Skušnjave

Mnogo popisanega je človek ustvari skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma C. S. Lewis-a, avtorja zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjav, razpetosti med to kar bi torej človek rad storil in to kar sme storiti oz. je prav da stori. Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za krelikalca, če ne že kar za srednjeveškega blazneža. ... 

Celoten komentar Silvestre Sadar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Rok Čakš in Boštjan M. Turk o povezovanju strank pod okriljem SLS

Za komentar povezovanja strank pod vodstvom SLS smo vprašali urednika portala Domovina.je Roka Čakša in publicista Boštjana Marka Turka.

Matej Hrastar: Zmaga za Slovenijo. Zmaga za Tour. Zmaga za kolesarstvo.

Če bi pred četrt stoletja komu iz kolesarskega sveta v Sloveniji omenili, kaj nas čaka v prihodnosti, bi gotovo rekel, da to ni mogoče.Skupna zmaga, celo dvojna, po enem najbolj razburljivih zaključkov v zgodovini najpomembnejše dirke na svetu je točno to, kar je povedal Tadej Pogačar v cilju kronometra, ko si je zagotovil končno zmago: »Brez besed sem, ne vem kaj naj rečem, potreboval bom še nekaj časa, da zberem misli.«

Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks

Biblija ali Sveto pismo s Staro in Novo zavezo je najbolj brana knjiga na svetu, saj jo že dobrih 2000 let neprestano prepisujejo, tiskajo in prevajajo v skoraj vse jezike. Takisto je dragocen kodeks duhovnih, etičnih in pravnih pravil, s katerimi bi moral biti vsaj površno seznanjen vsak izobraženec.
Če mi je v današnjem komentarju dovoljena laična in ekumenska pokušina s paberkovanjem nekaterih utrinkov iz Starega testamenta, bi nas uvodoma spomnil na legendarni začetek iz Prve Mojzesove knjige, ko se dogodi prva kršitev božje prepovedi, da Adam in Eva ne smeta jesti rajskega sadeža, da ne bi spoznala dobrega in hudega. Sledila je huda kazen z izgonom, globalnim potopom in ponovna priložnost človeštvu prek Noeta s peščico izbrancev in božjega mavričnega pakta.

Šport, ki povezuje

Pred meseci smo Slovenci dobili nov državni praznik, dan slovenskega športa, ki ga bomo prvič praznovali prav kmalu, 23. septembra. V vsaki državi imajo državni prazniki poseben pomen: spominjajo nas na ključne dogodke in vrednote, ki državljane združujejo in s tem oblikujejo. Ob njih se krepi narodna zavest in pripadnost. Zaradi njih se čutimo bolj povezane in složne, bolj pripravljene delati za skupno dobro. Pa ima šport res lahko takšno moč, da si zasluži poseben državni praznik?

Celoten komentar Jerneja Piska si lahko preberete na spletni strani katoliškega tednika Druzina.si.

Mitja Pucelj: Različni vatli pri ocenjevanju ravnanja naših in vaših

Moramo se vprašati, ali smo sploh pripravljeni in izmožno vzpostaviti sistem, v katerem opravljamo merjenje družbenega dogajanja objektivno, ne pa subjektivno.

Eno dolgo kavo in malo slovenske glasbe, prosim!

Naš napovedovalec ob državnem prazniku razmišlja o jeziku, slovenski besedi, ter o spoštovanju, negovanju, ohranjanju, razvijanju in našem odnosu do nje.

Dr. Janez Juhant o odzivu javnosti na ukrepe in o vrnitvi Primorske k matični domovini

Oddaja Spoznanje več, predsodek je bila zaznamovana z državnim praznikom Vrnitev Primorske k matični domovini. Kako to poglavje zgodovine in vlogo slovenskih duhovnikov vidi dr. Janez Juhant? Seveda nismo mogli niti mimo aktualnega dogajanja na področju koronavirusa, odziva javnosti na ukrepe in tudi mimo politike ne.

