Naš pogled

VEČ ...|24. 11. 2020
Virus je odprl rane na številnih področjih

Z veliko mero negotovosti vstopamo v letošnji adventi čas. Kaj bo? Kakšne spremembe se uveljavljajo v družbi, bodo zahtevne, pre-velike? Se jim bomo zmogli prilagoditi, bomo imeli dovolj za dostojno življenje? Vse to in še marsikaj, se mota po glavi slehernika. Kako vstopiti ob epidemiji in ob prej omenjenih dejstvih, ko se marsikaj preobraža, v advent, se pripraviti na »veselo« novico? Razmišljala je Nataša Ličen. 

Virus je odprl rane na številnih področjih

Z veliko mero negotovosti vstopamo v letošnji adventi čas. Kaj bo? Kakšne spremembe se uveljavljajo v družbi, bodo zahtevne, pre-velike? Se jim bomo zmogli prilagoditi, bomo imeli dovolj za dostojno življenje? Vse to in še marsikaj, se mota po glavi slehernika. Kako vstopiti ob epidemiji in ob prej omenjenih dejstvih, ko se marsikaj preobraža, v advent, se pripraviti na »veselo« novico? Razmišljala je Nataša Ličen. 

družbaduhovnostkoronaviruskulturaodnosikomentar

Naš pogled

Virus je odprl rane na številnih področjih

Z veliko mero negotovosti vstopamo v letošnji adventi čas. Kaj bo? Kakšne spremembe se uveljavljajo v družbi, bodo zahtevne, pre-velike? Se jim bomo zmogli prilagoditi, bomo imeli dovolj za dostojno življenje? Vse to in še marsikaj, se mota po glavi slehernika. Kako vstopiti ob epidemiji in ob prej omenjenih dejstvih, ko se marsikaj preobraža, v advent, se pripraviti na »veselo« novico? Razmišljala je Nataša Ličen. 

VEČ ...|24. 11. 2020
Virus je odprl rane na številnih področjih

Z veliko mero negotovosti vstopamo v letošnji adventi čas. Kaj bo? Kakšne spremembe se uveljavljajo v družbi, bodo zahtevne, pre-velike? Se jim bomo zmogli prilagoditi, bomo imeli dovolj za dostojno življenje? Vse to in še marsikaj, se mota po glavi slehernika. Kako vstopiti ob epidemiji in ob prej omenjenih dejstvih, ko se marsikaj preobraža, v advent, se pripraviti na »veselo« novico? Razmišljala je Nataša Ličen. 

Nataša Ličen

družbaduhovnostkoronaviruskulturaodnosikomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 11. 2020
Nismo nacionalisti, če praznujemo dan Rudolfa Maistra

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo se dotaknili vprašanj povezanih s Poljsko in Madžarsko, pokroviteljskega odnosa Evrope do njenega vzhoda. Beseda je tekla tudi o terorističnih akcijah muslimanskih skrajnežev v Evropi in sprotni kovid situaciji pri nas. Prav tako pa o političnem fanatizmu, ki preprečuje skupni nastop strank v času pandemije.

Nismo nacionalisti, če praznujemo dan Rudolfa Maistra

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo se dotaknili vprašanj povezanih s Poljsko in Madžarsko, pokroviteljskega odnosa Evrope do njenega vzhoda. Beseda je tekla tudi o terorističnih akcijah muslimanskih skrajnežev v Evropi in sprotni kovid situaciji pri nas. Prav tako pa o političnem fanatizmu, ki preprečuje skupni nastop strank v času pandemije.

družbapolitikakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Nismo nacionalisti, če praznujemo dan Rudolfa Maistra

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo se dotaknili vprašanj povezanih s Poljsko in Madžarsko, pokroviteljskega odnosa Evrope do njenega vzhoda. Beseda je tekla tudi o terorističnih akcijah muslimanskih skrajnežev v Evropi in sprotni kovid situaciji pri nas. Prav tako pa o političnem fanatizmu, ki preprečuje skupni nastop strank v času pandemije.

VEČ ...|23. 11. 2020
Nismo nacionalisti, če praznujemo dan Rudolfa Maistra

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo se dotaknili vprašanj povezanih s Poljsko in Madžarsko, pokroviteljskega odnosa Evrope do njenega vzhoda. Beseda je tekla tudi o terorističnih akcijah muslimanskih skrajnežev v Evropi in sprotni kovid situaciji pri nas. Prav tako pa o političnem fanatizmu, ki preprečuje skupni nastop strank v času pandemije.

Jože Bartolj

družbapolitikakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|23. 11. 2020
Peter Jerman: Drzen in presenetljiv vstop Janše v evropsko gledališče

Prejšnji teden je slovensko javnost, kakor tudi tuje medije, presenetilo Janševo pismo Charlesu Michelu, predsedniku Evropskega sveta, Ursuli von der Leyen, predsednici Evropske komisije in Angeli Merkel, nemški kanclerki in trenutni voditeljici nemškega predsedstva EU. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije si je naš premier drznil vstopiti v tako zaostrenih razmerah v visoko politično igro, ki poteka neposredno pred očmi evropske javnosti. Vprašanje je le, ali mu bodo evropski voditelji na koncu predstave zaploskali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman: Drzen in presenetljiv vstop Janše v evropsko gledališče

Prejšnji teden je slovensko javnost, kakor tudi tuje medije, presenetilo Janševo pismo Charlesu Michelu, predsedniku Evropskega sveta, Ursuli von der Leyen, predsednici Evropske komisije in Angeli Merkel, nemški kanclerki in trenutni voditeljici nemškega predsedstva EU. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije si je naš premier drznil vstopiti v tako zaostrenih razmerah v visoko politično igro, ki poteka neposredno pred očmi evropske javnosti. Vprašanje je le, ali mu bodo evropski voditelji na koncu predstave zaploskali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

družbapolitikakomentar

Komentar Domovina.je

Peter Jerman: Drzen in presenetljiv vstop Janše v evropsko gledališče

Prejšnji teden je slovensko javnost, kakor tudi tuje medije, presenetilo Janševo pismo Charlesu Michelu, predsedniku Evropskega sveta, Ursuli von der Leyen, predsednici Evropske komisije in Angeli Merkel, nemški kanclerki in trenutni voditeljici nemškega predsedstva EU. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije si je naš premier drznil vstopiti v tako zaostrenih razmerah v visoko politično igro, ki poteka neposredno pred očmi evropske javnosti. Vprašanje je le, ali mu bodo evropski voditelji na koncu predstave zaploskali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|23. 11. 2020
Peter Jerman: Drzen in presenetljiv vstop Janše v evropsko gledališče

Prejšnji teden je slovensko javnost, kakor tudi tuje medije, presenetilo Janševo pismo Charlesu Michelu, predsedniku Evropskega sveta, Ursuli von der Leyen, predsednici Evropske komisije in Angeli Merkel, nemški kanclerki in trenutni voditeljici nemškega predsedstva EU. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije si je naš premier drznil vstopiti v tako zaostrenih razmerah v visoko politično igro, ki poteka neposredno pred očmi evropske javnosti. Vprašanje je le, ali mu bodo evropski voditelji na koncu predstave zaploskali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

družbapolitikakomentar

Komentar tedna

VEČ ...|20. 11. 2020
Andreja Eržen Firšt: Raduj se in bodi vesela, sionska hči! (Zah 2,14)

Včasu preizkušnje, ki ga doživljamo na vseh ravneh našegaživljenja, beseda praznik oz. obhajanje praznika izzveni povsemdrugače. Kakobomo obhajali, ko smo v občestvo povezani le virtualno? Kako seveseliti skorajšnjega adventa, časa radosti, ko pa so naše mislipolne skrbi? Kako ostati optimističen, ko pa je v današnjih časihbeseda pozitiven označena negativno?

Andreja Eržen Firšt: Raduj se in bodi vesela, sionska hči! (Zah 2,14)

Včasu preizkušnje, ki ga doživljamo na vseh ravneh našegaživljenja, beseda praznik oz. obhajanje praznika izzveni povsemdrugače. Kakobomo obhajali, ko smo v občestvo povezani le virtualno? Kako seveseliti skorajšnjega adventa, časa radosti, ko pa so naše mislipolne skrbi? Kako ostati optimističen, ko pa je v današnjih časihbeseda pozitiven označena negativno?

komentar

Komentar tedna

Andreja Eržen Firšt: Raduj se in bodi vesela, sionska hči! (Zah 2,14)

Včasu preizkušnje, ki ga doživljamo na vseh ravneh našegaživljenja, beseda praznik oz. obhajanje praznika izzveni povsemdrugače. Kakobomo obhajali, ko smo v občestvo povezani le virtualno? Kako seveseliti skorajšnjega adventa, časa radosti, ko pa so naše mislipolne skrbi? Kako ostati optimističen, ko pa je v današnjih časihbeseda pozitiven označena negativno?

VEČ ...|20. 11. 2020
Andreja Eržen Firšt: Raduj se in bodi vesela, sionska hči! (Zah 2,14)

Včasu preizkušnje, ki ga doživljamo na vseh ravneh našegaživljenja, beseda praznik oz. obhajanje praznika izzveni povsemdrugače. Kakobomo obhajali, ko smo v občestvo povezani le virtualno? Kako seveseliti skorajšnjega adventa, časa radosti, ko pa so naše mislipolne skrbi? Kako ostati optimističen, ko pa je v današnjih časihbeseda pozitiven označena negativno?

Andreja Eržen Firšt

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|19. 11. 2020
Slavko Rebec: Ko se zdi, da se kraljestvo maje

 Večino tokratnega cerkvenega leta smo praznovali drugače, kakor smo bili vajeni.

Slavko Rebec: Ko se zdi, da se kraljestvo maje

 Večino tokratnega cerkvenega leta smo praznovali drugače, kakor smo bili vajeni.

komentar

Komentar Družina

Slavko Rebec: Ko se zdi, da se kraljestvo maje
 Večino tokratnega cerkvenega leta smo praznovali drugače, kakor smo bili vajeni.
VEČ ...|19. 11. 2020
Slavko Rebec: Ko se zdi, da se kraljestvo maje
 Večino tokratnega cerkvenega leta smo praznovali drugače, kakor smo bili vajeni.

Slavko Rebec

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 11. 2020
Ddr. Verena Vidrih Perko: Marsikaj v starem Rimu spominja na današnje odnose in razmere

Kot predstavnike inteligentne, visoko razvite, pa vendar umrljive vrste, bi nas morala mnogo bolj kot dolžina življenja skrbeti smiselna kakovost našega (skupne) življenja.

Ddr. Verena Vidrih Perko: Marsikaj v starem Rimu spominja na današnje odnose in razmere

Kot predstavnike inteligentne, visoko razvite, pa vendar umrljive vrste, bi nas morala mnogo bolj kot dolžina življenja skrbeti smiselna kakovost našega (skupne) življenja.

odnosidružba

Komentar Časnik.si

Ddr. Verena Vidrih Perko: Marsikaj v starem Rimu spominja na današnje odnose in razmere

Kot predstavnike inteligentne, visoko razvite, pa vendar umrljive vrste, bi nas morala mnogo bolj kot dolžina življenja skrbeti smiselna kakovost našega (skupne) življenja.

VEČ ...|18. 11. 2020
Ddr. Verena Vidrih Perko: Marsikaj v starem Rimu spominja na današnje odnose in razmere

Kot predstavnike inteligentne, visoko razvite, pa vendar umrljive vrste, bi nas morala mnogo bolj kot dolžina življenja skrbeti smiselna kakovost našega (skupne) življenja.

Verena Vidrih Perko

odnosidružba

Naš pogled

VEČ ...|17. 11. 2020
Akademiki na kolesu

Izjava komisije SAZU za človekove pravice »Za izhod iz pandemije in avtokracije« kaže na to, da tudi akademiki »kolesarijo«, a verjetno ne vsi. Upam, da njihovo znanstveno raziskovalno delo, ne usmerja protijanševski sindrom, ki je postavil Šarčevo vlado in želi postaviti tudi naslednjo z isto vsebino in nekoliko marketinško dodelano embalažo.

Akademiki na kolesu

Izjava komisije SAZU za človekove pravice »Za izhod iz pandemije in avtokracije« kaže na to, da tudi akademiki »kolesarijo«, a verjetno ne vsi. Upam, da njihovo znanstveno raziskovalno delo, ne usmerja protijanševski sindrom, ki je postavil Šarčevo vlado in želi postaviti tudi naslednjo z isto vsebino in nekoliko marketinško dodelano embalažo.

komentar

Naš pogled

Akademiki na kolesu

Izjava komisije SAZU za človekove pravice »Za izhod iz pandemije in avtokracije« kaže na to, da tudi akademiki »kolesarijo«, a verjetno ne vsi. Upam, da njihovo znanstveno raziskovalno delo, ne usmerja protijanševski sindrom, ki je postavil Šarčevo vlado in želi postaviti tudi naslednjo z isto vsebino in nekoliko marketinško dodelano embalažo.

VEČ ...|17. 11. 2020
Akademiki na kolesu

Izjava komisije SAZU za človekove pravice »Za izhod iz pandemije in avtokracije« kaže na to, da tudi akademiki »kolesarijo«, a verjetno ne vsi. Upam, da njihovo znanstveno raziskovalno delo, ne usmerja protijanševski sindrom, ki je postavil Šarčevo vlado in želi postaviti tudi naslednjo z isto vsebino in nekoliko marketinško dodelano embalažo.

