Komentar tedna

VEČ ...|18. 6. 2021
Ivan Štuhec: S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Naj živi Slovenija, slovenska država, njeni državljani sredi Evrope, ki je in bo, to kar je, krščanska ali pa je ne bo. Ali kakor pravi Schuman: »Evropa je uresničenje obče demokracije v krščanskem pomenu besede… Demokracija bo krščanska ali pa je ne bo«. 

S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Ivan Štuhec: S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Naj živi Slovenija, slovenska država, njeni državljani sredi Evrope, ki je in bo, to kar je, krščanska ali pa je ne bo. Ali kakor pravi Schuman: »Evropa je uresničenje obče demokracije v krščanskem pomenu besede… Demokracija bo krščanska ali pa je ne bo«. 

S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

komentardružbapolitikaSlovenija

Komentar tedna

Ivan Štuhec: S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Naj živi Slovenija, slovenska država, njeni državljani sredi Evrope, ki je in bo, to kar je, krščanska ali pa je ne bo. Ali kakor pravi Schuman: »Evropa je uresničenje obče demokracije v krščanskem pomenu besede… Demokracija bo krščanska ali pa je ne bo«. 

S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

VEČ ...|18. 6. 2021
Ivan Štuhec: S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Naj živi Slovenija, slovenska država, njeni državljani sredi Evrope, ki je in bo, to kar je, krščanska ali pa je ne bo. Ali kakor pravi Schuman: »Evropa je uresničenje obče demokracije v krščanskem pomenu besede… Demokracija bo krščanska ali pa je ne bo«. 

S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Ivan Štuhec

komentardružbapolitikaSlovenija

Komentar Družina

VEČ ...|17. 6. 2021
Jože Plut: Bili smo zraven in tudi bomo!

Bili smo zraven in tudi bomo!

Ne vem čisto natančno, kakšno bi bilo praznovanje 30-letnice slovenske samostojnosti in demokracije, če bi v Sloveniji bila vlada neke druge politične opcije, mislim pa, da bi slavja, tudi zaradi izkušenj slavij v preteklosti, bila drugačna.

Jože Plut: Bili smo zraven in tudi bomo!

Bili smo zraven in tudi bomo!

Ne vem čisto natančno, kakšno bi bilo praznovanje 30-letnice slovenske samostojnosti in demokracije, če bi v Sloveniji bila vlada neke druge politične opcije, mislim pa, da bi slavja, tudi zaradi izkušenj slavij v preteklosti, bila drugačna.

komentar

Komentar Družina

Jože Plut: Bili smo zraven in tudi bomo!

Bili smo zraven in tudi bomo!

Ne vem čisto natančno, kakšno bi bilo praznovanje 30-letnice slovenske samostojnosti in demokracije, če bi v Sloveniji bila vlada neke druge politične opcije, mislim pa, da bi slavja, tudi zaradi izkušenj slavij v preteklosti, bila drugačna.

VEČ ...|17. 6. 2021
Jože Plut: Bili smo zraven in tudi bomo!

Bili smo zraven in tudi bomo!

Ne vem čisto natančno, kakšno bi bilo praznovanje 30-letnice slovenske samostojnosti in demokracije, če bi v Sloveniji bila vlada neke druge politične opcije, mislim pa, da bi slavja, tudi zaradi izkušenj slavij v preteklosti, bila drugačna.

Jože Plut

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|16. 6. 2021
Matej Kovač: V dneh pred predsedovanjem Svetu EZ histerija med levičarji

V komentarju avtor razmišlja o ugledu Slovenije v svetu in o tem, kako so tisti Slovenci, ki imajo kompleks manjvrednosti obsedeni z mednarodnim ugledom. Kar izkorišča tranzicijska levica in s tem kvazi argumentom skuša ljudi prepričati v slabo delo trenutne vlade, celo več, skušajo prikazati, da Slovenija s tako vlado ne bi smela predsedovati EZ. Avtor pa meni, da se bo ravno s predsedovanjem Slovenije Svetu EZ več evropskih politikov in uradnikov zanimalo za stanje v Sloveniji in verodostojnost tistih, ki sedaj Slovenijo blatijo po Evropi, bo ogrožena.

Matej Kovač: V dneh pred predsedovanjem Svetu EZ histerija med levičarji

V komentarju avtor razmišlja o ugledu Slovenije v svetu in o tem, kako so tisti Slovenci, ki imajo kompleks manjvrednosti obsedeni z mednarodnim ugledom. Kar izkorišča tranzicijska levica in s tem kvazi argumentom skuša ljudi prepričati v slabo delo trenutne vlade, celo več, skušajo prikazati, da Slovenija s tako vlado ne bi smela predsedovati EZ. Avtor pa meni, da se bo ravno s predsedovanjem Slovenije Svetu EZ več evropskih politikov in uradnikov zanimalo za stanje v Sloveniji in verodostojnost tistih, ki sedaj Slovenijo blatijo po Evropi, bo ogrožena.

komentarSlovenijaugledEvropska zvezapolitikakompleks manjvrednosti

Komentar Časnik.si

Matej Kovač: V dneh pred predsedovanjem Svetu EZ histerija med levičarji

V komentarju avtor razmišlja o ugledu Slovenije v svetu in o tem, kako so tisti Slovenci, ki imajo kompleks manjvrednosti obsedeni z mednarodnim ugledom. Kar izkorišča tranzicijska levica in s tem kvazi argumentom skuša ljudi prepričati v slabo delo trenutne vlade, celo več, skušajo prikazati, da Slovenija s tako vlado ne bi smela predsedovati EZ. Avtor pa meni, da se bo ravno s predsedovanjem Slovenije Svetu EZ več evropskih politikov in uradnikov zanimalo za stanje v Sloveniji in verodostojnost tistih, ki sedaj Slovenijo blatijo po Evropi, bo ogrožena.

VEČ ...|16. 6. 2021
Matej Kovač: V dneh pred predsedovanjem Svetu EZ histerija med levičarji

V komentarju avtor razmišlja o ugledu Slovenije v svetu in o tem, kako so tisti Slovenci, ki imajo kompleks manjvrednosti obsedeni z mednarodnim ugledom. Kar izkorišča tranzicijska levica in s tem kvazi argumentom skuša ljudi prepričati v slabo delo trenutne vlade, celo več, skušajo prikazati, da Slovenija s tako vlado ne bi smela predsedovati EZ. Avtor pa meni, da se bo ravno s predsedovanjem Slovenije Svetu EZ več evropskih politikov in uradnikov zanimalo za stanje v Sloveniji in verodostojnost tistih, ki sedaj Slovenijo blatijo po Evropi, bo ogrožena.

Matej Kovač

komentarSlovenijaugledEvropska zvezapolitikakompleks manjvrednosti

Naš pogled

VEČ ...|15. 6. 2021
Blaž Lesnik: Kakšen bo svet po pandemiji in Slovenija po 30 letih samostojnosti?

Obdobje epidemije v Sloveniji se z današnjim dnem končuje. Pristojni opozarjajo, da ukrepi ostajajo v veljavi, saj se po svetu širi nova - delta različica in podobno kot lani je - ta trenutek še oddaljena - jesen ovešena z velikim vprašajem. Bistveno razliko vendarle predstavlja možnost cepljenja, ki je lansko leto še nismo imeli. A očitno je bilo lažje razviti cepivo, kot pa ljudi v zadostni meri prepričati v smiselnost cepljenja. Kljub temu, da smo v najtemnejših mesecih ob prvem zaprtju trepetali pred zlohotnim virusom, se je v enem letu razvila odpornost na strah pred njim. Mnogi so ga pač preboleli brez težav, a po drugi strani so preštevilni izgubili življenje (v Sloveniji je ta številka trenutno 4406), še več pa je takih, ki čutijo resne posledice in so (predvsem po zaslugi zdravnikov) uspeli premagati bolezen. Kot je bilo pričakovati, je odločitev za cepljenje odločno okrepilo poletje in bližajoči se dopusti s polpriprtimi mejami na hrvaške obale in otoke. Vprašanje pa je, kaj bo kasneje, ko ti pragmatični razlogi ne bodo več igrali glavne vloge in bodo morda tisti prvi že potrebovali ponovno cepljenje.


 

Blaž Lesnik: Kakšen bo svet po pandemiji in Slovenija po 30 letih samostojnosti?

Obdobje epidemije v Sloveniji se z današnjim dnem končuje. Pristojni opozarjajo, da ukrepi ostajajo v veljavi, saj se po svetu širi nova - delta različica in podobno kot lani je - ta trenutek še oddaljena - jesen ovešena z velikim vprašajem. Bistveno razliko vendarle predstavlja možnost cepljenja, ki je lansko leto še nismo imeli. A očitno je bilo lažje razviti cepivo, kot pa ljudi v zadostni meri prepričati v smiselnost cepljenja. Kljub temu, da smo v najtemnejših mesecih ob prvem zaprtju trepetali pred zlohotnim virusom, se je v enem letu razvila odpornost na strah pred njim. Mnogi so ga pač preboleli brez težav, a po drugi strani so preštevilni izgubili življenje (v Sloveniji je ta številka trenutno 4406), še več pa je takih, ki čutijo resne posledice in so (predvsem po zaslugi zdravnikov) uspeli premagati bolezen. Kot je bilo pričakovati, je odločitev za cepljenje odločno okrepilo poletje in bližajoči se dopusti s polpriprtimi mejami na hrvaške obale in otoke. Vprašanje pa je, kaj bo kasneje, ko ti pragmatični razlogi ne bodo več igrali glavne vloge in bodo morda tisti prvi že potrebovali ponovno cepljenje.


 

komentar

Naš pogled

Blaž Lesnik: Kakšen bo svet po pandemiji in Slovenija po 30 letih samostojnosti?

Obdobje epidemije v Sloveniji se z današnjim dnem končuje. Pristojni opozarjajo, da ukrepi ostajajo v veljavi, saj se po svetu širi nova - delta različica in podobno kot lani je - ta trenutek še oddaljena - jesen ovešena z velikim vprašajem. Bistveno razliko vendarle predstavlja možnost cepljenja, ki je lansko leto še nismo imeli. A očitno je bilo lažje razviti cepivo, kot pa ljudi v zadostni meri prepričati v smiselnost cepljenja. Kljub temu, da smo v najtemnejših mesecih ob prvem zaprtju trepetali pred zlohotnim virusom, se je v enem letu razvila odpornost na strah pred njim. Mnogi so ga pač preboleli brez težav, a po drugi strani so preštevilni izgubili življenje (v Sloveniji je ta številka trenutno 4406), še več pa je takih, ki čutijo resne posledice in so (predvsem po zaslugi zdravnikov) uspeli premagati bolezen. Kot je bilo pričakovati, je odločitev za cepljenje odločno okrepilo poletje in bližajoči se dopusti s polpriprtimi mejami na hrvaške obale in otoke. Vprašanje pa je, kaj bo kasneje, ko ti pragmatični razlogi ne bodo več igrali glavne vloge in bodo morda tisti prvi že potrebovali ponovno cepljenje.


 

VEČ ...|15. 6. 2021
Blaž Lesnik: Kakšen bo svet po pandemiji in Slovenija po 30 letih samostojnosti?

Obdobje epidemije v Sloveniji se z današnjim dnem končuje. Pristojni opozarjajo, da ukrepi ostajajo v veljavi, saj se po svetu širi nova - delta različica in podobno kot lani je - ta trenutek še oddaljena - jesen ovešena z velikim vprašajem. Bistveno razliko vendarle predstavlja možnost cepljenja, ki je lansko leto še nismo imeli. A očitno je bilo lažje razviti cepivo, kot pa ljudi v zadostni meri prepričati v smiselnost cepljenja. Kljub temu, da smo v najtemnejših mesecih ob prvem zaprtju trepetali pred zlohotnim virusom, se je v enem letu razvila odpornost na strah pred njim. Mnogi so ga pač preboleli brez težav, a po drugi strani so preštevilni izgubili življenje (v Sloveniji je ta številka trenutno 4406), še več pa je takih, ki čutijo resne posledice in so (predvsem po zaslugi zdravnikov) uspeli premagati bolezen. Kot je bilo pričakovati, je odločitev za cepljenje odločno okrepilo poletje in bližajoči se dopusti s polpriprtimi mejami na hrvaške obale in otoke. Vprašanje pa je, kaj bo kasneje, ko ti pragmatični razlogi ne bodo več igrali glavne vloge in bodo morda tisti prvi že potrebovali ponovno cepljenje.


 

Blaž Lesnik

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|14. 6. 2021
Rok Frelih: Osamosvojitelje lahko upokoji samo tisti, ki jih je izbral: ljudstvo

Prisotnost osamosvojiteljev v slovenski politiki in na ostalih vplivnih in odgovornih funkcijah marsikoga moti, in mnogi se aktivno zavzemajo za to, da bi jih iz sfere vpliva odstranili. Tako je Tomaž Vesel pred časom izjavil, da je osamosvojitelje treba upokojiti, podobna stališča je ob predstavitvi svoje novoustanovljene stranke zavzel tudi Jure Leben, ki se je Janezu Janši sicer vljudno, a z očitnim sarkazmom zahvalil za pretekle zasluge, in ga hkrati pozval, da odide, ker je čas za nove ljudi v politiki.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Frelih: Osamosvojitelje lahko upokoji samo tisti, ki jih je izbral: ljudstvo

Prisotnost osamosvojiteljev v slovenski politiki in na ostalih vplivnih in odgovornih funkcijah marsikoga moti, in mnogi se aktivno zavzemajo za to, da bi jih iz sfere vpliva odstranili. Tako je Tomaž Vesel pred časom izjavil, da je osamosvojitelje treba upokojiti, podobna stališča je ob predstavitvi svoje novoustanovljene stranke zavzel tudi Jure Leben, ki se je Janezu Janši sicer vljudno, a z očitnim sarkazmom zahvalil za pretekle zasluge, in ga hkrati pozval, da odide, ker je čas za nove ljudi v politiki.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Frelih: Osamosvojitelje lahko upokoji samo tisti, ki jih je izbral: ljudstvo

Prisotnost osamosvojiteljev v slovenski politiki in na ostalih vplivnih in odgovornih funkcijah marsikoga moti, in mnogi se aktivno zavzemajo za to, da bi jih iz sfere vpliva odstranili. Tako je Tomaž Vesel pred časom izjavil, da je osamosvojitelje treba upokojiti, podobna stališča je ob predstavitvi svoje novoustanovljene stranke zavzel tudi Jure Leben, ki se je Janezu Janši sicer vljudno, a z očitnim sarkazmom zahvalil za pretekle zasluge, in ga hkrati pozval, da odide, ker je čas za nove ljudi v politiki.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|14. 6. 2021
Rok Frelih: Osamosvojitelje lahko upokoji samo tisti, ki jih je izbral: ljudstvo

Prisotnost osamosvojiteljev v slovenski politiki in na ostalih vplivnih in odgovornih funkcijah marsikoga moti, in mnogi se aktivno zavzemajo za to, da bi jih iz sfere vpliva odstranili. Tako je Tomaž Vesel pred časom izjavil, da je osamosvojitelje treba upokojiti, podobna stališča je ob predstavitvi svoje novoustanovljene stranke zavzel tudi Jure Leben, ki se je Janezu Janši sicer vljudno, a z očitnim sarkazmom zahvalil za pretekle zasluge, in ga hkrati pozval, da odide, ker je čas za nove ljudi v politiki.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Frelih

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|11. 6. 2021
mag. Božo Rustja: Ekologija in ekonomija

Vem, da kapitalizem ni idealen družbeni sistem. Kapitalizem zagovarja napredek za vsako ceno, tudi za ceno ekološke škode. Še bolj, ko v iskanju dobička zanemarja družinsko življenje. Starejši imajo tako nizke pokojnine, da se z njimi ne morejo dostojno preživljati. V Sloveniji so stvari še bolj zapletene, saj so se v kapitaliste velikokrat prelevili rdeči direktorji, ki so iz upravljavcev tovarn postali njihovi lastniki. Stranka Levica ni prijateljica zasebne lastnine. Tako da na bi neki način rad videl politike Levice, ki bi odvzemali premoženje svojim nekdanjim somišljenikom, ki so si v času »prvotne akumulacije« pridobili veliko premoženje. Velikokrat tudi na nepravičen način.

mag. Božo Rustja: Ekologija in ekonomija

Vem, da kapitalizem ni idealen družbeni sistem. Kapitalizem zagovarja napredek za vsako ceno, tudi za ceno ekološke škode. Še bolj, ko v iskanju dobička zanemarja družinsko življenje. Starejši imajo tako nizke pokojnine, da se z njimi ne morejo dostojno preživljati. V Sloveniji so stvari še bolj zapletene, saj so se v kapitaliste velikokrat prelevili rdeči direktorji, ki so iz upravljavcev tovarn postali njihovi lastniki. Stranka Levica ni prijateljica zasebne lastnine. Tako da na bi neki način rad videl politike Levice, ki bi odvzemali premoženje svojim nekdanjim somišljenikom, ki so si v času »prvotne akumulacije« pridobili veliko premoženje. Velikokrat tudi na nepravičen način.

komentar

Komentar tedna

mag. Božo Rustja: Ekologija in ekonomija

Vem, da kapitalizem ni idealen družbeni sistem. Kapitalizem zagovarja napredek za vsako ceno, tudi za ceno ekološke škode. Še bolj, ko v iskanju dobička zanemarja družinsko življenje. Starejši imajo tako nizke pokojnine, da se z njimi ne morejo dostojno preživljati. V Sloveniji so stvari še bolj zapletene, saj so se v kapitaliste velikokrat prelevili rdeči direktorji, ki so iz upravljavcev tovarn postali njihovi lastniki. Stranka Levica ni prijateljica zasebne lastnine. Tako da na bi neki način rad videl politike Levice, ki bi odvzemali premoženje svojim nekdanjim somišljenikom, ki so si v času »prvotne akumulacije« pridobili veliko premoženje. Velikokrat tudi na nepravičen način.

