Komentar tedna

VEČ ...|17. 9. 2021
Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

komentarkoronavirusdružbapolitika

Komentar tedna

Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

VEČ ...|17. 9. 2021
Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

Ivan Štuhec

komentarkoronavirusdružbapolitika

Komentar Družina

VEČ ...|16. 9. 2021
Krizolog Cimerman: Gasilec in duhovnik

Po vsem, kar smo doživljali zadnja leta, je jasno, da zadnje besede v življenju nima sovraštvo, ampak odpuščanje in ljubezen.

Krizolog Cimerman: Gasilec in duhovnik

Po vsem, kar smo doživljali zadnja leta, je jasno, da zadnje besede v življenju nima sovraštvo, ampak odpuščanje in ljubezen.

komentar

Komentar Družina

Krizolog Cimerman: Gasilec in duhovnik

Po vsem, kar smo doživljali zadnja leta, je jasno, da zadnje besede v življenju nima sovraštvo, ampak odpuščanje in ljubezen.

VEČ ...|16. 9. 2021
Krizolog Cimerman: Gasilec in duhovnik

Po vsem, kar smo doživljali zadnja leta, je jasno, da zadnje besede v življenju nima sovraštvo, ampak odpuščanje in ljubezen.

Krizolog Cimerman

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 9. 2021
Franci Feltrin: Oskrunili sveto goro Triglav in sejali razdor v narodu

Komentator piše, da so nasprotniki slovenske samostojnosti in demokratičnega sistema svojo zagretost za rušenje demonstrirali celo na Kredarici in piše, da politični nasprotniki Janeza Janše svoj gnev črpajo iz stare komunistične literature. Meni, da idealizacija komunizma izhaja iz tega, ker o propadlem komunističnem lockdownu, ki je trajal desetletja, ne vedo nič, saj ga mladi levičarji niso doživeli, niti v njem živeli. Vrh Triglava so oskrunili s transparentom LGBTQ in kolesarskim simbolom. Oba simbola pa delita ljudi na naše in vaše.

Franci Feltrin: Oskrunili sveto goro Triglav in sejali razdor v narodu

Komentator piše, da so nasprotniki slovenske samostojnosti in demokratičnega sistema svojo zagretost za rušenje demonstrirali celo na Kredarici in piše, da politični nasprotniki Janeza Janše svoj gnev črpajo iz stare komunistične literature. Meni, da idealizacija komunizma izhaja iz tega, ker o propadlem komunističnem lockdownu, ki je trajal desetletja, ne vedo nič, saj ga mladi levičarji niso doživeli, niti v njem živeli. Vrh Triglava so oskrunili s transparentom LGBTQ in kolesarskim simbolom. Oba simbola pa delita ljudi na naše in vaše.

komentarTriglavLGBTQdemonstracijekomunizemdržavni simbol

Komentar Časnik.si

Franci Feltrin: Oskrunili sveto goro Triglav in sejali razdor v narodu

Komentator piše, da so nasprotniki slovenske samostojnosti in demokratičnega sistema svojo zagretost za rušenje demonstrirali celo na Kredarici in piše, da politični nasprotniki Janeza Janše svoj gnev črpajo iz stare komunistične literature. Meni, da idealizacija komunizma izhaja iz tega, ker o propadlem komunističnem lockdownu, ki je trajal desetletja, ne vedo nič, saj ga mladi levičarji niso doživeli, niti v njem živeli. Vrh Triglava so oskrunili s transparentom LGBTQ in kolesarskim simbolom. Oba simbola pa delita ljudi na naše in vaše.

VEČ ...|15. 9. 2021
Franci Feltrin: Oskrunili sveto goro Triglav in sejali razdor v narodu

Komentator piše, da so nasprotniki slovenske samostojnosti in demokratičnega sistema svojo zagretost za rušenje demonstrirali celo na Kredarici in piše, da politični nasprotniki Janeza Janše svoj gnev črpajo iz stare komunistične literature. Meni, da idealizacija komunizma izhaja iz tega, ker o propadlem komunističnem lockdownu, ki je trajal desetletja, ne vedo nič, saj ga mladi levičarji niso doživeli, niti v njem živeli. Vrh Triglava so oskrunili s transparentom LGBTQ in kolesarskim simbolom. Oba simbola pa delita ljudi na naše in vaše.

Franci Feltrin

komentarTriglavLGBTQdemonstracijekomunizemdržavni simbol

Naš pogled

VEČ ...|14. 9. 2021
Alen Salihović: PCT ključ do uspeha, cepivo rešitev

Kolikokrat ste se ustavili pri stranskih učinkih tablet, ki vam lajšajo in podaljšujejo življenje? Sam se pred potjo v Afriko nisem spraševal ali je cepljenje smiselno ali ne - zaupal sem stroki. 

Cepljenje je, kot pravi papež Frančišek, dejanje ljubezni do samega sebe in drugih.

Komentira Alen Salihović.

Alen Salihović: PCT ključ do uspeha, cepivo rešitev

Kolikokrat ste se ustavili pri stranskih učinkih tablet, ki vam lajšajo in podaljšujejo življenje? Sam se pred potjo v Afriko nisem spraševal ali je cepljenje smiselno ali ne - zaupal sem stroki. 

Cepljenje je, kot pravi papež Frančišek, dejanje ljubezni do samega sebe in drugih.

Komentira Alen Salihović.

komentarkoronavirusdružbacepljenje

Naš pogled

Alen Salihović: PCT ključ do uspeha, cepivo rešitev

Kolikokrat ste se ustavili pri stranskih učinkih tablet, ki vam lajšajo in podaljšujejo življenje? Sam se pred potjo v Afriko nisem spraševal ali je cepljenje smiselno ali ne - zaupal sem stroki. 

Cepljenje je, kot pravi papež Frančišek, dejanje ljubezni do samega sebe in drugih.

Komentira Alen Salihović.

VEČ ...|14. 9. 2021
Alen Salihović: PCT ključ do uspeha, cepivo rešitev

Kolikokrat ste se ustavili pri stranskih učinkih tablet, ki vam lajšajo in podaljšujejo življenje? Sam se pred potjo v Afriko nisem spraševal ali je cepljenje smiselno ali ne - zaupal sem stroki. 

Cepljenje je, kot pravi papež Frančišek, dejanje ljubezni do samega sebe in drugih.

Komentira Alen Salihović.

Alen Salihović

komentarkoronavirusdružbacepljenje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 9. 2021
Dr. Aleš Maver o papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem

Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.

Dr. Aleš Maver o papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem

Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Aleš Maver o papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem

Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.

VEČ ...|13. 9. 2021
Dr. Aleš Maver o papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem

Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.

Jože Bartolj

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 9. 2021
Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|13. 9. 2021
Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Klemen Ban

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|10. 9. 2021
Lenart Rihar: Novodobni srednji vek

Kdo se ne spomni, kako smo ob začetku epidemije držali pesti, navijali in tudi molili, da bi znanost čim hitreje odkrila cepivo in zdravilo, da se ta huda nadloga zajezi, ublaži in končno iztrebi. V Sloveniji s poldemokracijo, ki nas z eno nogo drži v lažeh in manipulacijah prejšnjega režima, smo vajeni vsega mogočega.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar: Novodobni srednji vek

Kdo se ne spomni, kako smo ob začetku epidemije držali pesti, navijali in tudi molili, da bi znanost čim hitreje odkrila cepivo in zdravilo, da se ta huda nadloga zajezi, ublaži in končno iztrebi. V Sloveniji s poldemokracijo, ki nas z eno nogo drži v lažeh in manipulacijah prejšnjega režima, smo vajeni vsega mogočega.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

komentarpolitikazdravstvo

Komentar tedna

Lenart Rihar: Novodobni srednji vek

Kdo se ne spomni, kako smo ob začetku epidemije držali pesti, navijali in tudi molili, da bi znanost čim hitreje odkrila cepivo in zdravilo, da se ta huda nadloga zajezi, ublaži in končno iztrebi. V Sloveniji s poldemokracijo, ki nas z eno nogo drži v lažeh in manipulacijah prejšnjega režima, smo vajeni vsega mogočega.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

VEČ ...|10. 9. 2021
Lenart Rihar: Novodobni srednji vek

Kdo se ne spomni, kako smo ob začetku epidemije držali pesti, navijali in tudi molili, da bi znanost čim hitreje odkrila cepivo in zdravilo, da se ta huda nadloga zajezi, ublaži in končno iztrebi. V Sloveniji s poldemokracijo, ki nas z eno nogo drži v lažeh in manipulacijah prejšnjega režima, smo vajeni vsega mogočega.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar

komentarpolitikazdravstvo

Komentar Družina

VEČ ...|9. 9. 2021
Rok Blažič: Blagoslov Primoža Rogčljiča

Romar je dosegel svoj cilj, a prepričani smo, da se bo njegova izjemna pot nadaljevala.

Rok Blažič: Blagoslov Primoža Rogčljiča

Romar je dosegel svoj cilj, a prepričani smo, da se bo njegova izjemna pot nadaljevala.

komentar

Komentar Družina

Rok Blažič: Blagoslov Primoža Rogčljiča

Romar je dosegel svoj cilj, a prepričani smo, da se bo njegova izjemna pot nadaljevala.

VEČ ...|9. 9. 2021
Rok Blažič: Blagoslov Primoža Rogčljiča

Romar je dosegel svoj cilj, a prepričani smo, da se bo njegova izjemna pot nadaljevala.

Rok Blažič

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 9. 2021
Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

komentardružbapolitikaliberalizem

Komentar Časnik.si

Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

VEČ ...|8. 9. 2021
Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

Ervin Anton Schwarzbartl

komentardružbapolitikaliberalizem

Naš pogled

VEČ ...|7. 9. 2021
Ob kolesarskem romanju od Marije k Mariji

Ob kolesarskem romanju od Marije k Mariji

komentarJože Bartolj

Naš pogled

Ob kolesarskem romanju od Marije k Mariji
VEČ ...|7. 9. 2021
Ob kolesarskem romanju od Marije k Mariji

Radio Ognjišče

komentarJože Bartolj

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 9. 2021
Dr. Janez Juhant o cepljenju, odstavitvi direktorice RTV in vdoru na javno televizijo

Dr. Janez Juhant je bil z nami v tokratni oddaji. Med drugim smo govorili o cepljenju proti covidu, odstavitvi direktorice RTV Slovenija in zasedbi studia javne televizije s strani proticepilcev.

Dr. Janez Juhant o cepljenju, odstavitvi direktorice RTV in vdoru na javno televizijo

Dr. Janez Juhant je bil z nami v tokratni oddaji. Med drugim smo govorili o cepljenju proti covidu, odstavitvi direktorice RTV Slovenija in zasedbi studia javne televizije s strani proticepilcev.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Janez Juhant o cepljenju, odstavitvi direktorice RTV in vdoru na javno televizijo

Dr. Janez Juhant je bil z nami v tokratni oddaji. Med drugim smo govorili o cepljenju proti covidu, odstavitvi direktorice RTV Slovenija in zasedbi studia javne televizije s strani proticepilcev.

VEČ ...|6. 9. 2021
Dr. Janez Juhant o cepljenju, odstavitvi direktorice RTV in vdoru na javno televizijo

Dr. Janez Juhant je bil z nami v tokratni oddaji. Med drugim smo govorili o cepljenju proti covidu, odstavitvi direktorice RTV Slovenija in zasedbi studia javne televizije s strani proticepilcev.

Jože Bartolj

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|6. 9. 2021
Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|6. 9. 2021
Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|3. 9. 2021
Soglasje o evropskih vrednotah?

Zadnja leta in mesece se izpostavljajo izjemna nesoglasja med državami članici Evropske unije o evropskih vrednotah in njihovi vsebini. Nesoglasja ne presenečajo. Evropske družbe so izjemno raznolike. Tradicije, običaji in zgodovinska dediščina se med državami razlikujejo.

Soglasje o evropskih vrednotah?

Zadnja leta in mesece se izpostavljajo izjemna nesoglasja med državami članici Evropske unije o evropskih vrednotah in njihovi vsebini. Nesoglasja ne presenečajo. Evropske družbe so izjemno raznolike. Tradicije, običaji in zgodovinska dediščina se med državami razlikujejo.

komentar

Komentar tedna

Soglasje o evropskih vrednotah?

Zadnja leta in mesece se izpostavljajo izjemna nesoglasja med državami članici Evropske unije o evropskih vrednotah in njihovi vsebini. Nesoglasja ne presenečajo. Evropske družbe so izjemno raznolike. Tradicije, običaji in zgodovinska dediščina se med državami razlikujejo.

VEČ ...|3. 9. 2021
Soglasje o evropskih vrednotah?

Zadnja leta in mesece se izpostavljajo izjemna nesoglasja med državami članici Evropske unije o evropskih vrednotah in njihovi vsebini. Nesoglasja ne presenečajo. Evropske družbe so izjemno raznolike. Tradicije, običaji in zgodovinska dediščina se med državami razlikujejo.

dr. Jernej Letnar Černič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|2. 9. 2021
Gašper Otrin: Čudili se bomo

 Biti pogumen ne pomeni, da te ni strah, ampak da se znaš soočiti s trenutnimi strahovi zaradi stanja, ki ga še vedno definira virus.