Rok Čakš: (Ne)oproščeno: Jankovićem 8 milijonov evrov, Pivčevi pa 400 evrov

V petek so, baje že enaindvajsetič zapored, v prestolnici spet protestirali. Najbrž nihče ni pričakoval drugače, a tudi tokrat so se protestniki izognili magistratu. Ljubljanski župan, ne glede na vse, ni tarča njihovega besa.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Tadej Sadar: Virus lahkotnega bivanja

Kako globoko sega zajčja luknja levičarskih idej o enakosti, svobodi in človekovi nadvladi nad univerzumom? Kako zelo drži, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Pa ga sploh imamo?
V komentarju tedna tudi o tem, kaj bi se morali ob odstopu predsednice DESUS-a naučiti in o zablodi tako imenovanega švedskega modela.

Janez Dolinar: Kam nas pelje COVID?

Janez Dolinar, dr. med. - Pol leta je minilo od začetka epidemije SARS-CoV-2, ko se je življenje tako rekoč čez noč ustavilo.

Ivan Štuhec: Ljubljanski biciklisti delujejo po Kučanovem konceptu

Ljubljanski biciklisti imajo dovolj razlogov za proteste, samo izbrali so si napačen naslov in napačne koncepte. Njihov zgodovinski dosežek bodo prazne zračnice, ker biciklirajo nebuloze.

Lidija Zupanič: Kolo služi različnim namenom

Veliko se zadnje čase govori o kolesarjih. O tistih petkovih, pa tudi o naših dveh zlatih fantih, ki vrtita pedala po Franciji. Kako različni nameni.
O tem je danes premišljevala naša sodelavka Lidija Zupanič.

Dr. Aleš Maver o političnem stanju v Belorusiji

V oddaji smo gostili publicista dr. Aleša Mavra, ki je kot osrednjo temo izpostavil Belorusijo, tudi z vidika tamkajšnje katoliške skupnosti. Ob tem smo razmišljali tudi o izkrivljenem prikazovanju evropskega vzhoda, tudi naše države, v zahodih tudi konservativnih medijih.

Marko Balažic: Kaj ogroža koncept združene Evrope?

V ponedeljek je na Bledu potekal 15. strateški forum, ki ga je poleg krikov nekaterih, da se Slovenija zaradi vabljenih gostov oddaljuje od jedra Evrope, zaznamovala do sedaj najboljša udeležba voditeljev vlad in držav. Izjemno dinamičen predsedniški panel je znova pokazal na ločnico med Vzhodom in Zahodom Evrope, ki je očitno ene in druge politične elite ne razumejo prav dobro.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Jure Levart: Ne gre samo za maske, gre za odgovornost in solidarnost

Želim, da pri nas prevlada razum in tista trma Slovenk in Slovencev, ki nas je, v usodnih trenutkih vedno dvignila, da nismo obupali. Škoda bi bilo, da bi obupali tokrat, zgolj zaradi ene ali dveh mask na dan.

Jurij Paljk: Živa Draga

Letošnji študijski dnevi Draga, ki jih že 55 let prirejajo krščanski izobraženci iz Trsta, Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev, so bili letos zaradi epidemije drugačni.

Janša ne razdvaja, ampak združuje, tudi levico

Niti Tanja Fajon niti Marjan Šarec nista zmožna povezati razdrobljene levice, pač pa je Janša tako rekoč edini združevalen element na prafaktorje razkosane levice. Čas je, da si dediči revolucije nalijejo čistega vina in se prenehajo pretvarjati sami pred seboj. Potreben je kanček resnicoljubnosti.

Prvi september pod masko

Vstopili smo v novo šolsko leto. Neznanega je več kot ponavadi, , več skrbi in več veselja. Nekateri učenci so srečali vrstnike po dolgih mesecih. Pa nova pravila, negodovanja in strinjanja staršev ... Nenavadni prvi september.

Dr. Stane Granda o političnih in drugih problemih, ki bremenijo našo družbo

V tokratni oddaji smo se pogovarjali s prof. dr. Stanetom Grando. Z gostom smo odprli različne pereče teme in odgovarjali na vaša vprašanja.