VEČ ...|11. 6. 2021
mag. Božo Rustja: Ekologija in ekonomija

Vem, da kapitalizem ni idealen družbeni sistem. Kapitalizem zagovarja napredek za vsako ceno, tudi za ceno ekološke škode. Še bolj, ko v iskanju dobička zanemarja družinsko življenje. Starejši imajo tako nizke pokojnine, da se z njimi ne morejo dostojno preživljati. V Sloveniji so stvari še bolj zapletene, saj so se v kapitaliste velikokrat prelevili rdeči direktorji, ki so iz upravljavcev tovarn postali njihovi lastniki. Stranka Levica ni prijateljica zasebne lastnine. Tako da na bi neki način rad videl politike Levice, ki bi odvzemali premoženje svojim nekdanjim somišljenikom, ki so si v času »prvotne akumulacije« pridobili veliko premoženje. Velikokrat tudi na nepravičen način.

Radio Ognjišče

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|10. 6. 2021
Andrej Saje: Sankcije v cerkvi

Andrej Saje: Sankcije v cerkvi

komentar

Komentar Družina

Andrej Saje: Sankcije v cerkvi
VEČ ...|10. 6. 2021
Andrej Saje: Sankcije v cerkvi

Andrej Saje

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|9. 6. 2021
Ingo Falk Pasch Wallersberg: Slovensko tožilstvo se mora posloviti od ošabne samovolje

Avtor v komentarju ostro kritizira državno tožilstvo in se sprašuje, če je bil že narejen obračun strahotne škode, ki jo je slovensko javno, danes državno tožilstvo zagrešilo: uničenje življenja mnogih ljudi in neizmerno premoženjsko škodo. Ob tem poleg dr. Jožeta Pučnika omeni tudi pesnika Gregorja Strnišo. Omenja tudi neuspešnost tožilstva pri kriminalnih malverzacijah naših bank, nerazumno oprostilno sodbo proti oficirjem JLA, zaprtje nedolžnih ljudi v zapor. Prepričan je, da bi bilo potrebno jasno kadrovsko prečiščenje slovenskega sodstva in državnega tožilstva.

Ingo Falk Pasch Wallersberg: Slovensko tožilstvo se mora posloviti od ošabne samovolje

Avtor v komentarju ostro kritizira državno tožilstvo in se sprašuje, če je bil že narejen obračun strahotne škode, ki jo je slovensko javno, danes državno tožilstvo zagrešilo: uničenje življenja mnogih ljudi in neizmerno premoženjsko škodo. Ob tem poleg dr. Jožeta Pučnika omeni tudi pesnika Gregorja Strnišo. Omenja tudi neuspešnost tožilstva pri kriminalnih malverzacijah naših bank, nerazumno oprostilno sodbo proti oficirjem JLA, zaprtje nedolžnih ljudi v zapor. Prepričan je, da bi bilo potrebno jasno kadrovsko prečiščenje slovenskega sodstva in državnega tožilstva.

komentarkomunizemsodstvotožilstvoodgovornostpravosodje

Komentar Časnik.si

Ingo Falk Pasch Wallersberg: Slovensko tožilstvo se mora posloviti od ošabne samovolje

Avtor v komentarju ostro kritizira državno tožilstvo in se sprašuje, če je bil že narejen obračun strahotne škode, ki jo je slovensko javno, danes državno tožilstvo zagrešilo: uničenje življenja mnogih ljudi in neizmerno premoženjsko škodo. Ob tem poleg dr. Jožeta Pučnika omeni tudi pesnika Gregorja Strnišo. Omenja tudi neuspešnost tožilstva pri kriminalnih malverzacijah naših bank, nerazumno oprostilno sodbo proti oficirjem JLA, zaprtje nedolžnih ljudi v zapor. Prepričan je, da bi bilo potrebno jasno kadrovsko prečiščenje slovenskega sodstva in državnega tožilstva.

VEČ ...|9. 6. 2021
Ingo Falk Pasch Wallersberg: Slovensko tožilstvo se mora posloviti od ošabne samovolje

Avtor v komentarju ostro kritizira državno tožilstvo in se sprašuje, če je bil že narejen obračun strahotne škode, ki jo je slovensko javno, danes državno tožilstvo zagrešilo: uničenje življenja mnogih ljudi in neizmerno premoženjsko škodo. Ob tem poleg dr. Jožeta Pučnika omeni tudi pesnika Gregorja Strnišo. Omenja tudi neuspešnost tožilstva pri kriminalnih malverzacijah naših bank, nerazumno oprostilno sodbo proti oficirjem JLA, zaprtje nedolžnih ljudi v zapor. Prepričan je, da bi bilo potrebno jasno kadrovsko prečiščenje slovenskega sodstva in državnega tožilstva.

Ingo Falk Pasch Wallersberg

komentarkomunizemsodstvotožilstvoodgovornostpravosodje

Naš pogled

VEČ ...|8. 6. 2021
Levica in podržavljanje podjetij

Levici se kolca po takšnih časih finančne fantazije. Zato poskakuje vsakokrat, ko izgubi univerzalni ključ za odpiranje bankomatov, in manipulira z vsemi - še več, grozi celo s smrtjo, samo da bi ga dobila nazaj. V igri je marsikaj, od bankomata z nekaj tisoč evri, ki se ga odpre za na primer domače razpise, do evropskega bankomata z milijardami. Petkovi protesti, ki smo jim priča že vse od nastopa vlade Janeza Janše, so zgolj shodi za to, da levi politični pol dobi nazaj ključ do teh bankomatov, iz katerih si plačuje tudi svojo podporo in svoje lagodno življenje.  

 

Levica in podržavljanje podjetij

Levici se kolca po takšnih časih finančne fantazije. Zato poskakuje vsakokrat, ko izgubi univerzalni ključ za odpiranje bankomatov, in manipulira z vsemi - še več, grozi celo s smrtjo, samo da bi ga dobila nazaj. V igri je marsikaj, od bankomata z nekaj tisoč evri, ki se ga odpre za na primer domače razpise, do evropskega bankomata z milijardami. Petkovi protesti, ki smo jim priča že vse od nastopa vlade Janeza Janše, so zgolj shodi za to, da levi politični pol dobi nazaj ključ do teh bankomatov, iz katerih si plačuje tudi svojo podporo in svoje lagodno življenje.  

 

komentardružba

Naš pogled

Levica in podržavljanje podjetij

Levici se kolca po takšnih časih finančne fantazije. Zato poskakuje vsakokrat, ko izgubi univerzalni ključ za odpiranje bankomatov, in manipulira z vsemi - še več, grozi celo s smrtjo, samo da bi ga dobila nazaj. V igri je marsikaj, od bankomata z nekaj tisoč evri, ki se ga odpre za na primer domače razpise, do evropskega bankomata z milijardami. Petkovi protesti, ki smo jim priča že vse od nastopa vlade Janeza Janše, so zgolj shodi za to, da levi politični pol dobi nazaj ključ do teh bankomatov, iz katerih si plačuje tudi svojo podporo in svoje lagodno življenje.  

 

VEČ ...|8. 6. 2021
Levica in podržavljanje podjetij

Levici se kolca po takšnih časih finančne fantazije. Zato poskakuje vsakokrat, ko izgubi univerzalni ključ za odpiranje bankomatov, in manipulira z vsemi - še več, grozi celo s smrtjo, samo da bi ga dobila nazaj. V igri je marsikaj, od bankomata z nekaj tisoč evri, ki se ga odpre za na primer domače razpise, do evropskega bankomata z milijardami. Petkovi protesti, ki smo jim priča že vse od nastopa vlade Janeza Janše, so zgolj shodi za to, da levi politični pol dobi nazaj ključ do teh bankomatov, iz katerih si plačuje tudi svojo podporo in svoje lagodno življenje.  

 

Marta Jerebič

komentardružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|7. 6. 2021
Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentarpolitikadružbapravoodnosi

Komentar Domovina.je

Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|7. 6. 2021
Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Merše

komentarpolitikadružbapravoodnosi

Komentar tedna

VEČ ...|4. 6. 2021
Andreja Eržen Firšt: Marija je pomagala, pomaga in bo pomagala

Vselej, ko je bilo slovenskemu človeku najtežje, se je na obzorju njegovega upanja razodela Marija – Kristusova in naša Mati – ter vstopila v njegovo zavest kot Pomočnica in Rešiteljica. O tem pričuje veliko število romarjev; skoraj ni ure, da ne bi našli zbrane ljudi pred Marijinim oltarjem, romarjev potopljenih v globok pogovor z njo, ki ji kličemo: Marija, pomoč kristjanov!

Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Andreja Eržen Firšt: Marija je pomagala, pomaga in bo pomagala

Vselej, ko je bilo slovenskemu človeku najtežje, se je na obzorju njegovega upanja razodela Marija – Kristusova in naša Mati – ter vstopila v njegovo zavest kot Pomočnica in Rešiteljica. O tem pričuje veliko število romarjev; skoraj ni ure, da ne bi našli zbrane ljudi pred Marijinim oltarjem, romarjev potopljenih v globok pogovor z njo, ki ji kličemo: Marija, pomoč kristjanov!

Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

komentarduhovnost

Komentar tedna

Andreja Eržen Firšt: Marija je pomagala, pomaga in bo pomagala

Vselej, ko je bilo slovenskemu človeku najtežje, se je na obzorju njegovega upanja razodela Marija – Kristusova in naša Mati – ter vstopila v njegovo zavest kot Pomočnica in Rešiteljica. O tem pričuje veliko število romarjev; skoraj ni ure, da ne bi našli zbrane ljudi pred Marijinim oltarjem, romarjev potopljenih v globok pogovor z njo, ki ji kličemo: Marija, pomoč kristjanov!

Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

VEČ ...|4. 6. 2021
Andreja Eržen Firšt: Marija je pomagala, pomaga in bo pomagala

Vselej, ko je bilo slovenskemu človeku najtežje, se je na obzorju njegovega upanja razodela Marija – Kristusova in naša Mati – ter vstopila v njegovo zavest kot Pomočnica in Rešiteljica. O tem pričuje veliko število romarjev; skoraj ni ure, da ne bi našli zbrane ljudi pred Marijinim oltarjem, romarjev potopljenih v globok pogovor z njo, ki ji kličemo: Marija, pomoč kristjanov!

Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Andreja Eržen Firšt

komentarduhovnost

Komentar Družina

VEČ ...|3. 6. 2021
Milan Knep: Bolela me je duša

Milan Knep: Bolela me je duša

komentar

Komentar Družina

Milan Knep: Bolela me je duša
VEČ ...|3. 6. 2021
Milan Knep: Bolela me je duša

Milan Knep

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|2. 6. 2021
Zveza borcev NOB poziva k rušenju ustavnega reda?

Še dobro se spominjam besed Milana Kučana pri maši za umorjene komunistične žrtve v Kočevskem Rogu: »Bil je čas vojne, sedaj je čas miru.« Kaj je hotel takratni predsednik ravno osvobojene samostojne Slovenije, ki je bil do nedavnega še sekretar Zveze komunistov, ki so pravzaprav te zločine zakrivili, s tem povedati? …

Zveza borcev NOB poziva k rušenju ustavnega reda?

Še dobro se spominjam besed Milana Kučana pri maši za umorjene komunistične žrtve v Kočevskem Rogu: »Bil je čas vojne, sedaj je čas miru.« Kaj je hotel takratni predsednik ravno osvobojene samostojne Slovenije, ki je bil do nedavnega še sekretar Zveze komunistov, ki so pravzaprav te zločine zakrivili, s tem povedati? …

komentar

Komentar Časnik.si

Zveza borcev NOB poziva k rušenju ustavnega reda?

Še dobro se spominjam besed Milana Kučana pri maši za umorjene komunistične žrtve v Kočevskem Rogu: »Bil je čas vojne, sedaj je čas miru.« Kaj je hotel takratni predsednik ravno osvobojene samostojne Slovenije, ki je bil do nedavnega še sekretar Zveze komunistov, ki so pravzaprav te zločine zakrivili, s tem povedati? …

VEČ ...|2. 6. 2021
Zveza borcev NOB poziva k rušenju ustavnega reda?

Še dobro se spominjam besed Milana Kučana pri maši za umorjene komunistične žrtve v Kočevskem Rogu: »Bil je čas vojne, sedaj je čas miru.« Kaj je hotel takratni predsednik ravno osvobojene samostojne Slovenije, ki je bil do nedavnega še sekretar Zveze komunistov, ki so pravzaprav te zločine zakrivili, s tem povedati? …

Franci Kindlhofer

komentar

Naš pogled

VEČ ...|1. 6. 2021
30 letnica in protesti

To da imamo svojo državo nikakor ni samoumevno. Ni nam bila prinesena na pladnju ampak smo si jo morali izboriti. Za razliko od kar nekaj evropskih narodov, ki so se zlili z večjimi okoli sebe, smo Slovenci leta 1991 postali samostojni. 

30 letnica in protesti

To da imamo svojo državo nikakor ni samoumevno. Ni nam bila prinesena na pladnju ampak smo si jo morali izboriti. Za razliko od kar nekaj evropskih narodov, ki so se zlili z večjimi okoli sebe, smo Slovenci leta 1991 postali samostojni. 

komentarJože Bartolj

Naš pogled

30 letnica in protesti

To da imamo svojo državo nikakor ni samoumevno. Ni nam bila prinesena na pladnju ampak smo si jo morali izboriti. Za razliko od kar nekaj evropskih narodov, ki so se zlili z večjimi okoli sebe, smo Slovenci leta 1991 postali samostojni. 

VEČ ...|1. 6. 2021
30 letnica in protesti

To da imamo svojo državo nikakor ni samoumevno. Ni nam bila prinesena na pladnju ampak smo si jo morali izboriti. Za razliko od kar nekaj evropskih narodov, ki so se zlili z večjimi okoli sebe, smo Slovenci leta 1991 postali samostojni. 

Radio Ognjišče

komentarJože Bartolj

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|31. 5. 2021
dr. Stane Granda o slovenstvu in domovini

S profesorjem in zgodovinarjem dr. Stanetom Grando smo v oddaji govorili o slovenstvu in domovini, saj smo pred praznikom državnosti in letos naša država praznuje 30. obletnico. Dotaknili smo se tudi aktualnega stanja v naši družbi.
 

dr. Stane Granda o slovenstvu in domovini

S profesorjem in zgodovinarjem dr. Stanetom Grando smo v oddaji govorili o slovenstvu in domovini, saj smo pred praznikom državnosti in letos naša država praznuje 30. obletnico. Dotaknili smo se tudi aktualnega stanja v naši družbi.
 

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

dr. Stane Granda o slovenstvu in domovini

S profesorjem in zgodovinarjem dr. Stanetom Grando smo v oddaji govorili o slovenstvu in domovini, saj smo pred praznikom državnosti in letos naša država praznuje 30. obletnico. Dotaknili smo se tudi aktualnega stanja v naši družbi.
 

VEČ ...|31. 5. 2021
dr. Stane Granda o slovenstvu in domovini

S profesorjem in zgodovinarjem dr. Stanetom Grando smo v oddaji govorili o slovenstvu in domovini, saj smo pred praznikom državnosti in letos naša država praznuje 30. obletnico. Dotaknili smo se tudi aktualnega stanja v naši družbi.
 

Franci Trstenjak

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|31. 5. 2021
Rok Čakš: Oprostite, ampak kdo je Igor Zorčič?!

Vladna koalicija je v petek na tajnem glasovanju ponovno prevprašala svoje zaveznike v parlamentu, ali so ji za ne ravno usodno, a tudi ne povsem nepomembno kadrovsko vprašanje pripravljeni zagotoviti glasove absolutne večine. Privijanju strun na usklajevalnih sestankih navkljub je bil odgovor tudi v drugo enak prejšnjemu – za zamenjavo predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča v aktualni sestavi ter ob trenutnih vložkih ostaja »le« 45 glasov. Eden premalo torej.

Rok Čakš: Oprostite, ampak kdo je Igor Zorčič?!

Vladna koalicija je v petek na tajnem glasovanju ponovno prevprašala svoje zaveznike v parlamentu, ali so ji za ne ravno usodno, a tudi ne povsem nepomembno kadrovsko vprašanje pripravljeni zagotoviti glasove absolutne večine. Privijanju strun na usklajevalnih sestankih navkljub je bil odgovor tudi v drugo enak prejšnjemu – za zamenjavo predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča v aktualni sestavi ter ob trenutnih vložkih ostaja »le« 45 glasov. Eden premalo torej.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Oprostite, ampak kdo je Igor Zorčič?!

Vladna koalicija je v petek na tajnem glasovanju ponovno prevprašala svoje zaveznike v parlamentu, ali so ji za ne ravno usodno, a tudi ne povsem nepomembno kadrovsko vprašanje pripravljeni zagotoviti glasove absolutne večine. Privijanju strun na usklajevalnih sestankih navkljub je bil odgovor tudi v drugo enak prejšnjemu – za zamenjavo predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča v aktualni sestavi ter ob trenutnih vložkih ostaja »le« 45 glasov. Eden premalo torej.

VEČ ...|31. 5. 2021
Rok Čakš: Oprostite, ampak kdo je Igor Zorčič?!