Tone Gorjup

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|16. 11. 2020
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o vladnih ukrepih in volitvah v ZDA

So ukrepi, ki jih sprejema vlada za omejitev širjenja novega koronavirusa prehudi in kakšno sporočilo lahko izluščimo po volitvah v ZDA? To sta zgolj dve vprašanji, ki smo jih zastavili vrhovni sodnici Barbari Zobec in vrhovnemu sodniku Janu Zobcu.

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o vladnih ukrepih in volitvah v ZDA

So ukrepi, ki jih sprejema vlada za omejitev širjenja novega koronavirusa prehudi in kakšno sporočilo lahko izluščimo po volitvah v ZDA? To sta zgolj dve vprašanji, ki smo jih zastavili vrhovni sodnici Barbari Zobec in vrhovnemu sodniku Janu Zobcu.

politkadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o vladnih ukrepih in volitvah v ZDA

So ukrepi, ki jih sprejema vlada za omejitev širjenja novega koronavirusa prehudi in kakšno sporočilo lahko izluščimo po volitvah v ZDA? To sta zgolj dve vprašanji, ki smo jih zastavili vrhovni sodnici Barbari Zobec in vrhovnemu sodniku Janu Zobcu.

VEČ ...|16. 11. 2020
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o vladnih ukrepih in volitvah v ZDA

So ukrepi, ki jih sprejema vlada za omejitev širjenja novega koronavirusa prehudi in kakšno sporočilo lahko izluščimo po volitvah v ZDA? To sta zgolj dve vprašanji, ki smo jih zastavili vrhovni sodnici Barbari Zobec in vrhovnemu sodniku Janu Zobcu.

Alen Salihović

politkadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|16. 11. 2020
Rajko Podgoršek: Slovenska levica zdaj slavi Bidena. Ampak sloni si zapomnijo

Prah okoli ameriških volitev se še dodobra polegel ni, že so slovenski mainstream mediji začeli s spinom okoli zmage ”zmernega” ter ”združujočega” Bidna proti ”fašističnemu” ter ”ekstremističnemu” Trumpu, ki to ni. Vse ”levo občestvo”, od portala MMC RTVslo preko 24ur, pa vse do Dela, Dnevnika, Večera in Mladine, je pelo hvalnico novi dobi.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Slovenska levica zdaj slavi Bidena. Ampak sloni si zapomnijo

Prah okoli ameriških volitev se še dodobra polegel ni, že so slovenski mainstream mediji začeli s spinom okoli zmage ”zmernega” ter ”združujočega” Bidna proti ”fašističnemu” ter ”ekstremističnemu” Trumpu, ki to ni. Vse ”levo občestvo”, od portala MMC RTVslo preko 24ur, pa vse do Dela, Dnevnika, Večera in Mladine, je pelo hvalnico novi dobi.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

politkadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Rajko Podgoršek: Slovenska levica zdaj slavi Bidena. Ampak sloni si zapomnijo

Prah okoli ameriških volitev se še dodobra polegel ni, že so slovenski mainstream mediji začeli s spinom okoli zmage ”zmernega” ter ”združujočega” Bidna proti ”fašističnemu” ter ”ekstremističnemu” Trumpu, ki to ni. Vse ”levo občestvo”, od portala MMC RTVslo preko 24ur, pa vse do Dela, Dnevnika, Večera in Mladine, je pelo hvalnico novi dobi.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|16. 11. 2020
Rajko Podgoršek: Slovenska levica zdaj slavi Bidena. Ampak sloni si zapomnijo

Prah okoli ameriških volitev se še dodobra polegel ni, že so slovenski mainstream mediji začeli s spinom okoli zmage ”zmernega” ter ”združujočega” Bidna proti ”fašističnemu” ter ”ekstremističnemu” Trumpu, ki to ni. Vse ”levo občestvo”, od portala MMC RTVslo preko 24ur, pa vse do Dela, Dnevnika, Večera in Mladine, je pelo hvalnico novi dobi.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

politkadružbakomentar

Komentar tedna

VEČ ...|13. 11. 2020
Roman Vučajnk: 4. svetovni dan ubogih – Ponudi svojo roko siromaku

Žečetrto leto zapored nas sveti oče še posebej poziva, da v svojihprizadevanjih po boljšem življenju ne pozabimo na uboge in nam jekot majhen opomnik na to krščansko držo v koledarju obkrožiltretjo novembrsko nedeljo, ki pa pravzaprav velja za vsak dan v letu.Če izraz boljše življenje lahko razumemo kot boljše gmotnerazmere, daljša obdobja stabilnega zdravja, bolj pristne inosrečujoče odnose in več doživetij, ki v nas zbudijo hvaležnostza življenje, ki ga živimo, potem besedo ubogi lahkosprejmemo za vse tiste, ki jih pesti pomanjkanje sredstev zapreživetje ali se jih oklepa bolezen ali trpijo v slabih odnosihoziroma v prisiljeni samoti ali pa njihov človeški duh – ki ga jezanetil goreč plamen Božjega – vse bolj otopel tone v mrak.

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.


Roman Vučajnk: 4. svetovni dan ubogih – Ponudi svojo roko siromaku

Žečetrto leto zapored nas sveti oče še posebej poziva, da v svojihprizadevanjih po boljšem življenju ne pozabimo na uboge in nam jekot majhen opomnik na to krščansko držo v koledarju obkrožiltretjo novembrsko nedeljo, ki pa pravzaprav velja za vsak dan v letu.Če izraz boljše življenje lahko razumemo kot boljše gmotnerazmere, daljša obdobja stabilnega zdravja, bolj pristne inosrečujoče odnose in več doživetij, ki v nas zbudijo hvaležnostza življenje, ki ga živimo, potem besedo ubogi lahkosprejmemo za vse tiste, ki jih pesti pomanjkanje sredstev zapreživetje ali se jih oklepa bolezen ali trpijo v slabih odnosihoziroma v prisiljeni samoti ali pa njihov človeški duh – ki ga jezanetil goreč plamen Božjega – vse bolj otopel tone v mrak.

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.


komentardružbazdravstvokoronavirus

Komentar tedna

Roman Vučajnk: 4. svetovni dan ubogih – Ponudi svojo roko siromaku

Žečetrto leto zapored nas sveti oče še posebej poziva, da v svojihprizadevanjih po boljšem življenju ne pozabimo na uboge in nam jekot majhen opomnik na to krščansko držo v koledarju obkrožiltretjo novembrsko nedeljo, ki pa pravzaprav velja za vsak dan v letu.Če izraz boljše življenje lahko razumemo kot boljše gmotnerazmere, daljša obdobja stabilnega zdravja, bolj pristne inosrečujoče odnose in več doživetij, ki v nas zbudijo hvaležnostza življenje, ki ga živimo, potem besedo ubogi lahkosprejmemo za vse tiste, ki jih pesti pomanjkanje sredstev zapreživetje ali se jih oklepa bolezen ali trpijo v slabih odnosihoziroma v prisiljeni samoti ali pa njihov človeški duh – ki ga jezanetil goreč plamen Božjega – vse bolj otopel tone v mrak.

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.


VEČ ...|13. 11. 2020
Roman Vučajnk: 4. svetovni dan ubogih – Ponudi svojo roko siromaku

Žečetrto leto zapored nas sveti oče še posebej poziva, da v svojihprizadevanjih po boljšem življenju ne pozabimo na uboge in nam jekot majhen opomnik na to krščansko držo v koledarju obkrožiltretjo novembrsko nedeljo, ki pa pravzaprav velja za vsak dan v letu.Če izraz boljše življenje lahko razumemo kot boljše gmotnerazmere, daljša obdobja stabilnega zdravja, bolj pristne inosrečujoče odnose in več doživetij, ki v nas zbudijo hvaležnostza življenje, ki ga živimo, potem besedo ubogi lahkosprejmemo za vse tiste, ki jih pesti pomanjkanje sredstev zapreživetje ali se jih oklepa bolezen ali trpijo v slabih odnosihoziroma v prisiljeni samoti ali pa njihov človeški duh – ki ga jezanetil goreč plamen Božjega – vse bolj otopel tone v mrak.

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.


Roman Vučajnk

komentardružbazdravstvokoronavirus

Komentar Družina

VEČ ...|12. 11. 2020
Mari Osredkar: Naučimo se sobivati

  Znova so se zgodili teroristični napadi.

Mari Osredkar: Naučimo se sobivati

  Znova so se zgodili teroristični napadi.

komentar

Komentar Družina

Mari Osredkar: Naučimo se sobivati

  Znova so se zgodili teroristični napadi.

VEČ ...|12. 11. 2020
Mari Osredkar: Naučimo se sobivati

  Znova so se zgodili teroristični napadi.

Mari Osredkar 

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|11. 11. 2020
Domen Mezeg: Francija proti islamu ali uvod v spopad civilizacij

Francija ni več gospodar niti na lastnem pragu, to niso tudi Anglija in Španija ter drugi v Zahodni Evropi, v Vzhodni Evropi pa se zato zlaganemu multikulturalizmu in nezakonitim migracijam tako krčevito upirajo.

Domen Mezeg: Francija proti islamu ali uvod v spopad civilizacij

Francija ni več gospodar niti na lastnem pragu, to niso tudi Anglija in Španija ter drugi v Zahodni Evropi, v Vzhodni Evropi pa se zato zlaganemu multikulturalizmu in nezakonitim migracijam tako krčevito upirajo.

komentar

Komentar Časnik.si

Domen Mezeg: Francija proti islamu ali uvod v spopad civilizacij

Francija ni več gospodar niti na lastnem pragu, to niso tudi Anglija in Španija ter drugi v Zahodni Evropi, v Vzhodni Evropi pa se zato zlaganemu multikulturalizmu in nezakonitim migracijam tako krčevito upirajo.

VEČ ...|11. 11. 2020
Domen Mezeg: Francija proti islamu ali uvod v spopad civilizacij

Francija ni več gospodar niti na lastnem pragu, to niso tudi Anglija in Španija ter drugi v Zahodni Evropi, v Vzhodni Evropi pa se zato zlaganemu multikulturalizmu in nezakonitim migracijam tako krčevito upirajo.

Domen Mezeg

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|9. 11. 2020
Prof. Janez Juhant o aktualnem dogajanju

Z nami je bil profesor Janez Juhant, ki je komentiral različne teme v povezavi s trenutnim dogajanjem doma in po svetu.

Prof. Janez Juhant o aktualnem dogajanju

Z nami je bil profesor Janez Juhant, ki je komentiral različne teme v povezavi s trenutnim dogajanjem doma in po svetu.

politkakomentardružba

Spoznanje več, predsodek manj

Prof. Janez Juhant o aktualnem dogajanju

Z nami je bil profesor Janez Juhant, ki je komentiral različne teme v povezavi s trenutnim dogajanjem doma in po svetu.

VEČ ...|9. 11. 2020
Prof. Janez Juhant o aktualnem dogajanju

Z nami je bil profesor Janez Juhant, ki je komentiral različne teme v povezavi s trenutnim dogajanjem doma in po svetu.

Tanja Dominko

politkakomentardružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|9. 11. 2020
Rok Čakš: Ribarjenje Socialnih demokratov med sledilci Marka Potrča politično oportuno, a moralno problematično početje

Pravijo, da hude preizkušnje iz ljudi potegnejo bodisi najboljše bodisi najslabše. In če najboljšo človeško plat zadnje tedne videvamo pri požrtvovalnih zdravstvenih delavcih, ki se v izjemno težkih pogojih borijo za vsako življenje, tisto temnejšo odsevajo drugi, ki si pred realnostjo še vedno zatiskajo oči in trmasto vztrajajo pri svojih zarotniških ali političnih agendah. Četudi na škodo kolektivnega spopadanja z nalezljivim virusom.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Ribarjenje Socialnih demokratov med sledilci Marka Potrča politično oportuno, a moralno problematično početje

Pravijo, da hude preizkušnje iz ljudi potegnejo bodisi najboljše bodisi najslabše. In če najboljšo človeško plat zadnje tedne videvamo pri požrtvovalnih zdravstvenih delavcih, ki se v izjemno težkih pogojih borijo za vsako življenje, tisto temnejšo odsevajo drugi, ki si pred realnostjo še vedno zatiskajo oči in trmasto vztrajajo pri svojih zarotniških ali političnih agendah. Četudi na škodo kolektivnega spopadanja z nalezljivim virusom.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Ribarjenje Socialnih demokratov med sledilci Marka Potrča politično oportuno, a moralno problematično početje

Pravijo, da hude preizkušnje iz ljudi potegnejo bodisi najboljše bodisi najslabše. In če najboljšo človeško plat zadnje tedne videvamo pri požrtvovalnih zdravstvenih delavcih, ki se v izjemno težkih pogojih borijo za vsako življenje, tisto temnejšo odsevajo drugi, ki si pred realnostjo še vedno zatiskajo oči in trmasto vztrajajo pri svojih zarotniških ali političnih agendah. Četudi na škodo kolektivnega spopadanja z nalezljivim virusom.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|9. 11. 2020
Rok Čakš: Ribarjenje Socialnih demokratov med sledilci Marka Potrča politično oportuno, a moralno problematično početje

Pravijo, da hude preizkušnje iz ljudi potegnejo bodisi najboljše bodisi najslabše. In če najboljšo človeško plat zadnje tedne videvamo pri požrtvovalnih zdravstvenih delavcih, ki se v izjemno težkih pogojih borijo za vsako življenje, tisto temnejšo odsevajo drugi, ki si pred realnostjo še vedno zatiskajo oči in trmasto vztrajajo pri svojih zarotniških ali političnih agendah. Četudi na škodo kolektivnega spopadanja z nalezljivim virusom.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

politikadružbakomentar

Komentar tedna

VEČ ...|6. 11. 2020
Lenart Rihar: Lok od parlamentarnega do pouličnega nasilja

Ne preostane namdrugega, kot da vklopimo razum in kritično presojamo vse, kar seširi po državi in po svetu. Če se vsi zaganjajo v nek tvit, jevelika verjetnost, da je stvar umetno sprožena. Če se vsi karnaenkrat začnejo zaganjati v vladno komunikacijo, je očitno, damanjka kaj resnično problematičnega. In tako naprej brez konca. Nilahko, a novice osrednjih medijev smo se naučili precejati inprevajati že v socializmu. To je edini način, da na daljši rokohranimo mir in normalnost, pa tudi zdravje in blaginjo.

Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebrala Slavi Košir.

Lenart Rihar: Lok od parlamentarnega do pouličnega nasilja

Ne preostane namdrugega, kot da vklopimo razum in kritično presojamo vse, kar seširi po državi in po svetu. Če se vsi zaganjajo v nek tvit, jevelika verjetnost, da je stvar umetno sprožena. Če se vsi karnaenkrat začnejo zaganjati v vladno komunikacijo, je očitno, damanjka kaj resnično problematičnega. In tako naprej brez konca. Nilahko, a novice osrednjih medijev smo se naučili precejati inprevajati že v socializmu. To je edini način, da na daljši rokohranimo mir in normalnost, pa tudi zdravje in blaginjo.

Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebrala Slavi Košir.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Lenart Rihar: Lok od parlamentarnega do pouličnega nasilja

Ne preostane namdrugega, kot da vklopimo razum in kritično presojamo vse, kar seširi po državi in po svetu. Če se vsi zaganjajo v nek tvit, jevelika verjetnost, da je stvar umetno sprožena. Če se vsi karnaenkrat začnejo zaganjati v vladno komunikacijo, je očitno, damanjka kaj resnično problematičnega. In tako naprej brez konca. Nilahko, a novice osrednjih medijev smo se naučili precejati inprevajati že v socializmu. To je edini način, da na daljši rokohranimo mir in normalnost, pa tudi zdravje in blaginjo.

Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebrala Slavi Košir.

VEČ ...|6. 11. 2020
Lenart Rihar: Lok od parlamentarnega do pouličnega nasilja

Ne preostane namdrugega, kot da vklopimo razum in kritično presojamo vse, kar seširi po državi in po svetu. Če se vsi zaganjajo v nek tvit, jevelika verjetnost, da je stvar umetno sprožena. Če se vsi karnaenkrat začnejo zaganjati v vladno komunikacijo, je očitno, damanjka kaj resnično problematičnega. In tako naprej brez konca. Nilahko, a novice osrednjih medijev smo se naučili precejati inprevajati že v socializmu. To je edini način, da na daljši rokohranimo mir in normalnost, pa tudi zdravje in blaginjo.

Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebrala Slavi Košir.

Lenart Rihar

komentardružbapolitika

Komentar Družina

VEČ ...|5. 11. 2020
Emanuela Žerdin: Zahvalna nedelja v prazni cerkvi z razkužilom

Lansko leto smo našo cerkev za zahvalno nedeljo čudovito okrasili.

Emanuela Žerdin: Zahvalna nedelja v prazni cerkvi z razkužilom

Lansko leto smo našo cerkev za zahvalno nedeljo čudovito okrasili.

komentar

Komentar Družina

Emanuela Žerdin: Zahvalna nedelja v prazni cerkvi z razkužilom

Lansko leto smo našo cerkev za zahvalno nedeljo čudovito okrasili.

VEČ ...|5. 11. 2020
Emanuela Žerdin: Zahvalna nedelja v prazni cerkvi z razkužilom

Lansko leto smo našo cerkev za zahvalno nedeljo čudovito okrasili.

Emanuela Žerdin

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|4. 11. 2020
Politična levica deluje po načelu čim slabše za ljudi, tem bolje zanjo

Andrej Muren: Boj proti epidemiji je ideološko obarvan, saj politična levica poskuša zrušiti vlado Janeza Janše že od prvega dne njenega obstoja in je pripravljena uporabiti vsa sredstva za dosego svojega cilja. Videti je, kot da je vladna obramba pred epidemijo obenem tudi boj proti levici. V Evropi ni nikjer ničesar podobnega, povsod so različne stranke stopile skupaj in probleme rešujejo po svojih najboljših močeh.

Politična levica deluje po načelu čim slabše za ljudi, tem bolje zanjo

Andrej Muren: Boj proti epidemiji je ideološko obarvan, saj politična levica poskuša zrušiti vlado Janeza Janše že od prvega dne njenega obstoja in je pripravljena uporabiti vsa sredstva za dosego svojega cilja. Videti je, kot da je vladna obramba pred epidemijo obenem tudi boj proti levici. V Evropi ni nikjer ničesar podobnega, povsod so različne stranke stopile skupaj in probleme rešujejo po svojih najboljših močeh.

politikapolitična levicaepidemijakoronavirus

Komentar Časnik.si

Politična levica deluje po načelu čim slabše za ljudi, tem bolje zanjo

Andrej Muren: Boj proti epidemiji je ideološko obarvan, saj politična levica poskuša zrušiti vlado Janeza Janše že od prvega dne njenega obstoja in je pripravljena uporabiti vsa sredstva za dosego svojega cilja. Videti je, kot da je vladna obramba pred epidemijo obenem tudi boj proti levici. V Evropi ni nikjer ničesar podobnega, povsod so različne stranke stopile skupaj in probleme rešujejo po svojih najboljših močeh.

VEČ ...|4. 11. 2020
Politična levica deluje po načelu čim slabše za ljudi, tem bolje zanjo

Andrej Muren: Boj proti epidemiji je ideološko obarvan, saj politična levica poskuša zrušiti vlado Janeza Janše že od prvega dne njenega obstoja in je pripravljena uporabiti vsa sredstva za dosego svojega cilja. Videti je, kot da je vladna obramba pred epidemijo obenem tudi boj proti levici. V Evropi ni nikjer ničesar podobnega, povsod so različne stranke stopile skupaj in probleme rešujejo po svojih najboljših močeh.

Andrej Muren

politikapolitična levicaepidemijakoronavirus

Naš pogled

VEČ ...|3. 11. 2020
Noe, zakaj gradiš?

Marta Jerebič je v komentarju govorila o tem, kako nam tehnologija danes omogoča, da vsakdo pove, kar hoče. Nekoč so se iz Noeta norčevali, ko je povedal, zakaj gradi barko. Danes podobno nekateri delajo v tej pandemiji. Tehnologija pa prinaša tudi pozitivne stvari – Radiu Ognjišče širitev medijske svobode.

Noe, zakaj gradiš?

Marta Jerebič je v komentarju govorila o tem, kako nam tehnologija danes omogoča, da vsakdo pove, kar hoče. Nekoč so se iz Noeta norčevali, ko je povedal, zakaj gradi barko. Danes podobno nekateri delajo v tej pandemiji. Tehnologija pa prinaša tudi pozitivne stvari – Radiu Ognjišče širitev medijske svobode.

komentardružbakoronavirus

Naš pogled

Noe, zakaj gradiš?
Marta Jerebič je v komentarju govorila o tem, kako nam tehnologija danes omogoča, da vsakdo pove, kar hoče. Nekoč so se iz Noeta norčevali, ko je povedal, zakaj gradi barko. Danes podobno nekateri delajo v tej pandemiji. Tehnologija pa prinaša tudi pozitivne stvari – Radiu Ognjišče širitev medijske svobode.
VEČ ...|3. 11. 2020
Noe, zakaj gradiš?
Marta Jerebič je v komentarju govorila o tem, kako nam tehnologija danes omogoča, da vsakdo pove, kar hoče. Nekoč so se iz Noeta norčevali, ko je povedal, zakaj gradi barko. Danes podobno nekateri delajo v tej pandemiji. Tehnologija pa prinaša tudi pozitivne stvari – Radiu Ognjišče širitev medijske svobode.

Marta Jerebič

komentardružbakoronavirus

Komentar Domovina.je

VEČ ...|2. 11. 2020
Rajko Podgoršek: Mar slovensko levico žuli, da je otrok slovenske katoliške identitete?

Dr. Andrej Rahten, znanstveni svetnik ZRC SAZU in predavatelj na mariborski filozofski fakulteti, v letos izdani knjigi z naslovom, ‘Po razpadu skupne države’, v kateri opisuje kaotičen čas razpada habsburške monarhije, navaja zanimiv dogodek, ki se je leta 1918 zgodil v Celju. Glasilo slovenskega Narodnega sveta je objavilo vzklik: ”Nemško Celje danes – in nikdar več!” To je ironična parafraza znamenitega vzklika nemškega cesarskega odposlanca ob smrti zadnjega celjskega kneza Ulrika II., ”Danes grofje in nikdar več!”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Mar slovensko levico žuli, da je otrok slovenske katoliške identitete?

Dr. Andrej Rahten, znanstveni svetnik ZRC SAZU in predavatelj na mariborski filozofski fakulteti, v letos izdani knjigi z naslovom, ‘Po razpadu skupne države’, v kateri opisuje kaotičen čas razpada habsburške monarhije, navaja zanimiv dogodek, ki se je leta 1918 zgodil v Celju. Glasilo slovenskega Narodnega sveta je objavilo vzklik: ”Nemško Celje danes – in nikdar več!” To je ironična parafraza znamenitega vzklika nemškega cesarskega odposlanca ob smrti zadnjega celjskega kneza Ulrika II., ”Danes grofje in nikdar več!”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitkadružba

Komentar Domovina.je

Rajko Podgoršek: Mar slovensko levico žuli, da je otrok slovenske katoliške identitete?

Dr. Andrej Rahten, znanstveni svetnik ZRC SAZU in predavatelj na mariborski filozofski fakulteti, v letos izdani knjigi z naslovom, ‘Po razpadu skupne države’, v kateri opisuje kaotičen čas razpada habsburške monarhije, navaja zanimiv dogodek, ki se je leta 1918 zgodil v Celju. Glasilo slovenskega Narodnega sveta je objavilo vzklik: ”Nemško Celje danes – in nikdar več!” To je ironična parafraza znamenitega vzklika nemškega cesarskega odposlanca ob smrti zadnjega celjskega kneza Ulrika II., ”Danes grofje in nikdar več!”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|2. 11. 2020
Rajko Podgoršek: Mar slovensko levico žuli, da je otrok slovenske katoliške identitete?

Dr. Andrej Rahten, znanstveni svetnik ZRC SAZU in predavatelj na mariborski filozofski fakulteti, v letos izdani knjigi z naslovom, ‘Po razpadu skupne države’, v kateri opisuje kaotičen čas razpada habsburške monarhije, navaja zanimiv dogodek, ki se je leta 1918 zgodil v Celju. Glasilo slovenskega Narodnega sveta je objavilo vzklik: ”Nemško Celje danes – in nikdar več!” To je ironična parafraza znamenitega vzklika nemškega cesarskega odposlanca ob smrti zadnjega celjskega kneza Ulrika II., ”Danes grofje in nikdar več!”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentarpolitkadružba

Komentar tedna

VEČ ...|30. 10. 2020
S. Emanuela Žerdin: Pozdrav iz osrčja okužbe

Bodite z nami, ne proti nas! Nerazpravljajte o takšnih ali drugačnih maskah, o takšni ali drugačiuri, ne pišite še deset ali več novih odredb, ki jih nihče nebere, ampak poglejte, kaj še lahko naredite, da pomagamo ljudem vsrediščih okužb! Pa če je potrebno nositi tri maske – pa kaj!Če rešuje življenje, bomo pač tudi to naredili!

Komentar je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

S. Emanuela Žerdin: Pozdrav iz osrčja okužbe

Bodite z nami, ne proti nas! Nerazpravljajte o takšnih ali drugačnih maskah, o takšni ali drugačiuri, ne pišite še deset ali več novih odredb, ki jih nihče nebere, ampak poglejte, kaj še lahko naredite, da pomagamo ljudem vsrediščih okužb! Pa če je potrebno nositi tri maske – pa kaj!Če rešuje življenje, bomo pač tudi to naredili!

Komentar je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

komentarkoronaviruszdravstvodružbaduhovnost

Komentar tedna

S. Emanuela Žerdin: Pozdrav iz osrčja okužbe

Bodite z nami, ne proti nas! Nerazpravljajte o takšnih ali drugačnih maskah, o takšni ali drugačiuri, ne pišite še deset ali več novih odredb, ki jih nihče nebere, ampak poglejte, kaj še lahko naredite, da pomagamo ljudem vsrediščih okužb! Pa če je potrebno nositi tri maske – pa kaj!Če rešuje življenje, bomo pač tudi to naredili!

Komentar je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

VEČ ...|30. 10. 2020
S. Emanuela Žerdin: Pozdrav iz osrčja okužbe

Bodite z nami, ne proti nas! Nerazpravljajte o takšnih ali drugačnih maskah, o takšni ali drugačiuri, ne pišite še deset ali več novih odredb, ki jih nihče nebere, ampak poglejte, kaj še lahko naredite, da pomagamo ljudem vsrediščih okužb! Pa če je potrebno nositi tri maske – pa kaj!Če rešuje življenje, bomo pač tudi to naredili!