Gašper Otrin: Čudili se bomo

 Biti pogumen ne pomeni, da te ni strah, ampak da se znaš soočiti s trenutnimi strahovi zaradi stanja, ki ga še vedno definira virus.

komentar

Komentar Družina

Gašper Otrin: Čudili se bomo

 Biti pogumen ne pomeni, da te ni strah, ampak da se znaš soočiti s trenutnimi strahovi zaradi stanja, ki ga še vedno definira virus.

VEČ ...|2. 9. 2021
Gašper Otrin: Čudili se bomo

 Biti pogumen ne pomeni, da te ni strah, ampak da se znaš soočiti s trenutnimi strahovi zaradi stanja, ki ga še vedno definira virus.

Gašper Otrin

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|1. 9. 2021
Pred začetkom šolskega leta se nekateri delajo neumne

Nekateri se delajo neumne zato, da bi naredili vtis, da so pametni. V opoziciji proti vladi so tudi učiteljska združenja in šolski sindikat. Priljubljena tema obojih je, kako naj se med epidemijo vedejo učenci, dijaki in učitelji. V začetku tega leta sem v prispevku na Časnik.si na to temo zapisal:

Ko je bilo treba spomladi v šolah vzpostaviti red, s katerim bi preprečevali širjenje okužbe, je predsednik šolskega sindikata ognjevito kritiziral vlado, ker ni objavila natančnih navodil. Izpostavil je problem hoje po stopnicah, saj da učenci ne vedo, ali naj hodijo po desni ali po levi strani stopnišč.

… Tako je svoj komentar začel Jože Mlakar. Celotno besedilo si lahko preberete na spletni strani Časnik.si.

Pred začetkom šolskega leta se nekateri delajo neumne

Nekateri se delajo neumne zato, da bi naredili vtis, da so pametni. V opoziciji proti vladi so tudi učiteljska združenja in šolski sindikat. Priljubljena tema obojih je, kako naj se med epidemijo vedejo učenci, dijaki in učitelji. V začetku tega leta sem v prispevku na Časnik.si na to temo zapisal:

Ko je bilo treba spomladi v šolah vzpostaviti red, s katerim bi preprečevali širjenje okužbe, je predsednik šolskega sindikata ognjevito kritiziral vlado, ker ni objavila natančnih navodil. Izpostavil je problem hoje po stopnicah, saj da učenci ne vedo, ali naj hodijo po desni ali po levi strani stopnišč.

… Tako je svoj komentar začel Jože Mlakar. Celotno besedilo si lahko preberete na spletni strani Časnik.si.

komentaršolakoronavirus

Komentar Časnik.si

Pred začetkom šolskega leta se nekateri delajo neumne

Nekateri se delajo neumne zato, da bi naredili vtis, da so pametni. V opoziciji proti vladi so tudi učiteljska združenja in šolski sindikat. Priljubljena tema obojih je, kako naj se med epidemijo vedejo učenci, dijaki in učitelji. V začetku tega leta sem v prispevku na Časnik.si na to temo zapisal:

Ko je bilo treba spomladi v šolah vzpostaviti red, s katerim bi preprečevali širjenje okužbe, je predsednik šolskega sindikata ognjevito kritiziral vlado, ker ni objavila natančnih navodil. Izpostavil je problem hoje po stopnicah, saj da učenci ne vedo, ali naj hodijo po desni ali po levi strani stopnišč.

… Tako je svoj komentar začel Jože Mlakar. Celotno besedilo si lahko preberete na spletni strani Časnik.si.

VEČ ...|1. 9. 2021
Pred začetkom šolskega leta se nekateri delajo neumne

Nekateri se delajo neumne zato, da bi naredili vtis, da so pametni. V opoziciji proti vladi so tudi učiteljska združenja in šolski sindikat. Priljubljena tema obojih je, kako naj se med epidemijo vedejo učenci, dijaki in učitelji. V začetku tega leta sem v prispevku na Časnik.si na to temo zapisal:

Ko je bilo treba spomladi v šolah vzpostaviti red, s katerim bi preprečevali širjenje okužbe, je predsednik šolskega sindikata ognjevito kritiziral vlado, ker ni objavila natančnih navodil. Izpostavil je problem hoje po stopnicah, saj da učenci ne vedo, ali naj hodijo po desni ali po levi strani stopnišč.

… Tako je svoj komentar začel Jože Mlakar. Celotno besedilo si lahko preberete na spletni strani Časnik.si.

Jože Mlakar

komentaršolakoronavirus

Naš pogled

VEČ ...|31. 8. 2021
Jure Sešek: Paraolimpijci - hvala

Jure Sešek: Paraolimpijci - hvala

komentaršport

Naš pogled

Jure Sešek: Paraolimpijci - hvala
VEČ ...|31. 8. 2021
Jure Sešek: Paraolimpijci - hvala

Jure Sešek

komentaršport

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|30. 8. 2021
Stane Granda o političnem stanju in cepljenju

V tokratni oddaji smo gostili našega rednega gosta Staneta Grando, ki je komentiral stanje politike v Sloveniji, nekatere nerešene poboje v Kočevskem rogu in odnos Slovencev do cepljenja proti koronavirusu.

Stane Granda o političnem stanju in cepljenju

V tokratni oddaji smo gostili našega rednega gosta Staneta Grando, ki je komentiral stanje politike v Sloveniji, nekatere nerešene poboje v Kočevskem rogu in odnos Slovencev do cepljenja proti koronavirusu.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Stane Granda o političnem stanju in cepljenju

V tokratni oddaji smo gostili našega rednega gosta Staneta Grando, ki je komentiral stanje politike v Sloveniji, nekatere nerešene poboje v Kočevskem rogu in odnos Slovencev do cepljenja proti koronavirusu.

VEČ ...|30. 8. 2021
Stane Granda o političnem stanju in cepljenju

V tokratni oddaji smo gostili našega rednega gosta Staneta Grando, ki je komentiral stanje politike v Sloveniji, nekatere nerešene poboje v Kočevskem rogu in odnos Slovencev do cepljenja proti koronavirusu.

Franci Trstenjak

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|30. 8. 2021
Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|30. 8. 2021
Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|27. 8. 2021
Jasna Korbar: V nestrpnem pričakovanju novega šolskega leta

Mesec september, ali kot mu ljudsko rečemo kimavec, naznanja konec sproščenega poletja in obrača naš vsakdanjik v delovno rutino. Središče življenjskega utripa postanejo šole, vrtci, fakultete, ki široko odpirajo vrata. Začetek je vedno poln pričakovanj, ambicij, iskanj tako v primarnih družinah, kot v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Vsako šolsko leto je zgodba zase, z novimi, zahtevnejšimi vsebinami, številnimi dogodki, zapleti in razpleti ter težko pričakovanim zaključkom.

Z novim šolskim letom pa stopamo tudi v šolo vere. Naj bodo naša dejanja, dejanja izpolnjevanja Božjega načrta.

Komentar je pripravila profesorica kemije Jasna Korbar.

Jasna Korbar: V nestrpnem pričakovanju novega šolskega leta

Mesec september, ali kot mu ljudsko rečemo kimavec, naznanja konec sproščenega poletja in obrača naš vsakdanjik v delovno rutino. Središče življenjskega utripa postanejo šole, vrtci, fakultete, ki široko odpirajo vrata. Začetek je vedno poln pričakovanj, ambicij, iskanj tako v primarnih družinah, kot v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Vsako šolsko leto je zgodba zase, z novimi, zahtevnejšimi vsebinami, številnimi dogodki, zapleti in razpleti ter težko pričakovanim zaključkom.

Z novim šolskim letom pa stopamo tudi v šolo vere. Naj bodo naša dejanja, dejanja izpolnjevanja Božjega načrta.

Komentar je pripravila profesorica kemije Jasna Korbar.

komentardružbamladiotrocivzgojašola

Komentar tedna

Jasna Korbar: V nestrpnem pričakovanju novega šolskega leta

Mesec september, ali kot mu ljudsko rečemo kimavec, naznanja konec sproščenega poletja in obrača naš vsakdanjik v delovno rutino. Središče življenjskega utripa postanejo šole, vrtci, fakultete, ki široko odpirajo vrata. Začetek je vedno poln pričakovanj, ambicij, iskanj tako v primarnih družinah, kot v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Vsako šolsko leto je zgodba zase, z novimi, zahtevnejšimi vsebinami, številnimi dogodki, zapleti in razpleti ter težko pričakovanim zaključkom.

Z novim šolskim letom pa stopamo tudi v šolo vere. Naj bodo naša dejanja, dejanja izpolnjevanja Božjega načrta.

Komentar je pripravila profesorica kemije Jasna Korbar.

VEČ ...|27. 8. 2021
Jasna Korbar: V nestrpnem pričakovanju novega šolskega leta

Mesec september, ali kot mu ljudsko rečemo kimavec, naznanja konec sproščenega poletja in obrača naš vsakdanjik v delovno rutino. Središče življenjskega utripa postanejo šole, vrtci, fakultete, ki široko odpirajo vrata. Začetek je vedno poln pričakovanj, ambicij, iskanj tako v primarnih družinah, kot v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Vsako šolsko leto je zgodba zase, z novimi, zahtevnejšimi vsebinami, številnimi dogodki, zapleti in razpleti ter težko pričakovanim zaključkom.

Z novim šolskim letom pa stopamo tudi v šolo vere. Naj bodo naša dejanja, dejanja izpolnjevanja Božjega načrta.

Komentar je pripravila profesorica kemije Jasna Korbar.

Jasna Korbar

komentardružbamladiotrocivzgojašola

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 8. 2021
Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

infodružbakomentarpolitika

Informativni prispevki

Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

VEČ ...|27. 8. 2021
Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

Radio Ognjišče

infodružbakomentarpolitika

Komentar Družina

VEČ ...|26. 8. 2021
Cepljenje DA ali NE

Proti boleznim, ki jih povzročajo patogeni (mikroorganizmi) se borimo s cepljenjem, zdravili in preventivnimi ukrepi, kot je uporaba mask, razkuževanje rok in priporočena fizična razdalja. Med pomembne virusne bolezni spada tudi covid 19, ki je izbruhnil decembra 2019 na Kitajskem in se je v Slovenijo razširil 4. marca 2020. Vlada RS je začela takoj sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije, NIJZ pa je ljudi začel vabiti k cepljenju. Kljub temu da je epidemija nevarna, da je umrljivost visoka ...

Celoten kometnar, ki ga je napisal Stanislav Slatinek, si lahko preberete v aktualni številki tednika Družina ali na spletni strani založbe Družina.

Cepljenje DA ali NE

Proti boleznim, ki jih povzročajo patogeni (mikroorganizmi) se borimo s cepljenjem, zdravili in preventivnimi ukrepi, kot je uporaba mask, razkuževanje rok in priporočena fizična razdalja. Med pomembne virusne bolezni spada tudi covid 19, ki je izbruhnil decembra 2019 na Kitajskem in se je v Slovenijo razširil 4. marca 2020. Vlada RS je začela takoj sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije, NIJZ pa je ljudi začel vabiti k cepljenju. Kljub temu da je epidemija nevarna, da je umrljivost visoka ...

Celoten kometnar, ki ga je napisal Stanislav Slatinek, si lahko preberete v aktualni številki tednika Družina ali na spletni strani založbe Družina.

komentarkoronavirusdružba

Komentar Družina

Cepljenje DA ali NE

Proti boleznim, ki jih povzročajo patogeni (mikroorganizmi) se borimo s cepljenjem, zdravili in preventivnimi ukrepi, kot je uporaba mask, razkuževanje rok in priporočena fizična razdalja. Med pomembne virusne bolezni spada tudi covid 19, ki je izbruhnil decembra 2019 na Kitajskem in se je v Slovenijo razširil 4. marca 2020. Vlada RS je začela takoj sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije, NIJZ pa je ljudi začel vabiti k cepljenju. Kljub temu da je epidemija nevarna, da je umrljivost visoka ...

Celoten kometnar, ki ga je napisal Stanislav Slatinek, si lahko preberete v aktualni številki tednika Družina ali na spletni strani založbe Družina.

VEČ ...|26. 8. 2021
Cepljenje DA ali NE

Proti boleznim, ki jih povzročajo patogeni (mikroorganizmi) se borimo s cepljenjem, zdravili in preventivnimi ukrepi, kot je uporaba mask, razkuževanje rok in priporočena fizična razdalja. Med pomembne virusne bolezni spada tudi covid 19, ki je izbruhnil decembra 2019 na Kitajskem in se je v Slovenijo razširil 4. marca 2020. Vlada RS je začela takoj sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije, NIJZ pa je ljudi začel vabiti k cepljenju. Kljub temu da je epidemija nevarna, da je umrljivost visoka ...

Celoten kometnar, ki ga je napisal Stanislav Slatinek, si lahko preberete v aktualni številki tednika Družina ali na spletni strani založbe Družina.

Stanislav Slatinek

komentarkoronavirusdružba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|25. 8. 2021
Drago K. Ocvirk: Kaj je župnik Strmšek zapisal v Oznanila, da si je prislužil pozornost osrednjih medijev in njihovega dežurnega analitika?