Vladna koalicija je v petek na tajnem glasovanju ponovno prevprašala svoje zaveznike v parlamentu, ali so ji za ne ravno usodno, a tudi ne povsem nepomembno kadrovsko vprašanje pripravljeni zagotoviti glasove absolutne večine. Privijanju strun na usklajevalnih sestankih navkljub je bil odgovor tudi v drugo enak prejšnjemu – za zamenjavo predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča v aktualni sestavi ter ob trenutnih vložkih ostaja »le« 45 glasov. Eden premalo torej.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|28. 5. 2021
Laris Gaiser: Konferenca o prihodnosti EU

Konferenca o prihodnosti Evropske unije je enkratna priložnost za vse nas, da sistematično in strukturirano pripravimo mnenje o zgoraj omenjenih temah, jih podkrepimo z dejstvi, o njih razpravljamo ter jih na ta način predstavimo evropskim političnim odločevalcem. Pri tem ostajamo realni glede dometa tovrstnih mnenj, vendar je prav, da v razpravi sodelujemo, prispevamo po najboljših močeh in na ta način soustvarjamo našo skupno prihodnost. Še posebej bo to pomembno v naslednjih mesecih in letih, saj pregreta nacionalna ozračja znotraj več evropskih držav ne predstavljajo več garancije, da je Evropska unija samoumevna in trajna.

Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

Laris Gaiser: Konferenca o prihodnosti EU

Konferenca o prihodnosti Evropske unije je enkratna priložnost za vse nas, da sistematično in strukturirano pripravimo mnenje o zgoraj omenjenih temah, jih podkrepimo z dejstvi, o njih razpravljamo ter jih na ta način predstavimo evropskim političnim odločevalcem. Pri tem ostajamo realni glede dometa tovrstnih mnenj, vendar je prav, da v razpravi sodelujemo, prispevamo po najboljših močeh in na ta način soustvarjamo našo skupno prihodnost. Še posebej bo to pomembno v naslednjih mesecih in letih, saj pregreta nacionalna ozračja znotraj več evropskih držav ne predstavljajo več garancije, da je Evropska unija samoumevna in trajna.

Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

komentardružbapolitikaEvropa

Komentar tedna

Laris Gaiser: Konferenca o prihodnosti EU

Konferenca o prihodnosti Evropske unije je enkratna priložnost za vse nas, da sistematično in strukturirano pripravimo mnenje o zgoraj omenjenih temah, jih podkrepimo z dejstvi, o njih razpravljamo ter jih na ta način predstavimo evropskim političnim odločevalcem. Pri tem ostajamo realni glede dometa tovrstnih mnenj, vendar je prav, da v razpravi sodelujemo, prispevamo po najboljših močeh in na ta način soustvarjamo našo skupno prihodnost. Še posebej bo to pomembno v naslednjih mesecih in letih, saj pregreta nacionalna ozračja znotraj več evropskih držav ne predstavljajo več garancije, da je Evropska unija samoumevna in trajna.

Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

VEČ ...|28. 5. 2021
Laris Gaiser: Konferenca o prihodnosti EU

Konferenca o prihodnosti Evropske unije je enkratna priložnost za vse nas, da sistematično in strukturirano pripravimo mnenje o zgoraj omenjenih temah, jih podkrepimo z dejstvi, o njih razpravljamo ter jih na ta način predstavimo evropskim političnim odločevalcem. Pri tem ostajamo realni glede dometa tovrstnih mnenj, vendar je prav, da v razpravi sodelujemo, prispevamo po najboljših močeh in na ta način soustvarjamo našo skupno prihodnost. Še posebej bo to pomembno v naslednjih mesecih in letih, saj pregreta nacionalna ozračja znotraj več evropskih držav ne predstavljajo več garancije, da je Evropska unija samoumevna in trajna.

Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

Laris Gaiser

komentardružbapolitikaEvropa

Komentar Družina

VEČ ...|27. 5. 2021
Aleš Primc: Se pripravlja posvojitev otrok v istospolna razmerja?

Ali je zakonca zveza žene in moža skladna z Ustavo Republike Slovenije? Pred to formalno odločitvijo so ustavne sodnice in sodniki, a avtor pokaže na drugo plat le-te ter opozarja, da so v resni nevarnosti temeljne družinske vrednote in koristi otrok. 

Aleš Primc: Se pripravlja posvojitev otrok v istospolna razmerja?

Ali je zakonca zveza žene in moža skladna z Ustavo Republike Slovenije? Pred to formalno odločitvijo so ustavne sodnice in sodniki, a avtor pokaže na drugo plat le-te ter opozarja, da so v resni nevarnosti temeljne družinske vrednote in koristi otrok. 

komentar

Komentar Družina

Aleš Primc: Se pripravlja posvojitev otrok v istospolna razmerja?

Ali je zakonca zveza žene in moža skladna z Ustavo Republike Slovenije? Pred to formalno odločitvijo so ustavne sodnice in sodniki, a avtor pokaže na drugo plat le-te ter opozarja, da so v resni nevarnosti temeljne družinske vrednote in koristi otrok. 

VEČ ...|27. 5. 2021
Aleš Primc: Se pripravlja posvojitev otrok v istospolna razmerja?

Ali je zakonca zveza žene in moža skladna z Ustavo Republike Slovenije? Pred to formalno odločitvijo so ustavne sodnice in sodniki, a avtor pokaže na drugo plat le-te ter opozarja, da so v resni nevarnosti temeljne družinske vrednote in koristi otrok. 

Aleš Primc

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 5. 2021
Kako se je del Demosove večine nekritično podredil ostankom komunizma

Prebrali smo komenar, ki ga je na spletnem portalu časnik.si objavil Vitomir Gros.

Kako se je del Demosove večine nekritično podredil ostankom komunizma

Prebrali smo komenar, ki ga je na spletnem portalu časnik.si objavil Vitomir Gros.

komentar

Komentar Časnik.si

Kako se je del Demosove večine nekritično podredil ostankom komunizma

Prebrali smo komenar, ki ga je na spletnem portalu časnik.si objavil Vitomir Gros.

VEČ ...|26. 5. 2021
Kako se je del Demosove večine nekritično podredil ostankom komunizma

Prebrali smo komenar, ki ga je na spletnem portalu časnik.si objavil Vitomir Gros.

Vitomir Gros

komentar

Naš pogled

VEČ ...|25. 5. 2021
Alen Salihović: Mura in ura resnice!

Teče mi teče vodica... Se glasi zelo znana prekmurska pesem, ki mi je v teh dneh večkrat prišla na misel. Pa ne zaradi njene žalostne vsebine, vendar zaradi ponosa, ki sem ga začutil ob gledanju nogometne tekme med Muro in Mariborom, in kot se je nekdo na enem od družabnih omrežij izrazil tokrat Maribora ni odplavila Drava, ampak Mura.

Alen Salihović: Mura in ura resnice!

Teče mi teče vodica... Se glasi zelo znana prekmurska pesem, ki mi je v teh dneh večkrat prišla na misel. Pa ne zaradi njene žalostne vsebine, vendar zaradi ponosa, ki sem ga začutil ob gledanju nogometne tekme med Muro in Mariborom, in kot se je nekdo na enem od družabnih omrežij izrazil tokrat Maribora ni odplavila Drava, ampak Mura.

komentar

Naš pogled

Alen Salihović: Mura in ura resnice!

Teče mi teče vodica... Se glasi zelo znana prekmurska pesem, ki mi je v teh dneh večkrat prišla na misel. Pa ne zaradi njene žalostne vsebine, vendar zaradi ponosa, ki sem ga začutil ob gledanju nogometne tekme med Muro in Mariborom, in kot se je nekdo na enem od družabnih omrežij izrazil tokrat Maribora ni odplavila Drava, ampak Mura.

VEČ ...|25. 5. 2021
Alen Salihović: Mura in ura resnice!

Teče mi teče vodica... Se glasi zelo znana prekmurska pesem, ki mi je v teh dneh večkrat prišla na misel. Pa ne zaradi njene žalostne vsebine, vendar zaradi ponosa, ki sem ga začutil ob gledanju nogometne tekme med Muro in Mariborom, in kot se je nekdo na enem od družabnih omrežij izrazil tokrat Maribora ni odplavila Drava, ampak Mura.

Alen Salihović

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|24. 5. 2021
Pred prvo številko tednika Domovina

Alen Salihović se je pogovarjal z urednikom Tinom Mamićem.

Pred prvo številko tednika Domovina

Alen Salihović se je pogovarjal z urednikom Tinom Mamićem.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Pred prvo številko tednika Domovina

Alen Salihović se je pogovarjal z urednikom Tinom Mamićem.

VEČ ...|24. 5. 2021
Pred prvo številko tednika Domovina

Alen Salihović se je pogovarjal z urednikom Tinom Mamićem.

Alen Salihović

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|21. 5. 2021
S. Emanuela Žerdin: Obljubljena dežela ali puščava?

Naša država bo kmalu praznovala svoj trideseti rojstni dan. Nisem zgodovinarka niti novinarka ali pomembna politična osebnost, sem le hvaležna naslednica slovenskih junakov in borcev, ki so leta sanjali o svoji samostojni državi in imeli pogum, da v pravem trenutku spoznajo neponovljivo priložnost zgodovinskega trenutka in ga izpolnijo. Zato si lahko dovolim, da danes spregovori srce, pa ne samo moje, ampak tudi v imenu vseh tistih, ki ne morejo ali nočejo priti do medijev, a neskončno in ponosno ljubijo našo domovino in vidijo v njej zaklad, ki se ga splača ohraniti za prihodnost naših otrok.

S. Emanuela Žerdin: Obljubljena dežela ali puščava?

Naša država bo kmalu praznovala svoj trideseti rojstni dan. Nisem zgodovinarka niti novinarka ali pomembna politična osebnost, sem le hvaležna naslednica slovenskih junakov in borcev, ki so leta sanjali o svoji samostojni državi in imeli pogum, da v pravem trenutku spoznajo neponovljivo priložnost zgodovinskega trenutka in ga izpolnijo. Zato si lahko dovolim, da danes spregovori srce, pa ne samo moje, ampak tudi v imenu vseh tistih, ki ne morejo ali nočejo priti do medijev, a neskončno in ponosno ljubijo našo domovino in vidijo v njej zaklad, ki se ga splača ohraniti za prihodnost naših otrok.

komentardružbaspomin

Komentar tedna

S. Emanuela Žerdin: Obljubljena dežela ali puščava?

Naša država bo kmalu praznovala svoj trideseti rojstni dan. Nisem zgodovinarka niti novinarka ali pomembna politična osebnost, sem le hvaležna naslednica slovenskih junakov in borcev, ki so leta sanjali o svoji samostojni državi in imeli pogum, da v pravem trenutku spoznajo neponovljivo priložnost zgodovinskega trenutka in ga izpolnijo. Zato si lahko dovolim, da danes spregovori srce, pa ne samo moje, ampak tudi v imenu vseh tistih, ki ne morejo ali nočejo priti do medijev, a neskončno in ponosno ljubijo našo domovino in vidijo v njej zaklad, ki se ga splača ohraniti za prihodnost naših otrok.

VEČ ...|21. 5. 2021
S. Emanuela Žerdin: Obljubljena dežela ali puščava?

Naša država bo kmalu praznovala svoj trideseti rojstni dan. Nisem zgodovinarka niti novinarka ali pomembna politična osebnost, sem le hvaležna naslednica slovenskih junakov in borcev, ki so leta sanjali o svoji samostojni državi in imeli pogum, da v pravem trenutku spoznajo neponovljivo priložnost zgodovinskega trenutka in ga izpolnijo. Zato si lahko dovolim, da danes spregovori srce, pa ne samo moje, ampak tudi v imenu vseh tistih, ki ne morejo ali nočejo priti do medijev, a neskončno in ponosno ljubijo našo domovino in vidijo v njej zaklad, ki se ga splača ohraniti za prihodnost naših otrok.

S. Emanuela Žerdin

komentardružbaspomin

Komentar Družina

VEČ ...|20. 5. 2021
Rok Blažič: Večno vračanje vojne

Rok Blažič: Večno vračanje vojne

komentar

Komentar Družina

Rok Blažič: Večno vračanje vojne
VEČ ...|20. 5. 2021
Rok Blažič: Večno vračanje vojne

Rok Blažič

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|19. 5. 2021
Mojca Sojar: Kam gredo Jankovićeve zmagoslavne proslave?

Komentatorka opisuje vzdušje na proslavi ljubljanskega župana ob občinskem prazniku. Poudarja, da je bilo na slovesnosti precej motečega, pohvali pa pieteten film o častnih občanih, ki so se v zadnjem času poslovili. Vesela je, da je nagrado dobilo tudi Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Vincencijeva zveza dobrote in razmišlja, da bo Ljubljana ostala na zemljevidu evropskih prestolnic, če bo župan zmogel preseči oviro delitve na meščane, ki so bolj primerni in zaželeni, ter druge, katerih beseda in misel sta samo ilustracija pri delovanju mestne oblasti.

Mojca Sojar: Kam gredo Jankovićeve zmagoslavne proslave?

Komentatorka opisuje vzdušje na proslavi ljubljanskega župana ob občinskem prazniku. Poudarja, da je bilo na slovesnosti precej motečega, pohvali pa pieteten film o častnih občanih, ki so se v zadnjem času poslovili. Vesela je, da je nagrado dobilo tudi Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Vincencijeva zveza dobrote in razmišlja, da bo Ljubljana ostala na zemljevidu evropskih prestolnic, če bo župan zmogel preseči oviro delitve na meščane, ki so bolj primerni in zaželeni, ter druge, katerih beseda in misel sta samo ilustracija pri delovanju mestne oblasti.

komentarLjubljanaZoran Jankovićproslavačastni meščanžupan

Komentar Časnik.si

Mojca Sojar: Kam gredo Jankovićeve zmagoslavne proslave?

Komentatorka opisuje vzdušje na proslavi ljubljanskega župana ob občinskem prazniku. Poudarja, da je bilo na slovesnosti precej motečega, pohvali pa pieteten film o častnih občanih, ki so se v zadnjem času poslovili. Vesela je, da je nagrado dobilo tudi Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Vincencijeva zveza dobrote in razmišlja, da bo Ljubljana ostala na zemljevidu evropskih prestolnic, če bo župan zmogel preseči oviro delitve na meščane, ki so bolj primerni in zaželeni, ter druge, katerih beseda in misel sta samo ilustracija pri delovanju mestne oblasti.

VEČ ...|19. 5. 2021
Mojca Sojar: Kam gredo Jankovićeve zmagoslavne proslave?

Komentatorka opisuje vzdušje na proslavi ljubljanskega župana ob občinskem prazniku. Poudarja, da je bilo na slovesnosti precej motečega, pohvali pa pieteten film o častnih občanih, ki so se v zadnjem času poslovili. Vesela je, da je nagrado dobilo tudi Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Vincencijeva zveza dobrote in razmišlja, da bo Ljubljana ostala na zemljevidu evropskih prestolnic, če bo župan zmogel preseči oviro delitve na meščane, ki so bolj primerni in zaželeni, ter druge, katerih beseda in misel sta samo ilustracija pri delovanju mestne oblasti.

Mojca Sojar

komentarLjubljanaZoran Jankovićproslavačastni meščanžupan

Naš pogled

VEČ ...|18. 5. 2021
Quo vadis, kmetijstvo: Bodo mladi nocoj prižgali luč?

Nič več ni tako, kot je bilo. Odnosi med kmeti in zelenimi ostajajo napeti, jasno pa je tudi, da slednji zaradi navezave z mediji in odličnega lobiranja, zmagujejo. Pijani od teh zmag postavljajo vedno nove zahteve in se ne zavedajo, da si sami žagajo vejo, na kateri zdaj udobno preskrbljeni sedijo.

Quo vadis, kmetijstvo: Bodo mladi nocoj prižgali luč?

Nič več ni tako, kot je bilo. Odnosi med kmeti in zelenimi ostajajo napeti, jasno pa je tudi, da slednji zaradi navezave z mediji in odličnega lobiranja, zmagujejo. Pijani od teh zmag postavljajo vedno nove zahteve in se ne zavedajo, da si sami žagajo vejo, na kateri zdaj udobno preskrbljeni sedijo.

komentarkmetijstvomladizeleninaravovarstveniki

Naš pogled

Quo vadis, kmetijstvo: Bodo mladi nocoj prižgali luč?

Nič več ni tako, kot je bilo. Odnosi med kmeti in zelenimi ostajajo napeti, jasno pa je tudi, da slednji zaradi navezave z mediji in odličnega lobiranja, zmagujejo. Pijani od teh zmag postavljajo vedno nove zahteve in se ne zavedajo, da si sami žagajo vejo, na kateri zdaj udobno preskrbljeni sedijo.

VEČ ...|18. 5. 2021
Quo vadis, kmetijstvo: Bodo mladi nocoj prižgali luč?

Nič več ni tako, kot je bilo. Odnosi med kmeti in zelenimi ostajajo napeti, jasno pa je tudi, da slednji zaradi navezave z mediji in odličnega lobiranja, zmagujejo. Pijani od teh zmag postavljajo vedno nove zahteve in se ne zavedajo, da si sami žagajo vejo, na kateri zdaj udobno preskrbljeni sedijo.