Komentar je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

S. Emanuela Žerdin

komentarkoronaviruszdravstvodružbaduhovnost

Komentar Družina

VEČ ...|29. 10. 2020
p. Pepi Lebreht: Iz življenja (skozi smrt) v Življenje

Navajamo se na presenečenja. Drugače teče, kot je življenje teklo do zdaj. Tudi praznik vseh svetih bo na zunaj v drugi preobleki. Kaj, kako bo z menoj, z nami, v vsakdanjiku te negotovosti v kateri živimo?

p. Pepi Lebreht: Iz življenja (skozi smrt) v Življenje

Navajamo se na presenečenja. Drugače teče, kot je življenje teklo do zdaj. Tudi praznik vseh svetih bo na zunaj v drugi preobleki. Kaj, kako bo z menoj, z nami, v vsakdanjiku te negotovosti v kateri živimo?

duhovnostkoronavirusdružbakomentar

Komentar Družina

p. Pepi Lebreht: Iz življenja (skozi smrt) v Življenje
Navajamo se na presenečenja. Drugače teče, kot je življenje teklo do zdaj. Tudi praznik vseh svetih bo na zunaj v drugi preobleki. Kaj, kako bo z menoj, z nami, v vsakdanjiku te negotovosti v kateri živimo?
VEČ ...|29. 10. 2020
p. Pepi Lebreht: Iz življenja (skozi smrt) v Življenje
Navajamo se na presenečenja. Drugače teče, kot je življenje teklo do zdaj. Tudi praznik vseh svetih bo na zunaj v drugi preobleki. Kaj, kako bo z menoj, z nami, v vsakdanjiku te negotovosti v kateri živimo?

Pepi Lebreht

duhovnostkoronavirusdružbakomentar

Pogovor o

VEČ ...|28. 10. 2020
Bo Trumpu uspelo osvojiti še en mandat?

V kontekstu predvolilne kampanje v ZDA smo spregovorili o položaju ameriškega gospodarstva in soočenja države s pandemijo. Gostje so bili izvršna direktorica AmCham-a Slovenije Ajša Vodnik, sodelavec Inštituta za politični menedžment Klemen Balanč in politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

Bo Trumpu uspelo osvojiti še en mandat?

V kontekstu predvolilne kampanje v ZDA smo spregovorili o položaju ameriškega gospodarstva in soočenja države s pandemijo. Gostje so bili izvršna direktorica AmCham-a Slovenije Ajša Vodnik, sodelavec Inštituta za politični menedžment Klemen Balanč in politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

politikadružbakomentar

Pogovor o

Bo Trumpu uspelo osvojiti še en mandat?
V kontekstu predvolilne kampanje v ZDA smo spregovorili o položaju ameriškega gospodarstva in soočenja države s pandemijo. Gostje so bili izvršna direktorica AmCham-a Slovenije Ajša Vodnik, sodelavec Inštituta za politični menedžment Klemen Balanč in politični analitik dr. Bogomil Ferfila.
VEČ ...|28. 10. 2020
Bo Trumpu uspelo osvojiti še en mandat?
V kontekstu predvolilne kampanje v ZDA smo spregovorili o položaju ameriškega gospodarstva in soočenja države s pandemijo. Gostje so bili izvršna direktorica AmCham-a Slovenije Ajša Vodnik, sodelavec Inštituta za politični menedžment Klemen Balanč in politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

Andrej Šinko

politikadružbakomentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|28. 10. 2020
Aleš Maver: Edinost, sreča, sprava, pa kaj še …

V zadnjih tednih se nam spet zastavlja vprašanje pregovorne slovenske neenotnosti. Vsaj na prvi pogled se zdi, da je z izjemo Združenih držav Amerike malo držav, kjer bi celo ob hudi krizi zaradi koronavirusa družbene in politične razlike praviloma dobivale prednost pred učinkovitim skupnim prizadevanjem za omejitev pandemije.

Seveda odgovora na to, zakaj je pri nas (pa tudi kje drugje) drugi val po vsem videzu precej bolj “pasji” od prvega, ne kaže iskati zgolj v tradicionalni prepirljivosti. Kaže se, da so v podobnih težavah še nekatere druge srednjeevropske države, ki so jo v prvo odnesle razmeroma dobro, recimo Češka, tudi Slovaška in Hrvaška. Pri njih ni videti, da bi bile domače zamere tako zelo v ospredju kot na sončni strani Alp. Belgija, Francija in Luksemburg so po drugi strani z visokimi številkami “izstopali” že v prvo. Enako velja za Španijo, kjer so tradicionalne zamere podobno globoke kot v Sloveniji, le da so se v upiranju protikoronskim ukrepom bolj odlikovali desni, ker je vlada trenutno pač leva. Francija ima tudi dolgo zgodovino razdeljenosti, ki se vleče vsaj v leto 1789, ampak je težko reči, kolikšno vlogo igra ob spopadanju s pandemijo.

Celoten komentar najdete na spletnem portalu Časnik.

Aleš Maver: Edinost, sreča, sprava, pa kaj še …

V zadnjih tednih se nam spet zastavlja vprašanje pregovorne slovenske neenotnosti. Vsaj na prvi pogled se zdi, da je z izjemo Združenih držav Amerike malo držav, kjer bi celo ob hudi krizi zaradi koronavirusa družbene in politične razlike praviloma dobivale prednost pred učinkovitim skupnim prizadevanjem za omejitev pandemije.

Seveda odgovora na to, zakaj je pri nas (pa tudi kje drugje) drugi val po vsem videzu precej bolj “pasji” od prvega, ne kaže iskati zgolj v tradicionalni prepirljivosti. Kaže se, da so v podobnih težavah še nekatere druge srednjeevropske države, ki so jo v prvo odnesle razmeroma dobro, recimo Češka, tudi Slovaška in Hrvaška. Pri njih ni videti, da bi bile domače zamere tako zelo v ospredju kot na sončni strani Alp. Belgija, Francija in Luksemburg so po drugi strani z visokimi številkami “izstopali” že v prvo. Enako velja za Španijo, kjer so tradicionalne zamere podobno globoke kot v Sloveniji, le da so se v upiranju protikoronskim ukrepom bolj odlikovali desni, ker je vlada trenutno pač leva. Francija ima tudi dolgo zgodovino razdeljenosti, ki se vleče vsaj v leto 1789, ampak je težko reči, kolikšno vlogo igra ob spopadanju s pandemijo.

Celoten komentar najdete na spletnem portalu Časnik.

politikadružbakomentarkoronavirus

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Edinost, sreča, sprava, pa kaj še …

V zadnjih tednih se nam spet zastavlja vprašanje pregovorne slovenske neenotnosti. Vsaj na prvi pogled se zdi, da je z izjemo Združenih držav Amerike malo držav, kjer bi celo ob hudi krizi zaradi koronavirusa družbene in politične razlike praviloma dobivale prednost pred učinkovitim skupnim prizadevanjem za omejitev pandemije.

Seveda odgovora na to, zakaj je pri nas (pa tudi kje drugje) drugi val po vsem videzu precej bolj “pasji” od prvega, ne kaže iskati zgolj v tradicionalni prepirljivosti. Kaže se, da so v podobnih težavah še nekatere druge srednjeevropske države, ki so jo v prvo odnesle razmeroma dobro, recimo Češka, tudi Slovaška in Hrvaška. Pri njih ni videti, da bi bile domače zamere tako zelo v ospredju kot na sončni strani Alp. Belgija, Francija in Luksemburg so po drugi strani z visokimi številkami “izstopali” že v prvo. Enako velja za Španijo, kjer so tradicionalne zamere podobno globoke kot v Sloveniji, le da so se v upiranju protikoronskim ukrepom bolj odlikovali desni, ker je vlada trenutno pač leva. Francija ima tudi dolgo zgodovino razdeljenosti, ki se vleče vsaj v leto 1789, ampak je težko reči, kolikšno vlogo igra ob spopadanju s pandemijo.

Celoten komentar najdete na spletnem portalu Časnik.

VEČ ...|28. 10. 2020
Aleš Maver: Edinost, sreča, sprava, pa kaj še …

V zadnjih tednih se nam spet zastavlja vprašanje pregovorne slovenske neenotnosti. Vsaj na prvi pogled se zdi, da je z izjemo Združenih držav Amerike malo držav, kjer bi celo ob hudi krizi zaradi koronavirusa družbene in politične razlike praviloma dobivale prednost pred učinkovitim skupnim prizadevanjem za omejitev pandemije.

Seveda odgovora na to, zakaj je pri nas (pa tudi kje drugje) drugi val po vsem videzu precej bolj “pasji” od prvega, ne kaže iskati zgolj v tradicionalni prepirljivosti. Kaže se, da so v podobnih težavah še nekatere druge srednjeevropske države, ki so jo v prvo odnesle razmeroma dobro, recimo Češka, tudi Slovaška in Hrvaška. Pri njih ni videti, da bi bile domače zamere tako zelo v ospredju kot na sončni strani Alp. Belgija, Francija in Luksemburg so po drugi strani z visokimi številkami “izstopali” že v prvo. Enako velja za Španijo, kjer so tradicionalne zamere podobno globoke kot v Sloveniji, le da so se v upiranju protikoronskim ukrepom bolj odlikovali desni, ker je vlada trenutno pač leva. Francija ima tudi dolgo zgodovino razdeljenosti, ki se vleče vsaj v leto 1789, ampak je težko reči, kolikšno vlogo igra ob spopadanju s pandemijo.

Celoten komentar najdete na spletnem portalu Časnik.

Aleš Maver

politikadružbakomentarkoronavirus

Naš pogled

VEČ ...|27. 10. 2020
Naš pogled: Letošnji prazniki so lahko drugačni!

Dva praznika, ki me vsako leto znova in vsakič tudi na malo drugačen način izzivata, sta pred nami. V nedeljo bomo obhajali praznik vseh svetih, v ponedeljek pa vernih duš dan, ko bomo še posebej povezani v molitvi za vse naše rajne, razmišlja kolega Robert Božič.

Naš pogled: Letošnji prazniki so lahko drugačni!

Dva praznika, ki me vsako leto znova in vsakič tudi na malo drugačen način izzivata, sta pred nami. V nedeljo bomo obhajali praznik vseh svetih, v ponedeljek pa vernih duš dan, ko bomo še posebej povezani v molitvi za vse naše rajne, razmišlja kolega Robert Božič.

družbaduhovnostkomentar

Naš pogled

Naš pogled: Letošnji prazniki so lahko drugačni!

Dva praznika, ki me vsako leto znova in vsakič tudi na malo drugačen način izzivata, sta pred nami. V nedeljo bomo obhajali praznik vseh svetih, v ponedeljek pa vernih duš dan, ko bomo še posebej povezani v molitvi za vse naše rajne, razmišlja kolega Robert Božič.

VEČ ...|27. 10. 2020
Naš pogled: Letošnji prazniki so lahko drugačni!

Dva praznika, ki me vsako leto znova in vsakič tudi na malo drugačen način izzivata, sta pred nami. V nedeljo bomo obhajali praznik vseh svetih, v ponedeljek pa vernih duš dan, ko bomo še posebej povezani v molitvi za vse naše rajne, razmišlja kolega Robert Božič.

Robert Božič

družbaduhovnostkomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 10. 2020
P. Branko Cestnik o potrebi po narodni enotnosti v času koronavirusa

Tokrat je bil z nami naš redni gost p. Branko Cestnik s katerim smo med drugim govorili o potrpljenju in pogumu. Najprej o tem, kako preživljamo karanteno, kako v tem najti smisel. Zatem o tem, da se pojavlja potreba po večji narodni enotnosti in povezanosti med ljudmi.

P. Branko Cestnik o potrebi po narodni enotnosti v času koronavirusa

Tokrat je bil z nami naš redni gost p. Branko Cestnik s katerim smo med drugim govorili o potrpljenju in pogumu. Najprej o tem, kako preživljamo karanteno, kako v tem najti smisel. Zatem o tem, da se pojavlja potreba po večji narodni enotnosti in povezanosti med ljudmi.

politikadružbakomentarkoronavirus

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik o potrebi po narodni enotnosti v času koronavirusa

Tokrat je bil z nami naš redni gost p. Branko Cestnik s katerim smo med drugim govorili o potrpljenju in pogumu. Najprej o tem, kako preživljamo karanteno, kako v tem najti smisel. Zatem o tem, da se pojavlja potreba po večji narodni enotnosti in povezanosti med ljudmi.

VEČ ...|26. 10. 2020
P. Branko Cestnik o potrebi po narodni enotnosti v času koronavirusa

Tokrat je bil z nami naš redni gost p. Branko Cestnik s katerim smo med drugim govorili o potrpljenju in pogumu. Najprej o tem, kako preživljamo karanteno, kako v tem najti smisel. Zatem o tem, da se pojavlja potreba po večji narodni enotnosti in povezanosti med ljudmi.