Komentator v komentarju ugotavlja, da župnik Strmšek z zapisom v Oznanilih, v katerem poziva, da naj poslušamo zdravnike in ne političnih aktivistov ter je skeptičen, da bi leva vlada lahko uspešno prebrodila zahtevni čas epidemije, ni kršil niti državnih niti cerkvenih predpisov. Župnik je pozornost pritegnil le zato, ker je bil kritičen do leve politične opcije in komentator ugotavlja, da se nas totalitarna indoktrinacija o izključenosti Cerkve in duhovščine žal še vedno drži.

Drago K. Ocvirk: Kaj je župnik Strmšek zapisal v Oznanila, da si je prislužil pozornost osrednjih medijev in njihovega dežurnega analitika?

Komentator v komentarju ugotavlja, da župnik Strmšek z zapisom v Oznanilih, v katerem poziva, da naj poslušamo zdravnike in ne političnih aktivistov ter je skeptičen, da bi leva vlada lahko uspešno prebrodila zahtevni čas epidemije, ni kršil niti državnih niti cerkvenih predpisov. Župnik je pozornost pritegnil le zato, ker je bil kritičen do leve politične opcije in komentator ugotavlja, da se nas totalitarna indoktrinacija o izključenosti Cerkve in duhovščine žal še vedno drži.

komentarustavaCerkevdržavacepljenjecovid-19koronavirus

Komentar Časnik.si

Drago K. Ocvirk: Kaj je župnik Strmšek zapisal v Oznanila, da si je prislužil pozornost osrednjih medijev in njihovega dežurnega analitika?

Komentator v komentarju ugotavlja, da župnik Strmšek z zapisom v Oznanilih, v katerem poziva, da naj poslušamo zdravnike in ne političnih aktivistov ter je skeptičen, da bi leva vlada lahko uspešno prebrodila zahtevni čas epidemije, ni kršil niti državnih niti cerkvenih predpisov. Župnik je pozornost pritegnil le zato, ker je bil kritičen do leve politične opcije in komentator ugotavlja, da se nas totalitarna indoktrinacija o izključenosti Cerkve in duhovščine žal še vedno drži.

VEČ ...|25. 8. 2021
Drago K. Ocvirk: Kaj je župnik Strmšek zapisal v Oznanila, da si je prislužil pozornost osrednjih medijev in njihovega dežurnega analitika?

Komentator v komentarju ugotavlja, da župnik Strmšek z zapisom v Oznanilih, v katerem poziva, da naj poslušamo zdravnike in ne političnih aktivistov ter je skeptičen, da bi leva vlada lahko uspešno prebrodila zahtevni čas epidemije, ni kršil niti državnih niti cerkvenih predpisov. Župnik je pozornost pritegnil le zato, ker je bil kritičen do leve politične opcije in komentator ugotavlja, da se nas totalitarna indoktrinacija o izključenosti Cerkve in duhovščine žal še vedno drži.

Drago K. Ocvirk

komentarustavaCerkevdržavacepljenjecovid-19koronavirus

Naš pogled

VEČ ...|24. 8. 2021
Marjana Debevec: Drug z drugim ali drug proti drugemu?

Včasih si zaželim, da bi tisti, ki brez strokovne podlage tako goreče nasprotujejo cepljenju, malo umirili konje. Vsak bi jih razumel, če bi preprosto priznali, da jih je strah cepljenja in se zato ne bodo cepili. Mislim tudi, da je treba veliko več prostora dati stroki, ki se bori in išče načine za zajezitev te hude epidemije. Žal pa mnogi podlegajo teorijam zarote, ki jih tukaj na bom naštevala, ker mejijo na znanstveno fantastiko in ljudem jemljejo razum. Zato je še toliko bolj vprašljiv vpliv tistih, h katerim se zatekajo ranljivi posamezniki. Je prav, da jih strašijo s cepljenjem, ko se je v zadnjem letu že pokazalo, da je to najboljša oblika zaščite in da se bo po napovedih strokovnjakov v bližnji prihodnosti vsak od nas srečal z delta ali kakšno drugo različico?

Marjana Debevec: Drug z drugim ali drug proti drugemu?

Včasih si zaželim, da bi tisti, ki brez strokovne podlage tako goreče nasprotujejo cepljenju, malo umirili konje. Vsak bi jih razumel, če bi preprosto priznali, da jih je strah cepljenja in se zato ne bodo cepili. Mislim tudi, da je treba veliko več prostora dati stroki, ki se bori in išče načine za zajezitev te hude epidemije. Žal pa mnogi podlegajo teorijam zarote, ki jih tukaj na bom naštevala, ker mejijo na znanstveno fantastiko in ljudem jemljejo razum. Zato je še toliko bolj vprašljiv vpliv tistih, h katerim se zatekajo ranljivi posamezniki. Je prav, da jih strašijo s cepljenjem, ko se je v zadnjem letu že pokazalo, da je to najboljša oblika zaščite in da se bo po napovedih strokovnjakov v bližnji prihodnosti vsak od nas srečal z delta ali kakšno drugo različico?

komentarcepljenjeteorije zarotecovidkoronavirus

Naš pogled

Marjana Debevec: Drug z drugim ali drug proti drugemu?

Včasih si zaželim, da bi tisti, ki brez strokovne podlage tako goreče nasprotujejo cepljenju, malo umirili konje. Vsak bi jih razumel, če bi preprosto priznali, da jih je strah cepljenja in se zato ne bodo cepili. Mislim tudi, da je treba veliko več prostora dati stroki, ki se bori in išče načine za zajezitev te hude epidemije. Žal pa mnogi podlegajo teorijam zarote, ki jih tukaj na bom naštevala, ker mejijo na znanstveno fantastiko in ljudem jemljejo razum. Zato je še toliko bolj vprašljiv vpliv tistih, h katerim se zatekajo ranljivi posamezniki. Je prav, da jih strašijo s cepljenjem, ko se je v zadnjem letu že pokazalo, da je to najboljša oblika zaščite in da se bo po napovedih strokovnjakov v bližnji prihodnosti vsak od nas srečal z delta ali kakšno drugo različico?

VEČ ...|24. 8. 2021
Marjana Debevec: Drug z drugim ali drug proti drugemu?

Včasih si zaželim, da bi tisti, ki brez strokovne podlage tako goreče nasprotujejo cepljenju, malo umirili konje. Vsak bi jih razumel, če bi preprosto priznali, da jih je strah cepljenja in se zato ne bodo cepili. Mislim tudi, da je treba veliko več prostora dati stroki, ki se bori in išče načine za zajezitev te hude epidemije. Žal pa mnogi podlegajo teorijam zarote, ki jih tukaj na bom naštevala, ker mejijo na znanstveno fantastiko in ljudem jemljejo razum. Zato je še toliko bolj vprašljiv vpliv tistih, h katerim se zatekajo ranljivi posamezniki. Je prav, da jih strašijo s cepljenjem, ko se je v zadnjem letu že pokazalo, da je to najboljša oblika zaščite in da se bo po napovedih strokovnjakov v bližnji prihodnosti vsak od nas srečal z delta ali kakšno drugo različico?

Marjana Debevec

komentarcepljenjeteorije zarotecovidkoronavirus

Komentar Domovina.je

VEČ ...|23. 8. 2021
Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentarpolitikadružbaSlovenija

Komentar Domovina.je

Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|23. 8. 2021
Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Rok Čakš

komentarpolitikadružbaSlovenija

Komentar tedna

VEČ ...|20. 8. 2021
Dr. Ivan Štuhec: Marija in epidemija

Človek je v stalni skušnjavi, da bi postal prvi in zadnji odločevalec o življenju in smrti. 

Življenje je večno in ni omejeno na rojstvo in smrt človeka. 

Virus je postal orožje tistih, ki se gredo v času epidemije boga z malo začetnico.

O aktualnem dogajanju razmišlja dr. Ivan Štuhec.

Dr. Ivan Štuhec: Marija in epidemija

Človek je v stalni skušnjavi, da bi postal prvi in zadnji odločevalec o življenju in smrti. 

Življenje je večno in ni omejeno na rojstvo in smrt človeka. 

Virus je postal orožje tistih, ki se gredo v času epidemije boga z malo začetnico.

O aktualnem dogajanju razmišlja dr. Ivan Štuhec.

komentarepidemijakoronavirus

Komentar tedna

Dr. Ivan Štuhec: Marija in epidemija

Človek je v stalni skušnjavi, da bi postal prvi in zadnji odločevalec o življenju in smrti. 

Življenje je večno in ni omejeno na rojstvo in smrt človeka. 

Virus je postal orožje tistih, ki se gredo v času epidemije boga z malo začetnico.

O aktualnem dogajanju razmišlja dr. Ivan Štuhec.

VEČ ...|20. 8. 2021
Dr. Ivan Štuhec: Marija in epidemija

Človek je v stalni skušnjavi, da bi postal prvi in zadnji odločevalec o življenju in smrti. 

Življenje je večno in ni omejeno na rojstvo in smrt človeka. 

Virus je postal orožje tistih, ki se gredo v času epidemije boga z malo začetnico.

O aktualnem dogajanju razmišlja dr. Ivan Štuhec.

Ivan Štuhec

komentarepidemijakoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 8. 2021
Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

infopolitikavladajanez janšakomentarboštjan marko turk

Informativni prispevki

Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

VEČ ...|19. 8. 2021
Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

Radio Ognjišče

infopolitikavladajanez janšakomentarboštjan marko turk

Komentar Družina

VEČ ...|19. 8. 2021
Igor Bahovec: Krik Zemlje

Igor Bahovec je v komentarju Krik Zemlje razmišljal o tem, da ekološka kriza ni ločena od drugih kriz in da bomo morali korenito spremeniti način življenja. Vsak je poklican, da prispeva svoj delež.

Igor Bahovec: Krik Zemlje

Igor Bahovec je v komentarju Krik Zemlje razmišljal o tem, da ekološka kriza ni ločena od drugih kriz in da bomo morali korenito spremeniti način življenja. Vsak je poklican, da prispeva svoj delež.

komentarekologija

Komentar Družina

Igor Bahovec: Krik Zemlje

Igor Bahovec je v komentarju Krik Zemlje razmišljal o tem, da ekološka kriza ni ločena od drugih kriz in da bomo morali korenito spremeniti način življenja. Vsak je poklican, da prispeva svoj delež.

VEČ ...|19. 8. 2021
Igor Bahovec: Krik Zemlje

Igor Bahovec je v komentarju Krik Zemlje razmišljal o tem, da ekološka kriza ni ločena od drugih kriz in da bomo morali korenito spremeniti način življenja. Vsak je poklican, da prispeva svoj delež.

Igor Bahovec

komentarekologija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 8. 2021
Franci Feltrin: Marjan Šarec ne sodi v politiko in še manj na Gregorčičevo

Komentator je kritičen do nagovarjanja Marjana Šarca, naj se stranke opredelijo proti Janezu Janši oziroma SDS in vsem strankam, ki ga podpirajo. Svojevrsten paradoks je, da Šarec s svojim pozivom dejansko krši več členov ustave. Franci Feltrin meni, da po številnih sovražnih in izločevalnih izpadih, ki jih prirejajo Marjan Šarec in somišljeniki, jasno da taki ljudje ne sodijo v politiko.

Franci Feltrin: Marjan Šarec ne sodi v politiko in še manj na Gregorčičevo

Komentator je kritičen do nagovarjanja Marjana Šarca, naj se stranke opredelijo proti Janezu Janši oziroma SDS in vsem strankam, ki ga podpirajo. Svojevrsten paradoks je, da Šarec s svojim pozivom dejansko krši več členov ustave. Franci Feltrin meni, da po številnih sovražnih in izločevalnih izpadih, ki jih prirejajo Marjan Šarec in somišljeniki, jasno da taki ljudje ne sodijo v politiko.

komentarMarjan ŠarecustavavolitveJanez JanšaSDS

Komentar Časnik.si

Franci Feltrin: Marjan Šarec ne sodi v politiko in še manj na Gregorčičevo

Komentator je kritičen do nagovarjanja Marjana Šarca, naj se stranke opredelijo proti Janezu Janši oziroma SDS in vsem strankam, ki ga podpirajo. Svojevrsten paradoks je, da Šarec s svojim pozivom dejansko krši več členov ustave. Franci Feltrin meni, da po številnih sovražnih in izločevalnih izpadih, ki jih prirejajo Marjan Šarec in somišljeniki, jasno da taki ljudje ne sodijo v politiko.

VEČ ...|18. 8. 2021
Franci Feltrin: Marjan Šarec ne sodi v politiko in še manj na Gregorčičevo

Komentator je kritičen do nagovarjanja Marjana Šarca, naj se stranke opredelijo proti Janezu Janši oziroma SDS in vsem strankam, ki ga podpirajo. Svojevrsten paradoks je, da Šarec s svojim pozivom dejansko krši več členov ustave. Franci Feltrin meni, da po številnih sovražnih in izločevalnih izpadih, ki jih prirejajo Marjan Šarec in somišljeniki, jasno da taki ljudje ne sodijo v politiko.