Radio Ognjišče

komentarkmetijstvomladizeleninaravovarstveniki

Komentar Domovina.je

VEČ ...|17. 5. 2021
Marko Balažic: Čas je, da neustavnost v šolskem sistemu dokončno odpravimo in temo zapremo

Osemintrideset poslancev koalicije je v proceduro vložilo predlog o dopolnitvi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), s katerim bi izpolnili odločitev ustavnega sodišča iz leta 2014 o financiranju zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javnoveljavni program. Predlog dopolnjuje financiranje obveznega dela programa, za katerega je ustavno sodišče leta 2020 ugotovilo, da je protiustavno, in ga izenačuje s financiranjem v javnih osnovnih šolah. Čeprav smo ob zametkih javne razprave okoli predloga zakona lahko zopet zasledili nekatere pavšalne politične in ideološke argumente, pa se prvič zares zdi, da bi v devetem poskusu lahko končno odpravili krivico, ki se kot jara kača pripoznano vleče že več kot pol desetletja.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

Marko Balažic: Čas je, da neustavnost v šolskem sistemu dokončno odpravimo in temo zapremo

Osemintrideset poslancev koalicije je v proceduro vložilo predlog o dopolnitvi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), s katerim bi izpolnili odločitev ustavnega sodišča iz leta 2014 o financiranju zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javnoveljavni program. Predlog dopolnjuje financiranje obveznega dela programa, za katerega je ustavno sodišče leta 2020 ugotovilo, da je protiustavno, in ga izenačuje s financiranjem v javnih osnovnih šolah. Čeprav smo ob zametkih javne razprave okoli predloga zakona lahko zopet zasledili nekatere pavšalne politične in ideološke argumente, pa se prvič zares zdi, da bi v devetem poskusu lahko končno odpravili krivico, ki se kot jara kača pripoznano vleče že več kot pol desetletja.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Marko Balažic: Čas je, da neustavnost v šolskem sistemu dokončno odpravimo in temo zapremo

Osemintrideset poslancev koalicije je v proceduro vložilo predlog o dopolnitvi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), s katerim bi izpolnili odločitev ustavnega sodišča iz leta 2014 o financiranju zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javnoveljavni program. Predlog dopolnjuje financiranje obveznega dela programa, za katerega je ustavno sodišče leta 2020 ugotovilo, da je protiustavno, in ga izenačuje s financiranjem v javnih osnovnih šolah. Čeprav smo ob zametkih javne razprave okoli predloga zakona lahko zopet zasledili nekatere pavšalne politične in ideološke argumente, pa se prvič zares zdi, da bi v devetem poskusu lahko končno odpravili krivico, ki se kot jara kača pripoznano vleče že več kot pol desetletja.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

VEČ ...|17. 5. 2021
Marko Balažic: Čas je, da neustavnost v šolskem sistemu dokončno odpravimo in temo zapremo

Osemintrideset poslancev koalicije je v proceduro vložilo predlog o dopolnitvi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), s katerim bi izpolnili odločitev ustavnega sodišča iz leta 2014 o financiranju zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javnoveljavni program. Predlog dopolnjuje financiranje obveznega dela programa, za katerega je ustavno sodišče leta 2020 ugotovilo, da je protiustavno, in ga izenačuje s financiranjem v javnih osnovnih šolah. Čeprav smo ob zametkih javne razprave okoli predloga zakona lahko zopet zasledili nekatere pavšalne politične in ideološke argumente, pa se prvič zares zdi, da bi v devetem poskusu lahko končno odpravili krivico, ki se kot jara kača pripoznano vleče že več kot pol desetletja.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

Marko Balažic

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|14. 5. 2021
Božo Rustja: O kanalizaciji in domoljubju

Lahko je vladati v deželi, kjer si, če si seveda prave barve, zavarovan pred kritičnostjo organizacij civilne družbe in budnostjo medijev, katerih naloga je, da so »psi čuvarji« in opozorijo na nepravilnosti v družbi. Če bi svojo vlogo opravljali resno, bi seveda povzdignili glas ob vsaki nepravilnosti, ne pa da ga povzdignejo samo pri nekaterih ter se tako iz kritičnega očesa družbe in četrte veje oblasti spreminjajo v plehke politične delavce in še plehkejše propagandiste, ki navijajo za določeno politično opcijo.

 

Božo Rustja: O kanalizaciji in domoljubju

Lahko je vladati v deželi, kjer si, če si seveda prave barve, zavarovan pred kritičnostjo organizacij civilne družbe in budnostjo medijev, katerih naloga je, da so »psi čuvarji« in opozorijo na nepravilnosti v družbi. Če bi svojo vlogo opravljali resno, bi seveda povzdignili glas ob vsaki nepravilnosti, ne pa da ga povzdignejo samo pri nekaterih ter se tako iz kritičnega očesa družbe in četrte veje oblasti spreminjajo v plehke politične delavce in še plehkejše propagandiste, ki navijajo za določeno politično opcijo.

 

komentardružbaodnosipolitika

Komentar tedna

Božo Rustja: O kanalizaciji in domoljubju

Lahko je vladati v deželi, kjer si, če si seveda prave barve, zavarovan pred kritičnostjo organizacij civilne družbe in budnostjo medijev, katerih naloga je, da so »psi čuvarji« in opozorijo na nepravilnosti v družbi. Če bi svojo vlogo opravljali resno, bi seveda povzdignili glas ob vsaki nepravilnosti, ne pa da ga povzdignejo samo pri nekaterih ter se tako iz kritičnega očesa družbe in četrte veje oblasti spreminjajo v plehke politične delavce in še plehkejše propagandiste, ki navijajo za določeno politično opcijo.

 

VEČ ...|14. 5. 2021
Božo Rustja: O kanalizaciji in domoljubju

Lahko je vladati v deželi, kjer si, če si seveda prave barve, zavarovan pred kritičnostjo organizacij civilne družbe in budnostjo medijev, katerih naloga je, da so »psi čuvarji« in opozorijo na nepravilnosti v družbi. Če bi svojo vlogo opravljali resno, bi seveda povzdignili glas ob vsaki nepravilnosti, ne pa da ga povzdignejo samo pri nekaterih ter se tako iz kritičnega očesa družbe in četrte veje oblasti spreminjajo v plehke politične delavce in še plehkejše propagandiste, ki navijajo za določeno politično opcijo.

 

Božo Rustja

komentardružbaodnosipolitika

Komentar Družina

VEČ ...|13. 5. 2021
Svet na dlani?

Na nedeljo pred binkoštnim praznikom v Cerkvi obeležujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. 

Razmišljanju urednika tednika Družina Boštjana Debevca si lahko v celoti preberete tudi v aktualni številki družine ali na njihovi spletni strani.

Svet na dlani?

Na nedeljo pred binkoštnim praznikom v Cerkvi obeležujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. 

Razmišljanju urednika tednika Družina Boštjana Debevca si lahko v celoti preberete tudi v aktualni številki družine ali na njihovi spletni strani.

komentarcerkev

Komentar Družina

Svet na dlani?

Na nedeljo pred binkoštnim praznikom v Cerkvi obeležujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. 

Razmišljanju urednika tednika Družina Boštjana Debevca si lahko v celoti preberete tudi v aktualni številki družine ali na njihovi spletni strani.

VEČ ...|13. 5. 2021
Svet na dlani?

Na nedeljo pred binkoštnim praznikom v Cerkvi obeležujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. 

Razmišljanju urednika tednika Družina Boštjana Debevca si lahko v celoti preberete tudi v aktualni številki družine ali na njihovi spletni strani.

Boštjan Debevec

komentarcerkev

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 5. 2021
Franc Mihič: Angela Vode si zasluži spomenik za predano služenje narodu

Komentator izpostavlja pomanjkljivo poročanje o življenju in pomenu Angele Vode, ki poleg tega, da je bila slovenska intelektualka, borka za slovenske narodne pravice, defektologinja, učiteljica prizadetih otrok, pobudnica gibanja za pravice žensk, socialistka, tudi ena prvih komunistk, ki je bila v sporu z vodstvom KPS in bila kmalu po začetku vojne izključena iz partije. Obtožena je bila narodnega izdajstva, obsojena na zaporno kazen; po izpustitvi pa so ji bile odvzete državljanske pravice in UDBA jo je do smrti nadzorovala. Je avtorica knjige Skriti spomini, kjer med drugim opiše zakulisna dogajanja v komunistični partiji. Komentator meni, da bi morali njen pogum in vztrajnost bolj spoštovati.

Franc Mihič: Angela Vode si zasluži spomenik za predano služenje narodu

Komentator izpostavlja pomanjkljivo poročanje o življenju in pomenu Angele Vode, ki poleg tega, da je bila slovenska intelektualka, borka za slovenske narodne pravice, defektologinja, učiteljica prizadetih otrok, pobudnica gibanja za pravice žensk, socialistka, tudi ena prvih komunistk, ki je bila v sporu z vodstvom KPS in bila kmalu po začetku vojne izključena iz partije. Obtožena je bila narodnega izdajstva, obsojena na zaporno kazen; po izpustitvi pa so ji bile odvzete državljanske pravice in UDBA jo je do smrti nadzorovala. Je avtorica knjige Skriti spomini, kjer med drugim opiše zakulisna dogajanja v komunistični partiji. Komentator meni, da bi morali njen pogum in vztrajnost bolj spoštovati.

komentarSkriti spominikomunistična partijaUDBAdruga svetovna vojnaresnica

Komentar Časnik.si

Franc Mihič: Angela Vode si zasluži spomenik za predano služenje narodu

Komentator izpostavlja pomanjkljivo poročanje o življenju in pomenu Angele Vode, ki poleg tega, da je bila slovenska intelektualka, borka za slovenske narodne pravice, defektologinja, učiteljica prizadetih otrok, pobudnica gibanja za pravice žensk, socialistka, tudi ena prvih komunistk, ki je bila v sporu z vodstvom KPS in bila kmalu po začetku vojne izključena iz partije. Obtožena je bila narodnega izdajstva, obsojena na zaporno kazen; po izpustitvi pa so ji bile odvzete državljanske pravice in UDBA jo je do smrti nadzorovala. Je avtorica knjige Skriti spomini, kjer med drugim opiše zakulisna dogajanja v komunistični partiji. Komentator meni, da bi morali njen pogum in vztrajnost bolj spoštovati.

VEČ ...|12. 5. 2021
Franc Mihič: Angela Vode si zasluži spomenik za predano služenje narodu

Komentator izpostavlja pomanjkljivo poročanje o življenju in pomenu Angele Vode, ki poleg tega, da je bila slovenska intelektualka, borka za slovenske narodne pravice, defektologinja, učiteljica prizadetih otrok, pobudnica gibanja za pravice žensk, socialistka, tudi ena prvih komunistk, ki je bila v sporu z vodstvom KPS in bila kmalu po začetku vojne izključena iz partije. Obtožena je bila narodnega izdajstva, obsojena na zaporno kazen; po izpustitvi pa so ji bile odvzete državljanske pravice in UDBA jo je do smrti nadzorovala. Je avtorica knjige Skriti spomini, kjer med drugim opiše zakulisna dogajanja v komunistični partiji. Komentator meni, da bi morali njen pogum in vztrajnost bolj spoštovati.

Franc Mihič

komentarSkriti spominikomunistična partijaUDBAdruga svetovna vojnaresnica

Naš pogled

VEČ ...|11. 5. 2021
Marjana Debevec: Družina – krhka in ranljiva, a hkrati Božja mojstrovina

Družina – krhka in ranljiva, a hkrati Božja mojstrovina

V soboto bo (15. 5. 2021 - je bil) svetovni dan družin. O družini in njeni vlogi v družbi je bilo že veliko govora. V zadnjih desetletjih so nekateri mediji, tudi filmska industrija, dajali vtis, da tradicionalna družina počasi izgublja svojo vrednost in da jo lahko kadarkoli nadomestijo druge oblike sobivanja. Pomembno je le, da človek sledi svojim občutjem. Pandemija pa nas je postavila na realna tla.

Marjana Debevec: Družina – krhka in ranljiva, a hkrati Božja mojstrovina

Družina – krhka in ranljiva, a hkrati Božja mojstrovina

V soboto bo (15. 5. 2021 - je bil) svetovni dan družin. O družini in njeni vlogi v družbi je bilo že veliko govora. V zadnjih desetletjih so nekateri mediji, tudi filmska industrija, dajali vtis, da tradicionalna družina počasi izgublja svojo vrednost in da jo lahko kadarkoli nadomestijo druge oblike sobivanja. Pomembno je le, da človek sledi svojim občutjem. Pandemija pa nas je postavila na realna tla.

komentar

Naš pogled

Marjana Debevec: Družina – krhka in ranljiva, a hkrati Božja mojstrovina

Družina – krhka in ranljiva, a hkrati Božja mojstrovina

V soboto bo (15. 5. 2021 - je bil) svetovni dan družin. O družini in njeni vlogi v družbi je bilo že veliko govora. V zadnjih desetletjih so nekateri mediji, tudi filmska industrija, dajali vtis, da tradicionalna družina počasi izgublja svojo vrednost in da jo lahko kadarkoli nadomestijo druge oblike sobivanja. Pomembno je le, da človek sledi svojim občutjem. Pandemija pa nas je postavila na realna tla.

VEČ ...|11. 5. 2021
Marjana Debevec: Družina – krhka in ranljiva, a hkrati Božja mojstrovina

Družina – krhka in ranljiva, a hkrati Božja mojstrovina

V soboto bo (15. 5. 2021 - je bil) svetovni dan družin. O družini in njeni vlogi v družbi je bilo že veliko govora. V zadnjih desetletjih so nekateri mediji, tudi filmska industrija, dajali vtis, da tradicionalna družina počasi izgublja svojo vrednost in da jo lahko kadarkoli nadomestijo druge oblike sobivanja. Pomembno je le, da človek sledi svojim občutjem. Pandemija pa nas je postavila na realna tla.

Marjana Debevec

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|10. 5. 2021
Rok Čakš: Za večino državljanov je zelo problematično, da jim vlada namerava znižati davke

“Vse kar trenutno počne vlada, je za večino državljanov (zelo) problematično,” je novinar Dela na Twitterju komentiral insert iz javnomnenjske ankete, ki jo je za ta časopis pripravila Mediana.

Novinarji tega časopisa so se namreč odločili preveriti, koliko se državljanom zdijo problematične nekatere vladne politike, ki so za državljane in njihova življenja bistvene; tako bi vsaj sklepali, saj se resen medij ne bi ukvarjal s postranskostmi. Recimo financiranje STA; pa “zadržanje” imenovanja tožilcev in “preprečevanje dela” nepovezanim poslancem v parlamentarnih delovnih telesih.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Za večino državljanov je zelo problematično, da jim vlada namerava znižati davke

“Vse kar trenutno počne vlada, je za večino državljanov (zelo) problematično,” je novinar Dela na Twitterju komentiral insert iz javnomnenjske ankete, ki jo je za ta časopis pripravila Mediana.

Novinarji tega časopisa so se namreč odločili preveriti, koliko se državljanom zdijo problematične nekatere vladne politike, ki so za državljane in njihova življenja bistvene; tako bi vsaj sklepali, saj se resen medij ne bi ukvarjal s postranskostmi. Recimo financiranje STA; pa “zadržanje” imenovanja tožilcev in “preprečevanje dela” nepovezanim poslancem v parlamentarnih delovnih telesih.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Za večino državljanov je zelo problematično, da jim vlada namerava znižati davke

“Vse kar trenutno počne vlada, je za večino državljanov (zelo) problematično,” je novinar Dela na Twitterju komentiral insert iz javnomnenjske ankete, ki jo je za ta časopis pripravila Mediana.

Novinarji tega časopisa so se namreč odločili preveriti, koliko se državljanom zdijo problematične nekatere vladne politike, ki so za državljane in njihova življenja bistvene; tako bi vsaj sklepali, saj se resen medij ne bi ukvarjal s postranskostmi. Recimo financiranje STA; pa “zadržanje” imenovanja tožilcev in “preprečevanje dela” nepovezanim poslancem v parlamentarnih delovnih telesih.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|10. 5. 2021
Rok Čakš: Za večino državljanov je zelo problematično, da jim vlada namerava znižati davke

“Vse kar trenutno počne vlada, je za večino državljanov (zelo) problematično,” je novinar Dela na Twitterju komentiral insert iz javnomnenjske ankete, ki jo je za ta časopis pripravila Mediana.

Novinarji tega časopisa so se namreč odločili preveriti, koliko se državljanom zdijo problematične nekatere vladne politike, ki so za državljane in njihova življenja bistvene; tako bi vsaj sklepali, saj se resen medij ne bi ukvarjal s postranskostmi. Recimo financiranje STA; pa “zadržanje” imenovanja tožilcev in “preprečevanje dela” nepovezanim poslancem v parlamentarnih delovnih telesih.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|7. 5. 2021
Alenka Puhar: Poklon Francu Jezi

Tale maj je kot naročen za komentarje, ki stojijo na križišču aktualnega in zgodovinskega. Vse mogoče se mi utrinja, ampak zmagal je Franc Jeza. Za tem nenavadnim imenom – krstno je najbolj pogosto moško ime med nami, priimek pa… redek in čuden – no, za tem imenom nastopa nenavadna, izrazita in pomembna oseba. Ena tistih, ki v času spomina na osamosvojitev in nastanek slovenske države - zasluži posebno pozornost. 

Danes nam je svoje razmišljanje predstavila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

Alenka Puhar: Poklon Francu Jezi

Tale maj je kot naročen za komentarje, ki stojijo na križišču aktualnega in zgodovinskega. Vse mogoče se mi utrinja, ampak zmagal je Franc Jeza. Za tem nenavadnim imenom – krstno je najbolj pogosto moško ime med nami, priimek pa… redek in čuden – no, za tem imenom nastopa nenavadna, izrazita in pomembna oseba. Ena tistih, ki v času spomina na osamosvojitev in nastanek slovenske države - zasluži posebno pozornost. 

Danes nam je svoje razmišljanje predstavila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

komentardružbaspominpolitika

Komentar tedna

Alenka Puhar: Poklon Francu Jezi

Tale maj je kot naročen za komentarje, ki stojijo na križišču aktualnega in zgodovinskega. Vse mogoče se mi utrinja, ampak zmagal je Franc Jeza. Za tem nenavadnim imenom – krstno je najbolj pogosto moško ime med nami, priimek pa… redek in čuden – no, za tem imenom nastopa nenavadna, izrazita in pomembna oseba. Ena tistih, ki v času spomina na osamosvojitev in nastanek slovenske države - zasluži posebno pozornost. 