Rok Frelih: V kaj nas želijo prepričati “strokovnjaki” za obrambo in varnost iz Levice

“Varnostni strokovnjaki” Levice spet blestijo. Nasprotovanje Slovenski vojski so že večkrat izrazili z besedami in dokazali z dejanji, in globoko verjamem, da imajo za takšna stališča intimne razloge ideološke narave. Kdor cele dneve sanja o internacionali, temu sodobna in močna SV ne more biti v interesu. Ta dva pojma se že v osnovi medsebojno izključujeta.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Jasna Korbar: Novemu šolskemu letu naproti

Kmalu se bo začelo novo šolsko leto, ki bo nekoliko drugačno in za mnoge precej zahtevnejše kot prejšnja leta. V komentarju lahko slišite kaj o delu učiteljev in profesorjev, ter vlogi staršev v trenutnih razmerah meni profesorica kemije Jasna Korbar.

Drug drugega potrebujemo

Novo šolsko in veroučno leto trka na vrata ...

Celoten komentar Jane Podjavoršek si lahko preberete na straneh katoliškega tednika Družina.

Igor Podbrežnik: Jamnikova mati in Radonjić prepričana, da Novič ni moril, a to pravosodja ne ustavi

Klemen Jaklič, ki ga kolegi sodniki vedno povozijo in mu je dovoljeno pisati ločena menja, v zadevi Novič ni obupal. Verjame, da na koncu vedno zmaga resnica. Kaj pa Novič, kdo mu lahko povrne ime, uničeno življenje, na silo zaključeno znanstveno kariero. In vsem njegovim domačim, ki z njim preživljajo vse te preizkušnje in krivice? Kaj pa gospa Jamnik, mama žrtve skrbno načrtovanega umora, ki je prepričana, da morilec ni Novič. Ji bo zdravje še služilo do dne, ko bo lahko zvedela, kdo je v resnici morilec njenega sina.

P. Branko Cestnik o aktualnem družbenem in cerkvenem trenutku

V oddaji je bil z nami pisatelj in duhovnik klaretinec Branko Cestnik. Beseda je tekla tudi o družbenem nauku Cerkve, ki ga je potrebno bolj poznati, da bi se lahko izognili vsiljenemu koordinatnemu sistemu socializem proti kapitalizmu.

Gabriel Kavčič: Opletanje s krščanstvom, rožnim vencem in Biblijo

Pred dnevi je javnost razburkal govor madžarskega premierja Viktorja Orbána ob otvoritvi spomenika »narodne povezanosti« v Budimpešti. Eden bolj citiranih delov nagovora je bil tale: »Zahodna Evropa se je odrekla … duhovnim globinam življenja, odrekla se je veselju nad zakonsko zvezo in potomstvom, odrekla se je tudi duhovni moči narodne kulture. Z drugimi besedami, odrekla se je krščanski Evropi. Namesto vsega tega eksperimentira … z mavričnim preoblikovanjem družin, migracijami in s poskusi odprtih družb.«Celoten komentar lahko najdete na spletni strani portala Domovina.je.

Ponosni na knjigo

Slovenci smo bili narod knjige, razmišlja generalni vikar murskosoboške škofije Lojze Kozar ml. Pa je knjiga še temeljni kamen slovenstva?

Kakšni unovčitelji bonov?

»Človek, ki je mnogo potoval, je mnogo spoznal, kdor je veliko izkusil, bo pametno govoril,« je ena od misli modrega Siraha (Sir 34,9), ki na preprost način pove, zakaj naj bi človek potoval.

Celotni komentar Alenke Veber si lahko preberete na spletni strani tednika Družina.

Aleš Maver: Oprosti, Belorusija

Priznam, nad Belorusijo sem obupal kar precej let nazaj. Ko sem jo leta 2011 obiskal, sem tam videl marsikaj, česar si brez ostanka nisem znal razložiti. Kljub izrazito sovjetski sceni sem dobil občutek, da ljudje vsaj v mestih živijo solidno. Upanja, da bi se Belorusi kaj veliko pred njegovo smrtjo znebili dolgoletnega predsednika Aljaksandra Lukašenke, pa vsaj glede na tedaj videno nisem več gojil.Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.

Klic iz plitvine poenostavljanja

Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.

Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Demokracija za telebane: Kako jo razložiti petkovim kolesarjem?