Franci Feltrin

komentarMarjan ŠarecustavavolitveJanez JanšaSDS

Naš pogled

VEČ ...|17. 8. 2021
Za zmago nad covidom sta potrebna logika in znanost, za spoštovanje ukrepov pa sočutje

Na podlagi česa se v življenju odločamo? Veliko stvari počnemo iz navade. Ravnamo, kot smo se naučili. Primemo žlico in jemo juho. Večinoma. Če so nas naučili drugače, morda z žlico jemo tudi zeleno solato, rižoto in torto.

Za zmago nad covidom sta potrebna logika in znanost, za spoštovanje ukrepov pa sočutje

Na podlagi česa se v življenju odločamo? Veliko stvari počnemo iz navade. Ravnamo, kot smo se naučili. Primemo žlico in jemo juho. Večinoma. Če so nas naučili drugače, morda z žlico jemo tudi zeleno solato, rižoto in torto.

komentar

Naš pogled

Za zmago nad covidom sta potrebna logika in znanost, za spoštovanje ukrepov pa sočutje

Na podlagi česa se v življenju odločamo? Veliko stvari počnemo iz navade. Ravnamo, kot smo se naučili. Primemo žlico in jemo juho. Večinoma. Če so nas naučili drugače, morda z žlico jemo tudi zeleno solato, rižoto in torto.

VEČ ...|17. 8. 2021
Za zmago nad covidom sta potrebna logika in znanost, za spoštovanje ukrepov pa sočutje

Na podlagi česa se v življenju odločamo? Veliko stvari počnemo iz navade. Ravnamo, kot smo se naučili. Primemo žlico in jemo juho. Večinoma. Če so nas naučili drugače, morda z žlico jemo tudi zeleno solato, rižoto in torto.

Radio Ognjišče

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|16. 8. 2021
dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|16. 8. 2021
dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|13. 8. 2021
Lojze Kozar: Beseda

Če spoznam, da kakšna beseda ni bila pri Bogu, otresem besedo iz svojih ušes in iz svojega srca in iščem drugo, ki prihaja iz dobrega vira, z dobrim namenom. Potrebno je torej aktivno sprejemanje besed. Potrebno je razmišljanje. Potreben je pogost počitek pri Besedi, ki je bila v začetku. Kajti v njej je življenje in življenje je luč ljudi. In luč Besede sveti tudi v najtrši temi.

Komentar je pripravil generalni vikar murskosoboške škofije, Lojze Kozar ml.

Lojze Kozar: Beseda

Če spoznam, da kakšna beseda ni bila pri Bogu, otresem besedo iz svojih ušes in iz svojega srca in iščem drugo, ki prihaja iz dobrega vira, z dobrim namenom. Potrebno je torej aktivno sprejemanje besed. Potrebno je razmišljanje. Potreben je pogost počitek pri Besedi, ki je bila v začetku. Kajti v njej je življenje in življenje je luč ljudi. In luč Besede sveti tudi v najtrši temi.

Komentar je pripravil generalni vikar murskosoboške škofije, Lojze Kozar ml.

komentardružbaduhovnost

Komentar tedna

Lojze Kozar: Beseda

Če spoznam, da kakšna beseda ni bila pri Bogu, otresem besedo iz svojih ušes in iz svojega srca in iščem drugo, ki prihaja iz dobrega vira, z dobrim namenom. Potrebno je torej aktivno sprejemanje besed. Potrebno je razmišljanje. Potreben je pogost počitek pri Besedi, ki je bila v začetku. Kajti v njej je življenje in življenje je luč ljudi. In luč Besede sveti tudi v najtrši temi.

Komentar je pripravil generalni vikar murskosoboške škofije, Lojze Kozar ml.

VEČ ...|13. 8. 2021
Lojze Kozar: Beseda

Če spoznam, da kakšna beseda ni bila pri Bogu, otresem besedo iz svojih ušes in iz svojega srca in iščem drugo, ki prihaja iz dobrega vira, z dobrim namenom. Potrebno je torej aktivno sprejemanje besed. Potrebno je razmišljanje. Potreben je pogost počitek pri Besedi, ki je bila v začetku. Kajti v njej je življenje in življenje je luč ljudi. In luč Besede sveti tudi v najtrši temi.

Komentar je pripravil generalni vikar murskosoboške škofije, Lojze Kozar ml.

Lojze Kozar

komentardružbaduhovnost

Komentar Družina

VEČ ...|12. 8. 2021
Milan Knep: Plečniku bi se trgalo srce

Avtor je opozoril kako pomembno je, da je Unesco Jožeta Plečnika zapisal med nesmrtne arhitekte. Kritično pa je spregovoril o svetovnem prvenstvu odbojke na mivki, ki se je odvijalo na območju ljubljanske stolnice, na Pogačarjevem trgu.  Človek za svojo rast potrebuje tako kapelo kot stadion, a vsako na svojem mestu.

Milan Knep: Plečniku bi se trgalo srce

Avtor je opozoril kako pomembno je, da je Unesco Jožeta Plečnika zapisal med nesmrtne arhitekte. Kritično pa je spregovoril o svetovnem prvenstvu odbojke na mivki, ki se je odvijalo na območju ljubljanske stolnice, na Pogačarjevem trgu.  Človek za svojo rast potrebuje tako kapelo kot stadion, a vsako na svojem mestu.

komentaršportarhitektura

Komentar Družina

Milan Knep: Plečniku bi se trgalo srce

Avtor je opozoril kako pomembno je, da je Unesco Jožeta Plečnika zapisal med nesmrtne arhitekte. Kritično pa je spregovoril o svetovnem prvenstvu odbojke na mivki, ki se je odvijalo na območju ljubljanske stolnice, na Pogačarjevem trgu.  Človek za svojo rast potrebuje tako kapelo kot stadion, a vsako na svojem mestu.

VEČ ...|12. 8. 2021
Milan Knep: Plečniku bi se trgalo srce

Avtor je opozoril kako pomembno je, da je Unesco Jožeta Plečnika zapisal med nesmrtne arhitekte. Kritično pa je spregovoril o svetovnem prvenstvu odbojke na mivki, ki se je odvijalo na območju ljubljanske stolnice, na Pogačarjevem trgu.  Človek za svojo rast potrebuje tako kapelo kot stadion, a vsako na svojem mestu.

Milan Knep

komentaršportarhitektura

Komentar Časnik.si

VEČ ...|11. 8. 2021
Aleš Maver: Čas prostosti: V čem se je leto 1991 razlikovalo od naših dni? (1. del)

Opozoriti je treba, da Slovenija zunaj sovjetskega prostora vendarle celo v dogajanju okoli leta 1991 predstavljala izjemo. Prelom je bil namreč izrazito polovičen in ga je najbolj poosebljala izvolitev Milana Kučana za predsednika predsedstva aprila 1990.

Aleš Maver: Čas prostosti: V čem se je leto 1991 razlikovalo od naših dni? (1. del)

Opozoriti je treba, da Slovenija zunaj sovjetskega prostora vendarle celo v dogajanju okoli leta 1991 predstavljala izjemo. Prelom je bil namreč izrazito polovičen in ga je najbolj poosebljala izvolitev Milana Kučana za predsednika predsedstva aprila 1990.

komentarzgodovinapolitika

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Čas prostosti: V čem se je leto 1991 razlikovalo od naših dni? (1. del)

Opozoriti je treba, da Slovenija zunaj sovjetskega prostora vendarle celo v dogajanju okoli leta 1991 predstavljala izjemo. Prelom je bil namreč izrazito polovičen in ga je najbolj poosebljala izvolitev Milana Kučana za predsednika predsedstva aprila 1990.

VEČ ...|11. 8. 2021
Aleš Maver: Čas prostosti: V čem se je leto 1991 razlikovalo od naših dni? (1. del)

Opozoriti je treba, da Slovenija zunaj sovjetskega prostora vendarle celo v dogajanju okoli leta 1991 predstavljala izjemo. Prelom je bil namreč izrazito polovičen in ga je najbolj poosebljala izvolitev Milana Kučana za predsednika predsedstva aprila 1990.

Aleš Maver

komentarzgodovinapolitika

Naš pogled

VEČ ...|10. 8. 2021
Tadej Sadar: KORONA - ne Kdo ima prav?, ampak Komu zaupate?

Sodišča ne morejo dati svobode, upiranje NIJZ-ju ne bo pregnalo virusa in električna vozila ne bodo rešila narave - ali kako je epidemija namesto zdravstvenega postala pravni problem.

Tadej Sadar: KORONA - ne Kdo ima prav?, ampak Komu zaupate?

Sodišča ne morejo dati svobode, upiranje NIJZ-ju ne bo pregnalo virusa in električna vozila ne bodo rešila narave - ali kako je epidemija namesto zdravstvenega postala pravni problem.

komentar

Naš pogled

Tadej Sadar: KORONA - ne Kdo ima prav?, ampak Komu zaupate?

Sodišča ne morejo dati svobode, upiranje NIJZ-ju ne bo pregnalo virusa in električna vozila ne bodo rešila narave - ali kako je epidemija namesto zdravstvenega postala pravni problem.

VEČ ...|10. 8. 2021
Tadej Sadar: KORONA - ne Kdo ima prav?, ampak Komu zaupate?

Sodišča ne morejo dati svobode, upiranje NIJZ-ju ne bo pregnalo virusa in električna vozila ne bodo rešila narave - ali kako je epidemija namesto zdravstvenega postala pravni problem.

Radio Ognjišče

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|9. 8. 2021
Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|9. 8. 2021
Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|6. 8. 2021
Laris Gaiser: Evropa v svetu

Imperij ZDA bo trajal še desetletja, Evropa pa mora znotraj danega okvira poskušati zase pridobiti čim večji manevrski prostor tudi zato, ker če bi se svet - kot ga poznamo danes – porušil, je skoraj nemogoče, da bi Evropska unija, kot jo zgrajena danes, preživela. 

Komentar je pripravil Predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

Laris Gaiser: Evropa v svetu

Imperij ZDA bo trajal še desetletja, Evropa pa mora znotraj danega okvira poskušati zase pridobiti čim večji manevrski prostor tudi zato, ker če bi se svet - kot ga poznamo danes – porušil, je skoraj nemogoče, da bi Evropska unija, kot jo zgrajena danes, preživela. 

Komentar je pripravil Predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Laris Gaiser: Evropa v svetu

Imperij ZDA bo trajal še desetletja, Evropa pa mora znotraj danega okvira poskušati zase pridobiti čim večji manevrski prostor tudi zato, ker če bi se svet - kot ga poznamo danes – porušil, je skoraj nemogoče, da bi Evropska unija, kot jo zgrajena danes, preživela. 

Komentar je pripravil Predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

VEČ ...|6. 8. 2021
Laris Gaiser: Evropa v svetu

Imperij ZDA bo trajal še desetletja, Evropa pa mora znotraj danega okvira poskušati zase pridobiti čim večji manevrski prostor tudi zato, ker če bi se svet - kot ga poznamo danes – porušil, je skoraj nemogoče, da bi Evropska unija, kot jo zgrajena danes, preživela. 

Komentar je pripravil Predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

Laris Gaiser

komentardružbapolitika

Komentar Družina

VEČ ...|5. 8. 2021
Branko Cestnik: Učimo se od športnikov

Športniki niso bogovi z Olimpa, ne bomo jih malikovali. Smo pa hvaležni Bogu, da jih imamo in da se smemo te dni od njih marsikaj učiti.

Branko Cestnik: Učimo se od športnikov

Športniki niso bogovi z Olimpa, ne bomo jih malikovali. Smo pa hvaležni Bogu, da jih imamo in da se smemo te dni od njih marsikaj učiti.

komentar

Komentar Družina

Branko Cestnik: Učimo se od športnikov

Športniki niso bogovi z Olimpa, ne bomo jih malikovali. Smo pa hvaležni Bogu, da jih imamo in da se smemo te dni od njih marsikaj učiti.

VEČ ...|5. 8. 2021
Branko Cestnik: Učimo se od športnikov

Športniki niso bogovi z Olimpa, ne bomo jih malikovali. Smo pa hvaležni Bogu, da jih imamo in da se smemo te dni od njih marsikaj učiti.

Branko Cestnik

komentar

Informativne oddaje

VEČ ...|4. 8. 2021
Utrip dneva dne 4. 8.

  • Rast števila okužb, Beovičeva: do jeseni naj se cepijo vsi starejši nad 50 let, sicer grozijo polne bolnišnice.
  • Kultura političnega dialoga: Čakš: Moderiranje komentarjev pod članki je nujno, sicer ti nekdo ugrabi komentatorski forum, kar lahko vidimo na večini portalov.
  • Slovenija tudi julija z upadom brezposelnih.
  • Včerajšnje neurje s točo najbolj prizadelo osrednji kmetijski del občine Žužemberk
  • Obletnica uničujoče eksplozije v Bejrutu v znamenju politične nestabilnosti in težkih humanitarnih razmer.
  • Duhovnika Blaž Franko in Mitja Markovič ob godu sv. Janeza Marije Vianneya o lepoti duhovniškega poklica.
  • Na Malem Vrhu pri Globokem se je zrušila ob potresu poškodovana cerkev.
  • V Turčiji, Grčiji in Severni Makedoniji se bojujejo s požari; v Italiji so se razmere izboljšale.
  • Po poletnem premoru papež nadaljuje s splošnimi avdiencami.
  • Olimpijske igre: Jadralki Mrakova in Macarolova peti, tekačica Mišmaš Zrimšek 6.
  • Vreme: jutri zjutraj in dopoldne možni krajevno močni nalivi.