Danes nam je svoje razmišljanje predstavila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

VEČ ...|7. 5. 2021
Alenka Puhar: Poklon Francu Jezi

Tale maj je kot naročen za komentarje, ki stojijo na križišču aktualnega in zgodovinskega. Vse mogoče se mi utrinja, ampak zmagal je Franc Jeza. Za tem nenavadnim imenom – krstno je najbolj pogosto moško ime med nami, priimek pa… redek in čuden – no, za tem imenom nastopa nenavadna, izrazita in pomembna oseba. Ena tistih, ki v času spomina na osamosvojitev in nastanek slovenske države - zasluži posebno pozornost. 

Danes nam je svoje razmišljanje predstavila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

Alenka Puhar

komentardružbaspominpolitika

Komentar Družina

VEČ ...|6. 5. 2021
Roman Globokar: Kakšna bo prihodnost Evrope po pandemiji?

Devetega maja praznujemo dan Evrope, ko obeležujemo obletnico Schumanove deklaracije. 
 

Roman Globokar: Kakšna bo prihodnost Evrope po pandemiji?

Devetega maja praznujemo dan Evrope, ko obeležujemo obletnico Schumanove deklaracije. 
 

komentar

Komentar Družina

Roman Globokar: Kakšna bo prihodnost Evrope po pandemiji?

Devetega maja praznujemo dan Evrope, ko obeležujemo obletnico Schumanove deklaracije. 
 

VEČ ...|6. 5. 2021
Roman Globokar: Kakšna bo prihodnost Evrope po pandemiji?

Devetega maja praznujemo dan Evrope, ko obeležujemo obletnico Schumanove deklaracije. 
 

Roman Globokar

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|5. 5. 2021
Pesniku Francetu Piberniku v slovo

Odšel je človek. Ostala je beseda. Njegova beseda. Pokrajina z vozom iz davnega časa. Njegovega časa.

»Vsa leta si iskal kraj razvezujočih rešitev, 
sončnozaplato neznanih prisoj, 
toda vedno si se znašelna razpotju stranpoti, 
prehojenih tisočkratod davnih rodov.« (France Pibernik)

Nenadoma tišina ustavi stopinje. »Voda usahne ob ugaslem ognju in luč ob izlivu izkrvavi.« Ob izkrvaveli luči se odprejo cvetni plazovi kosov časa, darovanega in prezgodaj zakopanega …

Je tišina ustavila stopinje? France jih prepusti toku časa. Tišino presekajo glasovi. Kot strjene kepe krvi spomini razbijejo obroč laži in v luči resnice France Pibernik, pesnik, pisatelj, publicist …, začne raziskovati in odkrivati zaradi političnega prepričanja zamolčane slovenske literarne umetnike.

Komunistična oblast je po drugi svetovni vojni (in med revolucijo v vojni) neusmiljeno obračunala z vsemi, ki niso bili na njeni strani. Mnogo nadarjenih umetnikov je izgubilo življenje ali pa so bili pregnani v tujino. Njihova pesniška in prozna dela je iz anonimnosti rešil France Pibernik. S požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in strokovno zanesljivostjo je zbiral podatke o življenju in delu zamolčanih avtorjev, kar pa v tistih časih ne samo, da ni bilo zaželeno, ampak je bilo tudi nevarno …

Celoten komentar Tilke Jesenko si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

Pesniku Francetu Piberniku v slovo

Odšel je človek. Ostala je beseda. Njegova beseda. Pokrajina z vozom iz davnega časa. Njegovega časa.

»Vsa leta si iskal kraj razvezujočih rešitev, 
sončnozaplato neznanih prisoj, 
toda vedno si se znašelna razpotju stranpoti, 
prehojenih tisočkratod davnih rodov.« (France Pibernik)

Nenadoma tišina ustavi stopinje. »Voda usahne ob ugaslem ognju in luč ob izlivu izkrvavi.« Ob izkrvaveli luči se odprejo cvetni plazovi kosov časa, darovanega in prezgodaj zakopanega …

Je tišina ustavila stopinje? France jih prepusti toku časa. Tišino presekajo glasovi. Kot strjene kepe krvi spomini razbijejo obroč laži in v luči resnice France Pibernik, pesnik, pisatelj, publicist …, začne raziskovati in odkrivati zaradi političnega prepričanja zamolčane slovenske literarne umetnike.

Komunistična oblast je po drugi svetovni vojni (in med revolucijo v vojni) neusmiljeno obračunala z vsemi, ki niso bili na njeni strani. Mnogo nadarjenih umetnikov je izgubilo življenje ali pa so bili pregnani v tujino. Njihova pesniška in prozna dela je iz anonimnosti rešil France Pibernik. S požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in strokovno zanesljivostjo je zbiral podatke o življenju in delu zamolčanih avtorjev, kar pa v tistih časih ne samo, da ni bilo zaželeno, ampak je bilo tudi nevarno …

Celoten komentar Tilke Jesenko si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

komentarpoezijaliteraturakultura

Komentar Časnik.si

Pesniku Francetu Piberniku v slovo

Odšel je človek. Ostala je beseda. Njegova beseda. Pokrajina z vozom iz davnega časa. Njegovega časa.

»Vsa leta si iskal kraj razvezujočih rešitev, 
sončnozaplato neznanih prisoj, 
toda vedno si se znašelna razpotju stranpoti, 
prehojenih tisočkratod davnih rodov.« (France Pibernik)

Nenadoma tišina ustavi stopinje. »Voda usahne ob ugaslem ognju in luč ob izlivu izkrvavi.« Ob izkrvaveli luči se odprejo cvetni plazovi kosov časa, darovanega in prezgodaj zakopanega …

Je tišina ustavila stopinje? France jih prepusti toku časa. Tišino presekajo glasovi. Kot strjene kepe krvi spomini razbijejo obroč laži in v luči resnice France Pibernik, pesnik, pisatelj, publicist …, začne raziskovati in odkrivati zaradi političnega prepričanja zamolčane slovenske literarne umetnike.

Komunistična oblast je po drugi svetovni vojni (in med revolucijo v vojni) neusmiljeno obračunala z vsemi, ki niso bili na njeni strani. Mnogo nadarjenih umetnikov je izgubilo življenje ali pa so bili pregnani v tujino. Njihova pesniška in prozna dela je iz anonimnosti rešil France Pibernik. S požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in strokovno zanesljivostjo je zbiral podatke o življenju in delu zamolčanih avtorjev, kar pa v tistih časih ne samo, da ni bilo zaželeno, ampak je bilo tudi nevarno …

Celoten komentar Tilke Jesenko si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

VEČ ...|5. 5. 2021
Pesniku Francetu Piberniku v slovo

Odšel je človek. Ostala je beseda. Njegova beseda. Pokrajina z vozom iz davnega časa. Njegovega časa.

»Vsa leta si iskal kraj razvezujočih rešitev, 
sončnozaplato neznanih prisoj, 
toda vedno si se znašelna razpotju stranpoti, 
prehojenih tisočkratod davnih rodov.« (France Pibernik)

Nenadoma tišina ustavi stopinje. »Voda usahne ob ugaslem ognju in luč ob izlivu izkrvavi.« Ob izkrvaveli luči se odprejo cvetni plazovi kosov časa, darovanega in prezgodaj zakopanega …

Je tišina ustavila stopinje? France jih prepusti toku časa. Tišino presekajo glasovi. Kot strjene kepe krvi spomini razbijejo obroč laži in v luči resnice France Pibernik, pesnik, pisatelj, publicist …, začne raziskovati in odkrivati zaradi političnega prepričanja zamolčane slovenske literarne umetnike.

Komunistična oblast je po drugi svetovni vojni (in med revolucijo v vojni) neusmiljeno obračunala z vsemi, ki niso bili na njeni strani. Mnogo nadarjenih umetnikov je izgubilo življenje ali pa so bili pregnani v tujino. Njihova pesniška in prozna dela je iz anonimnosti rešil France Pibernik. S požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in strokovno zanesljivostjo je zbiral podatke o življenju in delu zamolčanih avtorjev, kar pa v tistih časih ne samo, da ni bilo zaželeno, ampak je bilo tudi nevarno …

Celoten komentar Tilke Jesenko si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

Tilka Jesenik

komentarpoezijaliteraturakultura

Naš pogled

VEČ ...|4. 5. 2021
Meta Potočnik: Bo hiša Evrope obstala??

Bliža se 9. maj in z njim dan Evrope, ko se simbolno spominjamo ideje združevanja držav v Evropsko unijo. 9. maja 1950 je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman prebral deklaracijo k združevanju proizvodnje premoga in jekla med evropskimi državami. Deklaracija se je slabo leto dni kasneje, 18. aprila 1951, uresničila v ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. Vizija ustanovnih očetov je tlakovala pot k miru, svobodi, k večji enotnosti med zgodovinsko sprtimi narodi in k rasti blaginje s socialno dušo. 

Meta Potočnik: Bo hiša Evrope obstala??

Bliža se 9. maj in z njim dan Evrope, ko se simbolno spominjamo ideje združevanja držav v Evropsko unijo. 9. maja 1950 je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman prebral deklaracijo k združevanju proizvodnje premoga in jekla med evropskimi državami. Deklaracija se je slabo leto dni kasneje, 18. aprila 1951, uresničila v ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. Vizija ustanovnih očetov je tlakovala pot k miru, svobodi, k večji enotnosti med zgodovinsko sprtimi narodi in k rasti blaginje s socialno dušo. 

komentar

Naš pogled

Meta Potočnik: Bo hiša Evrope obstala??

Bliža se 9. maj in z njim dan Evrope, ko se simbolno spominjamo ideje združevanja držav v Evropsko unijo. 9. maja 1950 je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman prebral deklaracijo k združevanju proizvodnje premoga in jekla med evropskimi državami. Deklaracija se je slabo leto dni kasneje, 18. aprila 1951, uresničila v ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. Vizija ustanovnih očetov je tlakovala pot k miru, svobodi, k večji enotnosti med zgodovinsko sprtimi narodi in k rasti blaginje s socialno dušo. 

VEČ ...|4. 5. 2021
Meta Potočnik: Bo hiša Evrope obstala??

Bliža se 9. maj in z njim dan Evrope, ko se simbolno spominjamo ideje združevanja držav v Evropsko unijo. 9. maja 1950 je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman prebral deklaracijo k združevanju proizvodnje premoga in jekla med evropskimi državami. Deklaracija se je slabo leto dni kasneje, 18. aprila 1951, uresničila v ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. Vizija ustanovnih očetov je tlakovala pot k miru, svobodi, k večji enotnosti med zgodovinsko sprtimi narodi in k rasti blaginje s socialno dušo. 

Meta Potočnik

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|3. 5. 2021
Dr. Janez Juhant o svobodi medijev in spravi

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se dotaknili današnjega svetovnega dneva svobode medijev in izzivov, ki jih vidi v Sloveniji. Ali je res svoboda kratena ali res deluje cenzura, kako vidi sodne postopke in problem Slovenske tiskovne agencije? V drugem delu oddaje pa je beseda tekla o besedilu izjave o spravi Slovenske akademije znanosti in umetnosti in odzivih nanjo ter pričakovanjih glede praznovanja 30. obletnice slovenske države.

Dr. Janez Juhant o svobodi medijev in spravi

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se dotaknili današnjega svetovnega dneva svobode medijev in izzivov, ki jih vidi v Sloveniji. Ali je res svoboda kratena ali res deluje cenzura, kako vidi sodne postopke in problem Slovenske tiskovne agencije? V drugem delu oddaje pa je beseda tekla o besedilu izjave o spravi Slovenske akademije znanosti in umetnosti in odzivih nanjo ter pričakovanjih glede praznovanja 30. obletnice slovenske države.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Janez Juhant o svobodi medijev in spravi

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se dotaknili današnjega svetovnega dneva svobode medijev in izzivov, ki jih vidi v Sloveniji. Ali je res svoboda kratena ali res deluje cenzura, kako vidi sodne postopke in problem Slovenske tiskovne agencije? V drugem delu oddaje pa je beseda tekla o besedilu izjave o spravi Slovenske akademije znanosti in umetnosti in odzivih nanjo ter pričakovanjih glede praznovanja 30. obletnice slovenske države.

VEČ ...|3. 5. 2021
Dr. Janez Juhant o svobodi medijev in spravi

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se dotaknili današnjega svetovnega dneva svobode medijev in izzivov, ki jih vidi v Sloveniji. Ali je res svoboda kratena ali res deluje cenzura, kako vidi sodne postopke in problem Slovenske tiskovne agencije? V drugem delu oddaje pa je beseda tekla o besedilu izjave o spravi Slovenske akademije znanosti in umetnosti in odzivih nanjo ter pričakovanjih glede praznovanja 30. obletnice slovenske države.

Radio Ognjišče

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|3. 5. 2021
dr. Andrej Fink: Nostalgija in upor

V zadnjem tednu se je med nami močneje ponovno pojavilo svojevrstno bolestno stanje, kot da nimamo že dovolj dela s pandemijo. Gre za nostalgijo, ki je do neke mere razumljiva za starejše. Tudi tukaj je ta starostna plast družbe lahko najbolj prizadeta. To je zazrtost v preteklost in pretirano poveličevanje vsega kar je bilo, ker je bilo nekdaj menda vse dobro in gotovo boljše od vsega sedanjega.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink: Nostalgija in upor

V zadnjem tednu se je med nami močneje ponovno pojavilo svojevrstno bolestno stanje, kot da nimamo že dovolj dela s pandemijo. Gre za nostalgijo, ki je do neke mere razumljiva za starejše. Tudi tukaj je ta starostna plast družbe lahko najbolj prizadeta. To je zazrtost v preteklost in pretirano poveličevanje vsega kar je bilo, ker je bilo nekdaj menda vse dobro in gotovo boljše od vsega sedanjega.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

dr. Andrej Fink: Nostalgija in upor

V zadnjem tednu se je med nami močneje ponovno pojavilo svojevrstno bolestno stanje, kot da nimamo že dovolj dela s pandemijo. Gre za nostalgijo, ki je do neke mere razumljiva za starejše. Tudi tukaj je ta starostna plast družbe lahko najbolj prizadeta. To je zazrtost v preteklost in pretirano poveličevanje vsega kar je bilo, ker je bilo nekdaj menda vse dobro in gotovo boljše od vsega sedanjega.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|3. 5. 2021
dr. Andrej Fink: Nostalgija in upor

V zadnjem tednu se je med nami močneje ponovno pojavilo svojevrstno bolestno stanje, kot da nimamo že dovolj dela s pandemijo. Gre za nostalgijo, ki je do neke mere razumljiva za starejše. Tudi tukaj je ta starostna plast družbe lahko najbolj prizadeta. To je zazrtost v preteklost in pretirano poveličevanje vsega kar je bilo, ker je bilo nekdaj menda vse dobro in gotovo boljše od vsega sedanjega.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Andrej Fink

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|30. 4. 2021
Marko Pavliha: Nikoli ne bomo prenehali biti

Kadar me v kovidskem obdobju pobarate, kako prenašam obsedeno pandemično stanje, mi je nerodno, ker mi ni nič hudega, nasprotno, že dolgo nisem bil tako predan najdražjim, umirjen, kreativen in vsaj navidezno srečen. 

Zakaj pravim - navidezno?

Marko Pavliha: Nikoli ne bomo prenehali biti

Kadar me v kovidskem obdobju pobarate, kako prenašam obsedeno pandemično stanje, mi je nerodno, ker mi ni nič hudega, nasprotno, že dolgo nisem bil tako predan najdražjim, umirjen, kreativen in vsaj navidezno srečen. 

Zakaj pravim - navidezno?

komentardružbaodnosizdravstvo

Komentar tedna

Marko Pavliha: Nikoli ne bomo prenehali biti

Kadar me v kovidskem obdobju pobarate, kako prenašam obsedeno pandemično stanje, mi je nerodno, ker mi ni nič hudega, nasprotno, že dolgo nisem bil tako predan najdražjim, umirjen, kreativen in vsaj navidezno srečen. 

Zakaj pravim - navidezno?

VEČ ...|30. 4. 2021
Marko Pavliha: Nikoli ne bomo prenehali biti

Kadar me v kovidskem obdobju pobarate, kako prenašam obsedeno pandemično stanje, mi je nerodno, ker mi ni nič hudega, nasprotno, že dolgo nisem bil tako predan najdražjim, umirjen, kreativen in vsaj navidezno srečen. 

Zakaj pravim - navidezno?

Marko Pavliha

komentardružbaodnosizdravstvo

Komentar Družina

VEČ ...|29. 4. 2021
Aleš Čerin: Na prvem mestu

V letu svetega Jožefa smo in 1. maj je praznik dela.

Aleš Čerin: Na prvem mestu

V letu svetega Jožefa smo in 1. maj je praznik dela.

komentar

Komentar Družina

Aleš Čerin: Na prvem mestu

V letu svetega Jožefa smo in 1. maj je praznik dela.

VEČ ...|29. 4. 2021
Aleš Čerin: Na prvem mestu

V letu svetega Jožefa smo in 1. maj je praznik dela.

Aleš Čerin

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|28. 4. 2021
Marjan Turnšek: V teh dneh goreče prosim za pogum tistih, ki jih Pastir kliče v cerkveno službo, da se bodo zmogli odzvati

V teh dneh še posebej goreče prosim za pogum tistih, ki jih Pastir danes kliče v duhovniško, diakonsko, redovniško ali kakršno koli drugo cerkveno službo, da bodo zmogli reči: »Da.« Če jih Pastir resnično kliče, jim ne bo moglo biti nikoli žal.

