboru naslovila javni “Apel za zaustavitev vojne v Ukrajini”. V apelu se zavzemajo za nekaj tako plemenitega kot je mir. Morda bo celo gospa Spomenka, kot “čuteča mama”, kmalu začela organizirati avtobuse, kot pred tridesetimi leti pri nas, da bodo matere vojakov, teh in onih, lahko šle po svoje  “otroke”, ki sta jih vojna, predvsem pa NATO-vo orožje, tako hudo prizadela.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|9. 5. 2022
Andrej Fink: Spomenka in kolegi bi ustavljali “Putinovo desnico” z miroljubnimi sredstvi

Pred nekaj dnevi je skupina štirih doktorjev znanosti, med katerimi je najbolj izstopala gospa Spomenka Hribar, predsedniku Republike, Vladi in Državnemu zboru naslovila javni “Apel za zaustavitev vojne v Ukrajini”. V apelu se zavzemajo za nekaj tako plemenitega kot je mir. Morda bo celo gospa Spomenka, kot “čuteča mama”, kmalu začela organizirati avtobuse, kot pred tridesetimi leti pri nas, da bodo matere vojakov, teh in onih, lahko šle po svoje  “otroke”, ki sta jih vojna, predvsem pa NATO-vo orožje, tako hudo prizadela.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Andrej Fink

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|8. 5. 2022
Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Jožica Puhar (2. del)

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili spominom političarke Jožice Puhar, ki je bila ministrica za delo v Vladah Republike Slovenije od 16. maja 1990 do 21. junija 1994. Njeno ministrstvo je uvedlo številne novosti, ki so omogočile uspešno tranzicijo socialnega sistema in izpolnjevanje državnih obveznosti do prebivalstva. Kariero je nadaljevala kot veleposlanica v Makedoniji in Albaniji ter Grčiji s Ciprom, Armeniji in Gruziji, vodila je Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Še vedno je aktivna doma in mednarodno pri razvoju skrbi za starejše prebivalstvo. To je bil drugi del njenega pričevanja, ki sodi v sklop spominov na osamosvajanje republike Slovenije.

Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Jožica Puhar (2. del)

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili spominom političarke Jožice Puhar, ki je bila ministrica za delo v Vladah Republike Slovenije od 16. maja 1990 do 21. junija 1994. Njeno ministrstvo je uvedlo številne novosti, ki so omogočile uspešno tranzicijo socialnega sistema in izpolnjevanje državnih obveznosti do prebivalstva. Kariero je nadaljevala kot veleposlanica v Makedoniji in Albaniji ter Grčiji s Ciprom, Armeniji in Gruziji, vodila je Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Še vedno je aktivna doma in mednarodno pri razvoju skrbi za starejše prebivalstvo. To je bil drugi del njenega pričevanja, ki sodi v sklop spominov na osamosvajanje republike Slovenije.

spominpolitikaJožica Puhar

Moja zgodba

Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Jožica Puhar (2. del)

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili spominom političarke Jožice Puhar, ki je bila ministrica za delo v Vladah Republike Slovenije od 16. maja 1990 do 21. junija 1994. Njeno ministrstvo je uvedlo številne novosti, ki so omogočile uspešno tranzicijo socialnega sistema in izpolnjevanje državnih obveznosti do prebivalstva. Kariero je nadaljevala kot veleposlanica v Makedoniji in Albaniji ter Grčiji s Ciprom, Armeniji in Gruziji, vodila je Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Še vedno je aktivna doma in mednarodno pri razvoju skrbi za starejše prebivalstvo. To je bil drugi del njenega pričevanja, ki sodi v sklop spominov na osamosvajanje republike Slovenije.

VEČ ...|8. 5. 2022
Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Jožica Puhar (2. del)

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili spominom političarke Jožice Puhar, ki je bila ministrica za delo v Vladah Republike Slovenije od 16. maja 1990 do 21. junija 1994. Njeno ministrstvo je uvedlo številne novosti, ki so omogočile uspešno tranzicijo socialnega sistema in izpolnjevanje državnih obveznosti do prebivalstva. Kariero je nadaljevala kot veleposlanica v Makedoniji in Albaniji ter Grčiji s Ciprom, Armeniji in Gruziji, vodila je Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Še vedno je aktivna doma in mednarodno pri razvoju skrbi za starejše prebivalstvo. To je bil drugi del njenega pričevanja, ki sodi v sklop spominov na osamosvajanje republike Slovenije.

Jože Bartolj

spominpolitikaJožica Puhar

Iz naših krajev

VEČ ...|7. 5. 2022
Ljubljana, Maribor, Piran

Poročali smo o načrtovanih skoraj 800 milijonov evrov vrednih investicijah DARS-a v prometno infrastrukturo, problematiki medkrajevnih prevozov na območju ljubljanskih primestnih občin, projektu izposoje koles Mbajk v Mariboru in velikih klobučnjakih v slovenskem morju. 

Ljubljana, Maribor, Piran

Poročali smo o načrtovanih skoraj 800 milijonov evrov vrednih investicijah DARS-a v prometno infrastrukturo, problematiki medkrajevnih prevozov na območju ljubljanskih primestnih občin, projektu izposoje koles Mbajk v Mariboru in velikih klobučnjakih v slovenskem morju. 

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Ljubljana, Maribor, Piran

Poročali smo o načrtovanih skoraj 800 milijonov evrov vrednih investicijah DARS-a v prometno infrastrukturo, problematiki medkrajevnih prevozov na območju ljubljanskih primestnih občin, projektu izposoje koles Mbajk v Mariboru in velikih klobučnjakih v slovenskem morju. 