Jože Bartolj

politikadružbakomentarkoronavirus

Komentar Domovina.je

VEČ ...|26. 10. 2020
Rok Čakš: Državni prvaki v “iskanju rešitev” in “iskanju problemov” v največji krizi generacije

V stiski spoznaš prijatelja, pravi slovenski pregovor. In če to prenesemo na državno raven, lahko zapišemo, da v krizi spoznamo, kdo so voditelji, vredni zaupanja tistih, ki so jih izvolili.V kriznih situacijah se namreč da najbolje ločiti zrno od plev, prepoznati razliko med ljudmi močnega značaja in državotvornih vrednot ter med intelektualno omejenimi oportunističnimi politikanti, ki v težkih situacijah v najboljšem primeru igrajo »alibi igro«, v najslabšem pa s svojim početjem rušijo skupna prizadevanja, da bi narod krizo prebrodil s kar se da znosnimi posledicami.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Državni prvaki v “iskanju rešitev” in “iskanju problemov” v največji krizi generacije

V stiski spoznaš prijatelja, pravi slovenski pregovor. In če to prenesemo na državno raven, lahko zapišemo, da v krizi spoznamo, kdo so voditelji, vredni zaupanja tistih, ki so jih izvolili.V kriznih situacijah se namreč da najbolje ločiti zrno od plev, prepoznati razliko med ljudmi močnega značaja in državotvornih vrednot ter med intelektualno omejenimi oportunističnimi politikanti, ki v težkih situacijah v najboljšem primeru igrajo »alibi igro«, v najslabšem pa s svojim početjem rušijo skupna prizadevanja, da bi narod krizo prebrodil s kar se da znosnimi posledicami.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

politikadružbakomentarkoronavirus

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Državni prvaki v “iskanju rešitev” in “iskanju problemov” v največji krizi generacije

V stiski spoznaš prijatelja, pravi slovenski pregovor. In če to prenesemo na državno raven, lahko zapišemo, da v krizi spoznamo, kdo so voditelji, vredni zaupanja tistih, ki so jih izvolili.V kriznih situacijah se namreč da najbolje ločiti zrno od plev, prepoznati razliko med ljudmi močnega značaja in državotvornih vrednot ter med intelektualno omejenimi oportunističnimi politikanti, ki v težkih situacijah v najboljšem primeru igrajo »alibi igro«, v najslabšem pa s svojim početjem rušijo skupna prizadevanja, da bi narod krizo prebrodil s kar se da znosnimi posledicami.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|26. 10. 2020
Rok Čakš: Državni prvaki v “iskanju rešitev” in “iskanju problemov” v največji krizi generacije

V stiski spoznaš prijatelja, pravi slovenski pregovor. In če to prenesemo na državno raven, lahko zapišemo, da v krizi spoznamo, kdo so voditelji, vredni zaupanja tistih, ki so jih izvolili.V kriznih situacijah se namreč da najbolje ločiti zrno od plev, prepoznati razliko med ljudmi močnega značaja in državotvornih vrednot ter med intelektualno omejenimi oportunističnimi politikanti, ki v težkih situacijah v najboljšem primeru igrajo »alibi igro«, v najslabšem pa s svojim početjem rušijo skupna prizadevanja, da bi narod krizo prebrodil s kar se da znosnimi posledicami.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

politikadružbakomentarkoronavirus

Komentar tedna

VEČ ...|23. 10. 2020
Hubert Požarnik: Ob začetku študijskega leta

Kakšna škoda, da univerza in znanstveniki proučujejo vse na tem svetu razen samih sebe, je med drugim zapisal današnji komentator.

Hubert Požarnik: Ob začetku študijskega leta

Kakšna škoda, da univerza in znanstveniki proučujejo vse na tem svetu razen samih sebe, je med drugim zapisal današnji komentator.

komentardružbaizobraževanje

Komentar tedna

Hubert Požarnik: Ob začetku študijskega leta
Kakšna škoda, da univerza in znanstveniki proučujejo vse na tem svetu razen samih sebe, je med drugim zapisal današnji komentator.
VEČ ...|23. 10. 2020
Hubert Požarnik: Ob začetku študijskega leta
Kakšna škoda, da univerza in znanstveniki proučujejo vse na tem svetu razen samih sebe, je med drugim zapisal današnji komentator.

Hubert Požarnik

komentardružbaizobraževanje

Komentar Družina

VEČ ...|22. 10. 2020
Jože Plut: Splet-enost dogajanja

 So časi in so kronski časi.

Jože Plut: Splet-enost dogajanja

 So časi in so kronski časi.

komentar

Komentar Družina

Jože Plut: Splet-enost dogajanja
 So časi in so kronski časi.
VEČ ...|22. 10. 2020
Jože Plut: Splet-enost dogajanja
 So časi in so kronski časi.

Jože Plut

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|21. 10. 2020
Dr. Žiga Turk: Lokavo izključevanje

Da so nasprotniki vlade v tem času predstavili alternativnega mandatarja in si nadeli ime Koalicija ustavnega loka, so na najboljši možen način demonstrirali svojo neustavnost in nedemokratičnost. To je dobro, razumljivo in tudi lokavo.

Dr. Žiga Turk: Lokavo izključevanje

Da so nasprotniki vlade v tem času predstavili alternativnega mandatarja in si nadeli ime Koalicija ustavnega loka, so na najboljši možen način demonstrirali svojo neustavnost in nedemokratičnost. To je dobro, razumljivo in tudi lokavo.

komentarkoronavirusdružbapolitika

Komentar Časnik.si

Dr. Žiga Turk: Lokavo izključevanje
Da so nasprotniki vlade v tem času predstavili alternativnega mandatarja in si nadeli ime Koalicija ustavnega loka, so na najboljši možen način demonstrirali svojo neustavnost in nedemokratičnost. To je dobro, razumljivo in tudi lokavo.
VEČ ...|21. 10. 2020
Dr. Žiga Turk: Lokavo izključevanje
Da so nasprotniki vlade v tem času predstavili alternativnega mandatarja in si nadeli ime Koalicija ustavnega loka, so na najboljši možen način demonstrirali svojo neustavnost in nedemokratičnost. To je dobro, razumljivo in tudi lokavo.

Žiga Turk

komentarkoronavirusdružbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|19. 10. 2020
Dr. Klemen Jaklič o odgovornosti v času pandemije in močnem vplivu medijev na javno mnenje

Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo v oddaji govorili o odgovornosti v času pandemije, o vplivu medijev na javno mnenje, dotaknili pa smo se tudi bližajočih se volitev v ZDA.

Dr. Klemen Jaklič o odgovornosti v času pandemije in močnem vplivu medijev na javno mnenje

Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo v oddaji govorili o odgovornosti v času pandemije, o vplivu medijev na javno mnenje, dotaknili pa smo se tudi bližajočih se volitev v ZDA.

politikadružbakoronaviruskomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Klemen Jaklič o odgovornosti v času pandemije in močnem vplivu medijev na javno mnenje

Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo v oddaji govorili o odgovornosti v času pandemije, o vplivu medijev na javno mnenje, dotaknili pa smo se tudi bližajočih se volitev v ZDA.

VEČ ...|19. 10. 2020
Dr. Klemen Jaklič o odgovornosti v času pandemije in močnem vplivu medijev na javno mnenje

Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo v oddaji govorili o odgovornosti v času pandemije, o vplivu medijev na javno mnenje, dotaknili pa smo se tudi bližajočih se volitev v ZDA.

Alen Salihović

politikadružbakoronaviruskomentar

Komentar Domovina.jec

VEČ ...|19. 10. 2020
Rajko Podgoršek: Namesto da bi Slovenci ponotranjili odgovornost, smo ponotranjili histerijo

V slovensko koronsko medijsko krajino sta nedavno zarezali dve sporočili. V prvem je dr. Andraž Zorko iz javnomnenjske agencije Valicon prikazal vpliv slovenskih ”influencerjev” na naš medijski prostor. Influencerska ”zdravstvena internistična ekipa” v sestavi Tanja Ribič, Zlatan Čordić – Zlatko, Marko Potrč in Werner Brozović naj bi tako po zaupanju prekašala predstavnike zdravstvene stroke ter vlade. V drugem sporočilu pa je direktor UKC Ljubljana v javnem pismu vse prebivalce Slovenije dobesedno moledoval in prosil za odgovornost ter skrb za sočloveka.

Celoten komentar si lahko preberete na spletem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Namesto da bi Slovenci ponotranjili odgovornost, smo ponotranjili histerijo

V slovensko koronsko medijsko krajino sta nedavno zarezali dve sporočili. V prvem je dr. Andraž Zorko iz javnomnenjske agencije Valicon prikazal vpliv slovenskih ”influencerjev” na naš medijski prostor. Influencerska ”zdravstvena internistična ekipa” v sestavi Tanja Ribič, Zlatan Čordić – Zlatko, Marko Potrč in Werner Brozović naj bi tako po zaupanju prekašala predstavnike zdravstvene stroke ter vlade. V drugem sporočilu pa je direktor UKC Ljubljana v javnem pismu vse prebivalce Slovenije dobesedno moledoval in prosil za odgovornost ter skrb za sočloveka.

Celoten komentar si lahko preberete na spletem portalu Domovina.

komentarkoronavirusdružbapolitika

Komentar Domovina.jec

Rajko Podgoršek: Namesto da bi Slovenci ponotranjili odgovornost, smo ponotranjili histerijo

V slovensko koronsko medijsko krajino sta nedavno zarezali dve sporočili. V prvem je dr. Andraž Zorko iz javnomnenjske agencije Valicon prikazal vpliv slovenskih ”influencerjev” na naš medijski prostor. Influencerska ”zdravstvena internistična ekipa” v sestavi Tanja Ribič, Zlatan Čordić – Zlatko, Marko Potrč in Werner Brozović naj bi tako po zaupanju prekašala predstavnike zdravstvene stroke ter vlade. V drugem sporočilu pa je direktor UKC Ljubljana v javnem pismu vse prebivalce Slovenije dobesedno moledoval in prosil za odgovornost ter skrb za sočloveka.

Celoten komentar si lahko preberete na spletem portalu Domovina.

VEČ ...|19. 10. 2020
Rajko Podgoršek: Namesto da bi Slovenci ponotranjili odgovornost, smo ponotranjili histerijo

V slovensko koronsko medijsko krajino sta nedavno zarezali dve sporočili. V prvem je dr. Andraž Zorko iz javnomnenjske agencije Valicon prikazal vpliv slovenskih ”influencerjev” na naš medijski prostor. Influencerska ”zdravstvena internistična ekipa” v sestavi Tanja Ribič, Zlatan Čordić – Zlatko, Marko Potrč in Werner Brozović naj bi tako po zaupanju prekašala predstavnike zdravstvene stroke ter vlade. V drugem sporočilu pa je direktor UKC Ljubljana v javnem pismu vse prebivalce Slovenije dobesedno moledoval in prosil za odgovornost ter skrb za sočloveka.

Celoten komentar si lahko preberete na spletem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentarkoronavirusdružbapolitika

Komentar tedna

VEČ ...|16. 10. 2020
Janez Juhant: Laž ima dolge noge in vodi v prepad

Pri nas je glede vrednot nekaterim vseeno oziroma jih sploh ne marajo - da lahko potvarjajo in lažejo. Očitno jih ne skrbi, da s takim vezivom drvimo v prepad in zato upor tej vladi, ki kaže voljo in odločnost, da Slovenijo očisti in državljanom omogoči preživetje in prihodnost. Verjamem pa, da večina od nas le želi na to pot.

Tudi o tem današnji komentator.

Janez Juhant: Laž ima dolge noge in vodi v prepad

Pri nas je glede vrednot nekaterim vseeno oziroma jih sploh ne marajo - da lahko potvarjajo in lažejo. Očitno jih ne skrbi, da s takim vezivom drvimo v prepad in zato upor tej vladi, ki kaže voljo in odločnost, da Slovenijo očisti in državljanom omogoči preživetje in prihodnost. Verjamem pa, da večina od nas le želi na to pot.

Tudi o tem današnji komentator.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Janez Juhant: Laž ima dolge noge in vodi v prepad

Pri nas je glede vrednot nekaterim vseeno oziroma jih sploh ne marajo - da lahko potvarjajo in lažejo. Očitno jih ne skrbi, da s takim vezivom drvimo v prepad in zato upor tej vladi, ki kaže voljo in odločnost, da Slovenijo očisti in državljanom omogoči preživetje in prihodnost. Verjamem pa, da večina od nas le želi na to pot.

Tudi o tem današnji komentator.

VEČ ...|16. 10. 2020
Janez Juhant: Laž ima dolge noge in vodi v prepad

Pri nas je glede vrednot nekaterim vseeno oziroma jih sploh ne marajo - da lahko potvarjajo in lažejo. Očitno jih ne skrbi, da s takim vezivom drvimo v prepad in zato upor tej vladi, ki kaže voljo in odločnost, da Slovenijo očisti in državljanom omogoči preživetje in prihodnost. Verjamem pa, da večina od nas le želi na to pot.

Tudi o tem današnji komentator.

Janez Juhant

komentardružbapolitika

Komentar Družina

VEČ ...|15. 10. 2020
Hanzi Tomažič: Tudi naš praznik

Celovec je v tem posebnem letu 2020 videl že kar nekaj prizorov za zgodovinske knjige.

Hanzi Tomažič: Tudi naš praznik

Celovec je v tem posebnem letu 2020 videl že kar nekaj prizorov za zgodovinske knjige.

komentar

Komentar Družina

Hanzi Tomažič: Tudi naš praznik
Celovec je v tem posebnem letu 2020 videl že kar nekaj prizorov za zgodovinske knjige.
VEČ ...|15. 10. 2020
Hanzi Tomažič: Tudi naš praznik
Celovec je v tem posebnem letu 2020 videl že kar nekaj prizorov za zgodovinske knjige.

Hanzi Tomažič

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|14. 10. 2020
Aleš Maver: Damijanov “ustavni lok” namenjen izključevanju SDS iz demokratičnega procesa

Ena od bizarnejših, čeprav ne tudi čisto nepomembnih potez zadnjega opozicijskega predloga za zamenjavo vlade je lastno poimenovanje “Damijanovih štirih” za ustavni lok. Pojem “ustavni lok” sam je eden od snovalcev domnevne nove koalicije očitno uvozil iz Italije. Tam je senca te besedne zveze visela nad političnim prostorom skoraj petdeset let, od uvedbe republike leta 1946 do Berlusconijevega prihoda za vladno krmilo leta 1994. V “ustavnem loku” so bile vse stranke, ki so glasovale za republikansko ustavo. Tiste, ki niso, so bile po tej teoriji same po sebi izločene iz sodelovanja pri oblasti. V času, ko je bila ustava sprejeta, se je to nanašalo predvsem na monarhistične skupine. Čeprav je za ohranitev savojske dinastije na referendumu leta 1946 glasovalo (vsaj) 46 odstotkov Italijanov, politični predstavniki zamisli o italijanski kraljevini nikoli niso prelezli desetodstotne letvice na volitvah. Njihova moč je kar naprej pešala in do začetka sedemdesetih let so s političnega prizorišča povsem izginili.