Sem ovca, ki se občasno izgubi. Oddaljim se od črede iz radovednosti ali naveličanosti. Iščem tudi druge pašnike. A kot druge ovce tudi jaz na koncu iščem ogrado, Pastirja, ki bi oskrbel moje rane in umiril strahove. Pravzaprav ne gre samo za potrebo, hrepenenje, sanje, ki jih lahko imam ali pa ne; iskati nekoga, ki bi skrbel zame, je nujna potreba, ki želi biti zadovoljena. Že rojen sem bil nemočen in moje življenje se ne bi nikoli razvilo, če nihče ne bi poskrbel zame …

Celoten komentar upokojenega mariborskega nadškofa Marjana Turnška si lahko preberete na spletni strani Časnik.si.

Marjan Turnšek: V teh dneh goreče prosim za pogum tistih, ki jih Pastir kliče v cerkveno službo, da se bodo zmogli odzvati

V teh dneh še posebej goreče prosim za pogum tistih, ki jih Pastir danes kliče v duhovniško, diakonsko, redovniško ali kakršno koli drugo cerkveno službo, da bodo zmogli reči: »Da.« Če jih Pastir resnično kliče, jim ne bo moglo biti nikoli žal.

Sem ovca, ki se občasno izgubi. Oddaljim se od črede iz radovednosti ali naveličanosti. Iščem tudi druge pašnike. A kot druge ovce tudi jaz na koncu iščem ogrado, Pastirja, ki bi oskrbel moje rane in umiril strahove. Pravzaprav ne gre samo za potrebo, hrepenenje, sanje, ki jih lahko imam ali pa ne; iskati nekoga, ki bi skrbel zame, je nujna potreba, ki želi biti zadovoljena. Že rojen sem bil nemočen in moje življenje se ne bi nikoli razvilo, če nihče ne bi poskrbel zame …

Celoten komentar upokojenega mariborskega nadškofa Marjana Turnška si lahko preberete na spletni strani Časnik.si.

komentarcerkevvera

Komentar Časnik.si

Marjan Turnšek: V teh dneh goreče prosim za pogum tistih, ki jih Pastir kliče v cerkveno službo, da se bodo zmogli odzvati

V teh dneh še posebej goreče prosim za pogum tistih, ki jih Pastir danes kliče v duhovniško, diakonsko, redovniško ali kakršno koli drugo cerkveno službo, da bodo zmogli reči: »Da.« Če jih Pastir resnično kliče, jim ne bo moglo biti nikoli žal.

Sem ovca, ki se občasno izgubi. Oddaljim se od črede iz radovednosti ali naveličanosti. Iščem tudi druge pašnike. A kot druge ovce tudi jaz na koncu iščem ogrado, Pastirja, ki bi oskrbel moje rane in umiril strahove. Pravzaprav ne gre samo za potrebo, hrepenenje, sanje, ki jih lahko imam ali pa ne; iskati nekoga, ki bi skrbel zame, je nujna potreba, ki želi biti zadovoljena. Že rojen sem bil nemočen in moje življenje se ne bi nikoli razvilo, če nihče ne bi poskrbel zame …

Celoten komentar upokojenega mariborskega nadškofa Marjana Turnška si lahko preberete na spletni strani Časnik.si.

VEČ ...|28. 4. 2021
Marjan Turnšek: V teh dneh goreče prosim za pogum tistih, ki jih Pastir kliče v cerkveno službo, da se bodo zmogli odzvati

V teh dneh še posebej goreče prosim za pogum tistih, ki jih Pastir danes kliče v duhovniško, diakonsko, redovniško ali kakršno koli drugo cerkveno službo, da bodo zmogli reči: »Da.« Če jih Pastir resnično kliče, jim ne bo moglo biti nikoli žal.

Sem ovca, ki se občasno izgubi. Oddaljim se od črede iz radovednosti ali naveličanosti. Iščem tudi druge pašnike. A kot druge ovce tudi jaz na koncu iščem ogrado, Pastirja, ki bi oskrbel moje rane in umiril strahove. Pravzaprav ne gre samo za potrebo, hrepenenje, sanje, ki jih lahko imam ali pa ne; iskati nekoga, ki bi skrbel zame, je nujna potreba, ki želi biti zadovoljena. Že rojen sem bil nemočen in moje življenje se ne bi nikoli razvilo, če nihče ne bi poskrbel zame …

Celoten komentar upokojenega mariborskega nadškofa Marjana Turnška si lahko preberete na spletni strani Časnik.si.

Marjan Turnšek

komentarcerkevvera

Naš pogled

VEČ ...|27. 4. 2021
Tone Gorjup: Uporniki z navdihom v Mojem boju in velikem Oktobru

Za nami je trinajst mesecev in pol upora proti novemu koronavirusu in proti novi vladi. Smo v tretjem valu epidemije in ne vem v katerem valu odstavljanja trenutne oblasti. A danes je v ospredju upor proti okupatorju aprila 1941. V nekdanji državi je bila zgodovina povsem jasna. Vse skupaj se je začelo 27. aprila v Vidmarjevi vili … A že takrat so se porajali dvomi.

Tone Gorjup: Uporniki z navdihom v Mojem boju in velikem Oktobru

Za nami je trinajst mesecev in pol upora proti novemu koronavirusu in proti novi vladi. Smo v tretjem valu epidemije in ne vem v katerem valu odstavljanja trenutne oblasti. A danes je v ospredju upor proti okupatorju aprila 1941. V nekdanji državi je bila zgodovina povsem jasna. Vse skupaj se je začelo 27. aprila v Vidmarjevi vili … A že takrat so se porajali dvomi.

komentar

Naš pogled

Tone Gorjup: Uporniki z navdihom v Mojem boju in velikem Oktobru

Za nami je trinajst mesecev in pol upora proti novemu koronavirusu in proti novi vladi. Smo v tretjem valu epidemije in ne vem v katerem valu odstavljanja trenutne oblasti. A danes je v ospredju upor proti okupatorju aprila 1941. V nekdanji državi je bila zgodovina povsem jasna. Vse skupaj se je začelo 27. aprila v Vidmarjevi vili … A že takrat so se porajali dvomi.

VEČ ...|27. 4. 2021
Tone Gorjup: Uporniki z navdihom v Mojem boju in velikem Oktobru

Za nami je trinajst mesecev in pol upora proti novemu koronavirusu in proti novi vladi. Smo v tretjem valu epidemije in ne vem v katerem valu odstavljanja trenutne oblasti. A danes je v ospredju upor proti okupatorju aprila 1941. V nekdanji državi je bila zgodovina povsem jasna. Vse skupaj se je začelo 27. aprila v Vidmarjevi vili … A že takrat so se porajali dvomi.

Tone Gorjup

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|26. 4. 2021
Rajko Podgoršek: Rušenje vlade na plečih zunanjepolitičnega kapitala države je skrajno pritlehno, a konča ga lahko le desna-sredina sama.

Na Inštitutu Mediana so nedavno za POP TV pripravili anketo, v kateri naj bi se polovica vprašanih  strinjala, da Slovenija zaradi trenutne situacije v državi ne bi smela prevzeti predsedovanja Svetu EU. Anketo z nenavadno zastavljeno dilemo (zakaj že država ne bi prevzela predsednikovanja?!?) ter ne ravno reprezentativnim vzorcem 505 prebivalcev Slovenije je kaj kmalu povzela Tanja Fajon in nova medijska ‘runda’ blatenja vlade se je lahko odvrtela.

In medtem ko so bolj duhoviti uporabniki Twitterja že hiteli delati svoje lastne ”reprezentativne” ankete, na katerih bi presegli omenjenih 500 anketirancev, se lahko ob takšnih manipulacijah na relaciji javnomnenjske agencije-mediji-politika, pošteno zamislimo.

Celoten komentar Rajka Podgorška si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Rajko Podgoršek: Rušenje vlade na plečih zunanjepolitičnega kapitala države je skrajno pritlehno, a konča ga lahko le desna-sredina sama.

Na Inštitutu Mediana so nedavno za POP TV pripravili anketo, v kateri naj bi se polovica vprašanih  strinjala, da Slovenija zaradi trenutne situacije v državi ne bi smela prevzeti predsedovanja Svetu EU. Anketo z nenavadno zastavljeno dilemo (zakaj že država ne bi prevzela predsednikovanja?!?) ter ne ravno reprezentativnim vzorcem 505 prebivalcev Slovenije je kaj kmalu povzela Tanja Fajon in nova medijska ‘runda’ blatenja vlade se je lahko odvrtela.

In medtem ko so bolj duhoviti uporabniki Twitterja že hiteli delati svoje lastne ”reprezentativne” ankete, na katerih bi presegli omenjenih 500 anketirancev, se lahko ob takšnih manipulacijah na relaciji javnomnenjske agencije-mediji-politika, pošteno zamislimo.

Celoten komentar Rajka Podgorška si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentarpolitikadružbavladaslovenijatujina

Komentar Domovina.je

Rajko Podgoršek: Rušenje vlade na plečih zunanjepolitičnega kapitala države je skrajno pritlehno, a konča ga lahko le desna-sredina sama.

Na Inštitutu Mediana so nedavno za POP TV pripravili anketo, v kateri naj bi se polovica vprašanih  strinjala, da Slovenija zaradi trenutne situacije v državi ne bi smela prevzeti predsedovanja Svetu EU. Anketo z nenavadno zastavljeno dilemo (zakaj že država ne bi prevzela predsednikovanja?!?) ter ne ravno reprezentativnim vzorcem 505 prebivalcev Slovenije je kaj kmalu povzela Tanja Fajon in nova medijska ‘runda’ blatenja vlade se je lahko odvrtela.

In medtem ko so bolj duhoviti uporabniki Twitterja že hiteli delati svoje lastne ”reprezentativne” ankete, na katerih bi presegli omenjenih 500 anketirancev, se lahko ob takšnih manipulacijah na relaciji javnomnenjske agencije-mediji-politika, pošteno zamislimo.

Celoten komentar Rajka Podgorška si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|26. 4. 2021
Rajko Podgoršek: Rušenje vlade na plečih zunanjepolitičnega kapitala države je skrajno pritlehno, a konča ga lahko le desna-sredina sama.

Na Inštitutu Mediana so nedavno za POP TV pripravili anketo, v kateri naj bi se polovica vprašanih  strinjala, da Slovenija zaradi trenutne situacije v državi ne bi smela prevzeti predsedovanja Svetu EU. Anketo z nenavadno zastavljeno dilemo (zakaj že država ne bi prevzela predsednikovanja?!?) ter ne ravno reprezentativnim vzorcem 505 prebivalcev Slovenije je kaj kmalu povzela Tanja Fajon in nova medijska ‘runda’ blatenja vlade se je lahko odvrtela.

In medtem ko so bolj duhoviti uporabniki Twitterja že hiteli delati svoje lastne ”reprezentativne” ankete, na katerih bi presegli omenjenih 500 anketirancev, se lahko ob takšnih manipulacijah na relaciji javnomnenjske agencije-mediji-politika, pošteno zamislimo.

Celoten komentar Rajka Podgorška si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Rajko Podgoršek

komentarpolitikadružbavladaslovenijatujina

Komentar tedna

VEČ ...|23. 4. 2021
Lojze Kozar: Središče in osnova

Središče, osnova, ki krepi vero, to pomeni duhovnik med ljudmi. Ni duhovnik središče in osnova, on to samo omogoča. Tudi redovniki in redovnice imajo pomembno vlogo. Pa seveda laiki, ki svojo vero živijo sredi vsakdanjega okolja, ki Jezusa nosijo v svojih mislih in v svojem srcu, ki jim je Cerkev dom in mati. In pa starši, ki svojim otrokom z ljubeznijo, z vsakodnevno skrbjo posredujejo dar vere.

Lojze Kozar: Središče in osnova

Središče, osnova, ki krepi vero, to pomeni duhovnik med ljudmi. Ni duhovnik središče in osnova, on to samo omogoča. Tudi redovniki in redovnice imajo pomembno vlogo. Pa seveda laiki, ki svojo vero živijo sredi vsakdanjega okolja, ki Jezusa nosijo v svojih mislih in v svojem srcu, ki jim je Cerkev dom in mati. In pa starši, ki svojim otrokom z ljubeznijo, z vsakodnevno skrbjo posredujejo dar vere.

komentardružbaduhovnost

Komentar tedna

Lojze Kozar: Središče in osnova

Središče, osnova, ki krepi vero, to pomeni duhovnik med ljudmi. Ni duhovnik središče in osnova, on to samo omogoča. Tudi redovniki in redovnice imajo pomembno vlogo. Pa seveda laiki, ki svojo vero živijo sredi vsakdanjega okolja, ki Jezusa nosijo v svojih mislih in v svojem srcu, ki jim je Cerkev dom in mati. In pa starši, ki svojim otrokom z ljubeznijo, z vsakodnevno skrbjo posredujejo dar vere.

VEČ ...|23. 4. 2021
Lojze Kozar: Središče in osnova

Središče, osnova, ki krepi vero, to pomeni duhovnik med ljudmi. Ni duhovnik središče in osnova, on to samo omogoča. Tudi redovniki in redovnice imajo pomembno vlogo. Pa seveda laiki, ki svojo vero živijo sredi vsakdanjega okolja, ki Jezusa nosijo v svojih mislih in v svojem srcu, ki jim je Cerkev dom in mati. In pa starši, ki svojim otrokom z ljubeznijo, z vsakodnevno skrbjo posredujejo dar vere.

Lojze Kozar

komentardružbaduhovnost

Komentar Družina

VEČ ...|22. 4. 2021
Janez Kozinc: Luč v župnjišču

Janez Kozinc: Luč v župnjišču

komentar

Komentar Družina

Janez Kozinc: Luč v župnjišču
VEČ ...|22. 4. 2021
Janez Kozinc: Luč v župnjišču

Janez Kozinc

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|21. 4. 2021
Dr. Stane Granda: Nerešene jugoslovanske tragične usode ne smejo vplivati na slovensko notranjo politiko

V komentarju avtor razmišlja o jugonostalgiji, ki se kaže na različne načine; komentator se dotakne predvsem njenega odmeva v svetu kulture in obžaluje, da nekateri kulturniki izhajajo iz jugo-beograjske tradicije, namesto iz srednjeevropskih in zahodnoevroskih okvirov v smislu najpristnejše slovenske kulturne dediščine. Omalovažuje tudi delovanje SAZU in ZRC SAZU. Kajti - tako dr. Stane Granda - dejstvo je, da nekateri Janezu Janši nikoli ne bodo odpustili slovenske osamosvojitve, v kateri mnogi vidijo povod za razpad Jugoslavije.

Dr. Stane Granda: Nerešene jugoslovanske tragične usode ne smejo vplivati na slovensko notranjo politiko

V komentarju avtor razmišlja o jugonostalgiji, ki se kaže na različne načine; komentator se dotakne predvsem njenega odmeva v svetu kulture in obžaluje, da nekateri kulturniki izhajajo iz jugo-beograjske tradicije, namesto iz srednjeevropskih in zahodnoevroskih okvirov v smislu najpristnejše slovenske kulturne dediščine. Omalovažuje tudi delovanje SAZU in ZRC SAZU. Kajti - tako dr. Stane Granda - dejstvo je, da nekateri Janezu Janši nikoli ne bodo odpustili slovenske osamosvojitve, v kateri mnogi vidijo povod za razpad Jugoslavije.

komentarjugonostalgijaJugoslavijaSAZUJanez Janšaosamosvojitev

Komentar Časnik.si

Dr. Stane Granda: Nerešene jugoslovanske tragične usode ne smejo vplivati na slovensko notranjo politiko

V komentarju avtor razmišlja o jugonostalgiji, ki se kaže na različne načine; komentator se dotakne predvsem njenega odmeva v svetu kulture in obžaluje, da nekateri kulturniki izhajajo iz jugo-beograjske tradicije, namesto iz srednjeevropskih in zahodnoevroskih okvirov v smislu najpristnejše slovenske kulturne dediščine. Omalovažuje tudi delovanje SAZU in ZRC SAZU. Kajti - tako dr. Stane Granda - dejstvo je, da nekateri Janezu Janši nikoli ne bodo odpustili slovenske osamosvojitve, v kateri mnogi vidijo povod za razpad Jugoslavije.

VEČ ...|21. 4. 2021
Dr. Stane Granda: Nerešene jugoslovanske tragične usode ne smejo vplivati na slovensko notranjo politiko

V komentarju avtor razmišlja o jugonostalgiji, ki se kaže na različne načine; komentator se dotakne predvsem njenega odmeva v svetu kulture in obžaluje, da nekateri kulturniki izhajajo iz jugo-beograjske tradicije, namesto iz srednjeevropskih in zahodnoevroskih okvirov v smislu najpristnejše slovenske kulturne dediščine. Omalovažuje tudi delovanje SAZU in ZRC SAZU. Kajti - tako dr. Stane Granda - dejstvo je, da nekateri Janezu Janši nikoli ne bodo odpustili slovenske osamosvojitve, v kateri mnogi vidijo povod za razpad Jugoslavije.

Stane Granda

komentarjugonostalgijaJugoslavijaSAZUJanez Janšaosamosvojitev

Naš pogled

VEČ ...|20. 4. 2021
Silvestra Sadar: Je obhajilo to-go ok?

Je obhajilo to-go ok? Lahko bi razmišljala o levosučnih sodržavljanih in o njihovih kritikah zdajšnje politike, ukrepov, cepljenja, pa ne bom. Omejila se bom predvsem na cerkveno občestvo, saj imamo lastni prag in lastne smeti!

Silvestra Sadar: Je obhajilo to-go ok?

Je obhajilo to-go ok? Lahko bi razmišljala o levosučnih sodržavljanih in o njihovih kritikah zdajšnje politike, ukrepov, cepljenja, pa ne bom. Omejila se bom predvsem na cerkveno občestvo, saj imamo lastni prag in lastne smeti!

komentar

Naš pogled

Silvestra Sadar: Je obhajilo to-go ok?