VEČ ...|7. 5. 2022
Ljubljana, Maribor, Piran

Poročali smo o načrtovanih skoraj 800 milijonov evrov vrednih investicijah DARS-a v prometno infrastrukturo, problematiki medkrajevnih prevozov na območju ljubljanskih primestnih občin, projektu izposoje koles Mbajk v Mariboru in velikih klobučnjakih v slovenskem morju. 

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|3. 5. 2022
Zmagoslavno leto

V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta

Zmagoslavno leto

V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta

družbazgodovinaosamosvojitevSlovenijapolitikaspominizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Zmagoslavno leto

V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta

VEČ ...|3. 5. 2022
Zmagoslavno leto

V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta

Nataša Ličen

družbazgodovinaosamosvojitevSlovenijapolitikaspominizobraževanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|2. 5. 2022
Kakšna bo vladavina Svobode?

V tokratni oddaji smo z dr. Žigo Turkom govorili o izidih volitev, porazu koalicije KUL in vnovični zgodbi z vponom in zmago stranke, ki je nastala tik pred volitvami. Oddajo so sooblikovali poslušalke in poslušalci.

Kakšna bo vladavina Svobode?

V tokratni oddaji smo z dr. Žigo Turkom govorili o izidih volitev, porazu koalicije KUL in vnovični zgodbi z vponom in zmago stranke, ki je nastala tik pred volitvami. Oddajo so sooblikovali poslušalke in poslušalci.

politika

Spoznanje več, predsodek manj

Kakšna bo vladavina Svobode?

V tokratni oddaji smo z dr. Žigo Turkom govorili o izidih volitev, porazu koalicije KUL in vnovični zgodbi z vponom in zmago stranke, ki je nastala tik pred volitvami. Oddajo so sooblikovali poslušalke in poslušalci.

VEČ ...|2. 5. 2022
Kakšna bo vladavina Svobode?

V tokratni oddaji smo z dr. Žigo Turkom govorili o izidih volitev, porazu koalicije KUL in vnovični zgodbi z vponom in zmago stranke, ki je nastala tik pred volitvami. Oddajo so sooblikovali poslušalke in poslušalci.

Tanja Dominko

politika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|2. 5. 2022
Peter Merše: Levica v vladi je v Evropi bolj anomalija kot nekaj normalnega

Po zmagi Gibanja svoboda na nedavnih volitvah je njegov predsednik Robert Golob oznanil, da se bo glede koalicije pogajal s Socialnimi demokrati in Levico. Potrebno večino sicer lahko doseže tudi zgolj z SD-jem, vendar se glede na retoriko zadnjih dni zdi skoraj samoumevno, da bo vstop v vlado ponudil tudi Levici, ki je del koalicije KUL, čeprav je ta prepolovila svoj rezultat glede na prejšnje volitve.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše: Levica v vladi je v Evropi bolj anomalija kot nekaj normalnega

Po zmagi Gibanja svoboda na nedavnih volitvah je njegov predsednik Robert Golob oznanil, da se bo glede koalicije pogajal s Socialnimi demokrati in Levico. Potrebno večino sicer lahko doseže tudi zgolj z SD-jem, vendar se glede na retoriko zadnjih dni zdi skoraj samoumevno, da bo vstop v vlado ponudil tudi Levici, ki je del koalicije KUL, čeprav je ta prepolovila svoj rezultat glede na prejšnje volitve.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Levica v vladi je v Evropi bolj anomalija kot nekaj normalnega

Po zmagi Gibanja svoboda na nedavnih volitvah je njegov predsednik Robert Golob oznanil, da se bo glede koalicije pogajal s Socialnimi demokrati in Levico. Potrebno večino sicer lahko doseže tudi zgolj z SD-jem, vendar se glede na retoriko zadnjih dni zdi skoraj samoumevno, da bo vstop v vlado ponudil tudi Levici, ki je del koalicije KUL, čeprav je ta prepolovila svoj rezultat glede na prejšnje volitve.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|2. 5. 2022
Peter Merše: Levica v vladi je v Evropi bolj anomalija kot nekaj normalnega

Po zmagi Gibanja svoboda na nedavnih volitvah je njegov predsednik Robert Golob oznanil, da se bo glede koalicije pogajal s Socialnimi demokrati in Levico. Potrebno večino sicer lahko doseže tudi zgolj z SD-jem, vendar se glede na retoriko zadnjih dni zdi skoraj samoumevno, da bo vstop v vlado ponudil tudi Levici, ki je del koalicije KUL, čeprav je ta prepolovila svoj rezultat glede na prejšnje volitve.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|1. 5. 2022
Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Jožica Puhar

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili spominom političarke Jožice Puhar, ki je 19. marca slavila 80 let! (1942 v Kranju). Po izobrazbi je pravnica in univerzitetna diplomirana sociologinja, ki se je po prvi stopnji študija prava zaposlila na kranjskem zavodu za zaposlovanje, potem v sindikatu in nato v bolnišnici na Golniku. Od leta 1987 je vodila republiško službo za zaposlovanje kot predsednica njene skupščine. Tam se je spoznala tudi s skandinavskim modelom za reševanja težav brezposelnih in prestrukturiranja podjetij.

To je bil prvi del pričevanja, ki sodi v sklop spominov na osamosvajanje republike Slovenije.

Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Jožica Puhar

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili spominom političarke Jožice Puhar, ki je 19. marca slavila 80 let! (1942 v Kranju). Po izobrazbi je pravnica in univerzitetna diplomirana sociologinja, ki se je po prvi stopnji študija prava zaposlila na kranjskem zavodu za zaposlovanje, potem v sindikatu in nato v bolnišnici na Golniku. Od leta 1987 je vodila republiško službo za zaposlovanje kot predsednica njene skupščine. Tam se je spoznala tudi s skandinavskim modelom za reševanja težav brezposelnih in prestrukturiranja podjetij.

To je bil prvi del pričevanja, ki sodi v sklop spominov na osamosvajanje republike Slovenije.

spominpolitikaJožica Puhar

Moja zgodba

Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Jožica Puhar

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili spominom političarke Jožice Puhar, ki je 19. marca slavila 80 let! (1942 v Kranju). Po izobrazbi je pravnica in univerzitetna diplomirana sociologinja, ki se je po prvi stopnji študija prava zaposlila na kranjskem zavodu za zaposlovanje, potem v sindikatu in nato v bolnišnici na Golniku. Od leta 1987 je vodila republiško službo za zaposlovanje kot predsednica njene skupščine. Tam se je spoznala tudi s skandinavskim modelom za reševanja težav brezposelnih in prestrukturiranja podjetij.

To je bil prvi del pričevanja, ki sodi v sklop spominov na osamosvajanje republike Slovenije.

VEČ ...|1. 5. 2022
Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Jožica Puhar

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili spominom političarke Jožice Puhar, ki je 19. marca slavila 80 let! (1942 v Kranju). Po izobrazbi je pravnica in univerzitetna diplomirana sociologinja, ki se je po prvi stopnji študija prava zaposlila na kranjskem zavodu za zaposlovanje, potem v sindikatu in nato v bolnišnici na Golniku. Od leta 1987 je vodila republiško službo za zaposlovanje kot predsednica njene skupščine. Tam se je spoznala tudi s skandinavskim modelom za reševanja težav brezposelnih in prestrukturiranja podjetij.

To je bil prvi del pričevanja, ki sodi v sklop spominov na osamosvajanje republike Slovenije.

Jože Bartolj

spominpolitikaJožica Puhar

Iz naših krajev

VEČ ...|30. 4. 2022
Ljubljana, Kobarid, Izola

Poročali smo o gasilskem delovanju v Sloveniji, reševanju stanovanjske problematike v Kobaridu, obnovitvi kapele sv. Nadangela Mihaela na pokopališču v Izoli in o promociji Slovenije zaradi dirke po Italiji, katere trasa pelje tudi čez naše kraje.

Ljubljana, Kobarid, Izola

Poročali smo o gasilskem delovanju v Sloveniji, reševanju stanovanjske problematike v Kobaridu, obnovitvi kapele sv. Nadangela Mihaela na pokopališču v Izoli in o promociji Slovenije zaradi dirke po Italiji, katere trasa pelje tudi čez naše kraje.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Ljubljana, Kobarid, Izola

Poročali smo o gasilskem delovanju v Sloveniji, reševanju stanovanjske problematike v Kobaridu, obnovitvi kapele sv. Nadangela Mihaela na pokopališču v Izoli in o promociji Slovenije zaradi dirke po Italiji, katere trasa pelje tudi čez naše kraje.

VEČ ...|30. 4. 2022
Ljubljana, Kobarid, Izola

Poročali smo o gasilskem delovanju v Sloveniji, reševanju stanovanjske problematike v Kobaridu, obnovitvi kapele sv. Nadangela Mihaela na pokopališču v Izoli in o promociji Slovenije zaradi dirke po Italiji, katere trasa pelje tudi čez naše kraje.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Pogovor o

VEČ ...|27. 4. 2022
Peter Gregorčič in Miran Videtič komentirata izid parlamentarnih volitev 2022

Za nami so volitve v državni zbor. Teden po njih je v prvi vrsti namenjen premlevanju izidov.  Kaj se nam obeta?

Peter Gregorčič in Miran Videtič komentirata izid parlamentarnih volitev 2022

Za nami so volitve v državni zbor. Teden po njih je v prvi vrsti namenjen premlevanju izidov.  Kaj se nam obeta?

politikaživljenje

Pogovor o

Peter Gregorčič in Miran Videtič komentirata izid parlamentarnih volitev 2022

Za nami so volitve v državni zbor. Teden po njih je v prvi vrsti namenjen premlevanju izidov.  Kaj se nam obeta?

VEČ ...|27. 4. 2022
Peter Gregorčič in Miran Videtič komentirata izid parlamentarnih volitev 2022

Za nami so volitve v državni zbor. Teden po njih je v prvi vrsti namenjen premlevanju izidov.  Kaj se nam obeta?

Helena Škrlec

politikaživljenje

Naš pogled

VEČ ...|26. 4. 2022
Jože Praprotnik: Pasti in zablode ob pojmu svoboda

Po naravnost spektakularni zmagi Gibanja Svoboda na nedeljskih parlamentarnih volitvah se marsikdo sprašuje, kaj nam to novo dejstvo zna prinesti. Pa niti ne šele po preštetju glasov, marveč že takrat, ko se je gibanje pojavilo s provokativnim imenom, kot ga nosi samo pojmovanje besede svoboda, ker je bilo postavljeno in predstavljeno kot fronta proti obstoječi oblasti, ki kot da omejuje svobodo ljudem, medijem, drugim pobudam.
Če se torej pomudite in preberete vsaj nekaj tistega, kar na Googlu najdete pod pojmom svobode – ker vam ne kanim prepisovati od tam – potem boste zlahka dojeli tudi razliko med pojmom svobode kot hrepenenju po nečem, po želji po prosti izbiri med alternativama, kar je bilo najbrž tudi vodilo vodje gibanja Robertu Golobu, ko se je spustil v to avanturo, in stanjem, v kakršnem sta se on in njegovo gibanje znašla zdaj, po volitvah.