Utrip dneva dne 4. 8.

  • Rast števila okužb, Beovičeva: do jeseni naj se cepijo vsi starejši nad 50 let, sicer grozijo polne bolnišnice.
  • Kultura političnega dialoga: Čakš: Moderiranje komentarjev pod članki je nujno, sicer ti nekdo ugrabi komentatorski forum, kar lahko vidimo na večini portalov.
  • Slovenija tudi julija z upadom brezposelnih.
  • Včerajšnje neurje s točo najbolj prizadelo osrednji kmetijski del občine Žužemberk
  • Obletnica uničujoče eksplozije v Bejrutu v znamenju politične nestabilnosti in težkih humanitarnih razmer.
  • Duhovnika Blaž Franko in Mitja Markovič ob godu sv. Janeza Marije Vianneya o lepoti duhovniškega poklica.
  • Na Malem Vrhu pri Globokem se je zrušila ob potresu poškodovana cerkev.
  • V Turčiji, Grčiji in Severni Makedoniji se bojujejo s požari; v Italiji so se razmere izboljšale.
  • Po poletnem premoru papež nadaljuje s splošnimi avdiencami.
  • Olimpijske igre: Jadralki Mrakova in Macarolova peti, tekačica Mišmaš Zrimšek 6.
  • Vreme: jutri zjutraj in dopoldne možni krajevno močni nalivi.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 4. 8.
  • Rast števila okužb, Beovičeva: do jeseni naj se cepijo vsi starejši nad 50 let, sicer grozijo polne bolnišnice.
  • Kultura političnega dialoga: Čakš: Moderiranje komentarjev pod članki je nujno, sicer ti nekdo ugrabi komentatorski forum, kar lahko vidimo na večini portalov.
  • Slovenija tudi julija z upadom brezposelnih.
  • Včerajšnje neurje s točo najbolj prizadelo osrednji kmetijski del občine Žužemberk
  • Obletnica uničujoče eksplozije v Bejrutu v znamenju politične nestabilnosti in težkih humanitarnih razmer.
  • Duhovnika Blaž Franko in Mitja Markovič ob godu sv. Janeza Marije Vianneya o lepoti duhovniškega poklica.
  • Na Malem Vrhu pri Globokem se je zrušila ob potresu poškodovana cerkev.
  • V Turčiji, Grčiji in Severni Makedoniji se bojujejo s požari; v Italiji so se razmere izboljšale.
  • Po poletnem premoru papež nadaljuje s splošnimi avdiencami.
  • Olimpijske igre: Jadralki Mrakova in Macarolova peti, tekačica Mišmaš Zrimšek 6.
  • Vreme: jutri zjutraj in dopoldne možni krajevno močni nalivi.
VEČ ...|4. 8. 2021
Utrip dneva dne 4. 8.
  • Rast števila okužb, Beovičeva: do jeseni naj se cepijo vsi starejši nad 50 let, sicer grozijo polne bolnišnice.
  • Kultura političnega dialoga: Čakš: Moderiranje komentarjev pod članki je nujno, sicer ti nekdo ugrabi komentatorski forum, kar lahko vidimo na večini portalov.
  • Slovenija tudi julija z upadom brezposelnih.
  • Včerajšnje neurje s točo najbolj prizadelo osrednji kmetijski del občine Žužemberk
  • Obletnica uničujoče eksplozije v Bejrutu v znamenju politične nestabilnosti in težkih humanitarnih razmer.
  • Duhovnika Blaž Franko in Mitja Markovič ob godu sv. Janeza Marije Vianneya o lepoti duhovniškega poklica.
  • Na Malem Vrhu pri Globokem se je zrušila ob potresu poškodovana cerkev.
  • V Turčiji, Grčiji in Severni Makedoniji se bojujejo s požari; v Italiji so se razmere izboljšale.
  • Po poletnem premoru papež nadaljuje s splošnimi avdiencami.
  • Olimpijske igre: Jadralki Mrakova in Macarolova peti, tekačica Mišmaš Zrimšek 6.
  • Vreme: jutri zjutraj in dopoldne možni krajevno močni nalivi.

Radio Ognjišče

infonovice

Komentar Časnik.si

VEČ ...|4. 8. 2021
Milan Gregorič: Sekularizacija, zaton krščanstva in vzpon duhovnosti izven cerkva Avtor:

Nesporno pa je, da je krščanstvo v razvitem zahodu v zatonu, da se cerkve praznijo, da je vedno manj duhovnikov, redovnikov in redovnic, da pada število sklenjenih krščanskih zakonov in podeljenih krstov ipd.

 

Milan Gregorič: Sekularizacija, zaton krščanstva in vzpon duhovnosti izven cerkva Avtor:

Nesporno pa je, da je krščanstvo v razvitem zahodu v zatonu, da se cerkve praznijo, da je vedno manj duhovnikov, redovnikov in redovnic, da pada število sklenjenih krščanskih zakonov in podeljenih krstov ipd.

 

komentar

Komentar Časnik.si

Milan Gregorič: Sekularizacija, zaton krščanstva in vzpon duhovnosti izven cerkva Avtor:

Nesporno pa je, da je krščanstvo v razvitem zahodu v zatonu, da se cerkve praznijo, da je vedno manj duhovnikov, redovnikov in redovnic, da pada število sklenjenih krščanskih zakonov in podeljenih krstov ipd.

 

VEČ ...|4. 8. 2021
Milan Gregorič: Sekularizacija, zaton krščanstva in vzpon duhovnosti izven cerkva Avtor:

Nesporno pa je, da je krščanstvo v razvitem zahodu v zatonu, da se cerkve praznijo, da je vedno manj duhovnikov, redovnikov in redovnic, da pada število sklenjenih krščanskih zakonov in podeljenih krstov ipd.

 

Milan Gregorič

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|2. 8. 2021
Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

VEČ ...|2. 8. 2021
Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

Gabriel Kavčič

komentarpolitikadružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|1. 8. 2021
Nadškof Turnšek in p. Cestnik o tradicionalnih latinskih mašah

Papežev dokument o tradicionalnih latinskih mašah še naprej odmeva. Svoj komentar in razumevanje dokumenta in razloge zanj sta podala upokojeni nadškof Marjan Turnšek in p. Branko Cestnik. 

Nadškof Turnšek in p. Cestnik o tradicionalnih latinskih mašah

Papežev dokument o tradicionalnih latinskih mašah še naprej odmeva. Svoj komentar in razumevanje dokumenta in razloge zanj sta podala upokojeni nadškof Marjan Turnšek in p. Branko Cestnik. 

cerkevinfoduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Nadškof Turnšek in p. Cestnik o tradicionalnih latinskih mašah

Papežev dokument o tradicionalnih latinskih mašah še naprej odmeva. Svoj komentar in razumevanje dokumenta in razloge zanj sta podala upokojeni nadškof Marjan Turnšek in p. Branko Cestnik. 

VEČ ...|1. 8. 2021
Nadškof Turnšek in p. Cestnik o tradicionalnih latinskih mašah

Papežev dokument o tradicionalnih latinskih mašah še naprej odmeva. Svoj komentar in razumevanje dokumenta in razloge zanj sta podala upokojeni nadškof Marjan Turnšek in p. Branko Cestnik. 

Marta Jerebič

cerkevinfoduhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|30. 7. 2021
Jernej Letnar Černič: Luč na koncu tunela?

Epidemija Covid 19 z nizko precepljenostjo na svetovni ravni kaže, da še ne bo kmalu končana.

Jernej Letnar Černič: Luč na koncu tunela?

Epidemija Covid 19 z nizko precepljenostjo na svetovni ravni kaže, da še ne bo kmalu končana.

komentar

Komentar tedna

Jernej Letnar Černič: Luč na koncu tunela?

Epidemija Covid 19 z nizko precepljenostjo na svetovni ravni kaže, da še ne bo kmalu končana.

VEČ ...|30. 7. 2021
Jernej Letnar Černič: Luč na koncu tunela?

Epidemija Covid 19 z nizko precepljenostjo na svetovni ravni kaže, da še ne bo kmalu končana.

Jernej Letnar Černič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|29. 7. 2021
Janez Rifelj: Zdravljenje slovenske zdravstva

Zdravnik Janez Rifelj o težavah v slovenskem zdravstvenem sistemu in potrebnih spremembah.

Janez Rifelj: Zdravljenje slovenske zdravstva

Zdravnik Janez Rifelj o težavah v slovenskem zdravstvenem sistemu in potrebnih spremembah.

komentar

Komentar Družina

Janez Rifelj: Zdravljenje slovenske zdravstva

Zdravnik Janez Rifelj o težavah v slovenskem zdravstvenem sistemu in potrebnih spremembah.

VEČ ...|29. 7. 2021
Janez Rifelj: Zdravljenje slovenske zdravstva

Zdravnik Janez Rifelj o težavah v slovenskem zdravstvenem sistemu in potrebnih spremembah.

Janez Rifelj

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|28. 7. 2021
Politična korektnost postaja mit, ideologija in orodje prikrite represije

Celotni komentar Katje Ferletič si lahko preberete na spletni strani casnik.si.

Politična korektnost postaja mit, ideologija in orodje prikrite represije

Celotni komentar Katje Ferletič si lahko preberete na spletni strani casnik.si.

komentarpolitikaevropa

Komentar Časnik.si

Politična korektnost postaja mit, ideologija in orodje prikrite represije

Celotni komentar Katje Ferletič si lahko preberete na spletni strani casnik.si.

VEČ ...|28. 7. 2021
Politična korektnost postaja mit, ideologija in orodje prikrite represije

Celotni komentar Katje Ferletič si lahko preberete na spletni strani casnik.si.

Katja Ferletič

komentarpolitikaevropa

Komentar Domovina.je

VEČ ...|26. 7. 2021
Slovenski paradoks: levica noče sprememb, desnica pa jih ne zmore uveljaviti

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Slovenski paradoks: levica noče sprememb, desnica pa jih ne zmore uveljaviti

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentarpolitikadružbaSlovenija

Komentar Domovina.je

Slovenski paradoks: levica noče sprememb, desnica pa jih ne zmore uveljaviti

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|26. 7. 2021
Slovenski paradoks: levica noče sprememb, desnica pa jih ne zmore uveljaviti

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Jakob Vid Zupančič

komentarpolitikadružbaSlovenija

Komentar tedna

VEČ ...|23. 7. 2021
Roman Vučajnk: Bližnjega je treba uzreti, prepoznati za sočloveka in ga spoštovati

Čez dva tedna bo minilo leto dni, odkar je Beirut prizadela strahotna eksplozija, ki je uničila pristanišče, mestno infrastrukturo spravila na kolena in 300 tisoč ljudem odvzela domove. Kakšne so vzporednice tega dogodka z dogajanjem v Sloveniji?

Komentira kancler slovenske asociacije Roman Vučajnk.

 

Roman Vučajnk: Bližnjega je treba uzreti, prepoznati za sočloveka in ga spoštovati

Čez dva tedna bo minilo leto dni, odkar je Beirut prizadela strahotna eksplozija, ki je uničila pristanišče, mestno infrastrukturo spravila na kolena in 300 tisoč ljudem odvzela domove. Kakšne so vzporednice tega dogodka z dogajanjem v Sloveniji?

Komentira kancler slovenske asociacije Roman Vučajnk.

 

komentarpomočdružba

Komentar tedna

Roman Vučajnk: Bližnjega je treba uzreti, prepoznati za sočloveka in ga spoštovati

Čez dva tedna bo minilo leto dni, odkar je Beirut prizadela strahotna eksplozija, ki je uničila pristanišče, mestno infrastrukturo spravila na kolena in 300 tisoč ljudem odvzela domove. Kakšne so vzporednice tega dogodka z dogajanjem v Sloveniji?

Komentira kancler slovenske asociacije Roman Vučajnk.

 

VEČ ...|23. 7. 2021
Roman Vučajnk: Bližnjega je treba uzreti, prepoznati za sočloveka in ga spoštovati

Čez dva tedna bo minilo leto dni, odkar je Beirut prizadela strahotna eksplozija, ki je uničila pristanišče, mestno infrastrukturo spravila na kolena in 300 tisoč ljudem odvzela domove. Kakšne so vzporednice tega dogodka z dogajanjem v Sloveniji?

Komentira kancler slovenske asociacije Roman Vučajnk.