Je obhajilo to-go ok? Lahko bi razmišljala o levosučnih sodržavljanih in o njihovih kritikah zdajšnje politike, ukrepov, cepljenja, pa ne bom. Omejila se bom predvsem na cerkveno občestvo, saj imamo lastni prag in lastne smeti!

VEČ ...|20. 4. 2021
Silvestra Sadar: Je obhajilo to-go ok?

Je obhajilo to-go ok? Lahko bi razmišljala o levosučnih sodržavljanih in o njihovih kritikah zdajšnje politike, ukrepov, cepljenja, pa ne bom. Omejila se bom predvsem na cerkveno občestvo, saj imamo lastni prag in lastne smeti!

Silvestra Sadar

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|19. 4. 2021
Marko Balažic: Neumnosti na Balkanu

Slovenska javnost je v preteklem tednu usvojila nov pojem političnega vokabularja, ki je sicer že vrsto let v uporabi v diplomaciji, pa zanj prej še nikoli ni slišala. Govorimo o t. i. non-paperju, ki opisuje zelo direktna in neuradna sporočila med sogovorniki v mednarodni politiki. Ta lahko služijo kot izhodišča za pogovore, ali pa so namenjena pretoku informacij, za katere s(m)o ocenili, da bi jih morali tisti na drugi strani poznati.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Marko Balažic: Neumnosti na Balkanu

Slovenska javnost je v preteklem tednu usvojila nov pojem političnega vokabularja, ki je sicer že vrsto let v uporabi v diplomaciji, pa zanj prej še nikoli ni slišala. Govorimo o t. i. non-paperju, ki opisuje zelo direktna in neuradna sporočila med sogovorniki v mednarodni politiki. Ta lahko služijo kot izhodišča za pogovore, ali pa so namenjena pretoku informacij, za katere s(m)o ocenili, da bi jih morali tisti na drugi strani poznati.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Marko Balažic: Neumnosti na Balkanu

Slovenska javnost je v preteklem tednu usvojila nov pojem političnega vokabularja, ki je sicer že vrsto let v uporabi v diplomaciji, pa zanj prej še nikoli ni slišala. Govorimo o t. i. non-paperju, ki opisuje zelo direktna in neuradna sporočila med sogovorniki v mednarodni politiki. Ta lahko služijo kot izhodišča za pogovore, ali pa so namenjena pretoku informacij, za katere s(m)o ocenili, da bi jih morali tisti na drugi strani poznati.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|19. 4. 2021
Marko Balažic: Neumnosti na Balkanu

Slovenska javnost je v preteklem tednu usvojila nov pojem političnega vokabularja, ki je sicer že vrsto let v uporabi v diplomaciji, pa zanj prej še nikoli ni slišala. Govorimo o t. i. non-paperju, ki opisuje zelo direktna in neuradna sporočila med sogovorniki v mednarodni politiki. Ta lahko služijo kot izhodišča za pogovore, ali pa so namenjena pretoku informacij, za katere s(m)o ocenili, da bi jih morali tisti na drugi strani poznati.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Marko Balažic

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|16. 4. 2021
Ivan Štuhec: Mednarodna korupcija

Sprememba na vrhu nacionalnega medija je skoraj tako pomembna kot na vrhu oblasti. Nacionalni medij bi moral imeti ambicijo, da postane osrednji, najkvalitetnejši informativni in formativni medij v državi, v ogledalo katerega bi se morali pogledati vsi ostali mediji.

Ivan Štuhec: Mednarodna korupcija

Sprememba na vrhu nacionalnega medija je skoraj tako pomembna kot na vrhu oblasti. Nacionalni medij bi moral imeti ambicijo, da postane osrednji, najkvalitetnejši informativni in formativni medij v državi, v ogledalo katerega bi se morali pogledati vsi ostali mediji.

komentarmediji

Komentar tedna

Ivan Štuhec: Mednarodna korupcija

Sprememba na vrhu nacionalnega medija je skoraj tako pomembna kot na vrhu oblasti. Nacionalni medij bi moral imeti ambicijo, da postane osrednji, najkvalitetnejši informativni in formativni medij v državi, v ogledalo katerega bi se morali pogledati vsi ostali mediji.

VEČ ...|16. 4. 2021
Ivan Štuhec: Mednarodna korupcija

Sprememba na vrhu nacionalnega medija je skoraj tako pomembna kot na vrhu oblasti. Nacionalni medij bi moral imeti ambicijo, da postane osrednji, najkvalitetnejši informativni in formativni medij v državi, v ogledalo katerega bi se morali pogledati vsi ostali mediji.

Ivan Štuhec

komentarmediji

Naš pogled

VEČ ...|13. 4. 2021
Izidor Šček: Arogantni krvosesi in birokrati

Ljudje smo očitno zelo prilagodljivi in smo dandanes za resnico pripravljeni priznati še tako očitne nesmisle, ki so drugim, ali celo sprogramiranim računalniškim algoritmom, kupljeno merilo resnice.

Izidor Šček: Arogantni krvosesi in birokrati

Ljudje smo očitno zelo prilagodljivi in smo dandanes za resnico pripravljeni priznati še tako očitne nesmisle, ki so drugim, ali celo sprogramiranim računalniškim algoritmom, kupljeno merilo resnice.

komentaroddajnikislovenijaslovenščinaradio

Naš pogled

Izidor Šček: Arogantni krvosesi in birokrati

Ljudje smo očitno zelo prilagodljivi in smo dandanes za resnico pripravljeni priznati še tako očitne nesmisle, ki so drugim, ali celo sprogramiranim računalniškim algoritmom, kupljeno merilo resnice.

VEČ ...|13. 4. 2021
Izidor Šček: Arogantni krvosesi in birokrati

Ljudje smo očitno zelo prilagodljivi in smo dandanes za resnico pripravljeni priznati še tako očitne nesmisle, ki so drugim, ali celo sprogramiranim računalniškim algoritmom, kupljeno merilo resnice.

Radio Ognjišče

komentaroddajnikislovenijaslovenščinaradio

Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 4. 2021
Peter Merše: So ukradli vaše osebne podatke in jih objavili na spletu? Nič takega, Facebook in Google o vas vesta še mnogo, mnogo več

Prejšnji teden je bila na spletu objavljena datoteka Slovenia.txt, ki je vsebovala podatke o 110.177 slovenskih uporabnikih Facebooka. To je dobra desetina vseh slovenskih uporabnikov tega družbenega omrežja. Objavljeni so bili podatki, kot so datum rojstva, telefonska številka, e-naslov pa tudi nekateri drugi.

Podatki so bili s Facebooka ukradeni že leta 2019, ko je šlo za krajo podatkov dobre pol milijarde zemljanov. Objava seznama, na katerem se je znašel tudi Matej Tonin, ki je kot minister za obrambo varovana osebnost, je med Slovenci povzročila nemalo nelagodja. Če vas skrbi, ali so med ukradenimi podatki tudi vaši, lahko to preverite na tej spletni strani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše: So ukradli vaše osebne podatke in jih objavili na spletu? Nič takega, Facebook in Google o vas vesta še mnogo, mnogo več

Prejšnji teden je bila na spletu objavljena datoteka Slovenia.txt, ki je vsebovala podatke o 110.177 slovenskih uporabnikih Facebooka. To je dobra desetina vseh slovenskih uporabnikov tega družbenega omrežja. Objavljeni so bili podatki, kot so datum rojstva, telefonska številka, e-naslov pa tudi nekateri drugi.

Podatki so bili s Facebooka ukradeni že leta 2019, ko je šlo za krajo podatkov dobre pol milijarde zemljanov. Objava seznama, na katerem se je znašel tudi Matej Tonin, ki je kot minister za obrambo varovana osebnost, je med Slovenci povzročila nemalo nelagodja. Če vas skrbi, ali so med ukradenimi podatki tudi vaši, lahko to preverite na tej spletni strani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Merše: So ukradli vaše osebne podatke in jih objavili na spletu? Nič takega, Facebook in Google o vas vesta še mnogo, mnogo več

Prejšnji teden je bila na spletu objavljena datoteka Slovenia.txt, ki je vsebovala podatke o 110.177 slovenskih uporabnikih Facebooka. To je dobra desetina vseh slovenskih uporabnikov tega družbenega omrežja. Objavljeni so bili podatki, kot so datum rojstva, telefonska številka, e-naslov pa tudi nekateri drugi.

Podatki so bili s Facebooka ukradeni že leta 2019, ko je šlo za krajo podatkov dobre pol milijarde zemljanov. Objava seznama, na katerem se je znašel tudi Matej Tonin, ki je kot minister za obrambo varovana osebnost, je med Slovenci povzročila nemalo nelagodja. Če vas skrbi, ali so med ukradenimi podatki tudi vaši, lahko to preverite na tej spletni strani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|12. 4. 2021
Peter Merše: So ukradli vaše osebne podatke in jih objavili na spletu? Nič takega, Facebook in Google o vas vesta še mnogo, mnogo več

Prejšnji teden je bila na spletu objavljena datoteka Slovenia.txt, ki je vsebovala podatke o 110.177 slovenskih uporabnikih Facebooka. To je dobra desetina vseh slovenskih uporabnikov tega družbenega omrežja. Objavljeni so bili podatki, kot so datum rojstva, telefonska številka, e-naslov pa tudi nekateri drugi.

Podatki so bili s Facebooka ukradeni že leta 2019, ko je šlo za krajo podatkov dobre pol milijarde zemljanov. Objava seznama, na katerem se je znašel tudi Matej Tonin, ki je kot minister za obrambo varovana osebnost, je med Slovenci povzročila nemalo nelagodja. Če vas skrbi, ali so med ukradenimi podatki tudi vaši, lahko to preverite na tej spletni strani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|9. 4. 2021
Jure Levart: Še tisto uro sta vstala

Ravno v tem tednu, ko se spominjamo 30. letnico prvih demokratičnih volitev v Sloveniji in 15. letnico ustanovitve novih škofij, bi tega veselja in odločnosti potrebovali še bolj. In če pogledamo nazaj v tiste čase, vidimo in spoznamo, da smo takrat to odločnost in pogum že imeli. 

Bomo ob tem prejeli tudi nekaj prepotrebnega poguma, da v prihodnje opozorimo na nujnost spoštovanja osebne in institucionalne verske svobodne, pa naj gre za dilemo totalne blokade zakramentov in duhovne oskrbe ali pa sago o kršenju temeljnih človekovih pravic, povezanih z nespoštovanjem odločne Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol?

Komentar je pripravil ravnatelj v Domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart.

Jure Levart: Še tisto uro sta vstala

Ravno v tem tednu, ko se spominjamo 30. letnico prvih demokratičnih volitev v Sloveniji in 15. letnico ustanovitve novih škofij, bi tega veselja in odločnosti potrebovali še bolj. In če pogledamo nazaj v tiste čase, vidimo in spoznamo, da smo takrat to odločnost in pogum že imeli. 

Bomo ob tem prejeli tudi nekaj prepotrebnega poguma, da v prihodnje opozorimo na nujnost spoštovanja osebne in institucionalne verske svobodne, pa naj gre za dilemo totalne blokade zakramentov in duhovne oskrbe ali pa sago o kršenju temeljnih človekovih pravic, povezanih z nespoštovanjem odločne Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol?

Komentar je pripravil ravnatelj v Domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart.

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

Jure Levart: Še tisto uro sta vstala

Ravno v tem tednu, ko se spominjamo 30. letnico prvih demokratičnih volitev v Sloveniji in 15. letnico ustanovitve novih škofij, bi tega veselja in odločnosti potrebovali še bolj. In če pogledamo nazaj v tiste čase, vidimo in spoznamo, da smo takrat to odločnost in pogum že imeli. 

Bomo ob tem prejeli tudi nekaj prepotrebnega poguma, da v prihodnje opozorimo na nujnost spoštovanja osebne in institucionalne verske svobodne, pa naj gre za dilemo totalne blokade zakramentov in duhovne oskrbe ali pa sago o kršenju temeljnih človekovih pravic, povezanih z nespoštovanjem odločne Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol?

Komentar je pripravil ravnatelj v Domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart.

VEČ ...|9. 4. 2021
Jure Levart: Še tisto uro sta vstala

Ravno v tem tednu, ko se spominjamo 30. letnico prvih demokratičnih volitev v Sloveniji in 15. letnico ustanovitve novih škofij, bi tega veselja in odločnosti potrebovali še bolj. In če pogledamo nazaj v tiste čase, vidimo in spoznamo, da smo takrat to odločnost in pogum že imeli. 

Bomo ob tem prejeli tudi nekaj prepotrebnega poguma, da v prihodnje opozorimo na nujnost spoštovanja osebne in institucionalne verske svobodne, pa naj gre za dilemo totalne blokade zakramentov in duhovne oskrbe ali pa sago o kršenju temeljnih človekovih pravic, povezanih z nespoštovanjem odločne Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol?

Komentar je pripravil ravnatelj v Domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart.

Jure Levart

komentardružbaodnosi

Komentar Časnik.si

VEČ ...|7. 4. 2021
David Bašelj: Slovenski razkol, knjiga, ki jo je treba prebrati

Vtisi bralca knjige Slovenski razkol. To je zgodovinska knjiga Jožeta Možine o času pred 2. svetovno vojno, med njo in po njej. Knjiga je izšla že v 5. ponatisu.

David Bašelj: Slovenski razkol, knjiga, ki jo je treba prebrati

Vtisi bralca knjige Slovenski razkol. To je zgodovinska knjiga Jožeta Možine o času pred 2. svetovno vojno, med njo in po njej. Knjiga je izšla že v 5. ponatisu.

komentarzgodovina

Komentar Časnik.si

David Bašelj: Slovenski razkol, knjiga, ki jo je treba prebrati

Vtisi bralca knjige Slovenski razkol. To je zgodovinska knjiga Jožeta Možine o času pred 2. svetovno vojno, med njo in po njej. Knjiga je izšla že v 5. ponatisu.

VEČ ...|7. 4. 2021
David Bašelj: Slovenski razkol, knjiga, ki jo je treba prebrati

Vtisi bralca knjige Slovenski razkol. To je zgodovinska knjiga Jožeta Možine o času pred 2. svetovno vojno, med njo in po njej. Knjiga je izšla že v 5. ponatisu.

David Bašelj

komentarzgodovina

Naš pogled

VEČ ...|6. 4. 2021
Damijana Medved: Vstajenje

V 1. Petrovem pismu beremo, da čeprav je bil Jezus po telesu izročen smrti, je bil po Duhu oživljen (1 Pt 3, 18) in to je le eno od besedil, ki pričajo o Jezusovem vstajenju, tem največjem čudežu, ki mu menda ne verjamejo tudi mnogi od tistih, ki se izpričujejo za kristjane.

Smrt je namreč še vedno velika skrivnost. In tudi življenje po njej.

Damijana Medved: Vstajenje

V 1. Petrovem pismu beremo, da čeprav je bil Jezus po telesu izročen smrti, je bil po Duhu oživljen (1 Pt 3, 18) in to je le eno od besedil, ki pričajo o Jezusovem vstajenju, tem največjem čudežu, ki mu menda ne verjamejo tudi mnogi od tistih, ki se izpričujejo za kristjane.

Smrt je namreč še vedno velika skrivnost. In tudi življenje po njej.

komentar

Naš pogled

Damijana Medved: Vstajenje

V 1. Petrovem pismu beremo, da čeprav je bil Jezus po telesu izročen smrti, je bil po Duhu oživljen (1 Pt 3, 18) in to je le eno od besedil, ki pričajo o Jezusovem vstajenju, tem največjem čudežu, ki mu menda ne verjamejo tudi mnogi od tistih, ki se izpričujejo za kristjane.

Smrt je namreč še vedno velika skrivnost. In tudi življenje po njej.

VEČ ...|6. 4. 2021
Damijana Medved: Vstajenje

V 1. Petrovem pismu beremo, da čeprav je bil Jezus po telesu izročen smrti, je bil po Duhu oživljen (1 Pt 3, 18) in to je le eno od besedil, ki pričajo o Jezusovem vstajenju, tem največjem čudežu, ki mu menda ne verjamejo tudi mnogi od tistih, ki se izpričujejo za kristjane.

Smrt je namreč še vedno velika skrivnost. In tudi življenje po njej.

Damijana Medved

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|5. 4. 2021
Dr. Žiga Turk o razmerju moči v parlamentu in vlogi medijev

V oddaji smo z gostom dr. Žigom Turkom govorili o trenutni politični situaciji, novih političnih gibanjih in aktivnostih nevladnega sektorja.

Dr. Žiga Turk o razmerju moči v parlamentu in vlogi medijev

V oddaji smo z gostom dr. Žigom Turkom govorili o trenutni politični situaciji, novih političnih gibanjih in aktivnostih nevladnega sektorja.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o razmerju moči v parlamentu in vlogi medijev

V oddaji smo z gostom dr. Žigom Turkom govorili o trenutni politični situaciji, novih političnih gibanjih in aktivnostih nevladnega sektorja.

VEČ ...|5. 4. 2021
Dr. Žiga Turk o razmerju moči v parlamentu in vlogi medijev

V oddaji smo z gostom dr. Žigom Turkom govorili o trenutni politični situaciji, novih političnih gibanjih in aktivnostih nevladnega sektorja.

Radio Ognjišče

politikadružbakomentar

Komentar tedna

VEČ ...|2. 4. 2021
Tadej Sadar: Obhajanje bogoslužja je sveto, vendar ne bolj, kot je svetost življenja.

Na laži smo se navadili kot na smeti ob cesti. In to je tragično. Laž namreč kvari lepoto sozvočja in sobivanja.