Beseda demokracija je danes zelo priljubljena. Njen pomen je tako pozitiven in njena avreola tako nedotakljiva, da se jo da zelo lepo uporabiti.Politiki vseh barv zelo radi operirajo tako z njo kot njenimi izpeljankami in redko kateri predvolilni slogan mine brez nje. Nadvse lepo se poda tudi na raznorazne transparente. Vsak bi si jo rad lastil, jo odrekal drugim, večina pa nas ima težave pri njenem izvajanju in spoštovanju v praksi.

S. Emanuela Žerdin: Slovenija kmalu brez redovnic

Ali nismo prav Bogu posvečene žene idealno orodje, da Bog po nas deluje? In - ali še verjamemo, da bi lahko zacvetelo nekaj novega cvetja tudi tam pod starimi samostanskimi vrati in osrečilo tiste, ki bodo ta vrata odprli?
Komentar je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

Etični heker Milan Gabor o digitalni vojni med ZDA in Kitajsko

Ameriški predsednik Donald Trump je 8. avgusta izdal ukaz o prepovedi kitajskih mobilnih aplikacij TikTok in WeChat v ZDA. Delovati bosta smeli le, če bosta prešli v last ameriških podjetij. Za nekaj pojasnil smo prosili etičnega hekerja Milana Gaborja.

Zate Marija nagelj je in rožmarin ...

Draga Mati Marija, hvala, ker smemo s teboj praznovati. Ti si Mati vsega človeštva. Slovenci smo s teboj še posebej povezani, saj se vedno znova zatekamo h tebi. Že v prvem letu samostojnosti smo se kot narod posvetili tebi. Zato se spodobi, da med milijoni šopkov, ki jih po vsem svetu dobiš na ta dan, dobiš tudi našega. Tistega, ki simbolizira nas, ki diši po naši lepi deželi. Zato Zate Marija nagelj je in romžmarin, za ljubezen in spomin.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh tednika Družina.

Dogajanje v Desusu

Ostvetljujemo dogajanje v Desusu, kot ga vidijo komentatorji:

• Ivan Štuhec, moralni teolog

• Rok Čakš, urednik portala Domovina.je

• Žiga Turk, politik, kolumnist in informatik

• predstavniki kmetijskega sektorja

Postregli smo tudi z nekaj izjavami vpletenih.

Vabljeni k poslušanju.

Andrej Tomelj: Baragovo semenišče in cerkev v Križankah nista tržaški Narodni dom

Demokratična Italija je po stotih letih storila zavezujoč korak in ne samo z besedami, temveč z dejanjem simbolično poravnala zgodovinski dolg do zdesetkane in še vedno bolj ali manj razdeljene slovenske manjšine. Po navdušenju ob vračanju Narodnega doma tržaškim Slovencem ob stoletnici njegovega požiga so se začela pojavljati razmišljanja kritičnih opazovalcev in poznavalcev razmer v Trstu. Odpira se vrsta vprašanj, na katera še ni odgovorov.

Prošnja duhovnikom, naj staršem pomagajo pri verski vzgoji otrok

Komentar naše sodelavke.

Rok Frelih: Ste opazili? Vojak ni uperil puške v civilista v aferi, ki se ni prijela

Domnevni incident je dvignil veliko prahu, v njegovi vsebini pa je kar mrgolelo nekonsistentnosti; obtoževalci se niti niso mogli odločiti niti, na kateri dan naj bi se dogodek zgodil. Zato je minister Tonin, tako kot vsak razumen človek, dopustil možnost, da gre za klasično lažno novico, hkrati pa je zahteval, da se stvar razjasni. Zato, da pridemo resnici do dna.

Oblačenje v cerkvi: Kako smo spustili standarde zakmašne obleke

V času epidemije mnoge maše potekaj zunaj. Kar je v redu. Opaziti pa je, da so ljudje z umanjkanjem svetosti cerkvenega prostora, še bolj spustili standarde spodobnosti oblačenja. Zdi se, da smo v nekaj desetletjih v Cerkvi na področju oblačenja izgubili vsakršen občutek za spodobnost. Komentar o tem je pripravil Aleš Čerin.

Martin Golob: Pastoralna modrost in potreba

Za mnoge župnike in župnije se je v teh poletnih dneh zgodil »šok«.