Aleš Maver: Damijanov “ustavni lok” namenjen izključevanju SDS iz demokratičnega procesa

Ena od bizarnejših, čeprav ne tudi čisto nepomembnih potez zadnjega opozicijskega predloga za zamenjavo vlade je lastno poimenovanje “Damijanovih štirih” za ustavni lok. Pojem “ustavni lok” sam je eden od snovalcev domnevne nove koalicije očitno uvozil iz Italije. Tam je senca te besedne zveze visela nad političnim prostorom skoraj petdeset let, od uvedbe republike leta 1946 do Berlusconijevega prihoda za vladno krmilo leta 1994. V “ustavnem loku” so bile vse stranke, ki so glasovale za republikansko ustavo. Tiste, ki niso, so bile po tej teoriji same po sebi izločene iz sodelovanja pri oblasti. V času, ko je bila ustava sprejeta, se je to nanašalo predvsem na monarhistične skupine. Čeprav je za ohranitev savojske dinastije na referendumu leta 1946 glasovalo (vsaj) 46 odstotkov Italijanov, politični predstavniki zamisli o italijanski kraljevini nikoli niso prelezli desetodstotne letvice na volitvah. Njihova moč je kar naprej pešala in do začetka sedemdesetih let so s političnega prizorišča povsem izginili.

komentar

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Damijanov “ustavni lok” namenjen izključevanju SDS iz demokratičnega procesa

Ena od bizarnejših, čeprav ne tudi čisto nepomembnih potez zadnjega opozicijskega predloga za zamenjavo vlade je lastno poimenovanje “Damijanovih štirih” za ustavni lok. Pojem “ustavni lok” sam je eden od snovalcev domnevne nove koalicije očitno uvozil iz Italije. Tam je senca te besedne zveze visela nad političnim prostorom skoraj petdeset let, od uvedbe republike leta 1946 do Berlusconijevega prihoda za vladno krmilo leta 1994. V “ustavnem loku” so bile vse stranke, ki so glasovale za republikansko ustavo. Tiste, ki niso, so bile po tej teoriji same po sebi izločene iz sodelovanja pri oblasti. V času, ko je bila ustava sprejeta, se je to nanašalo predvsem na monarhistične skupine. Čeprav je za ohranitev savojske dinastije na referendumu leta 1946 glasovalo (vsaj) 46 odstotkov Italijanov, politični predstavniki zamisli o italijanski kraljevini nikoli niso prelezli desetodstotne letvice na volitvah. Njihova moč je kar naprej pešala in do začetka sedemdesetih let so s političnega prizorišča povsem izginili.

VEČ ...|14. 10. 2020
Aleš Maver: Damijanov “ustavni lok” namenjen izključevanju SDS iz demokratičnega procesa

Ena od bizarnejših, čeprav ne tudi čisto nepomembnih potez zadnjega opozicijskega predloga za zamenjavo vlade je lastno poimenovanje “Damijanovih štirih” za ustavni lok. Pojem “ustavni lok” sam je eden od snovalcev domnevne nove koalicije očitno uvozil iz Italije. Tam je senca te besedne zveze visela nad političnim prostorom skoraj petdeset let, od uvedbe republike leta 1946 do Berlusconijevega prihoda za vladno krmilo leta 1994. V “ustavnem loku” so bile vse stranke, ki so glasovale za republikansko ustavo. Tiste, ki niso, so bile po tej teoriji same po sebi izločene iz sodelovanja pri oblasti. V času, ko je bila ustava sprejeta, se je to nanašalo predvsem na monarhistične skupine. Čeprav je za ohranitev savojske dinastije na referendumu leta 1946 glasovalo (vsaj) 46 odstotkov Italijanov, politični predstavniki zamisli o italijanski kraljevini nikoli niso prelezli desetodstotne letvice na volitvah. Njihova moč je kar naprej pešala in do začetka sedemdesetih let so s političnega prizorišča povsem izginili.

Aleš Maver

komentar

Naš pogled

VEČ ...|13. 10. 2020
Radikalizacija

Razmišljanje o vse večji polarizaciji in radikalizaciji stališč pri nas, s pogledom na Hrvaško, kjer je včeraj mladenič straljal na policista, ki je stražil pred poslopjem vlade.

Radikalizacija

Razmišljanje o vse večji polarizaciji in radikalizaciji stališč pri nas, s pogledom na Hrvaško, kjer je včeraj mladenič straljal na policista, ki je stražil pred poslopjem vlade.

komentar

Naš pogled

Radikalizacija

Razmišljanje o vse večji polarizaciji in radikalizaciji stališč pri nas, s pogledom na Hrvaško, kjer je včeraj mladenič straljal na policista, ki je stražil pred poslopjem vlade.

VEČ ...|13. 10. 2020
Radikalizacija

Razmišljanje o vse večji polarizaciji in radikalizaciji stališč pri nas, s pogledom na Hrvaško, kjer je včeraj mladenič straljal na policista, ki je stražil pred poslopjem vlade.

Jože Bartolj

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|12. 10. 2020
Dr. Žiga Turk o pomanjkanju odgovornosti državljanov v času koronavirusa in prizadevanjih za rušenje Janševe vlade

Tokrat je bil z nami naš redni gost dr. Žiga Turk. Komentiral je zaostrovanje ukrepov za zajezitev korona virusa in problem inšpekcijskega nadzora, povezovanje levice za boj proti Janezu Janši in odgovarjal na vaša vprašanja.

Dr. Žiga Turk o pomanjkanju odgovornosti državljanov v času koronavirusa in prizadevanjih za rušenje Janševe vlade

Tokrat je bil z nami naš redni gost dr. Žiga Turk. Komentiral je zaostrovanje ukrepov za zajezitev korona virusa in problem inšpekcijskega nadzora, povezovanje levice za boj proti Janezu Janši in odgovarjal na vaša vprašanja.

politikakomentardružba

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o pomanjkanju odgovornosti državljanov v času koronavirusa in prizadevanjih za rušenje Janševe vlade

Tokrat je bil z nami naš redni gost dr. Žiga Turk. Komentiral je zaostrovanje ukrepov za zajezitev korona virusa in problem inšpekcijskega nadzora, povezovanje levice za boj proti Janezu Janši in odgovarjal na vaša vprašanja.

VEČ ...|12. 10. 2020
Dr. Žiga Turk o pomanjkanju odgovornosti državljanov v času koronavirusa in prizadevanjih za rušenje Janševe vlade

Tokrat je bil z nami naš redni gost dr. Žiga Turk. Komentiral je zaostrovanje ukrepov za zajezitev korona virusa in problem inšpekcijskega nadzora, povezovanje levice za boj proti Janezu Janši in odgovarjal na vaša vprašanja.

Tanja Dominko

politikakomentardružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 10. 2020
Rajko Podgoršek: Papež Frančišek in slovenska levica – (ne)pričakovano prijateljstvo

Nova enciklika papeža Frančiška, ‘‘Vsi bratje’‘ oz .”Fratelli tutti”, je kot strela z jasnega povzročila požar v svetovnih spletnih medijih. Ta naš malce samosvoj papež, ki nas vedno preseneča, pa ni ”zakuril” le svetovnega katoliškega spleta, ampak tudi slovensko notranjepolitično bojišče.

Papež Frančišek je namreč povsem nenadejano postal novo orožje slovenske levice v političnem boju, ne samo proti vladi Janeza Janše, temveč tudi proti vsem skrivnim skrajnim ”naci-klero-fašistom”, ki teptajo to slovensko zemljo. Zato je morda čas ali velja resneje razmisliti o preteklem in sedanjem nazorskem stanju slovenskega katolištva, in kaj nas o njem poduči trenutna situacija.

Rajko Podgoršek: Papež Frančišek in slovenska levica – (ne)pričakovano prijateljstvo

Nova enciklika papeža Frančiška, ‘‘Vsi bratje’‘ oz .”Fratelli tutti”, je kot strela z jasnega povzročila požar v svetovnih spletnih medijih. Ta naš malce samosvoj papež, ki nas vedno preseneča, pa ni ”zakuril” le svetovnega katoliškega spleta, ampak tudi slovensko notranjepolitično bojišče.

Papež Frančišek je namreč povsem nenadejano postal novo orožje slovenske levice v političnem boju, ne samo proti vladi Janeza Janše, temveč tudi proti vsem skrivnim skrajnim ”naci-klero-fašistom”, ki teptajo to slovensko zemljo. Zato je morda čas ali velja resneje razmisliti o preteklem in sedanjem nazorskem stanju slovenskega katolištva, in kaj nas o njem poduči trenutna situacija.

politikakomentardružba

Komentar Domovina.je

Rajko Podgoršek: Papež Frančišek in slovenska levica – (ne)pričakovano prijateljstvo

Nova enciklika papeža Frančiška, ‘‘Vsi bratje’‘ oz .”Fratelli tutti”, je kot strela z jasnega povzročila požar v svetovnih spletnih medijih. Ta naš malce samosvoj papež, ki nas vedno preseneča, pa ni ”zakuril” le svetovnega katoliškega spleta, ampak tudi slovensko notranjepolitično bojišče.

Papež Frančišek je namreč povsem nenadejano postal novo orožje slovenske levice v političnem boju, ne samo proti vladi Janeza Janše, temveč tudi proti vsem skrivnim skrajnim ”naci-klero-fašistom”, ki teptajo to slovensko zemljo. Zato je morda čas ali velja resneje razmisliti o preteklem in sedanjem nazorskem stanju slovenskega katolištva, in kaj nas o njem poduči trenutna situacija.

VEČ ...|12. 10. 2020
Rajko Podgoršek: Papež Frančišek in slovenska levica – (ne)pričakovano prijateljstvo

Nova enciklika papeža Frančiška, ‘‘Vsi bratje’‘ oz .”Fratelli tutti”, je kot strela z jasnega povzročila požar v svetovnih spletnih medijih. Ta naš malce samosvoj papež, ki nas vedno preseneča, pa ni ”zakuril” le svetovnega katoliškega spleta, ampak tudi slovensko notranjepolitično bojišče.

Papež Frančišek je namreč povsem nenadejano postal novo orožje slovenske levice v političnem boju, ne samo proti vladi Janeza Janše, temveč tudi proti vsem skrivnim skrajnim ”naci-klero-fašistom”, ki teptajo to slovensko zemljo. Zato je morda čas ali velja resneje razmisliti o preteklem in sedanjem nazorskem stanju slovenskega katolištva, in kaj nas o njem poduči trenutna situacija.

Rajko Podgoršek

politikakomentardružba

Komentar tedna

VEČ ...|9. 10. 2020
Tadej Sadar ob filmu The social dilemma razmišlja o prihodnosti in aktualnih koronavirusnih dogodkih.

Zdi se, kot da je svet ponorel. Vprašati se moramo: Je tonormalno?« Vprašati se moramo tudi kam gremo, če seneresnica po spletu, ki je danes osrednji informativni medij, širi 6krat hitreje kot resnica. V tem primeru bi vprašanje moralovsebovati še mnogo bolj apokaliptične besede. 

Tadej Sadar ob filmu The social dilemma razmišlja o prihodnosti in aktualnih koronavirusnih dogodkih.

Zdi se, kot da je svet ponorel. Vprašati se moramo: Je tonormalno?« Vprašati se moramo tudi kam gremo, če seneresnica po spletu, ki je danes osrednji informativni medij, širi 6krat hitreje kot resnica. V tem primeru bi vprašanje moralovsebovati še mnogo bolj apokaliptične besede. 

družbakomentarkoronavirus

Komentar tedna

Tadej Sadar ob filmu The social dilemma razmišlja o prihodnosti in aktualnih koronavirusnih dogodkih.

Zdi se, kot da je svet ponorel. Vprašati se moramo: Je tonormalno?« Vprašati se moramo tudi kam gremo, če seneresnica po spletu, ki je danes osrednji informativni medij, širi 6krat hitreje kot resnica. V tem primeru bi vprašanje moralovsebovati še mnogo bolj apokaliptične besede. 

VEČ ...|9. 10. 2020
Tadej Sadar ob filmu The social dilemma razmišlja o prihodnosti in aktualnih koronavirusnih dogodkih.

Zdi se, kot da je svet ponorel. Vprašati se moramo: Je tonormalno?« Vprašati se moramo tudi kam gremo, če seneresnica po spletu, ki je danes osrednji informativni medij, širi 6krat hitreje kot resnica. V tem primeru bi vprašanje moralovsebovati še mnogo bolj apokaliptične besede. 

Tadej Sadar

družbakomentarkoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 10. 2020
Balažic v pobudi za rušenje vlade vidi apetite po evropskem denarju

V javnosti odmeva pobuda vodij LMŠ, SD, Levice in SAB, ki želijo s pomočjo ekonomista Jožeta P. Damijana zrušiti vlado Janeza Janše. Njihov namen je oblikovanje alternativne vlade, ki jo podpirajo pretežno levo usmerjeni politiki in akademiki, med njimi Spomenka Hribar, Pavel Gantar, Boris A. Novak, Niko Toš in Slavoj Žižek. Po besedah vodje miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica gre pri podpornikih za ljudi, ki ne morejo preko osebnih travm, glavno vezivo pa je sovraštvo proti Janezu Janši.