Tadej Sadar: Obhajanje bogoslužja je sveto, vendar ne bolj, kot je svetost življenja.

Na laži smo se navadili kot na smeti ob cesti. In to je tragično. Laž namreč kvari lepoto sozvočja in sobivanja.

družbaduhovnostkomentarkoronavirus

Komentar tedna

Tadej Sadar: Obhajanje bogoslužja je sveto, vendar ne bolj, kot je svetost življenja.

Na laži smo se navadili kot na smeti ob cesti. In to je tragično. Laž namreč kvari lepoto sozvočja in sobivanja.

VEČ ...|2. 4. 2021
Tadej Sadar: Obhajanje bogoslužja je sveto, vendar ne bolj, kot je svetost življenja.

Na laži smo se navadili kot na smeti ob cesti. In to je tragično. Laž namreč kvari lepoto sozvočja in sobivanja.

Tadej Sadar

družbaduhovnostkomentarkoronavirus

Komentar Družina

VEČ ...|1. 4. 2021
Sara Ahlin Doljak: Semena upanja

Sara Ahlin Doljak: Semena upanja

komentar

Komentar Družina

Sara Ahlin Doljak: Semena upanja
VEČ ...|1. 4. 2021
Sara Ahlin Doljak: Semena upanja

Sara Ahlin Doljak

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|31. 3. 2021
Igor Podbrežnik: Slovenija ni Bruslju popolnoma nič dolžna, svobodo smo si sami izborili

O nastopu predsednika vlade Janeza Janše pred skupino za spoštovanje demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic o vladavini prava in medijski svobodi v Sloveniji.

Igor Podbrežnik: Slovenija ni Bruslju popolnoma nič dolžna, svobodo smo si sami izborili

O nastopu predsednika vlade Janeza Janše pred skupino za spoštovanje demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic o vladavini prava in medijski svobodi v Sloveniji.

komentarmedijisvobodacenzura

Komentar Časnik.si

Igor Podbrežnik: Slovenija ni Bruslju popolnoma nič dolžna, svobodo smo si sami izborili

O nastopu predsednika vlade Janeza Janše pred skupino za spoštovanje demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic o vladavini prava in medijski svobodi v Sloveniji.

VEČ ...|31. 3. 2021
Igor Podbrežnik: Slovenija ni Bruslju popolnoma nič dolžna, svobodo smo si sami izborili

O nastopu predsednika vlade Janeza Janše pred skupino za spoštovanje demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic o vladavini prava in medijski svobodi v Sloveniji.

Igor Podbrežnik

komentarmedijisvobodacenzura

Naš pogled

VEČ ...|30. 3. 2021
Ali slišiš vpitje kamnov?

Ob cvetni nedelji smo se spominjali Jezusovega prihoda v Jeruzalem, ki ga ljudstvo skupaj z njegovimi učenci spremlja s petjem hvalnic. Nekatere farizeje to zmoti in Jezusu naročijo, naj jih vendarle ustavi. On pa jim odvrne, rekoč: »Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.« (Lk 19, 40)

Vabljeni, da si celoten komentar preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Ali slišiš vpitje kamnov?

Ob cvetni nedelji smo se spominjali Jezusovega prihoda v Jeruzalem, ki ga ljudstvo skupaj z njegovimi učenci spremlja s petjem hvalnic. Nekatere farizeje to zmoti in Jezusu naročijo, naj jih vendarle ustavi. On pa jim odvrne, rekoč: »Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.« (Lk 19, 40)

Vabljeni, da si celoten komentar preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

komentarcerkevfarizejstvo

Naš pogled

Ali slišiš vpitje kamnov?

Ob cvetni nedelji smo se spominjali Jezusovega prihoda v Jeruzalem, ki ga ljudstvo skupaj z njegovimi učenci spremlja s petjem hvalnic. Nekatere farizeje to zmoti in Jezusu naročijo, naj jih vendarle ustavi. On pa jim odvrne, rekoč: »Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.« (Lk 19, 40)

Vabljeni, da si celoten komentar preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|30. 3. 2021
Ali slišiš vpitje kamnov?

Ob cvetni nedelji smo se spominjali Jezusovega prihoda v Jeruzalem, ki ga ljudstvo skupaj z njegovimi učenci spremlja s petjem hvalnic. Nekatere farizeje to zmoti in Jezusu naročijo, naj jih vendarle ustavi. On pa jim odvrne, rekoč: »Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.« (Lk 19, 40)

Vabljeni, da si celoten komentar preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentarcerkevfarizejstvo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|29. 3. 2021
Dr. Stane Granda o svobodi medijev, politični higieni in slovenski spravi

V zadnji marčevski oddaji je bil naš sogovornik prof. dr. Stane Granda. S svojimi vprašanji oz. komentarji ste lahko sodelovali tudi poslušalci.

Dr. Stane Granda o svobodi medijev, politični higieni in slovenski spravi

V zadnji marčevski oddaji je bil naš sogovornik prof. dr. Stane Granda. S svojimi vprašanji oz. komentarji ste lahko sodelovali tudi poslušalci.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Stane Granda o svobodi medijev, politični higieni in slovenski spravi

V zadnji marčevski oddaji je bil naš sogovornik prof. dr. Stane Granda. S svojimi vprašanji oz. komentarji ste lahko sodelovali tudi poslušalci.

VEČ ...|29. 3. 2021
Dr. Stane Granda o svobodi medijev, politični higieni in slovenski spravi

V zadnji marčevski oddaji je bil naš sogovornik prof. dr. Stane Granda. S svojimi vprašanji oz. komentarji ste lahko sodelovali tudi poslušalci.

Radio Ognjišče

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|29. 3. 2021
Rok Čakš: Med “bruseljskimi hlapci” in “bando tatov”

“Slovenija ni Bruslju popolnoma nič dolžna. Svojo svobodo in demokracijo smo si pred 30 leti izborili sami. Za vladavino prava in svobodo izražanja, za človekove pravice in temeljne svoboščine se nekateri borimo in plačujemo ceno že 35 let. O svobodi in demokraciji nam zato ne bodo pridigali z našim denarjem preplačani birokrati, ki so bili rojeni v blagostanje.”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Med “bruseljskimi hlapci” in “bando tatov”

“Slovenija ni Bruslju popolnoma nič dolžna. Svojo svobodo in demokracijo smo si pred 30 leti izborili sami. Za vladavino prava in svobodo izražanja, za človekove pravice in temeljne svoboščine se nekateri borimo in plačujemo ceno že 35 let. O svobodi in demokraciji nam zato ne bodo pridigali z našim denarjem preplačani birokrati, ki so bili rojeni v blagostanje.”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Med “bruseljskimi hlapci” in “bando tatov”

“Slovenija ni Bruslju popolnoma nič dolžna. Svojo svobodo in demokracijo smo si pred 30 leti izborili sami. Za vladavino prava in svobodo izražanja, za človekove pravice in temeljne svoboščine se nekateri borimo in plačujemo ceno že 35 let. O svobodi in demokraciji nam zato ne bodo pridigali z našim denarjem preplačani birokrati, ki so bili rojeni v blagostanje.”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|29. 3. 2021
Rok Čakš: Med “bruseljskimi hlapci” in “bando tatov”

“Slovenija ni Bruslju popolnoma nič dolžna. Svojo svobodo in demokracijo smo si pred 30 leti izborili sami. Za vladavino prava in svobodo izražanja, za človekove pravice in temeljne svoboščine se nekateri borimo in plačujemo ceno že 35 let. O svobodi in demokraciji nam zato ne bodo pridigali z našim denarjem preplačani birokrati, ki so bili rojeni v blagostanje.”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|28. 3. 2021
Je še solidarnost med nami?

Aktualni komentar o begunski tematiki v Evropi v začetku tega leta je pripravil direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije p. dr. Robin Schweiger.

Je še solidarnost med nami?

Aktualni komentar o begunski tematiki v Evropi v začetku tega leta je pripravil direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije p. dr. Robin Schweiger.

begunci

Gradimo odprto družbo

Je še solidarnost med nami?

Aktualni komentar o begunski tematiki v Evropi v začetku tega leta je pripravil direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije p. dr. Robin Schweiger.

VEČ ...|28. 3. 2021
Je še solidarnost med nami?

Aktualni komentar o begunski tematiki v Evropi v začetku tega leta je pripravil direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije p. dr. Robin Schweiger.

JRSMatjaž Merljak

begunci

Komentar tedna

VEČ ...|26. 3. 2021
Andreja Eržen Firšt: Zgôdi se tvoja volja

Smo v času, ki nagovarja. In pri tem ne mislim na vsakodnevne novice o virusu, ki na takšen ali drugačen način širi svoje lovke, ne na politične spletke in mešetarjenja, ampak na različne spodbude, ki nas opogumljajo. »Hôdi za menoj« je naslov današnjega misijona na Radiju Ognjišče. Besede, ki jih je Jezus pri Tiberijskem jezeru dejal učencem, ko se jim je že tretjič razodel, odkar je bil obujen od mrtvih. Učenci zbegani, prestrašeni, v tolikšni meri, da si Jezusa ne upajo vprašati niti kdo je?! In potem nastopi znano trikratno Jezusovo vprašanje Petru, Ali me ljubiš? Kakšen je bil Petrov odgovor vemo, ali vemo tudi kakšen je naš odgovor danes, vsak dan, vsak trenutek našega življenja.

Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Andreja Eržen Firšt: Zgôdi se tvoja volja

Smo v času, ki nagovarja. In pri tem ne mislim na vsakodnevne novice o virusu, ki na takšen ali drugačen način širi svoje lovke, ne na politične spletke in mešetarjenja, ampak na različne spodbude, ki nas opogumljajo. »Hôdi za menoj« je naslov današnjega misijona na Radiju Ognjišče. Besede, ki jih je Jezus pri Tiberijskem jezeru dejal učencem, ko se jim je že tretjič razodel, odkar je bil obujen od mrtvih. Učenci zbegani, prestrašeni, v tolikšni meri, da si Jezusa ne upajo vprašati niti kdo je?! In potem nastopi znano trikratno Jezusovo vprašanje Petru, Ali me ljubiš? Kakšen je bil Petrov odgovor vemo, ali vemo tudi kakšen je naš odgovor danes, vsak dan, vsak trenutek našega življenja.

Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

komentarduhovnostdružba

Komentar tedna

Andreja Eržen Firšt: Zgôdi se tvoja volja

Smo v času, ki nagovarja. In pri tem ne mislim na vsakodnevne novice o virusu, ki na takšen ali drugačen način širi svoje lovke, ne na politične spletke in mešetarjenja, ampak na različne spodbude, ki nas opogumljajo. »Hôdi za menoj« je naslov današnjega misijona na Radiju Ognjišče. Besede, ki jih je Jezus pri Tiberijskem jezeru dejal učencem, ko se jim je že tretjič razodel, odkar je bil obujen od mrtvih. Učenci zbegani, prestrašeni, v tolikšni meri, da si Jezusa ne upajo vprašati niti kdo je?! In potem nastopi znano trikratno Jezusovo vprašanje Petru, Ali me ljubiš? Kakšen je bil Petrov odgovor vemo, ali vemo tudi kakšen je naš odgovor danes, vsak dan, vsak trenutek našega življenja.

Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

VEČ ...|26. 3. 2021
Andreja Eržen Firšt: Zgôdi se tvoja volja

Smo v času, ki nagovarja. In pri tem ne mislim na vsakodnevne novice o virusu, ki na takšen ali drugačen način širi svoje lovke, ne na politične spletke in mešetarjenja, ampak na različne spodbude, ki nas opogumljajo. »Hôdi za menoj« je naslov današnjega misijona na Radiju Ognjišče. Besede, ki jih je Jezus pri Tiberijskem jezeru dejal učencem, ko se jim je že tretjič razodel, odkar je bil obujen od mrtvih. Učenci zbegani, prestrašeni, v tolikšni meri, da si Jezusa ne upajo vprašati niti kdo je?! In potem nastopi znano trikratno Jezusovo vprašanje Petru, Ali me ljubiš? Kakšen je bil Petrov odgovor vemo, ali vemo tudi kakšen je naš odgovor danes, vsak dan, vsak trenutek našega življenja.

Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Andreja Eržen Firšt

komentarduhovnostdružba

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|19. 6. 2021
Preobremenjeni otroci?

Logoterapija je zelo uporabna veda, prepričajte se v oddaji Za življenje, z nami je dr. Sebastjan Kristovič

Preobremenjeni otroci?

Logoterapija je zelo uporabna veda, prepričajte se v oddaji Za življenje, z nami je dr. Sebastjan Kristovič

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 6. 2021
Ustavni sodnik Jaklič, vrhovna sodnika Zobec in pravnik Zupančič ob 30 letnici Slovenije o težavah slovesnkega pravosodnega sistema

Pred 30-tim rojstnim dnevom Slovenije smo v oddaji Spoznanje več, predsodek manj gostili kar štiri goste. Ustavnega sodnika dr. dr. Klemena Jakliča, vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca ter nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu dr. Boštjana M. Zupančiča. V ospredje smo postavili tranzicijo pravosodja, razvoj demokracije, vlogo vodstvenih struktur v pravosodju ter izobraževanja na tem področju. Nismo pa mogli mimo vprašanja o medijih kot sodnikih na naši samostojni poti.

Ustavni sodnik Jaklič, vrhovna sodnika Zobec in pravnik Zupančič ob 30 letnici Slovenije o težavah slovesnkega pravosodnega sistema

Pred 30-tim rojstnim dnevom Slovenije smo v oddaji Spoznanje več, predsodek manj gostili kar štiri goste. Ustavnega sodnika dr. dr. Klemena Jakliča, vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca ter nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu dr. Boštjana M. Zupančiča. V ospredje smo postavili tranzicijo pravosodja, razvoj demokracije, vlogo vodstvenih struktur v pravosodju ter izobraževanja na tem področju. Nismo pa mogli mimo vprašanja o medijih kot sodnikih na naši samostojni poti.

Alen Salihović

pogovorustavno sodiščevrhovno sodiščepolitikaSlovenija 30 let

Sol in luč

VEČ ...|15. 6. 2021
Tadej Pogačar: Kaj sta o njem povedala njegova starša, Marjeta in Mirko Pogačar?

Mesec, ko praznuje naša domovina, smo želeli obeležiti tudi v oddaji Sol in luč. Ideja z gostoma se je ponudila kar sama. Starša vrhunskega športnika gotovo vesta kaj o vztrajnosti, potrpežljivosti, spoštovanju, skratka o vrednotah, ki so temelj za vsakršen smisel.

Tadej Pogačar: Kaj sta o njem povedala njegova starša, Marjeta in Mirko Pogačar?

Mesec, ko praznuje naša domovina, smo želeli obeležiti tudi v oddaji Sol in luč. Ideja z gostoma se je ponudila kar sama. Starša vrhunskega športnika gotovo vesta kaj o vztrajnosti, potrpežljivosti, spoštovanju, skratka o vrednotah, ki so temelj za vsakršen smisel.

Tadej Sadar

mladiodnosišport

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Doživetja narave

VEČ ...|18. 6. 2021
Pred začetkom nove planinske sezone in napotki za varno hojo

Epidemija je v zadnjem letu močno vplivala na planinstvo. Kakšne so razmere pred začetkom nove planinske sezone, koliko koč je odprtih in kakšni ukrepi veljajo v njih? Med karanteno se je veliko ljudi navdušilo nad obiskovanjem gora, zato so napotki za varno hojo toliko bolj na mestu. 

Pred začetkom nove planinske sezone in napotki za varno hojo

Epidemija je v zadnjem letu močno vplivala na planinstvo. Kakšne so razmere pred začetkom nove planinske sezone, koliko koč je odprtih in kakšni ukrepi veljajo v njih? Med karanteno se je veliko ljudi navdušilo nad obiskovanjem gora, zato so napotki za varno hojo toliko bolj na mestu. 

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Zgodbe za otroke

VEČ ...|20. 6. 2021
Polpetelinček

Pravljica iz Portorika pripoveduje zgodbo o majhnem, porednem petelinčku. In kako nenavaden je bil! Imel je samo eno oko, eno nogo in eno perut. Pravzaprav je bil samo polovica petelinčka. No, saj vse to ste vedeli že po naslovu, kajne? Ostalo vam pa pove Jure …

Polpetelinček

Pravljica iz Portorika pripoveduje zgodbo o majhnem, porednem petelinčku. In kako nenavaden je bil! Imel je samo eno oko, eno nogo in eno perut. Pravzaprav je bil samo polovica petelinčka. No, saj vse to ste vedeli že po naslovu, kajne? Ostalo vam pa pove Jure …

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 6. 2021
Nagrade Zveze kulturnih društev Ljubljana - 10. Glasbena olimpijada

Nagrade Zveze kulturnih društev Ljubljana - 10. Glasbena olimpijada

Jože Bartolj

kultura

Spominjamo se

VEČ ...|21. 6. 2021
Spominjamo se dne 21. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 21. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz Betanije

VEČ ...|21. 6. 2021
Teden v tišini

Mnogi se odločijo en poletni teden preživeti v tišini.
Gojijo jo pri jezuitih, o tem v tokratni oddaji.

Teden v tišini

Mnogi se odločijo en poletni teden preživeti v tišini.
Gojijo jo pri jezuitih, o tem v tokratni oddaji.

Mateja Subotičanec

duhovnostsvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|21. 6. 2021
Nega las

V Svetovalnici smo tokrat spregovorili o negi las v poletnem času, v našem studiu je bila Maja Jerkič.

Nega las

V Svetovalnici smo tokrat spregovorili o negi las v poletnem času, v našem studiu je bila Maja Jerkič.

Tanja Dominko

svetovanje