Domen Mezeg: Milan Kučan, dovolite nam višegrajske sanje

Četudi si Kučan in imaš zveze v politiki, gospodarstvu, sodstvu in javnih občilih ter mnogi vztrepetajo, ko odpreš usta, še ne pomeni, da si Vsemogočni. Država, v kateri je naš prvi predsednik Kučan odrastel in mu je bila tako zelo pri srcu, ima na pokopališču zgodovine svoj sijajen nagrobnik. Mnogi se spominjajo njenega kratkotrajnega obstoja, mladi pa ta spomenik vse manj obiskujejo. Z generacijami tone v pozabo in vse bolj postaja domena zgodovinarjev. Žal.

Beseda

Izvor vsega, saj je bila na začetku. Temelj vsakega našega koraka, naših misli in dejanj. Gradnik spominov, ogledalo sedanjega trenutka in osnova vizije prihodnosti. Brez nje ni ničesar. Vse, prav vse na tem svetu želimo ujeti vanjo. Vanjo prevajamo celo zvoke, šume, glasbo …

Dr. Ernest Petrič

Tokrat so bili v osredju oddaje rojaki v sosednjih državah. Razlog za to je bila 100. obletnica požiga narodnega doma v Trstu in njegova vrnitev slovenski skupnosti, pa tudi bližnja 100. obletnica koroškega plebiscita. Gost se je dotakni tudi odgovornosti matične domovine do naših narodnih manjšin. Komentiral je trenutno stanje v EU, ki je dobila sklad za okrevanje in proračun za prihodnjih sedem let ...

Andreja Barat: Ubogi in zatirani slovenski mediji

V zadnjih mesecih bralec, poslušalec ali gledalec naših osrednjih medijev zlahka dobi vtis, da ti svoje delo opravljajo v izjemno težkih pogojih, v skrivnih bunkerjih, pod krinko in v stalni nevarnosti

Jernej Letnar Černič: Kriza

Ali smo vrednoto pluralizma, ki se kaže skozi medsebojni dialog, poslušanje, strpnost v času epidemiološke krize v slovenski družbi, kaj bolj ponotranjili kot prej?Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Peter Lah: Pogled z višarske gore

Višarje so kot otok, ob katerem se stikajo štiri doline.

Ob obletnici izbruha prve svetovne vojne

V teh dneh se spominjamo začetka prve svetovne vojne, zato naj omenimo, da je avstrijski zunanji minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti.To je gotovo eno od dejstev, ki niso tako znana kot sam sarajevski atentat.

Ena izmed modrosti zgodovine je, da se vojne ne končajo tako, kot so si zamislili tisti, ki so jih začeli. Mnogi vladarji so to sicer vedeli, a bili so prepričani, da bo pri njih drugače; da bo prav njihova vojaška avantura izjema, ki bo potrdila sicer trdno pravilo.

Medtem ko je bil Franc Ferdinand nasprotnik vojne s Srbijo, to ni veljalo za mnoge na dunajskem dvoru. Vrhovni poveljnik generalštaba (Franz Conrad) je bil eden izmed tistih, ki je že leta 1913 predlagal zasedbo Srbije, pač po vzoru tega, kako so si priključili Bosno.

Conrad je zunanjega ministra Brechtolda nagovarjal k vojni, medtem ko je Franc Ferdinand ministru pisal, da Rusija ob tem ne bi mirno stala ob strani. Morebitna zmaga bi pomenila mnogo žrtev; pridobili bi nekaj nasadov sliv in kozjih pašnikov, za povrhu pa še precej ubijalskih upornikov.

Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.

Nič naj te ne vznemirja ...

Tanja Dominko je v Našem pogledu med drugim razmišljala, kako bi se z danimi razmerami spopadle pretekle vlade in kakšen je nauk za vse, ki spremljajo medijske vsebine, ki so dostikrat posredovane s posebnim namenom.

Branko Cestnik

Komentiranje aktualnih cerkvenih - prestavitve duhovnikov, odnos do papeža, celibat; in političnih zadev.

Peter Merše: Kako so strokovnjaki s FDV Evropski komisiji predstavili težave medijske krajine v Sloveniji

Evropska komisija je objavila poročilo o medijskem pluralizmu za leti 2018 in 2019. Slovenija je v tem času na tem področju nazadovala, na dveh od štirih področjih preverjanja pa je na območju visokega tveganja.