Balažic v pobudi za rušenje vlade vidi apetite po evropskem denarju

V javnosti odmeva pobuda vodij LMŠ, SD, Levice in SAB, ki želijo s pomočjo ekonomista Jožeta P. Damijana zrušiti vlado Janeza Janše. Njihov namen je oblikovanje alternativne vlade, ki jo podpirajo pretežno levo usmerjeni politiki in akademiki, med njimi Spomenka Hribar, Pavel Gantar, Boris A. Novak, Niko Toš in Slavoj Žižek. Po besedah vodje miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica gre pri podpornikih za ljudi, ki ne morejo preko osebnih travm, glavno vezivo pa je sovraštvo proti Janezu Janši.

družba

Informativni prispevki

Balažic v pobudi za rušenje vlade vidi apetite po evropskem denarju
V javnosti odmeva pobuda vodij LMŠ, SD, Levice in SAB, ki želijo s pomočjo ekonomista Jožeta P. Damijana zrušiti vlado Janeza Janše. Njihov namen je oblikovanje alternativne vlade, ki jo podpirajo pretežno levo usmerjeni politiki in akademiki, med njimi Spomenka Hribar, Pavel Gantar, Boris A. Novak, Niko Toš in Slavoj Žižek. Po besedah vodje miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica gre pri podpornikih za ljudi, ki ne morejo preko osebnih travm, glavno vezivo pa je sovraštvo proti Janezu Janši.
VEČ ...|8. 10. 2020
Balažic v pobudi za rušenje vlade vidi apetite po evropskem denarju
V javnosti odmeva pobuda vodij LMŠ, SD, Levice in SAB, ki želijo s pomočjo ekonomista Jožeta P. Damijana zrušiti vlado Janeza Janše. Njihov namen je oblikovanje alternativne vlade, ki jo podpirajo pretežno levo usmerjeni politiki in akademiki, med njimi Spomenka Hribar, Pavel Gantar, Boris A. Novak, Niko Toš in Slavoj Žižek. Po besedah vodje miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica gre pri podpornikih za ljudi, ki ne morejo preko osebnih travm, glavno vezivo pa je sovraštvo proti Janezu Janši.

Alen Salihović

družba

Komentar Družina

VEČ ...|8. 10. 2020
Anton Stres: Človekovo dostojanstvo in nedelja

Anton Stres: Človekovo dostojanstvo in nedelja

komentar

Komentar Družina

Anton Stres: Človekovo dostojanstvo in nedelja
VEČ ...|8. 10. 2020
Anton Stres: Človekovo dostojanstvo in nedelja

Anton Stres

komentar

Pogovor o

VEČ ...|7. 10. 2020
100. obletnica koroškega plebiscita

Zgodovinar Štefan Pinter, urednica Nedelje Mateja Rihter in ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch. V prvem delu smo se posvetili zgodovinskim okoliščinam, ki so pripeljale do plebiscita, v drugem življenju Slovencev na Koroškem in bolj ali manj uspešnemu iskanju dialoga z večinskim narodom, v tretjem pa odnosu matične domovine do rojakov v sosednji državi.

100. obletnica koroškega plebiscita

Zgodovinar Štefan Pinter, urednica Nedelje Mateja Rihter in ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch. V prvem delu smo se posvetili zgodovinskim okoliščinam, ki so pripeljale do plebiscita, v drugem življenju Slovencev na Koroškem in bolj ali manj uspešnemu iskanju dialoga z večinskim narodom, v tretjem pa odnosu matične domovine do rojakov v sosednji državi.

družbapolitikapogovorspominkomentarinfo

Pogovor o

100. obletnica koroškega plebiscita
Zgodovinar Štefan Pinter, urednica Nedelje Mateja Rihter in ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch. V prvem delu smo se posvetili zgodovinskim okoliščinam, ki so pripeljale do plebiscita, v drugem življenju Slovencev na Koroškem in bolj ali manj uspešnemu iskanju dialoga z večinskim narodom, v tretjem pa odnosu matične domovine do rojakov v sosednji državi.
VEČ ...|7. 10. 2020
100. obletnica koroškega plebiscita
Zgodovinar Štefan Pinter, urednica Nedelje Mateja Rihter in ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch. V prvem delu smo se posvetili zgodovinskim okoliščinam, ki so pripeljale do plebiscita, v drugem življenju Slovencev na Koroškem in bolj ali manj uspešnemu iskanju dialoga z večinskim narodom, v tretjem pa odnosu matične domovine do rojakov v sosednji državi.

Tone Gorjup

družbapolitikapogovorspominkomentarinfo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|7. 10. 2020
Janez Juhant: Tridesetletnica osamosvojitve je priložnost tudi za drugorazredne

Demokracija je izziv za vse, je prepričan Janez Juhant, po evangelijskih besedah pa to dosegajo le močne in odločne osebnosti, ne protestni nasilneži, ki jim je treba odločno reči ne, pač pa močni v duhu in resnici.

Janez Juhant: Tridesetletnica osamosvojitve je priložnost tudi za drugorazredne

Demokracija je izziv za vse, je prepričan Janez Juhant, po evangelijskih besedah pa to dosegajo le močne in odločne osebnosti, ne protestni nasilneži, ki jim je treba odločno reči ne, pač pa močni v duhu in resnici.

komentar

Komentar Časnik.si

Janez Juhant: Tridesetletnica osamosvojitve je priložnost tudi za drugorazredne
Demokracija je izziv za vse, je prepričan Janez Juhant, po evangelijskih besedah pa to dosegajo le močne in odločne osebnosti, ne protestni nasilneži, ki jim je treba odločno reči ne, pač pa močni v duhu in resnici.
VEČ ...|7. 10. 2020
Janez Juhant: Tridesetletnica osamosvojitve je priložnost tudi za drugorazredne
Demokracija je izziv za vse, je prepričan Janez Juhant, po evangelijskih besedah pa to dosegajo le močne in odločne osebnosti, ne protestni nasilneži, ki jim je treba odločno reči ne, pač pa močni v duhu in resnici.

Janez Juhant

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|5. 10. 2020
Prof. dr. Ernest Petrič o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov

S prof. dr. Ernestom Petričem smo tokrat spregovorili o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov, o nalogah, ki jih Avstrija še ni izpolnila, o poročilu o vladavini prava v članicah Evropske povezave, o razmerah v Belorusiji in Gorskem Karabahu.

Prof. dr. Ernest Petrič o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov

S prof. dr. Ernestom Petričem smo tokrat spregovorili o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov, o nalogah, ki jih Avstrija še ni izpolnila, o poročilu o vladavini prava v članicah Evropske povezave, o razmerah v Belorusiji in Gorskem Karabahu.

politikakomentardružba

Spoznanje več, predsodek manj

Prof. dr. Ernest Petrič o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov
S prof. dr. Ernestom Petričem smo tokrat spregovorili o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov, o nalogah, ki jih Avstrija še ni izpolnila, o poročilu o vladavini prava v članicah Evropske povezave, o razmerah v Belorusiji in Gorskem Karabahu.
VEČ ...|5. 10. 2020
Prof. dr. Ernest Petrič o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov
S prof. dr. Ernestom Petričem smo tokrat spregovorili o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov, o nalogah, ki jih Avstrija še ni izpolnila, o poročilu o vladavini prava v članicah Evropske povezave, o razmerah v Belorusiji in Gorskem Karabahu.

Tone Gorjup

politikakomentardružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|5. 10. 2020
dr. Matej Avbelj: Vladavina prava in ideologija: zakaj Slovenija ni kot Poljska in Madžarska?

Na zadnji septembrski dan je Evropska komisija objavila svoje prvo letno poročilo o stanju vladavine prava v državah članicah Evropske unije. Poročilo je nujen, a hkrati sam po sebi nezadosten korak k zagotavljanju dejanske vladavine prava. Te, tudi s sankcijami, namreč ni mogoče zagotoviti iz Bruslja. Vladavina prava je domača naloga država članic, saj je ena od prvih predpostavk samega članstva v EU, da je država pravna država.Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

dr. Matej Avbelj: Vladavina prava in ideologija: zakaj Slovenija ni kot Poljska in Madžarska?

Na zadnji septembrski dan je Evropska komisija objavila svoje prvo letno poročilo o stanju vladavine prava v državah članicah Evropske unije. Poročilo je nujen, a hkrati sam po sebi nezadosten korak k zagotavljanju dejanske vladavine prava. Te, tudi s sankcijami, namreč ni mogoče zagotoviti iz Bruslja. Vladavina prava je domača naloga država članic, saj je ena od prvih predpostavk samega članstva v EU, da je država pravna država.Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

politikakomentardružba

Komentar Domovina.je

dr. Matej Avbelj: Vladavina prava in ideologija: zakaj Slovenija ni kot Poljska in Madžarska?
Na zadnji septembrski dan je Evropska komisija objavila svoje prvo letno poročilo o stanju vladavine prava v državah članicah Evropske unije. Poročilo je nujen, a hkrati sam po sebi nezadosten korak k zagotavljanju dejanske vladavine prava. Te, tudi s sankcijami, namreč ni mogoče zagotoviti iz Bruslja. Vladavina prava je domača naloga država članic, saj je ena od prvih predpostavk samega članstva v EU, da je država pravna država.Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
VEČ ...|5. 10. 2020
dr. Matej Avbelj: Vladavina prava in ideologija: zakaj Slovenija ni kot Poljska in Madžarska?
Na zadnji septembrski dan je Evropska komisija objavila svoje prvo letno poročilo o stanju vladavine prava v državah članicah Evropske unije. Poročilo je nujen, a hkrati sam po sebi nezadosten korak k zagotavljanju dejanske vladavine prava. Te, tudi s sankcijami, namreč ni mogoče zagotoviti iz Bruslja. Vladavina prava je domača naloga država članic, saj je ena od prvih predpostavk samega članstva v EU, da je država pravna država.Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matej Avbelj

politikakomentardružba

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 10. 2020
Komentar na naslov papeževe okrožnice Vsi bratje

Še preden je bilo objavljeno celotno besedilo nove okrožnice, so se že pričeli napadi na svetega očeta, da je z naslovom Fratres omnes (Vsi bratje), izključil žensko populacijo. P. Robert Bahčič pojasnjuje, da papež ne izključuje nikogar.

Komentar na naslov papeževe okrožnice Vsi bratje

Še preden je bilo objavljeno celotno besedilo nove okrožnice, so se že pričeli napadi na svetega očeta, da je z naslovom Fratres omnes (Vsi bratje), izključil žensko populacijo. P. Robert Bahčič pojasnjuje, da papež ne izključuje nikogar.

papežokrožnicaVsi bratje

Informativni prispevki

Komentar na naslov papeževe okrožnice Vsi bratje
Še preden je bilo objavljeno celotno besedilo nove okrožnice, so se že pričeli napadi na svetega očeta, da je z naslovom Fratres omnes (Vsi bratje), izključil žensko populacijo. P. Robert Bahčič pojasnjuje, da papež ne izključuje nikogar.
VEČ ...|4. 10. 2020
Komentar na naslov papeževe okrožnice Vsi bratje
Še preden je bilo objavljeno celotno besedilo nove okrožnice, so se že pričeli napadi na svetega očeta, da je z naslovom Fratres omnes (Vsi bratje), izključil žensko populacijo. P. Robert Bahčič pojasnjuje, da papež ne izključuje nikogar.

P. Robert Bahčič

papežokrožnicaVsi bratje

Komentar tedna

VEČ ...|2. 10. 2020
Roman Vučajnk: Z okli skozi strop dnevne sobe

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk: Z okli skozi strop dnevne sobe

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

Roman Vučajnk: Z okli skozi strop dnevne sobe
Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.
VEČ ...|2. 10. 2020
Roman Vučajnk: Z okli skozi strop dnevne sobe
Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk

komentardružbaodnosi

Komentar Družina

VEČ ...|1. 10. 2020
Jože Ramovš: Šola solidarnosti do starejših

Ljudje se učimo iz izkušenj.

Jože Ramovš: Šola solidarnosti do starejših

Ljudje se učimo iz izkušenj.

komentar

Komentar Družina

Jože Ramovš: Šola solidarnosti do starejših
Ljudje se učimo iz izkušenj.
VEČ ...|1. 10. 2020
Jože Ramovš: Šola solidarnosti do starejših
Ljudje se učimo iz izkušenj.

Jože Ramovš

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|30. 9. 2020
Jože Mlakar: Šolarji z maskami ali brez

Neodvisni strokovnjaki ne obstajajo. So samo drug od drugega odvisni in med seboj povezani učitelji, ravnatelji, zdravniki, pedagogi, socialni delavci, psihologi in upajmo, da tudi politiki. Da bi učitelji in ravnatelji stvari vzeli v svoje roke, potrebujejo najprej zaupanje. Zaupanje vlade in predsednika države Boruta Pahorja, zaupanje šolskega sindikata ter njegovega predsednika Branimirja Štruklja, zaupanje učencev, staršev in splošne javnosti.