 

Roman Vučajnk

komentarpomočdružba

Komentar Družina

VEČ ...|22. 7. 2021
Jernej Pisk: Močna, če drži skupaj

Ob spremljanju dogajanja na političnem 
parketu v zadnjih mesecih mi je nekoliko 
neprijetno. Najboljše želje ob 30-letnici Slo-
venije in hrepenenje po rasti v skupnem do-
brem se hitro razblinijo, ko pomislim na družbeno 
realnost, ki smo ji priča. Na eni strani je znano, da 
so se velike in pomembne stvari v zgodovini vedno 
dogajale v zavzetem sodelovanju, v skupnosti. Na 
drugi strani pa nam podpihovanje razdeljenosti in 
sovraštva od medijsko prevladujoče ideologije one-
mogoča, da bi se zazrli v isto smer in stopili skupaj. 

Jernej Pisk: Močna, če drži skupaj

Ob spremljanju dogajanja na političnem 
parketu v zadnjih mesecih mi je nekoliko 
neprijetno. Najboljše želje ob 30-letnici Slo-
venije in hrepenenje po rasti v skupnem do-
brem se hitro razblinijo, ko pomislim na družbeno 
realnost, ki smo ji priča. Na eni strani je znano, da 
so se velike in pomembne stvari v zgodovini vedno 
dogajale v zavzetem sodelovanju, v skupnosti. Na 
drugi strani pa nam podpihovanje razdeljenosti in 
sovraštva od medijsko prevladujoče ideologije one-
mogoča, da bi se zazrli v isto smer in stopili skupaj. 

komentar

Komentar Družina

Jernej Pisk: Močna, če drži skupaj

Ob spremljanju dogajanja na političnem 
parketu v zadnjih mesecih mi je nekoliko 
neprijetno. Najboljše želje ob 30-letnici Slo-
venije in hrepenenje po rasti v skupnem do-
brem se hitro razblinijo, ko pomislim na družbeno 
realnost, ki smo ji priča. Na eni strani je znano, da 
so se velike in pomembne stvari v zgodovini vedno 
dogajale v zavzetem sodelovanju, v skupnosti. Na 
drugi strani pa nam podpihovanje razdeljenosti in 
sovraštva od medijsko prevladujoče ideologije one-
mogoča, da bi se zazrli v isto smer in stopili skupaj. 

VEČ ...|22. 7. 2021
Jernej Pisk: Močna, če drži skupaj

Ob spremljanju dogajanja na političnem 
parketu v zadnjih mesecih mi je nekoliko 
neprijetno. Najboljše želje ob 30-letnici Slo-
venije in hrepenenje po rasti v skupnem do-
brem se hitro razblinijo, ko pomislim na družbeno 
realnost, ki smo ji priča. Na eni strani je znano, da 
so se velike in pomembne stvari v zgodovini vedno 
dogajale v zavzetem sodelovanju, v skupnosti. Na 
drugi strani pa nam podpihovanje razdeljenosti in 
sovraštva od medijsko prevladujoče ideologije one-
mogoča, da bi se zazrli v isto smer in stopili skupaj. 

Jernej Pisk

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|21. 7. 2021
Franci Feltrin: Upreti se moramo bruseljskim birokratom, ki spodkopavajo evropsko krščanstvo

Franci Feltrin: Upreti se moramo bruseljskim birokratom, ki spodkopavajo evropsko krščanstvo
 

Ključne besede: krščanstvo, Evropska unija, Janez Janša, LGBTQ, Madžarska
 

Komentator je v komentarju kritičen do bruseljskih birokratov, ki s propagiranjem LGBTQ majejo krščanske temelje Evrope. Obžaluje, da se namesto k pristopanju urejanja skupnega življenja z migranti ukvarja z LGBTQ. Prepričan je, da s pritiskom na Madžarsko, ki je z zakonom prepovedala, da bi člani LGBTQ v šolah predavali o svojih frustracijah, kršijo evropski pravni red. Sprašuje se, ali bomo denar usmerjali v družine in otroke ali k nasprotnikom življenja. V komentarju pohvali državotvorno držo Janeza Janše in je kritičen do izjav Tanje Fajon. Zaključi pa s pozivom, da bodimo prijazni do vseh ljudu, tudi tistih, ki niso po naših predstavah.
 

Franci Feltrin: Upreti se moramo bruseljskim birokratom, ki spodkopavajo evropsko krščanstvo

Franci Feltrin: Upreti se moramo bruseljskim birokratom, ki spodkopavajo evropsko krščanstvo
 

Ključne besede: krščanstvo, Evropska unija, Janez Janša, LGBTQ, Madžarska
 

Komentator je v komentarju kritičen do bruseljskih birokratov, ki s propagiranjem LGBTQ majejo krščanske temelje Evrope. Obžaluje, da se namesto k pristopanju urejanja skupnega življenja z migranti ukvarja z LGBTQ. Prepričan je, da s pritiskom na Madžarsko, ki je z zakonom prepovedala, da bi člani LGBTQ v šolah predavali o svojih frustracijah, kršijo evropski pravni red. Sprašuje se, ali bomo denar usmerjali v družine in otroke ali k nasprotnikom življenja. V komentarju pohvali državotvorno držo Janeza Janše in je kritičen do izjav Tanje Fajon. Zaključi pa s pozivom, da bodimo prijazni do vseh ljudu, tudi tistih, ki niso po naših predstavah.
 

komentarkrščanstvoEvropska unijaJanez JanšaLGBTQMadžarska

Komentar Časnik.si

Franci Feltrin: Upreti se moramo bruseljskim birokratom, ki spodkopavajo evropsko krščanstvo

Franci Feltrin: Upreti se moramo bruseljskim birokratom, ki spodkopavajo evropsko krščanstvo
 

Ključne besede: krščanstvo, Evropska unija, Janez Janša, LGBTQ, Madžarska
 

Komentator je v komentarju kritičen do bruseljskih birokratov, ki s propagiranjem LGBTQ majejo krščanske temelje Evrope. Obžaluje, da se namesto k pristopanju urejanja skupnega življenja z migranti ukvarja z LGBTQ. Prepričan je, da s pritiskom na Madžarsko, ki je z zakonom prepovedala, da bi člani LGBTQ v šolah predavali o svojih frustracijah, kršijo evropski pravni red. Sprašuje se, ali bomo denar usmerjali v družine in otroke ali k nasprotnikom življenja. V komentarju pohvali državotvorno držo Janeza Janše in je kritičen do izjav Tanje Fajon. Zaključi pa s pozivom, da bodimo prijazni do vseh ljudu, tudi tistih, ki niso po naših predstavah.
 

VEČ ...|21. 7. 2021
Franci Feltrin: Upreti se moramo bruseljskim birokratom, ki spodkopavajo evropsko krščanstvo

Franci Feltrin: Upreti se moramo bruseljskim birokratom, ki spodkopavajo evropsko krščanstvo
 

Ključne besede: krščanstvo, Evropska unija, Janez Janša, LGBTQ, Madžarska
 

Komentator je v komentarju kritičen do bruseljskih birokratov, ki s propagiranjem LGBTQ majejo krščanske temelje Evrope. Obžaluje, da se namesto k pristopanju urejanja skupnega življenja z migranti ukvarja z LGBTQ. Prepričan je, da s pritiskom na Madžarsko, ki je z zakonom prepovedala, da bi člani LGBTQ v šolah predavali o svojih frustracijah, kršijo evropski pravni red. Sprašuje se, ali bomo denar usmerjali v družine in otroke ali k nasprotnikom življenja. V komentarju pohvali državotvorno držo Janeza Janše in je kritičen do izjav Tanje Fajon. Zaključi pa s pozivom, da bodimo prijazni do vseh ljudu, tudi tistih, ki niso po naših predstavah.
 

Franci Feltrin

komentarkrščanstvoEvropska unijaJanez JanšaLGBTQMadžarska

Naš pogled

VEČ ...|20. 7. 2021
Slovenija, obljubljena dežela?

Desetletja in stoletja so se trudili, da bi jo imeli. In da bi v njej živeli svobodno. Da bi volili. In da bi volili slovenske politike. Da bi govorili slovensko, povsod, v šoli in na uradih. Da bi se šolali ne glede na to, ali si naši starši to lahko privoščijo, in bili uspešni v šoli, čeprav so naši starši hodili v cerkev. Da bi svobodno izbirali svojega življenjskega sopotnika. Da bi svobodno prehajali državno mejo in da bi lahko potovali po svetu brez strahu, da bi nadzorovali naše poti. Kako nenavadno se to danes sliši, kajne? Težko si predstavljamo, da so vse to stvari, ki so si jih morali priboriti rodovi pred nami. Za katere so se trudili pisatelji, duhovniki, učitelji in drugi izobraženci, ki so vedeli, da je narod nekaj pomembnega, nekaj edinstvenega, nekaj, na čemer je treba graditi, zavest, ki jo je treba gojiti in spoštovati. In ubraniti.

Celotni komentar, ki ga je napisala Tanja Dominko, si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišča.

Slovenija, obljubljena dežela?

Desetletja in stoletja so se trudili, da bi jo imeli. In da bi v njej živeli svobodno. Da bi volili. In da bi volili slovenske politike. Da bi govorili slovensko, povsod, v šoli in na uradih. Da bi se šolali ne glede na to, ali si naši starši to lahko privoščijo, in bili uspešni v šoli, čeprav so naši starši hodili v cerkev. Da bi svobodno izbirali svojega življenjskega sopotnika. Da bi svobodno prehajali državno mejo in da bi lahko potovali po svetu brez strahu, da bi nadzorovali naše poti. Kako nenavadno se to danes sliši, kajne? Težko si predstavljamo, da so vse to stvari, ki so si jih morali priboriti rodovi pred nami. Za katere so se trudili pisatelji, duhovniki, učitelji in drugi izobraženci, ki so vedeli, da je narod nekaj pomembnega, nekaj edinstvenega, nekaj, na čemer je treba graditi, zavest, ki jo je treba gojiti in spoštovati. In ubraniti.

Celotni komentar, ki ga je napisala Tanja Dominko, si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišča.

komentarSlovenijapolitika

Naš pogled

Slovenija, obljubljena dežela?

Desetletja in stoletja so se trudili, da bi jo imeli. In da bi v njej živeli svobodno. Da bi volili. In da bi volili slovenske politike. Da bi govorili slovensko, povsod, v šoli in na uradih. Da bi se šolali ne glede na to, ali si naši starši to lahko privoščijo, in bili uspešni v šoli, čeprav so naši starši hodili v cerkev. Da bi svobodno izbirali svojega življenjskega sopotnika. Da bi svobodno prehajali državno mejo in da bi lahko potovali po svetu brez strahu, da bi nadzorovali naše poti. Kako nenavadno se to danes sliši, kajne? Težko si predstavljamo, da so vse to stvari, ki so si jih morali priboriti rodovi pred nami. Za katere so se trudili pisatelji, duhovniki, učitelji in drugi izobraženci, ki so vedeli, da je narod nekaj pomembnega, nekaj edinstvenega, nekaj, na čemer je treba graditi, zavest, ki jo je treba gojiti in spoštovati. In ubraniti.

Celotni komentar, ki ga je napisala Tanja Dominko, si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišča.

VEČ ...|20. 7. 2021
Slovenija, obljubljena dežela?

Desetletja in stoletja so se trudili, da bi jo imeli. In da bi v njej živeli svobodno. Da bi volili. In da bi volili slovenske politike. Da bi govorili slovensko, povsod, v šoli in na uradih. Da bi se šolali ne glede na to, ali si naši starši to lahko privoščijo, in bili uspešni v šoli, čeprav so naši starši hodili v cerkev. Da bi svobodno izbirali svojega življenjskega sopotnika. Da bi svobodno prehajali državno mejo in da bi lahko potovali po svetu brez strahu, da bi nadzorovali naše poti. Kako nenavadno se to danes sliši, kajne? Težko si predstavljamo, da so vse to stvari, ki so si jih morali priboriti rodovi pred nami. Za katere so se trudili pisatelji, duhovniki, učitelji in drugi izobraženci, ki so vedeli, da je narod nekaj pomembnega, nekaj edinstvenega, nekaj, na čemer je treba graditi, zavest, ki jo je treba gojiti in spoštovati. In ubraniti.

Celotni komentar, ki ga je napisala Tanja Dominko, si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišča.

Tanja Dominko

komentarSlovenijapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|19. 7. 2021
Dr. Klemen Jaklič o šestih resnicah o slovenski državi

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Klemena Jakliča. V luči 30-letnice Slovenije je spregovoril o šestih resnicah o slovenski državi.

Dr. Klemen Jaklič o šestih resnicah o slovenski državi

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Klemena Jakliča. V luči 30-letnice Slovenije je spregovoril o šestih resnicah o slovenski državi.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Klemen Jaklič o šestih resnicah o slovenski državi

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Klemena Jakliča. V luči 30-letnice Slovenije je spregovoril o šestih resnicah o slovenski državi.

VEČ ...|19. 7. 2021
Dr. Klemen Jaklič o šestih resnicah o slovenski državi

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Klemena Jakliča. V luči 30-letnice Slovenije je spregovoril o šestih resnicah o slovenski državi.