Komentar je pripravil Jože Praprotnik (casnik.si).

Jože Praprotnik: Pasti in zablode ob pojmu svoboda

Po naravnost spektakularni zmagi Gibanja Svoboda na nedeljskih parlamentarnih volitvah se marsikdo sprašuje, kaj nam to novo dejstvo zna prinesti. Pa niti ne šele po preštetju glasov, marveč že takrat, ko se je gibanje pojavilo s provokativnim imenom, kot ga nosi samo pojmovanje besede svoboda, ker je bilo postavljeno in predstavljeno kot fronta proti obstoječi oblasti, ki kot da omejuje svobodo ljudem, medijem, drugim pobudam.
Če se torej pomudite in preberete vsaj nekaj tistega, kar na Googlu najdete pod pojmom svobode – ker vam ne kanim prepisovati od tam – potem boste zlahka dojeli tudi razliko med pojmom svobode kot hrepenenju po nečem, po želji po prosti izbiri med alternativama, kar je bilo najbrž tudi vodilo vodje gibanja Robertu Golobu, ko se je spustil v to avanturo, in stanjem, v kakršnem sta se on in njegovo gibanje znašla zdaj, po volitvah.

Komentar je pripravil Jože Praprotnik (casnik.si).

komentardružbapolitikaSvoboda

Naš pogled

Jože Praprotnik: Pasti in zablode ob pojmu svoboda

Po naravnost spektakularni zmagi Gibanja Svoboda na nedeljskih parlamentarnih volitvah se marsikdo sprašuje, kaj nam to novo dejstvo zna prinesti. Pa niti ne šele po preštetju glasov, marveč že takrat, ko se je gibanje pojavilo s provokativnim imenom, kot ga nosi samo pojmovanje besede svoboda, ker je bilo postavljeno in predstavljeno kot fronta proti obstoječi oblasti, ki kot da omejuje svobodo ljudem, medijem, drugim pobudam.
Če se torej pomudite in preberete vsaj nekaj tistega, kar na Googlu najdete pod pojmom svobode – ker vam ne kanim prepisovati od tam – potem boste zlahka dojeli tudi razliko med pojmom svobode kot hrepenenju po nečem, po želji po prosti izbiri med alternativama, kar je bilo najbrž tudi vodilo vodje gibanja Robertu Golobu, ko se je spustil v to avanturo, in stanjem, v kakršnem sta se on in njegovo gibanje znašla zdaj, po volitvah.

Komentar je pripravil Jože Praprotnik (casnik.si).

VEČ ...|26. 4. 2022
Jože Praprotnik: Pasti in zablode ob pojmu svoboda

Po naravnost spektakularni zmagi Gibanja Svoboda na nedeljskih parlamentarnih volitvah se marsikdo sprašuje, kaj nam to novo dejstvo zna prinesti. Pa niti ne šele po preštetju glasov, marveč že takrat, ko se je gibanje pojavilo s provokativnim imenom, kot ga nosi samo pojmovanje besede svoboda, ker je bilo postavljeno in predstavljeno kot fronta proti obstoječi oblasti, ki kot da omejuje svobodo ljudem, medijem, drugim pobudam.
Če se torej pomudite in preberete vsaj nekaj tistega, kar na Googlu najdete pod pojmom svobode – ker vam ne kanim prepisovati od tam – potem boste zlahka dojeli tudi razliko med pojmom svobode kot hrepenenju po nečem, po želji po prosti izbiri med alternativama, kar je bilo najbrž tudi vodilo vodje gibanja Robertu Golobu, ko se je spustil v to avanturo, in stanjem, v kakršnem sta se on in njegovo gibanje znašla zdaj, po volitvah.

Komentar je pripravil Jože Praprotnik (casnik.si).

Radio Ognjišče

komentardružbapolitikaSvoboda

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 4. 2022
Slovenci že 30 let vlečemo dan upora proti okupatorju kot nepotrebno prtljago

V Mozaiku dneva smo gostili z zgodovinarko dr. Andrejo Valič Zver. Z njo smo se pogovarjali o prazniku Dnevu upora proti okupatorju o katerem ima sama nemalo težav. Spregovorila je o tem, da bi bilo bolj prav, da bi govorili o dnevu upora proti trem totalitarizmom. Prav tako smo nekaj časa namenili praznovanju 30-letnice Slovenije in novi knjigi Zmagoslavno leto, ki opisuje osamosvojitveno zgodbo naše države Slovenije.

Slovenci že 30 let vlečemo dan upora proti okupatorju kot nepotrebno prtljago

V Mozaiku dneva smo gostili z zgodovinarko dr. Andrejo Valič Zver. Z njo smo se pogovarjali o prazniku Dnevu upora proti okupatorju o katerem ima sama nemalo težav. Spregovorila je o tem, da bi bilo bolj prav, da bi govorili o dnevu upora proti trem totalitarizmom. Prav tako smo nekaj časa namenili praznovanju 30-letnice Slovenije in novi knjigi Zmagoslavno leto, ki opisuje osamosvojitveno zgodbo naše države Slovenije.

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

Slovenci že 30 let vlečemo dan upora proti okupatorju kot nepotrebno prtljago

V Mozaiku dneva smo gostili z zgodovinarko dr. Andrejo Valič Zver. Z njo smo se pogovarjali o prazniku Dnevu upora proti okupatorju o katerem ima sama nemalo težav. Spregovorila je o tem, da bi bilo bolj prav, da bi govorili o dnevu upora proti trem totalitarizmom. Prav tako smo nekaj časa namenili praznovanju 30-letnice Slovenije in novi knjigi Zmagoslavno leto, ki opisuje osamosvojitveno zgodbo naše države Slovenije.

VEČ ...|26. 4. 2022
Slovenci že 30 let vlečemo dan upora proti okupatorju kot nepotrebno prtljago

V Mozaiku dneva smo gostili z zgodovinarko dr. Andrejo Valič Zver. Z njo smo se pogovarjali o prazniku Dnevu upora proti okupatorju o katerem ima sama nemalo težav. Spregovorila je o tem, da bi bilo bolj prav, da bi govorili o dnevu upora proti trem totalitarizmom. Prav tako smo nekaj časa namenili praznovanju 30-letnice Slovenije in novi knjigi Zmagoslavno leto, ki opisuje osamosvojitveno zgodbo naše države Slovenije.

Alen Salihović

infopogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 4. 2022
Branko Cestnik - Komentar minulih volitev

Gost je bil urednik, pisatelj, duhovnik mag. Branko Cestnik. Tokratna oddaja je bila prvenstveno namenjena komentarju parlamentarnih volitev, ki so za nami. Vlada bo nedvomno leva in mandatar bo Robert Golob, ki je populist z leve, nekakšen slovenski Vučič … Omenili smo tudi konec političnih karier nekaterih velikih … (Marjan Šarec, Alenka Bratušek, Dejan Židan, Jani Moderndorfer …) Dotaknili smo se tudi Ukrajine. Po mescu dni z begunci na Frankolovem, se je kar nabralo zadev, o katerih je spregovoril p. Cestnik. Za konec oddaje pa smo spregovorili še o prazniku, ki nas najbolj deli: 27. april dan upora … Pri njemu nič ne drži ne datum, ne ime … 

Branko Cestnik - Komentar minulih volitev

Gost je bil urednik, pisatelj, duhovnik mag. Branko Cestnik. Tokratna oddaja je bila prvenstveno namenjena komentarju parlamentarnih volitev, ki so za nami. Vlada bo nedvomno leva in mandatar bo Robert Golob, ki je populist z leve, nekakšen slovenski Vučič … Omenili smo tudi konec političnih karier nekaterih velikih … (Marjan Šarec, Alenka Bratušek, Dejan Židan, Jani Moderndorfer …) Dotaknili smo se tudi Ukrajine. Po mescu dni z begunci na Frankolovem, se je kar nabralo zadev, o katerih je spregovoril p. Cestnik. Za konec oddaje pa smo spregovorili še o prazniku, ki nas najbolj deli: 27. april dan upora … Pri njemu nič ne drži ne datum, ne ime … 

politikaBranko Cestnik

Spoznanje več, predsodek manj

Branko Cestnik - Komentar minulih volitev

Gost je bil urednik, pisatelj, duhovnik mag. Branko Cestnik. Tokratna oddaja je bila prvenstveno namenjena komentarju parlamentarnih volitev, ki so za nami. Vlada bo nedvomno leva in mandatar bo Robert Golob, ki je populist z leve, nekakšen slovenski Vučič … Omenili smo tudi konec političnih karier nekaterih velikih … (Marjan Šarec, Alenka Bratušek, Dejan Židan, Jani Moderndorfer …) Dotaknili smo se tudi Ukrajine. Po mescu dni z begunci na Frankolovem, se je kar nabralo zadev, o katerih je spregovoril p. Cestnik. Za konec oddaje pa smo spregovorili še o prazniku, ki nas najbolj deli: 27. april dan upora … Pri njemu nič ne drži ne datum, ne ime … 

VEČ ...|25. 4. 2022
Branko Cestnik - Komentar minulih volitev

Gost je bil urednik, pisatelj, duhovnik mag. Branko Cestnik. Tokratna oddaja je bila prvenstveno namenjena komentarju parlamentarnih volitev, ki so za nami. Vlada bo nedvomno leva in mandatar bo Robert Golob, ki je populist z leve, nekakšen slovenski Vučič … Omenili smo tudi konec političnih karier nekaterih velikih … (Marjan Šarec, Alenka Bratušek, Dejan Židan, Jani Moderndorfer …) Dotaknili smo se tudi Ukrajine. Po mescu dni z begunci na Frankolovem, se je kar nabralo zadev, o katerih je spregovoril p. Cestnik. Za konec oddaje pa smo spregovorili še o prazniku, ki nas najbolj deli: 27. april dan upora … Pri njemu nič ne drži ne datum, ne ime … 

Radio Ognjišče

politikaBranko Cestnik

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 4. 2022
Ringaraja z Robertom Golobom

Velikemu zmagovalcu pravkar minulih volitev, Robertu Golobu, se pleše že ves teden. “Danes ljudje plešejo, jutri bomo trdo delali,” ni mogel mimo plesa niti v svojem zmagovalnem nagovoru.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Ringaraja z Robertom Golobom

Velikemu zmagovalcu pravkar minulih volitev, Robertu Golobu, se pleše že ves teden. “Danes ljudje plešejo, jutri bomo trdo delali,” ni mogel mimo plesa niti v svojem zmagovalnem nagovoru.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Ringaraja z Robertom Golobom

Velikemu zmagovalcu pravkar minulih volitev, Robertu Golobu, se pleše že ves teden. “Danes ljudje plešejo, jutri bomo trdo delali,” ni mogel mimo plesa niti v svojem zmagovalnem nagovoru.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|25. 4. 2022
Ringaraja z Robertom Golobom

Velikemu zmagovalcu pravkar minulih volitev, Robertu Golobu, se pleše že ves teden. “Danes ljudje plešejo, jutri bomo trdo delali,” ni mogel mimo plesa niti v svojem zmagovalnem nagovoru.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|24. 4. 2022
Izjava evropskega Jezuitskega združenja za begunce o vojni v Ukrajini

Ukrajinska kriza: Pripraviti nenehno podporo, kajti humanitarne potrebe naraščajo. Ker se vojna v Ukrajini nadaljuje, humanitarna kriza neprenehoma narašča, zato Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poroča, da je bilo že več kot 3 milijone beguncev priseljenih bežati, dodatnih 1,9 milijonov oseb pa se je moralo preseliti znotraj države. Ocenjeno je, da skoraj 13 minjonov ljudi živi na področjih, ki jih je vojna najbolj prizadela. Ker potrebe za humanitarno pomoč in podporo naraščajo, so Jezuitsko združenje za begunce in jezuiti še nadalje aktivno vključeni v Ukrajino in sosednje države, da sprejmejo in pomagajo vsem, ki potrebujejo pomoč …

Izjava evropskega Jezuitskega združenja za begunce o vojni v Ukrajini

Ukrajinska kriza: Pripraviti nenehno podporo, kajti humanitarne potrebe naraščajo. Ker se vojna v Ukrajini nadaljuje, humanitarna kriza neprenehoma narašča, zato Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poroča, da je bilo že več kot 3 milijone beguncev priseljenih bežati, dodatnih 1,9 milijonov oseb pa se je moralo preseliti znotraj države. Ocenjeno je, da skoraj 13 minjonov ljudi živi na področjih, ki jih je vojna najbolj prizadela. Ker potrebe za humanitarno pomoč in podporo naraščajo, so Jezuitsko združenje za begunce in jezuiti še nadalje aktivno vključeni v Ukrajino in sosednje države, da sprejmejo in pomagajo vsem, ki potrebujejo pomoč …

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Izjava evropskega Jezuitskega združenja za begunce o vojni v Ukrajini

Ukrajinska kriza: Pripraviti nenehno podporo, kajti humanitarne potrebe naraščajo. Ker se vojna v Ukrajini nadaljuje, humanitarna kriza neprenehoma narašča, zato Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poroča, da je bilo že več kot 3 milijone beguncev priseljenih bežati, dodatnih 1,9 milijonov oseb pa se je moralo preseliti znotraj države. Ocenjeno je, da skoraj 13 minjonov ljudi živi na področjih, ki jih je vojna najbolj prizadela. Ker potrebe za humanitarno pomoč in podporo naraščajo, so Jezuitsko združenje za begunce in jezuiti še nadalje aktivno vključeni v Ukrajino in sosednje države, da sprejmejo in pomagajo vsem, ki potrebujejo pomoč …

VEČ ...|24. 4. 2022
Izjava evropskega Jezuitskega združenja za begunce o vojni v Ukrajini

Ukrajinska kriza: Pripraviti nenehno podporo, kajti humanitarne potrebe naraščajo. Ker se vojna v Ukrajini nadaljuje, humanitarna kriza neprenehoma narašča, zato Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poroča, da je bilo že več kot 3 milijone beguncev priseljenih bežati, dodatnih 1,9 milijonov oseb pa se je moralo preseliti znotraj države. Ocenjeno je, da skoraj 13 minjonov ljudi živi na področjih, ki jih je vojna najbolj prizadela. Ker potrebe za humanitarno pomoč in podporo naraščajo, so Jezuitsko združenje za begunce in jezuiti še nadalje aktivno vključeni v Ukrajino in sosednje države, da sprejmejo in pomagajo vsem, ki potrebujejo pomoč …

JRSMatjaž Merljak

politikainfobegunci

Iz naših krajev

VEČ ...|23. 4. 2022
Koper, Poljane nad Škofjo Loko, Vipava, Postojna, Šentjernej

Poročali smo o protipoplavni zaščiti Poljan nad Škofjo Loko, prenovi Ravbarjevega stolpa in glavnega trga v Vipavi, pomenu projekta Oživimo podeželje za priobalna mesta in zavarovanju pasme šentjernejski petelin z gensko banko.

Koper, Poljane nad Škofjo Loko, Vipava, Postojna, Šentjernej

Poročali smo o protipoplavni zaščiti Poljan nad Škofjo Loko, prenovi Ravbarjevega stolpa in glavnega trga v Vipavi, pomenu projekta Oživimo podeželje za priobalna mesta in zavarovanju pasme šentjernejski petelin z gensko banko.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Koper, Poljane nad Škofjo Loko, Vipava, Postojna, Šentjernej

Poročali smo o protipoplavni zaščiti Poljan nad Škofjo Loko, prenovi Ravbarjevega stolpa in glavnega trga v Vipavi, pomenu projekta Oživimo podeželje za priobalna mesta in zavarovanju pasme šentjernejski petelin z gensko banko.