Jože Mlakar: Šolarji z maskami ali brez

Neodvisni strokovnjaki ne obstajajo. So samo drug od drugega odvisni in med seboj povezani učitelji, ravnatelji, zdravniki, pedagogi, socialni delavci, psihologi in upajmo, da tudi politiki. Da bi učitelji in ravnatelji stvari vzeli v svoje roke, potrebujejo najprej zaupanje. Zaupanje vlade in predsednika države Boruta Pahorja, zaupanje šolskega sindikata ter njegovega predsednika Branimirja Štruklja, zaupanje učencev, staršev in splošne javnosti.

koronavirusmaskerušenje vladešolstvopolitika

Komentar Časnik.si

Jože Mlakar: Šolarji z maskami ali brez
Neodvisni strokovnjaki ne obstajajo. So samo drug od drugega odvisni in med seboj povezani učitelji, ravnatelji, zdravniki, pedagogi, socialni delavci, psihologi in upajmo, da tudi politiki. Da bi učitelji in ravnatelji stvari vzeli v svoje roke, potrebujejo najprej zaupanje. Zaupanje vlade in predsednika države Boruta Pahorja, zaupanje šolskega sindikata ter njegovega predsednika Branimirja Štruklja, zaupanje učencev, staršev in splošne javnosti.
VEČ ...|30. 9. 2020
Jože Mlakar: Šolarji z maskami ali brez
Neodvisni strokovnjaki ne obstajajo. So samo drug od drugega odvisni in med seboj povezani učitelji, ravnatelji, zdravniki, pedagogi, socialni delavci, psihologi in upajmo, da tudi politiki. Da bi učitelji in ravnatelji stvari vzeli v svoje roke, potrebujejo najprej zaupanje. Zaupanje vlade in predsednika države Boruta Pahorja, zaupanje šolskega sindikata ter njegovega predsednika Branimirja Štruklja, zaupanje učencev, staršev in splošne javnosti.

Jože Mlakar

koronavirusmaskerušenje vladešolstvopolitika

Naš pogled

VEČ ...|29. 9. 2020
Histerija z maskami ali brez njih

Internet je spremenil svet saj nam v trenutku približa tudi tiste novice, ki jih uradni mediji zamolčijo. Veliko revolucijo so predstavljala družbena omrežja, kjer je bilo mogoče vse te novice tudi predebatirati, se povezovati, izražati svoja mnenja. Prav slednje pa je podrlo jez besed, ki jih ljudje sicer v živo ne bi nikoli izrekli. Dovolj je zjutraj prebrati kakšne spletne forume pa imaš pokvarjen dan. S pandemijo koronavirusa je vse to dogajanje dobilo še veliko večjo razsežnost ...Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radio Ognjišče.

Histerija z maskami ali brez njih

Internet je spremenil svet saj nam v trenutku približa tudi tiste novice, ki jih uradni mediji zamolčijo. Veliko revolucijo so predstavljala družbena omrežja, kjer je bilo mogoče vse te novice tudi predebatirati, se povezovati, izražati svoja mnenja. Prav slednje pa je podrlo jez besed, ki jih ljudje sicer v živo ne bi nikoli izrekli. Dovolj je zjutraj prebrati kakšne spletne forume pa imaš pokvarjen dan. S pandemijo koronavirusa je vse to dogajanje dobilo še veliko večjo razsežnost ...Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radio Ognjišče.

komentarkoronavirussplet

Naš pogled

Histerija z maskami ali brez njih
Internet je spremenil svet saj nam v trenutku približa tudi tiste novice, ki jih uradni mediji zamolčijo. Veliko revolucijo so predstavljala družbena omrežja, kjer je bilo mogoče vse te novice tudi predebatirati, se povezovati, izražati svoja mnenja. Prav slednje pa je podrlo jez besed, ki jih ljudje sicer v živo ne bi nikoli izrekli. Dovolj je zjutraj prebrati kakšne spletne forume pa imaš pokvarjen dan. S pandemijo koronavirusa je vse to dogajanje dobilo še veliko večjo razsežnost ...Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radio Ognjišče.
VEČ ...|29. 9. 2020
Histerija z maskami ali brez njih
Internet je spremenil svet saj nam v trenutku približa tudi tiste novice, ki jih uradni mediji zamolčijo. Veliko revolucijo so predstavljala družbena omrežja, kjer je bilo mogoče vse te novice tudi predebatirati, se povezovati, izražati svoja mnenja. Prav slednje pa je podrlo jez besed, ki jih ljudje sicer v živo ne bi nikoli izrekli. Dovolj je zjutraj prebrati kakšne spletne forume pa imaš pokvarjen dan. S pandemijo koronavirusa je vse to dogajanje dobilo še veliko večjo razsežnost ...Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radio Ognjišče.

Marjana Debevec

komentarkoronavirussplet

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|28. 9. 2020
P. Branko Cestnik o vklenjeni najstnici in aplikaciji Tiktok

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Beseda je med drugim tekla o aktualnostih v Cerkvi pri nas, denimo o redovniškem dnevu, kjer je bil p Branko eden od govornikov. Govorili smo tudi o sporni aplikaciji TikTok, ki se zdi, da zasvoji petnajstletnike. Nismo pa se izognili niti aferi vklenjena najstnica.

P. Branko Cestnik o vklenjeni najstnici in aplikaciji Tiktok

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Beseda je med drugim tekla o aktualnostih v Cerkvi pri nas, denimo o redovniškem dnevu, kjer je bil p Branko eden od govornikov. Govorili smo tudi o sporni aplikaciji TikTok, ki se zdi, da zasvoji petnajstletnike. Nismo pa se izognili niti aferi vklenjena najstnica.

družbapolitikakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik o vklenjeni najstnici in aplikaciji Tiktok
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Beseda je med drugim tekla o aktualnostih v Cerkvi pri nas, denimo o redovniškem dnevu, kjer je bil p Branko eden od govornikov. Govorili smo tudi o sporni aplikaciji TikTok, ki se zdi, da zasvoji petnajstletnike. Nismo pa se izognili niti aferi vklenjena najstnica.
VEČ ...|28. 9. 2020
P. Branko Cestnik o vklenjeni najstnici in aplikaciji Tiktok
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Beseda je med drugim tekla o aktualnostih v Cerkvi pri nas, denimo o redovniškem dnevu, kjer je bil p Branko eden od govornikov. Govorili smo tudi o sporni aplikaciji TikTok, ki se zdi, da zasvoji petnajstletnike. Nismo pa se izognili niti aferi vklenjena najstnica.

Jože Bartolj

družbapolitikakomentar

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|20. 11. 2020
Kam po spletne planinske vsebine?

V novem karantenskem pogovoru sta tokrat sodelovala urednika glavnih planinskih spletnih portalov Gore-ljudje in Hribi.net Franci Savenc in Tadej Lukan. Kaj obiskovalci iščejo na teh portalih, kako nastaja vsebina, kakšne so ideje za naprej in kako sta urednika sama aktivna v hribih...?

Kam po spletne planinske vsebine?

V novem karantenskem pogovoru sta tokrat sodelovala urednika glavnih planinskih spletnih portalov Gore-ljudje in Hribi.net Franci Savenc in Tadej Lukan. Kaj obiskovalci iščejo na teh portalih, kako nastaja vsebina, kakšne so ideje za naprej in kako sta urednika sama aktivna v hribih...?

Blaž Lesnik

naravagorespletinformacijeplaninstvokoronavirus

Kmetijska oddaja

VEČ ...|22. 11. 2020
Nerazumljive razmere pri odkupu govejega in prašičjega mesa

V tokratni oddaji smo se ustavili ob ukrepih šestega svežnja zakonodaje za odpravo posledic pandemije koronaviruusa, še posebej v pogledu na področje prašičereje in govedoreje. Predstavili pa smo tudi zgodbe bercetove marmelade.

Nerazumljive razmere pri odkupu govejega in prašičjega mesa

V tokratni oddaji smo se ustavili ob ukrepih šestega svežnja zakonodaje za odpravo posledic pandemije koronaviruusa, še posebej v pogledu na področje prašičereje in govedoreje. Predstavili pa smo tudi zgodbe bercetove marmelade.

Robert Božič

kmetijstvopogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 11. 2020
Nismo nacionalisti, če praznujemo dan Rudolfa Maistra

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo se dotaknili vprašanj povezanih s Poljsko in Madžarsko, pokroviteljskega odnosa Evrope do njenega vzhoda. Beseda je tekla tudi o terorističnih akcijah muslimanskih skrajnežev v Evropi in sprotni kovid situaciji pri nas. Prav tako pa o političnem fanatizmu, ki preprečuje skupni nastop strank v času pandemije.

Nismo nacionalisti, če praznujemo dan Rudolfa Maistra

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo se dotaknili vprašanj povezanih s Poljsko in Madžarsko, pokroviteljskega odnosa Evrope do njenega vzhoda. Beseda je tekla tudi o terorističnih akcijah muslimanskih skrajnežev v Evropi in sprotni kovid situaciji pri nas. Prav tako pa o političnem fanatizmu, ki preprečuje skupni nastop strank v času pandemije.

Jože Bartolj

družbapolitikakomentar

Komentar tedna

VEČ ...|20. 11. 2020
Andreja Eržen Firšt: Raduj se in bodi vesela, sionska hči! (Zah 2,14)

Včasu preizkušnje, ki ga doživljamo na vseh ravneh našegaživljenja, beseda praznik oz. obhajanje praznika izzveni povsemdrugače. Kakobomo obhajali, ko smo v občestvo povezani le virtualno? Kako seveseliti skorajšnjega adventa, časa radosti, ko pa so naše mislipolne skrbi? Kako ostati optimističen, ko pa je v današnjih časihbeseda pozitiven označena negativno?

Andreja Eržen Firšt: Raduj se in bodi vesela, sionska hči! (Zah 2,14)

Včasu preizkušnje, ki ga doživljamo na vseh ravneh našegaživljenja, beseda praznik oz. obhajanje praznika izzveni povsemdrugače. Kakobomo obhajali, ko smo v občestvo povezani le virtualno? Kako seveseliti skorajšnjega adventa, časa radosti, ko pa so naše mislipolne skrbi? Kako ostati optimističen, ko pa je v današnjih časihbeseda pozitiven označena negativno?

Andreja Eržen Firšt

komentar

Globine

VEČ ...|10. 11. 2020
O žalovanju

V novembrskih Globinah smo razmišljali o temi, ki jo hitro odrinemo na stran: o žalovanju in poslavljanju. V resnici je smrt vsak trenutek blizu, kar morda bolj občutimo v časih, ko svet stiska pandemija... Z nami je bil turniški župnik minorit p. Toni Brinjovc, ki je delil svoj pogled na zmotna prepričanja o žalovanju, ki so še kako razširjenja med nami. Povezava do video posnetka oddaje: https://www.facebook.com/RadioOgnjisce/videos/801050024029466/

O žalovanju

V novembrskih Globinah smo razmišljali o temi, ki jo hitro odrinemo na stran: o žalovanju in poslavljanju. V resnici je smrt vsak trenutek blizu, kar morda bolj občutimo v časih, ko svet stiska pandemija... Z nami je bil turniški župnik minorit p. Toni Brinjovc, ki je delil svoj pogled na zmotna prepričanja o žalovanju, ki so še kako razširjenja med nami. Povezava do video posnetka oddaje: https://www.facebook.com/RadioOgnjisce/videos/801050024029466/

Blaž Lesnik

duhovnostsmrtžalovanjeslovo

Zgodbe za otroke

VEČ ...|24. 11. 2020
Kralj in njegovi trije sinovi

»Sinovi moji! Prestar sem že, da bi mogel še dalje kraljevati, pa tudi čutim, da mi ne bo več dolgo živeti. Vse tri ljubim z enako ljubeznijo, a na mojem prestolu bo le en naslednik.« V pravljici ga bomo poiskali.

Kralj in njegovi trije sinovi

»Sinovi moji! Prestar sem že, da bi mogel še dalje kraljevati, pa tudi čutim, da mi ne bo več dolgo živeti. Vse tri ljubim z enako ljubeznijo, a na mojem prestolu bo le en naslednik.« V pravljici ga bomo poiskali.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokeotrociotrokzgodbezgodbaslovenskoslovenskepravljicapravljice

Od slike do besede

VEČ ...|24. 11. 2020
Bratje Karamazovi skozi Capudrove oči

Bratje Karamazovi skozi Capudrove oči

Mateja Subotičanec

duhovnostkultura

Za sožitje

VEČ ...|24. 11. 2020
Hrepenenje topi brezup

Pred vstopom v adventni čas smo z dr. Jožetom Ramovšem govorili o pričakovanju. Dokler pričakujemo, upamo, smo v zaupanju, nekaj nas žene naprej. To je močno in morda eno redkih duhovnih zdravil, ki nas obrani pred omamljanjem in obupavanjem. Zdravo pričakovanje je spodbuda pred začetkom, letos posebnega, predbožičnega obdobja, ko smo še bolj spodbujeni k iskanju smisla.

Hrepenenje topi brezup

Pred vstopom v adventni čas smo z dr. Jožetom Ramovšem govorili o pričakovanju. Dokler pričakujemo, upamo, smo v zaupanju, nekaj nas žene naprej. To je močno in morda eno redkih duhovnih zdravil, ki nas obrani pred omamljanjem in obupavanjem. Zdravo pričakovanje je spodbuda pred začetkom, letos posebnega, predbožičnega obdobja, ko smo še bolj spodbujeni k iskanju smisla.

Nataša Ličen

družbaodnosipogovorsvetovanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|24. 11. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sol in luč

VEČ ...|24. 11. 2020
Fearne Wood; Sreča, kako najti veselje v vsakdanjih stvareh in izpustiti iz rok popolnost.

V težkih časih epidemije smo se odločili ponoviti oddajo z odlomki iz knjige v kateri je avtorica opisala svojo pot iz teme depresije v svetlobo sreče. Iskali smo srečo. Knjigo Sreča je napisala znana britanska televizijska in radijska voditeljica Fearne Wood. Izšla je pri založbi Učila.

Fearne Wood; Sreča, kako najti veselje v vsakdanjih stvareh in izpustiti iz rok popolnost.

V težkih časih epidemije smo se odločili ponoviti oddajo z odlomki iz knjige v kateri je avtorica opisala svojo pot iz teme depresije v svetlobo sreče. Iskali smo srečo. Knjigo Sreča je napisala znana britanska televizijska in radijska voditeljica Fearne Wood. Izšla je pri založbi Učila.

Tadej Sadar

odnosisvetovanjezdravstvo