Alen Salihović

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|19. 7. 2021
dr. Andrej Fink: »Vladavino prava rušijo tisti, ki jim demokratična Slovenija ni bila zaželena opcija«

Že tretji ugledni pravnik, tokrat zaslužni profesor Janez Kranjc, je bil v zadnjem letu žrtev maltretiranja ob iskanju novega sodnika Ustavnega sodišča. Tisti, ki so sodelovali v tem neprimernem ravnanju, so s tem prizadeli tudi Sodišče sámo in celó našo Ustavo, nekateri pa to imenovali »zmago«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink: »Vladavino prava rušijo tisti, ki jim demokratična Slovenija ni bila zaželena opcija«

Že tretji ugledni pravnik, tokrat zaslužni profesor Janez Kranjc, je bil v zadnjem letu žrtev maltretiranja ob iskanju novega sodnika Ustavnega sodišča. Tisti, ki so sodelovali v tem neprimernem ravnanju, so s tem prizadeli tudi Sodišče sámo in celó našo Ustavo, nekateri pa to imenovali »zmago«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

dr. Andrej Fink: »Vladavino prava rušijo tisti, ki jim demokratična Slovenija ni bila zaželena opcija«

Že tretji ugledni pravnik, tokrat zaslužni profesor Janez Kranjc, je bil v zadnjem letu žrtev maltretiranja ob iskanju novega sodnika Ustavnega sodišča. Tisti, ki so sodelovali v tem neprimernem ravnanju, so s tem prizadeli tudi Sodišče sámo in celó našo Ustavo, nekateri pa to imenovali »zmago«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|19. 7. 2021
dr. Andrej Fink: »Vladavino prava rušijo tisti, ki jim demokratična Slovenija ni bila zaželena opcija«

Že tretji ugledni pravnik, tokrat zaslužni profesor Janez Kranjc, je bil v zadnjem letu žrtev maltretiranja ob iskanju novega sodnika Ustavnega sodišča. Tisti, ki so sodelovali v tem neprimernem ravnanju, so s tem prizadeli tudi Sodišče sámo in celó našo Ustavo, nekateri pa to imenovali »zmago«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|16. 7. 2021
Ivan Štuhec: Evropa, quo vadis?

Človekova biološka narava in njegova kulturna moč ne moreta biti v konfliktu in medsebojnem zanikanju. Samo v medsebojni solidarnosti in sožitju lahko obe razsežnosti ustrezno odgovarjata na realne in tudi navidezne probleme. Človekova narava ni popolna, kdaj je tudi obremenjujoče nepopolna. V takih primerih ima sodobni človek ustrezne in učinkovite kulturne rešitve, ki vsaj delno lahko naravi vrnejo tisto, kar je sama izgubila ali deformirala. Nasilno vstopanje kulture v naravo in njeno zavestno sprevračanje, ne more biti v službi človeka in njegovega dostojanstva. Nekakšen novi razredni boj, med naravo in kulturo, ki posnema onega, med delom in kapitalom ni rešitev problema. Še manj pa je rešitev v tem, da nekateri želijo iz tega narediti ideologijo pluralnih spolnih identitet. To modno muho zahodnjakov bodo brez težav povozili vitalisti iz Afrike in Azije. In to upravičeno, saj vedno zmaga moč življenja. Kdor jo ima, mu pripada prihodnost. Kdor moč življenja ubija in zanika, si piše sodbo sam. Evropa, quo vadis?

Ivan Štuhec: Evropa, quo vadis?

Človekova biološka narava in njegova kulturna moč ne moreta biti v konfliktu in medsebojnem zanikanju. Samo v medsebojni solidarnosti in sožitju lahko obe razsežnosti ustrezno odgovarjata na realne in tudi navidezne probleme. Človekova narava ni popolna, kdaj je tudi obremenjujoče nepopolna. V takih primerih ima sodobni človek ustrezne in učinkovite kulturne rešitve, ki vsaj delno lahko naravi vrnejo tisto, kar je sama izgubila ali deformirala. Nasilno vstopanje kulture v naravo in njeno zavestno sprevračanje, ne more biti v službi človeka in njegovega dostojanstva. Nekakšen novi razredni boj, med naravo in kulturo, ki posnema onega, med delom in kapitalom ni rešitev problema. Še manj pa je rešitev v tem, da nekateri želijo iz tega narediti ideologijo pluralnih spolnih identitet. To modno muho zahodnjakov bodo brez težav povozili vitalisti iz Afrike in Azije. In to upravičeno, saj vedno zmaga moč življenja. Kdor jo ima, mu pripada prihodnost. Kdor moč življenja ubija in zanika, si piše sodbo sam. Evropa, quo vadis?

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Ivan Štuhec: Evropa, quo vadis?

Človekova biološka narava in njegova kulturna moč ne moreta biti v konfliktu in medsebojnem zanikanju. Samo v medsebojni solidarnosti in sožitju lahko obe razsežnosti ustrezno odgovarjata na realne in tudi navidezne probleme. Človekova narava ni popolna, kdaj je tudi obremenjujoče nepopolna. V takih primerih ima sodobni človek ustrezne in učinkovite kulturne rešitve, ki vsaj delno lahko naravi vrnejo tisto, kar je sama izgubila ali deformirala. Nasilno vstopanje kulture v naravo in njeno zavestno sprevračanje, ne more biti v službi človeka in njegovega dostojanstva. Nekakšen novi razredni boj, med naravo in kulturo, ki posnema onega, med delom in kapitalom ni rešitev problema. Še manj pa je rešitev v tem, da nekateri želijo iz tega narediti ideologijo pluralnih spolnih identitet. To modno muho zahodnjakov bodo brez težav povozili vitalisti iz Afrike in Azije. In to upravičeno, saj vedno zmaga moč življenja. Kdor jo ima, mu pripada prihodnost. Kdor moč življenja ubija in zanika, si piše sodbo sam. Evropa, quo vadis?

VEČ ...|16. 7. 2021
Ivan Štuhec: Evropa, quo vadis?

Človekova biološka narava in njegova kulturna moč ne moreta biti v konfliktu in medsebojnem zanikanju. Samo v medsebojni solidarnosti in sožitju lahko obe razsežnosti ustrezno odgovarjata na realne in tudi navidezne probleme. Človekova narava ni popolna, kdaj je tudi obremenjujoče nepopolna. V takih primerih ima sodobni človek ustrezne in učinkovite kulturne rešitve, ki vsaj delno lahko naravi vrnejo tisto, kar je sama izgubila ali deformirala. Nasilno vstopanje kulture v naravo in njeno zavestno sprevračanje, ne more biti v službi človeka in njegovega dostojanstva. Nekakšen novi razredni boj, med naravo in kulturo, ki posnema onega, med delom in kapitalom ni rešitev problema. Še manj pa je rešitev v tem, da nekateri želijo iz tega narediti ideologijo pluralnih spolnih identitet. To modno muho zahodnjakov bodo brez težav povozili vitalisti iz Afrike in Azije. In to upravičeno, saj vedno zmaga moč življenja. Kdor jo ima, mu pripada prihodnost. Kdor moč življenja ubija in zanika, si piše sodbo sam. Evropa, quo vadis?

Ivan Štuhec

komentardružbapolitika

Komentar Družina

VEČ ...|15. 7. 2021
Ivan Štuhec: Spolna poljubnost

Eden  od  zadnjih  posvetov,  ki  sem  se  ga  udeležil  
še  kot  profesor  moralne  teologije  na  Teološki  
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od 
avstrijskih  mest.  Med  predavatelji  je  bil  tudi  
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je 
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti 
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami: 
»Morda  boste  po  mojem  predavanju  zadovoljni,  da  ne  
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke, 
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da 
je  spreminjanje  spola  zgolj  kulturni  in  sociološki  po-
jav.  Predstojnik  plastične  kirurgije  je  tudi  povedal,  da  
so  primeri,  ko  si  ljudje  po  določenem  času  premislijo  
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni 
pozabil  povedati,  da  je  vsako  tako  spreminjanje  spola  
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za 
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.

Ivan Štuhec: Spolna poljubnost

Eden  od  zadnjih  posvetov,  ki  sem  se  ga  udeležil  
še  kot  profesor  moralne  teologije  na  Teološki  
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od 
avstrijskih  mest.  Med  predavatelji  je  bil  tudi  
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je 
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti 
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami: 
»Morda  boste  po  mojem  predavanju  zadovoljni,  da  ne  
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke, 
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da 
je  spreminjanje  spola  zgolj  kulturni  in  sociološki  po-
jav.  Predstojnik  plastične  kirurgije  je  tudi  povedal,  da  
so  primeri,  ko  si  ljudje  po  določenem  času  premislijo  
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni 
pozabil  povedati,  da  je  vsako  tako  spreminjanje  spola  
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za 
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.

komentar

Komentar Družina

Ivan Štuhec: Spolna poljubnost

Eden  od  zadnjih  posvetov,  ki  sem  se  ga  udeležil  
še  kot  profesor  moralne  teologije  na  Teološki  
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od 
avstrijskih  mest.  Med  predavatelji  je  bil  tudi  
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je 
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti 
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami: 
»Morda  boste  po  mojem  predavanju  zadovoljni,  da  ne  
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke, 
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da 
je  spreminjanje  spola  zgolj  kulturni  in  sociološki  po-
jav.  Predstojnik  plastične  kirurgije  je  tudi  povedal,  da  
so  primeri,  ko  si  ljudje  po  določenem  času  premislijo  
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni 
pozabil  povedati,  da  je  vsako  tako  spreminjanje  spola  
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za 
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.

VEČ ...|15. 7. 2021
Ivan Štuhec: Spolna poljubnost

Eden  od  zadnjih  posvetov,  ki  sem  se  ga  udeležil  
še  kot  profesor  moralne  teologije  na  Teološki  
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od 
avstrijskih  mest.  Med  predavatelji  je  bil  tudi  
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je 
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti 
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami: 
»Morda  boste  po  mojem  predavanju  zadovoljni,  da  ne  
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke, 
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da 
je  spreminjanje  spola  zgolj  kulturni  in  sociološki  po-
jav.  Predstojnik  plastične  kirurgije  je  tudi  povedal,  da  
so  primeri,  ko  si  ljudje  po  določenem  času  premislijo  
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni 
pozabil  povedati,  da  je  vsako  tako  spreminjanje  spola  
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za 
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.

Ivan Štuhec

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|14. 7. 2021
Andrej Murn: Zakon padel, Janković pa bo še naprej gradil kanalizacijo nad vodnimi viri

Opozicija je ljudem spretno podtaknila mnenje, da gre za varovanje pitne vode, s čimer se novela zakona sploh ni ukvarjala, ne pa za zaščito okolja, urejanje brežin, vodotokov in obale ter izboljšanje poplavne varnosti, kar je bistvo vsebine novele.

Andrej Murn: Zakon padel, Janković pa bo še naprej gradil kanalizacijo nad vodnimi viri

Opozicija je ljudem spretno podtaknila mnenje, da gre za varovanje pitne vode, s čimer se novela zakona sploh ni ukvarjala, ne pa za zaščito okolja, urejanje brežin, vodotokov in obale ter izboljšanje poplavne varnosti, kar je bistvo vsebine novele.

komentarvodaokolje

Komentar Časnik.si

Andrej Murn: Zakon padel, Janković pa bo še naprej gradil kanalizacijo nad vodnimi viri

Opozicija je ljudem spretno podtaknila mnenje, da gre za varovanje pitne vode, s čimer se novela zakona sploh ni ukvarjala, ne pa za zaščito okolja, urejanje brežin, vodotokov in obale ter izboljšanje poplavne varnosti, kar je bistvo vsebine novele.

VEČ ...|14. 7. 2021
Andrej Murn: Zakon padel, Janković pa bo še naprej gradil kanalizacijo nad vodnimi viri

Opozicija je ljudem spretno podtaknila mnenje, da gre za varovanje pitne vode, s čimer se novela zakona sploh ni ukvarjala, ne pa za zaščito okolja, urejanje brežin, vodotokov in obale ter izboljšanje poplavne varnosti, kar je bistvo vsebine novele.

Andrej Murn

komentarvodaokolje

Naš pogled

VEČ ...|13. 7. 2021
Andrej Šinko: Bodo pandemiji sledile družbeno-politične krize?

Avtor v komentarju razmišlja o posledicah pandemije in spregovori o njenem vplivu na politično stabilnost v nekaterih državah. Hkrati pa opozori na nevarnosti, ki jih pandemija predstavlja za zahodne države, kjer družba postaja vse bolj polarizirana.

Andrej Šinko: Bodo pandemiji sledile družbeno-politične krize?

Avtor v komentarju razmišlja o posledicah pandemije in spregovori o njenem vplivu na politično stabilnost v nekaterih državah. Hkrati pa opozori na nevarnosti, ki jih pandemija predstavlja za zahodne države, kjer družba postaja vse bolj polarizirana.

komentarpolitikadružba

Naš pogled

Andrej Šinko: Bodo pandemiji sledile družbeno-politične krize?

Avtor v komentarju razmišlja o posledicah pandemije in spregovori o njenem vplivu na politično stabilnost v nekaterih državah. Hkrati pa opozori na nevarnosti, ki jih pandemija predstavlja za zahodne države, kjer družba postaja vse bolj polarizirana.

VEČ ...|13. 7. 2021
Andrej Šinko: Bodo pandemiji sledile družbeno-politične krize?