VEČ ...|23. 4. 2022
Koper, Poljane nad Škofjo Loko, Vipava, Postojna, Šentjernej

Poročali smo o protipoplavni zaščiti Poljan nad Škofjo Loko, prenovi Ravbarjevega stolpa in glavnega trga v Vipavi, pomenu projekta Oživimo podeželje za priobalna mesta in zavarovanju pasme šentjernejski petelin z gensko banko.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 4. 2022
Čakš v komentarju po volilnem soočenju Radia Ognjišče in Domovine o razlikah na eni in drugi strani

Na Radiu Ognjišče smo v sredo skupaj s portalom Domovina pripravili finalno soočenje pred nedeljskimi volitvami. Sodelovali so predsednik SDS Janez Janša, predsednik NSi Matej Tonin, predstavnik gibanja Povežimo Slovenijo Alojz Kovšca in podpredsednica SD Andreja Katič. Urednik portal Domovina Rok Čakš je v pogovoru za Radio Ognjišče komentiral soočenje.  

Čakš v komentarju po volilnem soočenju Radia Ognjišče in Domovine o razlikah na eni in drugi strani

Na Radiu Ognjišče smo v sredo skupaj s portalom Domovina pripravili finalno soočenje pred nedeljskimi volitvami. Sodelovali so predsednik SDS Janez Janša, predsednik NSi Matej Tonin, predstavnik gibanja Povežimo Slovenijo Alojz Kovšca in podpredsednica SD Andreja Katič. Urednik portal Domovina Rok Čakš je v pogovoru za Radio Ognjišče komentiral soočenje.  

infokomentarpolitikavolitvedržavni zbor

Informativni prispevki

Čakš v komentarju po volilnem soočenju Radia Ognjišče in Domovine o razlikah na eni in drugi strani

Na Radiu Ognjišče smo v sredo skupaj s portalom Domovina pripravili finalno soočenje pred nedeljskimi volitvami. Sodelovali so predsednik SDS Janez Janša, predsednik NSi Matej Tonin, predstavnik gibanja Povežimo Slovenijo Alojz Kovšca in podpredsednica SD Andreja Katič. Urednik portal Domovina Rok Čakš je v pogovoru za Radio Ognjišče komentiral soočenje.  

VEČ ...|22. 4. 2022
Čakš v komentarju po volilnem soočenju Radia Ognjišče in Domovine o razlikah na eni in drugi strani

Na Radiu Ognjišče smo v sredo skupaj s portalom Domovina pripravili finalno soočenje pred nedeljskimi volitvami. Sodelovali so predsednik SDS Janez Janša, predsednik NSi Matej Tonin, predstavnik gibanja Povežimo Slovenijo Alojz Kovšca in podpredsednica SD Andreja Katič. Urednik portal Domovina Rok Čakš je v pogovoru za Radio Ognjišče komentiral soočenje.  

Tanja Dominko

infokomentarpolitikavolitvedržavni zbor

Svetovalnica

VEČ ...|22. 4. 2022
Predvolilna Svetovalnica z Janezom Janšo

V tokratni Svetovalnici je bil gost v našem studiu predsednik vlade in predsednik stranke SDS Janez Janša. Tik pred volilno nedeljo je odgovarjal zlasti na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Ta so se nanašala na vojno v Ukrajini in podporo Evropske unije tej države, na demografske izzive v prihodnosti, na delo organov pregona, na pokojninski sistem, nismo pa mogli niti mimo soočenja na RTV Slovenija. 

Predvolilna Svetovalnica z Janezom Janšo

V tokratni Svetovalnici je bil gost v našem studiu predsednik vlade in predsednik stranke SDS Janez Janša. Tik pred volilno nedeljo je odgovarjal zlasti na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Ta so se nanašala na vojno v Ukrajini in podporo Evropske unije tej države, na demografske izzive v prihodnosti, na delo organov pregona, na pokojninski sistem, nismo pa mogli niti mimo soočenja na RTV Slovenija. 

svetovanjepolitikadružbavolitve 2022

Svetovalnica

Predvolilna Svetovalnica z Janezom Janšo

V tokratni Svetovalnici je bil gost v našem studiu predsednik vlade in predsednik stranke SDS Janez Janša. Tik pred volilno nedeljo je odgovarjal zlasti na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Ta so se nanašala na vojno v Ukrajini in podporo Evropske unije tej države, na demografske izzive v prihodnosti, na delo organov pregona, na pokojninski sistem, nismo pa mogli niti mimo soočenja na RTV Slovenija. 

VEČ ...|22. 4. 2022
Predvolilna Svetovalnica z Janezom Janšo

V tokratni Svetovalnici je bil gost v našem studiu predsednik vlade in predsednik stranke SDS Janez Janša. Tik pred volilno nedeljo je odgovarjal zlasti na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Ta so se nanašala na vojno v Ukrajini in podporo Evropske unije tej države, na demografske izzive v prihodnosti, na delo organov pregona, na pokojninski sistem, nismo pa mogli niti mimo soočenja na RTV Slovenija. 

Tanja Dominko

svetovanjepolitikadružbavolitve 2022

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|24. 6. 2022
Ob dnevu državnosti - o svobodi in odgovornosti

V 31 letih se je življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji precej spremenilo. Vsa ta leta sem rast domovine opazovala z očmi učitelja. Spremljala sem spremembe v generacijah mladih, ki so danes odrasli ljudje in marsikje oblikujejo podobo Slovenije. Če pogledam prehojeno pot naše domovine v teh letih, se mi izriše zgodba, ki bi jo želela deliti z vami …

Ob dnevu državnosti - o svobodi in odgovornosti

V 31 letih se je življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji precej spremenilo. Vsa ta leta sem rast domovine opazovala z očmi učitelja. Spremljala sem spremembe v generacijah mladih, ki so danes odrasli ljudje in marsikje oblikujejo podobo Slovenije. Če pogledam prehojeno pot naše domovine v teh letih, se mi izriše zgodba, ki bi jo želela deliti z vami …

Helena Kregar

komentar

Sol in luč

VEČ ...|28. 6. 2022
Ob prazniku apostolov Petra in Pavla.

Ob prazniku svetih Petra in Pavla smo izbrali tri izjemne zgodbe duhovnikov, ki jih je oblikovalo življenje in so temu primerno pustili tudi velik pečat. Objavili so jih na spletni strani Aleteia.si.

Ob prazniku apostolov Petra in Pavla.

Ob prazniku svetih Petra in Pavla smo izbrali tri izjemne zgodbe duhovnikov, ki jih je oblikovalo življenje in so temu primerno pustili tudi velik pečat. Objavili so jih na spletni strani Aleteia.si.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Pogovor o

VEČ ...|22. 6. 2022
Demokracija ni samo politika

V luči prihajajočega državnega praznika Dneva državnosti smo v oddaji Pogovor o ... govorili o tem, kje vse se gradi demokracija, kaj vse so njeni sestavni deli in kako lahko k boljši kondiciji naše demokracije prispevamo v svojem vsakdanjem življenju. Naši gostje so bili Peter Merše, Marko Balažic in Roman Vučajnk

Demokracija ni samo politika

V luči prihajajočega državnega praznika Dneva državnosti smo v oddaji Pogovor o ... govorili o tem, kje vse se gradi demokracija, kaj vse so njeni sestavni deli in kako lahko k boljši kondiciji naše demokracije prispevamo v svojem vsakdanjem življenju. Naši gostje so bili Peter Merše, Marko Balažic in Roman Vučajnk

Martin Nahtigal

politikademokracijamedijidružbavzgoja

Zgodbe za otroke

VEČ ...|27. 6. 2022
Pridiga v sto cerkvah

Frančiška Saleškega so ljudje radi poslušali, on pa se je vedno z veseljem odzval na vabilo. Tako je obiskal sto cerkva, nagovoril nešteto vernikov in poleg pridiganja zelo rad tudi spovedoval.

Pridiga v sto cerkvah

Frančiška Saleškega so ljudje radi poslušali, on pa se je vedno z veseljem odzval na vabilo. Tako je obiskal sto cerkva, nagovoril nešteto vernikov in poleg pridiganja zelo rad tudi spovedoval.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoduhovno

Naš pogled

VEČ ...|28. 6. 2022
Nataša Ličen: Bodimo glasniki vrednot in kulture življenja

Zdaj so dolgi dnevi in veselimo se priložnosti, ki se z dolžino dneva namnožijo. Si želim, da bi imeli takšen pogled tudi ob praznikih, saj so med drugim tudi priložnost za namnožitev kreposti. Priložnost premisleka in na novo začrtanih poti ali pa rahle preusmeritve. Ali pa, če že smo na poti, ki je dobra za nas in za vse ljudi tega sveta, da ob prazniku dobimo potrditev in moč za vztrajno nadaljevanje.

Nataša Ličen: Bodimo glasniki vrednot in kulture življenja

Zdaj so dolgi dnevi in veselimo se priložnosti, ki se z dolžino dneva namnožijo. Si želim, da bi imeli takšen pogled tudi ob praznikih, saj so med drugim tudi priložnost za namnožitev kreposti. Priložnost premisleka in na novo začrtanih poti ali pa rahle preusmeritve. Ali pa, če že smo na poti, ki je dobra za nas in za vse ljudi tega sveta, da ob prazniku dobimo potrditev in moč za vztrajno nadaljevanje.

Nataša Ličen

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|29. 6. 2022
Spominjamo se dne 29. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 29. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ...|29. 6. 2022
Častitljivi del dne 29. 6.

Molili so verniki iz župnije Sv. Duh.

Častitljivi del dne 29. 6.

Molili so verniki iz župnije Sv. Duh.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|29. 6. 2022
Sv. Peter in Pavel

Kakšna dvojica! Čeprav v življenju nista prav veliko časa prebila skupaj, si zdaj že celo večnost delata …

Sv. Peter in Pavel

Kakšna dvojica! Čeprav v življenju nista prav veliko časa prebila skupaj, si zdaj že celo večnost delata …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Od slike do besede

VEČ ...|28. 6. 2022
dr. Staneta Grande - Pot v samoslovenstvo

Pot v samoslovenstvo je naslov nove knjige zgodovinarja dr. Staneta Grande. Izšla je pri založbi Družina, predstavili smo jo oddaji Od slike do besede.

dr. Staneta Grande - Pot v samoslovenstvo

Pot v samoslovenstvo je naslov nove knjige zgodovinarja dr. Staneta Grande. Izšla je pri založbi Družina, predstavili smo jo oddaji Od slike do besede.

Mateja Subotičanec

kultura