Avtor v komentarju razmišlja o posledicah pandemije in spregovori o njenem vplivu na politično stabilnost v nekaterih državah. Hkrati pa opozori na nevarnosti, ki jih pandemija predstavlja za zahodne države, kjer družba postaja vse bolj polarizirana.

Andrej Šinko

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 7. 2021
Peter Merše: V nedeljo je padel zakon, a če ne bo vzela lekcije, bo (pro)padla tudi vlada

Na vroč poletni dan je velika večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

Peter Merše: V nedeljo je padel zakon, a če ne bo vzela lekcije, bo (pro)padla tudi vlada

Na vroč poletni dan je velika večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Merše: V nedeljo je padel zakon, a če ne bo vzela lekcije, bo (pro)padla tudi vlada

Na vroč poletni dan je velika večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

VEČ ...|12. 7. 2021
Peter Merše: V nedeljo je padel zakon, a če ne bo vzela lekcije, bo (pro)padla tudi vlada

Na vroč poletni dan je velika večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

Peter Merše

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|9. 7. 2021
Janez Juhant: Osamosvojena Slovenija pred bremeni Evrope

Večina Slovencev se veseli praznovanja tridesetletnice samostojne države in predsedovanja slovenske Vlade Svetu EZ. Očitno pa to ne gre v račun njim, ki jim (sicer počasi a vendar) polzi iz rok absolutna oblast, prisvojena z revolucijo. Zato revolucionarni nasledniki vztrajajo na svojih metodah: vse ali nič in z vsemi sredstvi. Celo praznovanje so levičarji izkoristili za svoje pritlehno politikantsko nastopaštvo, ko očitno ne zmorejo prispevati kaj pozitivnega za dolgoročni razvoj samostojne Slovenije. Začudeni in prizadeti smo, da so se dali za začetek predsedovanja v to vplesti evropski voditelji, ki smo jim pripisovali vsaj priznavanje demokratičnih standardov zato je to višek cinizma in posmeh demokraciji. To veliko pove tudi o njih, ki naj bi spoštovali svoje dokumente ter ne dovolili poveličevanja totalitarnih simbolov. Človek se sprašuje, kaj je z njihovim pojmom demokracije ter politike na krščanskih temeljih, če to še sploh obstaja. 

Janez Juhant: Osamosvojena Slovenija pred bremeni Evrope

Večina Slovencev se veseli praznovanja tridesetletnice samostojne države in predsedovanja slovenske Vlade Svetu EZ. Očitno pa to ne gre v račun njim, ki jim (sicer počasi a vendar) polzi iz rok absolutna oblast, prisvojena z revolucijo. Zato revolucionarni nasledniki vztrajajo na svojih metodah: vse ali nič in z vsemi sredstvi. Celo praznovanje so levičarji izkoristili za svoje pritlehno politikantsko nastopaštvo, ko očitno ne zmorejo prispevati kaj pozitivnega za dolgoročni razvoj samostojne Slovenije. Začudeni in prizadeti smo, da so se dali za začetek predsedovanja v to vplesti evropski voditelji, ki smo jim pripisovali vsaj priznavanje demokratičnih standardov zato je to višek cinizma in posmeh demokraciji. To veliko pove tudi o njih, ki naj bi spoštovali svoje dokumente ter ne dovolili poveličevanja totalitarnih simbolov. Človek se sprašuje, kaj je z njihovim pojmom demokracije ter politike na krščanskih temeljih, če to še sploh obstaja. 

komentardružba

Komentar tedna

Janez Juhant: Osamosvojena Slovenija pred bremeni Evrope

Večina Slovencev se veseli praznovanja tridesetletnice samostojne države in predsedovanja slovenske Vlade Svetu EZ. Očitno pa to ne gre v račun njim, ki jim (sicer počasi a vendar) polzi iz rok absolutna oblast, prisvojena z revolucijo. Zato revolucionarni nasledniki vztrajajo na svojih metodah: vse ali nič in z vsemi sredstvi. Celo praznovanje so levičarji izkoristili za svoje pritlehno politikantsko nastopaštvo, ko očitno ne zmorejo prispevati kaj pozitivnega za dolgoročni razvoj samostojne Slovenije. Začudeni in prizadeti smo, da so se dali za začetek predsedovanja v to vplesti evropski voditelji, ki smo jim pripisovali vsaj priznavanje demokratičnih standardov zato je to višek cinizma in posmeh demokraciji. To veliko pove tudi o njih, ki naj bi spoštovali svoje dokumente ter ne dovolili poveličevanja totalitarnih simbolov. Človek se sprašuje, kaj je z njihovim pojmom demokracije ter politike na krščanskih temeljih, če to še sploh obstaja. 

VEČ ...|9. 7. 2021
Janez Juhant: Osamosvojena Slovenija pred bremeni Evrope

Večina Slovencev se veseli praznovanja tridesetletnice samostojne države in predsedovanja slovenske Vlade Svetu EZ. Očitno pa to ne gre v račun njim, ki jim (sicer počasi a vendar) polzi iz rok absolutna oblast, prisvojena z revolucijo. Zato revolucionarni nasledniki vztrajajo na svojih metodah: vse ali nič in z vsemi sredstvi. Celo praznovanje so levičarji izkoristili za svoje pritlehno politikantsko nastopaštvo, ko očitno ne zmorejo prispevati kaj pozitivnega za dolgoročni razvoj samostojne Slovenije. Začudeni in prizadeti smo, da so se dali za začetek predsedovanja v to vplesti evropski voditelji, ki smo jim pripisovali vsaj priznavanje demokratičnih standardov zato je to višek cinizma in posmeh demokraciji. To veliko pove tudi o njih, ki naj bi spoštovali svoje dokumente ter ne dovolili poveličevanja totalitarnih simbolov. Človek se sprašuje, kaj je z njihovim pojmom demokracije ter politike na krščanskih temeljih, če to še sploh obstaja. 

Janez Juhant

komentardružba

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 7. 2021
Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

infodružbainfoizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipolitikavzgoja

Informativni prispevki

Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

VEČ ...|8. 7. 2021
Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

Marjana Debevec

infodružbainfoizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipolitikavzgoja

Komentar Družina

VEČ ...|8. 7. 2021
Bogdan Vidmar: Zloraba človekovih pravic

Bogdan Vidmar: Zloraba človekovih pravic

komentar

Komentar Družina

Bogdan Vidmar: Zloraba človekovih pravic
VEČ ...|8. 7. 2021
Bogdan Vidmar: Zloraba človekovih pravic

Bogdan Vidmar

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|7. 7. 2021
Franci Kindlhofer: Vprašanje za Timmermansa in von der Leyenovo

Franci Kindlhofer: Vprašanje za Timmermansa in von der Leyenovo

komentarSvet EUSlovenijaJanez JanšaUrsula von der LeyenFrans Timmermans

Komentar Časnik.si

Franci Kindlhofer: Vprašanje za Timmermansa in von der Leyenovo
VEČ ...|7. 7. 2021
Franci Kindlhofer: Vprašanje za Timmermansa in von der Leyenovo

Franci Kindlhofer

komentarSvet EUSlovenijaJanez JanšaUrsula von der LeyenFrans Timmermans

Naš pogled

VEČ ...|6. 7. 2021
O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

komentar

Naš pogled

O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

VEČ ...|6. 7. 2021
O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

Nataša Ličen

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|5. 7. 2021
Rajko Podgorše: Sporočilo predstavnikom EU: vemo, da je to težko razumeti, toda pravkar ste postali del slovenske predvolilne kampanje

Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgorše: Sporočilo predstavnikom EU: vemo, da je to težko razumeti, toda pravkar ste postali del slovenske predvolilne kampanje

Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rajko Podgorše: Sporočilo predstavnikom EU: vemo, da je to težko razumeti, toda pravkar ste postali del slovenske predvolilne kampanje

Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|5. 7. 2021
Rajko Podgorše: Sporočilo predstavnikom EU: vemo, da je to težko razumeti, toda pravkar ste postali del slovenske predvolilne kampanje

Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentarpolitikadružba

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|14. 9. 2021
Spremljanje na poti duhovniškega poslanstva

V dobi, ko duhovni poklici v našem okolju usihajo, smo se lotili vprašanja vzgoje in spremljanja tistih, ki so na poti svojega duhovniškega poslanstva. Z nami je bil ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec, ki so mu bogate izkušnje dialoga z Romi pomagale tudi pri delu z bogoslovci.

Spremljanje na poti duhovniškega poslanstva

V dobi, ko duhovni poklici v našem okolju usihajo, smo se lotili vprašanja vzgoje in spremljanja tistih, ki so na poti svojega duhovniškega poslanstva. Z nami je bil ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec, ki so mu bogate izkušnje dialoga z Romi pomagale tudi pri delu z bogoslovci.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Program zadnjega tedna

VEČ ...|20. 9. 2021
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. september 2021 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. september 2021 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Za življenje

VEČ ...|11. 9. 2021
Dovolimo si več nedolžne nagajivosti

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Kako ohranjati odnos s starši kljub njihovim psihičnim pritiskom, kako motivirati za učenje, za življenje, kako živeti sedanjost in preprečiti prepogosto zazrtost v preteklost, ki vodi le v depresivna stanja in kako začnemo uvajati zdrave meje in določena pravila pri devetmesečnem dečku, je le nekaj izhodišč iz pogovora.  

Dovolimo si več nedolžne nagajivosti

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Kako ohranjati odnos s starši kljub njihovim psihičnim pritiskom, kako motivirati za učenje, za življenje, kako živeti sedanjost in preprečiti prepogosto zazrtost v preteklost, ki vodi le v depresivna stanja in kako začnemo uvajati zdrave meje in določena pravila pri devetmesečnem dečku, je le nekaj izhodišč iz pogovora.  

Nataša Ličen

vzgojadružbapogovorodnosisvetovanje

Naš gost

VEČ ...|18. 9. 2021
Dragica Šteh

Gostili smo Dragico Šteh, profesorico matematike, učiteljico na Osnovni šoli Zagradec. Pravi, da je najprej žena in mama, njeno veliko veselje pa so besede, pesmi, zapisane v rimah in tudi brez njih, predvsem pa misli, ki prinašajo upanje in vedrino. Zaupala nam je kaj imata skupnega matematika in literarno ustvarjanje, kako pomembno je s kakšnimi cilji se lotevaš svojega dela. Dragica Šteh obožuje igranje s številkami in besedo.

Dragica Šteh

Gostili smo Dragico Šteh, profesorico matematike, učiteljico na Osnovni šoli Zagradec. Pravi, da je najprej žena in mama, njeno veliko veselje pa so besede, pesmi, zapisane v rimah in tudi brez njih, predvsem pa misli, ki prinašajo upanje in vedrino. Zaupala nam je kaj imata skupnega matematika in literarno ustvarjanje, kako pomembno je s kakšnimi cilji se lotevaš svojega dela. Dragica Šteh obožuje igranje s številkami in besedo.

Radio Ognjišče

spominživljenjeDragica Šteh

Komentar tedna

VEČ ...|17. 9. 2021
Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

Ivan Štuhec

komentarkoronavirusdružbapolitika

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 9. 2021
Tjulenjčica

Prav zanimivo je kako se pravljični motivi ponavljajo v različnih narodih. Hitro lahko naletimo na pravljico, ki skoraj enaka živi na povsem drugem koncu sveta. So pa tudi take, ki jih drugam ne moremo preseliti. Zgodba o tjulenjčici skoraj gotovo ne more biti slovenska. Res je! Škotska je.

Tjulenjčica

Prav zanimivo je kako se pravljični motivi ponavljajo v različnih narodih. Hitro lahko naletimo na pravljico, ki skoraj enaka živi na povsem drugem koncu sveta. So pa tudi take, ki jih drugam ne moremo preseliti. Zgodba o tjulenjčici skoraj gotovo ne more biti slovenska. Res je! Škotska je.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 9. 2021
Nagrada večernica Sebastjanu Preglju - Parka vojaške zgodovine pooblastilo

Nagrada večernica Sebastjanu Preglju - Parka vojaške zgodovine pooblastilo

Jože Bartolj

kulturaliteraturaPark vojaške zgodovine

Svetovalnica

VEČ ...|20. 9. 2021
Covid in cepljenje

V njej smo gostili direktorja bolnišnice Golnik dr. Aleša Rozmana. Po precepljenosti smo Slovenci na repu Evrope. Kakšne posledice lahko pričakujemo v naslednjih tednih in kakšno je trenutno stanje na Golniku?

Covid in cepljenje

V njej smo gostili direktorja bolnišnice Golnik dr. Aleša Rozmana. Po precepljenosti smo Slovenci na repu Evrope. Kakšne posledice lahko pričakujemo v naslednjih tednih in kakšno je trenutno stanje na Golniku?

Blaž Lesnik

svetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|20. 9. 2021
Svetilka mora svetiti

Besede, namenjene učencem, nas lahko spomnijo na …

Svetilka mora svetiti

Besede, namenjene učencem, nas lahko spomnijo na …

p. Primož Jakop DJ

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|20. 9. 2021
Veseli del dne 20. 9.

Molili so radijski sodelavci.

Veseli del dne 20. 9.

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče