Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|29. 11. 2021
Dr. Stane Granda: Vloga Radia Ognjišče in nacionalne televizije v slovenskem medijskem prostoru

Naš dolgoletni gost dr. Stane Granda je ob 27. rojstnem dnevu Radia Ognjišče komentiral vlogo le-tega v medijskem prostoru. Dotaknil se je tudi delovanja nacionalne televizije in njenega informativnega programa. 

Dr. Stane Granda: Vloga Radia Ognjišče in nacionalne televizije v slovenskem medijskem prostoru

Naš dolgoletni gost dr. Stane Granda je ob 27. rojstnem dnevu Radia Ognjišče komentiral vlogo le-tega v medijskem prostoru. Dotaknil se je tudi delovanja nacionalne televizije in njenega informativnega programa. 

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Stane Granda: Vloga Radia Ognjišče in nacionalne televizije v slovenskem medijskem prostoru

Naš dolgoletni gost dr. Stane Granda je ob 27. rojstnem dnevu Radia Ognjišče komentiral vlogo le-tega v medijskem prostoru. Dotaknil se je tudi delovanja nacionalne televizije in njenega informativnega programa. 

VEČ ...|29. 11. 2021
Dr. Stane Granda: Vloga Radia Ognjišče in nacionalne televizije v slovenskem medijskem prostoru

Naš dolgoletni gost dr. Stane Granda je ob 27. rojstnem dnevu Radia Ognjišče komentiral vlogo le-tega v medijskem prostoru. Dotaknil se je tudi delovanja nacionalne televizije in njenega informativnega programa. 

Franci Trstenjak

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|29. 11. 2021
Peter Merše: Evropski parlament in razprava o Sloveniji: Iluzija demokracije

Ta teden smo lahko od blizu spremljali razpravo o Sloveniji v Evropskem parlamentu, najvišji demokratični instituciji Evropske unije. A ta demokracija je bolj iluzija kot pa resnična vladavina ljudstva, večina »razpravljavcev« pa bi od realnosti težko bila bolj oddaljena.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše: Evropski parlament in razprava o Sloveniji: Iluzija demokracije

Ta teden smo lahko od blizu spremljali razpravo o Sloveniji v Evropskem parlamentu, najvišji demokratični instituciji Evropske unije. A ta demokracija je bolj iluzija kot pa resnična vladavina ljudstva, večina »razpravljavcev« pa bi od realnosti težko bila bolj oddaljena.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Evropski parlament in razprava o Sloveniji: Iluzija demokracije

Ta teden smo lahko od blizu spremljali razpravo o Sloveniji v Evropskem parlamentu, najvišji demokratični instituciji Evropske unije. A ta demokracija je bolj iluzija kot pa resnična vladavina ljudstva, večina »razpravljavcev« pa bi od realnosti težko bila bolj oddaljena.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|29. 11. 2021
Peter Merše: Evropski parlament in razprava o Sloveniji: Iluzija demokracije

Ta teden smo lahko od blizu spremljali razpravo o Sloveniji v Evropskem parlamentu, najvišji demokratični instituciji Evropske unije. A ta demokracija je bolj iluzija kot pa resnična vladavina ljudstva, večina »razpravljavcev« pa bi od realnosti težko bila bolj oddaljena.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|26. 11. 2021
Božo Rustja: Cerkev nima kaj govoriti!

Zavedati se moramo, da ko mi umolknemo, ne damo glasu dobroti in ljubezni, resnici in pravici v javnosti. Toda če ne bomo mi govorili, potem bodo prišli drugi in kaj rado se bo zgodilo, da bodo zagovarjali nasprotne vrednote. Torej pogumno v javnost, pa naj bo (L)levici to všeč ali ne!

Odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Cerkev nima kaj govoriti!

Zavedati se moramo, da ko mi umolknemo, ne damo glasu dobroti in ljubezni, resnici in pravici v javnosti. Toda če ne bomo mi govorili, potem bodo prišli drugi in kaj rado se bo zgodilo, da bodo zagovarjali nasprotne vrednote. Torej pogumno v javnost, pa naj bo (L)levici to všeč ali ne!

Odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

komentardružbaodnosipolitika

Komentar tedna

Božo Rustja: Cerkev nima kaj govoriti!

Zavedati se moramo, da ko mi umolknemo, ne damo glasu dobroti in ljubezni, resnici in pravici v javnosti. Toda če ne bomo mi govorili, potem bodo prišli drugi in kaj rado se bo zgodilo, da bodo zagovarjali nasprotne vrednote. Torej pogumno v javnost, pa naj bo (L)levici to všeč ali ne!

Odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

VEČ ...|26. 11. 2021
Božo Rustja: Cerkev nima kaj govoriti!

Zavedati se moramo, da ko mi umolknemo, ne damo glasu dobroti in ljubezni, resnici in pravici v javnosti. Toda če ne bomo mi govorili, potem bodo prišli drugi in kaj rado se bo zgodilo, da bodo zagovarjali nasprotne vrednote. Torej pogumno v javnost, pa naj bo (L)levici to všeč ali ne!

Odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentardružbaodnosipolitika

Komentar Družina

VEČ ...|25. 11. 2021
Jože Plut: Tricep(s)

»Najlepše v človeku zapoje takrat, ko je na preizkušnji.« 

 

Naj najprej poudarim, da v znanost ne verja-
mem,  verjamem  pa  v  Boga.  Vera  v  Boga,  ki  

je ljubezen in nam je dal svet takoj po stvar-
jenju v umno uporabo, in človekova sposob-
nost odkrivanja stvari, torej vera in znanost, sta na neki

način avtonomni, si sami na sebi ne nasprotujeta. Vero

in znanost lahko človek v svoji svobodi zlorablja, ko eno

ali drugo »uporablja« kot ideologiji in morda doda še

kakšen političen »naboj«. Vse je svet že izkusil in žal

še izkuša.

Jože Plut: Tricep(s)

»Najlepše v človeku zapoje takrat, ko je na preizkušnji.« 

 

Naj najprej poudarim, da v znanost ne verja-
mem,  verjamem  pa  v  Boga.  Vera  v  Boga,  ki  

je ljubezen in nam je dal svet takoj po stvar-
jenju v umno uporabo, in človekova sposob-
nost odkrivanja stvari, torej vera in znanost, sta na neki

način avtonomni, si sami na sebi ne nasprotujeta. Vero

in znanost lahko človek v svoji svobodi zlorablja, ko eno

ali drugo »uporablja« kot ideologiji in morda doda še

kakšen političen »naboj«. Vse je svet že izkusil in žal

še izkuša.

komentar

Komentar Družina

Jože Plut: Tricep(s)

»Najlepše v človeku zapoje takrat, ko je na preizkušnji.« 

 

Naj najprej poudarim, da v znanost ne verja-
mem,  verjamem  pa  v  Boga.  Vera  v  Boga,  ki  

je ljubezen in nam je dal svet takoj po stvar-
jenju v umno uporabo, in človekova sposob-
nost odkrivanja stvari, torej vera in znanost, sta na neki

način avtonomni, si sami na sebi ne nasprotujeta. Vero

in znanost lahko človek v svoji svobodi zlorablja, ko eno

ali drugo »uporablja« kot ideologiji in morda doda še

kakšen političen »naboj«. Vse je svet že izkusil in žal

še izkuša.

VEČ ...|25. 11. 2021
Jože Plut: Tricep(s)

»Najlepše v človeku zapoje takrat, ko je na preizkušnji.« 

 

Naj najprej poudarim, da v znanost ne verja-
mem,  verjamem  pa  v  Boga.  Vera  v  Boga,  ki  

je ljubezen in nam je dal svet takoj po stvar-
jenju v umno uporabo, in človekova sposob-
nost odkrivanja stvari, torej vera in znanost, sta na neki

način avtonomni, si sami na sebi ne nasprotujeta. Vero

in znanost lahko človek v svoji svobodi zlorablja, ko eno

ali drugo »uporablja« kot ideologiji in morda doda še

kakšen političen »naboj«. Vse je svet že izkusil in žal

še izkuša.

Jože Plut

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|24. 11. 2021
Gaspari in Zalar odgovorna za trpljenje šestdeset tisoč državljanov

Kdo nas zavaja, vodi in nam sodi?! Bo kdo kdaj odgovarjal za tako krivične zakone in trpljenje šestdeset tisoč državljanov? Ali bodo po dvajsetih letih njihove kalvarije vlada Janeza Janše in poslanci DZ RS državljanom pokazali, komu služi država RS? Bo to pokazala razprava, ki te dni poteka v DZ?

Gaspari in Zalar odgovorna za trpljenje šestdeset tisoč državljanov

Kdo nas zavaja, vodi in nam sodi?! Bo kdo kdaj odgovarjal za tako krivične zakone in trpljenje šestdeset tisoč državljanov? Ali bodo po dvajsetih letih njihove kalvarije vlada Janeza Janše in poslanci DZ RS državljanom pokazali, komu služi država RS? Bo to pokazala razprava, ki te dni poteka v DZ?

komentar

Komentar Časnik.si

Gaspari in Zalar odgovorna za trpljenje šestdeset tisoč državljanov

Kdo nas zavaja, vodi in nam sodi?! Bo kdo kdaj odgovarjal za tako krivične zakone in trpljenje šestdeset tisoč državljanov? Ali bodo po dvajsetih letih njihove kalvarije vlada Janeza Janše in poslanci DZ RS državljanom pokazali, komu služi država RS? Bo to pokazala razprava, ki te dni poteka v DZ?

VEČ ...|24. 11. 2021
Gaspari in Zalar odgovorna za trpljenje šestdeset tisoč državljanov

Kdo nas zavaja, vodi in nam sodi?! Bo kdo kdaj odgovarjal za tako krivične zakone in trpljenje šestdeset tisoč državljanov? Ali bodo po dvajsetih letih njihove kalvarije vlada Janeza Janše in poslanci DZ RS državljanom pokazali, komu služi država RS? Bo to pokazala razprava, ki te dni poteka v DZ?

Franc Mihič

komentar

Naš pogled

VEČ ...|23. 11. 2021
Slovenci kot strgana nogavica

Kako ti lahko ena luknjica v sistemu, en majhen delež ljudi v neki skupnosti povzroči, da se situacija odvija drugače … je nadaljevala avtorica današnje rubrike Naš pogled - Tanja Dominko.

Slovenci kot strgana nogavica

Kako ti lahko ena luknjica v sistemu, en majhen delež ljudi v neki skupnosti povzroči, da se situacija odvija drugače … je nadaljevala avtorica današnje rubrike Naš pogled - Tanja Dominko.

komentardružbapolitikaodnosi

Naš pogled

Slovenci kot strgana nogavica

Kako ti lahko ena luknjica v sistemu, en majhen delež ljudi v neki skupnosti povzroči, da se situacija odvija drugače … je nadaljevala avtorica današnje rubrike Naš pogled - Tanja Dominko.

VEČ ...|23. 11. 2021
Slovenci kot strgana nogavica

Kako ti lahko ena luknjica v sistemu, en majhen delež ljudi v neki skupnosti povzroči, da se situacija odvija drugače … je nadaljevala avtorica današnje rubrike Naš pogled - Tanja Dominko.

Tanja Dominko

komentardružbapolitikaodnosi

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 11. 2021
Branko Cestnik: Se lahko slovenska družba poenoti v boju zoper koronavirus?

V oddaji je bil naš gost mag. Branko Cestnik. Med drugim smo se vprašali, ali vendarle prihaja do nekakšnega poenotenja slovenske družbe v boju zoper koronavirus. Prav tako smo se spraševali o stanju na Poljskem, zakaj je ta dežela posebna in zakaj Evrope brez nje. Pa še o minulem podnebnem vrhu v Glasgowu, kjer smo doživeli blišč besed in bedo dejanj ...

Branko Cestnik: Se lahko slovenska družba poenoti v boju zoper koronavirus?

V oddaji je bil naš gost mag. Branko Cestnik. Med drugim smo se vprašali, ali vendarle prihaja do nekakšnega poenotenja slovenske družbe v boju zoper koronavirus. Prav tako smo se spraševali o stanju na Poljskem, zakaj je ta dežela posebna in zakaj Evrope brez nje. Pa še o minulem podnebnem vrhu v Glasgowu, kjer smo doživeli blišč besed in bedo dejanj ...

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Branko Cestnik: Se lahko slovenska družba poenoti v boju zoper koronavirus?

V oddaji je bil naš gost mag. Branko Cestnik. Med drugim smo se vprašali, ali vendarle prihaja do nekakšnega poenotenja slovenske družbe v boju zoper koronavirus. Prav tako smo se spraševali o stanju na Poljskem, zakaj je ta dežela posebna in zakaj Evrope brez nje. Pa še o minulem podnebnem vrhu v Glasgowu, kjer smo doživeli blišč besed in bedo dejanj ...

VEČ ...|22. 11. 2021
Branko Cestnik: Se lahko slovenska družba poenoti v boju zoper koronavirus?

V oddaji je bil naš gost mag. Branko Cestnik. Med drugim smo se vprašali, ali vendarle prihaja do nekakšnega poenotenja slovenske družbe v boju zoper koronavirus. Prav tako smo se spraševali o stanju na Poljskem, zakaj je ta dežela posebna in zakaj Evrope brez nje. Pa še o minulem podnebnem vrhu v Glasgowu, kjer smo doživeli blišč besed in bedo dejanj ...

Jože Bartolj

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 11. 2021
Peter Jerman: Bo z razkritjem prstnih odtisov Fajonove na poročilu delegacije LIBE ter vladnim zaprtjem tem “STA” in “delegirani tožilci” konec izvažanja notranje politike v EU?

Novica o sporni vlogi asistenta slovenske evroposlanke in voditeljice socialnih demokratov (SD) Tanje Fajon je povzročila burne odzive v slovenskih političnih krogih, čeprav so javni in levo usmerjeni mediji predvsem poskušali umiriti situacijo, ali celo skušali zamolčati ta sporni dogodek.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman: Bo z razkritjem prstnih odtisov Fajonove na poročilu delegacije LIBE ter vladnim zaprtjem tem “STA” in “delegirani tožilci” konec izvažanja notranje politike v EU?

Novica o sporni vlogi asistenta slovenske evroposlanke in voditeljice socialnih demokratov (SD) Tanje Fajon je povzročila burne odzive v slovenskih političnih krogih, čeprav so javni in levo usmerjeni mediji predvsem poskušali umiriti situacijo, ali celo skušali zamolčati ta sporni dogodek.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Jerman: Bo z razkritjem prstnih odtisov Fajonove na poročilu delegacije LIBE ter vladnim zaprtjem tem “STA” in “delegirani tožilci” konec izvažanja notranje politike v EU?

Novica o sporni vlogi asistenta slovenske evroposlanke in voditeljice socialnih demokratov (SD) Tanje Fajon je povzročila burne odzive v slovenskih političnih krogih, čeprav so javni in levo usmerjeni mediji predvsem poskušali umiriti situacijo, ali celo skušali zamolčati ta sporni dogodek.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|22. 11. 2021
Peter Jerman: Bo z razkritjem prstnih odtisov Fajonove na poročilu delegacije LIBE ter vladnim zaprtjem tem “STA” in “delegirani tožilci” konec izvažanja notranje politike v EU?

Novica o sporni vlogi asistenta slovenske evroposlanke in voditeljice socialnih demokratov (SD) Tanje Fajon je povzročila burne odzive v slovenskih političnih krogih, čeprav so javni in levo usmerjeni mediji predvsem poskušali umiriti situacijo, ali celo skušali zamolčati ta sporni dogodek.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|19. 11. 2021
Marko Pavliha: Nekaj misli o (anti)cepilnih zdrahah

Namesto prepirov potrebujemo enovit, skupen nastop, da se bomo končno izkopali iz te klavrne situacije. Medijem in vsem nam lahko služi za vzor nedavna skupna oddaja nacionalne in komercialne televizije. Zaupajmo v Hipokratove besede, da zdravnik zdravi, narava ozdravi, pri čemer je življenje najboljši učitelj in zdravnik.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha: Nekaj misli o (anti)cepilnih zdrahah

Namesto prepirov potrebujemo enovit, skupen nastop, da se bomo končno izkopali iz te klavrne situacije. Medijem in vsem nam lahko služi za vzor nedavna skupna oddaja nacionalne in komercialne televizije. Zaupajmo v Hipokratove besede, da zdravnik zdravi, narava ozdravi, pri čemer je življenje najboljši učitelj in zdravnik.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

komentardružbakoronavirusodnosizdravstvo

Komentar tedna

Marko Pavliha: Nekaj misli o (anti)cepilnih zdrahah

Namesto prepirov potrebujemo enovit, skupen nastop, da se bomo končno izkopali iz te klavrne situacije. Medijem in vsem nam lahko služi za vzor nedavna skupna oddaja nacionalne in komercialne televizije. Zaupajmo v Hipokratove besede, da zdravnik zdravi, narava ozdravi, pri čemer je življenje najboljši učitelj in zdravnik.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

VEČ ...|19. 11. 2021
Marko Pavliha: Nekaj misli o (anti)cepilnih zdrahah

Namesto prepirov potrebujemo enovit, skupen nastop, da se bomo končno izkopali iz te klavrne situacije. Medijem in vsem nam lahko služi za vzor nedavna skupna oddaja nacionalne in komercialne televizije. Zaupajmo v Hipokratove besede, da zdravnik zdravi, narava ozdravi, pri čemer je življenje najboljši učitelj in zdravnik.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha

komentardružbakoronavirusodnosizdravstvo

Komentar Družina

VEČ ...|18. 11. 2021
Peter Tomažič: Sprejemanje drugačnosti

Tudi z ljudmi kaj lahko ravnamo kot na Facebooku. Če nas kdo moti ali ni ravno po naši meri, ga tudi v resničnosti preprosto blokiramo, kot da je samo ikonca in ne oseba

Peter Tomažič: Sprejemanje drugačnosti

Tudi z ljudmi kaj lahko ravnamo kot na Facebooku. Če nas kdo moti ali ni ravno po naši meri, ga tudi v resničnosti preprosto blokiramo, kot da je samo ikonca in ne oseba

komentar

Komentar Družina

Peter Tomažič: Sprejemanje drugačnosti

Tudi z ljudmi kaj lahko ravnamo kot na Facebooku. Če nas kdo moti ali ni ravno po naši meri, ga tudi v resničnosti preprosto blokiramo, kot da je samo ikonca in ne oseba

VEČ ...|18. 11. 2021
Peter Tomažič: Sprejemanje drugačnosti

Tudi z ljudmi kaj lahko ravnamo kot na Facebooku. Če nas kdo moti ali ni ravno po naši meri, ga tudi v resničnosti preprosto blokiramo, kot da je samo ikonca in ne oseba

Peter Tomažič

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|17. 11. 2021
Jože Mlakar: Zadrega in preplah na levici

Ljudje se radi spominjamo, dobrega in lepega, slabo pa hitro pozabimo. Katere vrednote smo ljudje prinesli iz socialstičnih in samoupravnih časov in kaj je dobro vedeti ob oceni izgubljenega sentimenta? Celoten komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.

Jože Mlakar: Zadrega in preplah na levici

Ljudje se radi spominjamo, dobrega in lepega, slabo pa hitro pozabimo. Katere vrednote smo ljudje prinesli iz socialstičnih in samoupravnih časov in kaj je dobro vedeti ob oceni izgubljenega sentimenta? Celoten komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.

komentarpolitikadružba

Komentar Časnik.si

Jože Mlakar: Zadrega in preplah na levici

Ljudje se radi spominjamo, dobrega in lepega, slabo pa hitro pozabimo. Katere vrednote smo ljudje prinesli iz socialstičnih in samoupravnih časov in kaj je dobro vedeti ob oceni izgubljenega sentimenta? Celoten komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.

VEČ ...|17. 11. 2021
Jože Mlakar: Zadrega in preplah na levici

Ljudje se radi spominjamo, dobrega in lepega, slabo pa hitro pozabimo. Katere vrednote smo ljudje prinesli iz socialstičnih in samoupravnih časov in kaj je dobro vedeti ob oceni izgubljenega sentimenta? Celoten komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.

Jože Mlakar

komentarpolitikadružba

Naš pogled

VEČ ...|16. 11. 2021
Damijana Medved: Zakaj potrebujemo umetnost?

Zakaj potrebujemo umetnost?

Če pogledamo slavno Maslowo teorijo potreb, vidimo da je umetnost precej visoko in za razliko od tistih potreb, ki so pomembne za človekovo preživetje, sodi umetnost med višje potrebe, med potrebe po osebnostni rasti.

Šele potem, ko – po Maslowu – zadovoljimo fiziološke potrebe, potrebo po varnosti, pripadanju, ugledu, kognitivne potrebe, pridejo na vrsto estetske potrebe, kamor sodi umetnost. Maslow je nad umetnost uvrstil le še samoaktualizacijo in najvišje: transcendenco.

Damijana Medved: Zakaj potrebujemo umetnost?

Zakaj potrebujemo umetnost?

Če pogledamo slavno Maslowo teorijo potreb, vidimo da je umetnost precej visoko in za razliko od tistih potreb, ki so pomembne za človekovo preživetje, sodi umetnost med višje potrebe, med potrebe po osebnostni rasti.

Šele potem, ko – po Maslowu – zadovoljimo fiziološke potrebe, potrebo po varnosti, pripadanju, ugledu, kognitivne potrebe, pridejo na vrsto estetske potrebe, kamor sodi umetnost. Maslow je nad umetnost uvrstil le še samoaktualizacijo in najvišje: transcendenco.

komentar

Naš pogled

Damijana Medved: Zakaj potrebujemo umetnost?

Zakaj potrebujemo umetnost?

Če pogledamo slavno Maslowo teorijo potreb, vidimo da je umetnost precej visoko in za razliko od tistih potreb, ki so pomembne za človekovo preživetje, sodi umetnost med višje potrebe, med potrebe po osebnostni rasti.

Šele potem, ko – po Maslowu – zadovoljimo fiziološke potrebe, potrebo po varnosti, pripadanju, ugledu, kognitivne potrebe, pridejo na vrsto estetske potrebe, kamor sodi umetnost. Maslow je nad umetnost uvrstil le še samoaktualizacijo in najvišje: transcendenco.

VEČ ...|16. 11. 2021
Damijana Medved: Zakaj potrebujemo umetnost?

Zakaj potrebujemo umetnost?

Če pogledamo slavno Maslowo teorijo potreb, vidimo da je umetnost precej visoko in za razliko od tistih potreb, ki so pomembne za človekovo preživetje, sodi umetnost med višje potrebe, med potrebe po osebnostni rasti.

Šele potem, ko – po Maslowu – zadovoljimo fiziološke potrebe, potrebo po varnosti, pripadanju, ugledu, kognitivne potrebe, pridejo na vrsto estetske potrebe, kamor sodi umetnost. Maslow je nad umetnost uvrstil le še samoaktualizacijo in najvišje: transcendenco.

Damijana Medved

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 11. 2021
Dr. Klemen Jaklič: Odločitve na ustavnem sodišču

Gostili smo ustavnega sodnika Klemena Jakliča in ga vprašali o pomembnosti dela ustavnega sodišča in tudi o kritikah, ki letijo na to ustanovo. Za komentar zadnjega dogajanja na ustavnem sodišču pa smo prosili tudi nekdanjega sodnika v tej ustanovi dr. Boštjana M. Zupančiča. 

Dr. Klemen Jaklič: Odločitve na ustavnem sodišču

Gostili smo ustavnega sodnika Klemena Jakliča in ga vprašali o pomembnosti dela ustavnega sodišča in tudi o kritikah, ki letijo na to ustanovo. Za komentar zadnjega dogajanja na ustavnem sodišču pa smo prosili tudi nekdanjega sodnika v tej ustanovi dr. Boštjana M. Zupančiča. 

komentarpolitikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Klemen Jaklič: Odločitve na ustavnem sodišču

Gostili smo ustavnega sodnika Klemena Jakliča in ga vprašali o pomembnosti dela ustavnega sodišča in tudi o kritikah, ki letijo na to ustanovo. Za komentar zadnjega dogajanja na ustavnem sodišču pa smo prosili tudi nekdanjega sodnika v tej ustanovi dr. Boštjana M. Zupančiča. 

VEČ ...|15. 11. 2021
Dr. Klemen Jaklič: Odločitve na ustavnem sodišču

Gostili smo ustavnega sodnika Klemena Jakliča in ga vprašali o pomembnosti dela ustavnega sodišča in tudi o kritikah, ki letijo na to ustanovo. Za komentar zadnjega dogajanja na ustavnem sodišču pa smo prosili tudi nekdanjega sodnika v tej ustanovi dr. Boštjana M. Zupančiča. 

Alen Salihović

komentarpolitikadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 11. 2021
Ljudmila Novak o delu v evropskem parlamentu

V oddaji Glas Slovenije v EU smo gostili evropsko poslanko iz vrst Evropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Spregovorila je o delu v evropskem parlamentu, epidemiji, obisku v Izraelu, dogajanju na zunanji meji Evropske unije pa tudi o podnebni konferenci v Glasgowu.

Ljudmila Novak o delu v evropskem parlamentu

V oddaji Glas Slovenije v EU smo gostili evropsko poslanko iz vrst Evropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Spregovorila je o delu v evropskem parlamentu, epidemiji, obisku v Izraelu, dogajanju na zunanji meji Evropske unije pa tudi o podnebni konferenci v Glasgowu.

infoeuljudmila novakevropski parlamentkomentardružbapogovorpolitika

Informativni prispevki

Ljudmila Novak o delu v evropskem parlamentu

V oddaji Glas Slovenije v EU smo gostili evropsko poslanko iz vrst Evropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Spregovorila je o delu v evropskem parlamentu, epidemiji, obisku v Izraelu, dogajanju na zunanji meji Evropske unije pa tudi o podnebni konferenci v Glasgowu.

VEČ ...|15. 11. 2021
Ljudmila Novak o delu v evropskem parlamentu

V oddaji Glas Slovenije v EU smo gostili evropsko poslanko iz vrst Evropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Spregovorila je o delu v evropskem parlamentu, epidemiji, obisku v Izraelu, dogajanju na zunanji meji Evropske unije pa tudi o podnebni konferenci v Glasgowu.

Alen Salihović

infoeuljudmila novakevropski parlamentkomentardružbapogovorpolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|15. 11. 2021
Peter Merše: Zakaj je skupna oddaja RTV in POP TV o covidu-19 ena velika zapravljena priložnost

Delta različica covida-19 je vzela šalo. Po številu okužb na prebivalca smo svetovni rekorderji, intenzivna nega in bolnišnice so prezasedene, precepljenost med najnižjimi v Evropi, narod pa razdeljen kot že dolgo ne. Poleg običajnih delitev, ki smo jih že vajeni, se je pojavila še ena, skoraj močnejša od vseh drugih, na cepljene in necepljene.

Peter Merše: Zakaj je skupna oddaja RTV in POP TV o covidu-19 ena velika zapravljena priložnost

Delta različica covida-19 je vzela šalo. Po številu okužb na prebivalca smo svetovni rekorderji, intenzivna nega in bolnišnice so prezasedene, precepljenost med najnižjimi v Evropi, narod pa razdeljen kot že dolgo ne. Poleg običajnih delitev, ki smo jih že vajeni, se je pojavila še ena, skoraj močnejša od vseh drugih, na cepljene in necepljene.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Zakaj je skupna oddaja RTV in POP TV o covidu-19 ena velika zapravljena priložnost

Delta različica covida-19 je vzela šalo. Po številu okužb na prebivalca smo svetovni rekorderji, intenzivna nega in bolnišnice so prezasedene, precepljenost med najnižjimi v Evropi, narod pa razdeljen kot že dolgo ne. Poleg običajnih delitev, ki smo jih že vajeni, se je pojavila še ena, skoraj močnejša od vseh drugih, na cepljene in necepljene.

VEČ ...|15. 11. 2021
Peter Merše: Zakaj je skupna oddaja RTV in POP TV o covidu-19 ena velika zapravljena priložnost

Delta različica covida-19 je vzela šalo. Po številu okužb na prebivalca smo svetovni rekorderji, intenzivna nega in bolnišnice so prezasedene, precepljenost med najnižjimi v Evropi, narod pa razdeljen kot že dolgo ne. Poleg običajnih delitev, ki smo jih že vajeni, se je pojavila še ena, skoraj močnejša od vseh drugih, na cepljene in necepljene.

Peter Merše

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|12. 11. 2021
Janez Juhant: Življenje je več, kot le okvir

V slovenski družbi in Cerkvi se borimo z bremeni polpreteklosti in počasi sprejemamo Kantovo opredelitev: “Razsvetljenstvo je izhod človeka iz njegove nezrelosti, ki si jo je povzročil sam.” Znanstveno-razsvetljenska doba s svojim programom človeštvu ni izpolnila sanj o razsvetljenosti, kar je predmet osebnega zorenja in učenja, za kar naj skrbi izobrazba v domači hiši, v šolstvu in danes vse bolj prek medijev. A če so pokvarjeni kompasi, bo uspeh problem.

Janez Juhant: Življenje je več, kot le okvir

V slovenski družbi in Cerkvi se borimo z bremeni polpreteklosti in počasi sprejemamo Kantovo opredelitev: “Razsvetljenstvo je izhod človeka iz njegove nezrelosti, ki si jo je povzročil sam.” Znanstveno-razsvetljenska doba s svojim programom človeštvu ni izpolnila sanj o razsvetljenosti, kar je predmet osebnega zorenja in učenja, za kar naj skrbi izobrazba v domači hiši, v šolstvu in danes vse bolj prek medijev. A če so pokvarjeni kompasi, bo uspeh problem.

komentarCerkevdružbapolitika

Komentar tedna

Janez Juhant: Življenje je več, kot le okvir

V slovenski družbi in Cerkvi se borimo z bremeni polpreteklosti in počasi sprejemamo Kantovo opredelitev: “Razsvetljenstvo je izhod človeka iz njegove nezrelosti, ki si jo je povzročil sam.” Znanstveno-razsvetljenska doba s svojim programom človeštvu ni izpolnila sanj o razsvetljenosti, kar je predmet osebnega zorenja in učenja, za kar naj skrbi izobrazba v domači hiši, v šolstvu in danes vse bolj prek medijev. A če so pokvarjeni kompasi, bo uspeh problem.

VEČ ...|12. 11. 2021
Janez Juhant: Življenje je več, kot le okvir

V slovenski družbi in Cerkvi se borimo z bremeni polpreteklosti in počasi sprejemamo Kantovo opredelitev: “Razsvetljenstvo je izhod človeka iz njegove nezrelosti, ki si jo je povzročil sam.” Znanstveno-razsvetljenska doba s svojim programom človeštvu ni izpolnila sanj o razsvetljenosti, kar je predmet osebnega zorenja in učenja, za kar naj skrbi izobrazba v domači hiši, v šolstvu in danes vse bolj prek medijev. A če so pokvarjeni kompasi, bo uspeh problem.

Janez Juhant

komentarCerkevdružbapolitika

Komentar Družina

VEČ ...|11. 11. 2021
Ivo Žajdela: Levi totalitarizem

Priča smo veliki manifestaciji nestrpnosti in čistih oblik totalitarizma levičarjev.

Ivo Žajdela: Levi totalitarizem

Priča smo veliki manifestaciji nestrpnosti in čistih oblik totalitarizma levičarjev.

komentar

Komentar Družina

Ivo Žajdela: Levi totalitarizem

Priča smo veliki manifestaciji nestrpnosti in čistih oblik totalitarizma levičarjev.

VEČ ...|11. 11. 2021
Ivo Žajdela: Levi totalitarizem

Priča smo veliki manifestaciji nestrpnosti in čistih oblik totalitarizma levičarjev.

Ivo Žajdela

komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 11. 2021
Pravnik Zupančič: Ta sestava Ustavnega sodišča je katastrofalna

Sedanja sestava ustavnega sodišča je katastrofalna, je zadeve povezane s to institucijo za Radio Ognjišče komentiral nekdanji ustavni sodnik Boštjan M. Zupančič. Opozoril je na problem rezultatskega sojenja, o novem vodstvu sodišča, na to mesto je bil izvoljen Matej Acceto pa: »O njem imam svoje mnenje«

Uvodoma nas je zanimal komentar Zupančiča na pismo ustavnega sodnika Klemena Jakliča o tem, zakaj se ni udeležil glasovanja o novem predsedniku ustavnega sodišča. »Jaklič je v celi sceni nekako analogno tistemu, kar sem bil jaz v tistem času, ko sem bil sam na ustavnem sodišču, dobesedno Jaklič je kaliber.«

Jaklič je v pismu spomnil na kritike, ki letijo na ustavno sodišče, tudi tisto o rezultatskem sojenju: »(Rezultatskega sojenja) se je spomnila višja pravna sestra Špelca Mežnar, to je pa primitivno. Nekje ji je spodrsnilo in je povedala, da ni pomembno, kakšna je kakovost odločne, da je odločba ustavnega sodišča predvidena v naprej glede na etablirano večino v senatu oziroma v plenarnem zasedanju. Skratka to je škandal od škandala,« je povedal Zupančič, ki je o sedanji sestavi ustavnega sodišča dejal: »In zdaj se je na ustavno sodišče spravila neka večina mlajših, prav je, da so mlajši samo tega moralnega kalibra, ki bi ga morali imeti jasno nima. Zdaj gre za tega Acceta, jaz imam o njem svoje mnenje. Imam svoje mnenje o Šugmanovi, svoje mnenje imam o Čeferinu in še o kakšen drugem, ker so pač bili vsi moji študenti. Vem za njih osebno, kakšni so, oziroma kakšni niso. Tako, da ta sestava je katastrofalna, s Špelco Mežnar na čelu,« je dejal in pri tem izvzel Klemena Jakliča in Marka Šorlija.

Na vprašanje, kako komentira že četrti izbor kandirata za novega ustavnega sodnika, ki naj bi nasledil Dunjo Jadek Pensa – danes bodo poslanci glasovali o Roku Svetliču pa slikovito dejal: »V dvomilijonskem narodu ne boste vi apriori našli devet novih sodnikov za ustavno sodišče. Kot sem govoril včasih: Vi simfoničnega orkestra v Žužemberku ne morete sestaviti. Pika. Tega genetskega bazena, ki je itak osiromašel v Sloveniji, ker so elito po vojni vso pobili mi enostavno nimamo.«

Pravnik Zupančič: Ta sestava Ustavnega sodišča je katastrofalna

Sedanja sestava ustavnega sodišča je katastrofalna, je zadeve povezane s to institucijo za Radio Ognjišče komentiral nekdanji ustavni sodnik Boštjan M. Zupančič. Opozoril je na problem rezultatskega sojenja, o novem vodstvu sodišča, na to mesto je bil izvoljen Matej Acceto pa: »O njem imam svoje mnenje«

Uvodoma nas je zanimal komentar Zupančiča na pismo ustavnega sodnika Klemena Jakliča o tem, zakaj se ni udeležil glasovanja o novem predsedniku ustavnega sodišča. »Jaklič je v celi sceni nekako analogno tistemu, kar sem bil jaz v tistem času, ko sem bil sam na ustavnem sodišču, dobesedno Jaklič je kaliber.«

Jaklič je v pismu spomnil na kritike, ki letijo na ustavno sodišče, tudi tisto o rezultatskem sojenju: »(Rezultatskega sojenja) se je spomnila višja pravna sestra Špelca Mežnar, to je pa primitivno. Nekje ji je spodrsnilo in je povedala, da ni pomembno, kakšna je kakovost odločne, da je odločba ustavnega sodišča predvidena v naprej glede na etablirano večino v senatu oziroma v plenarnem zasedanju. Skratka to je škandal od škandala,« je povedal Zupančič, ki je o sedanji sestavi ustavnega sodišča dejal: »In zdaj se je na ustavno sodišče spravila neka večina mlajših, prav je, da so mlajši samo tega moralnega kalibra, ki bi ga morali imeti jasno nima. Zdaj gre za tega Acceta, jaz imam o njem svoje mnenje. Imam svoje mnenje o Šugmanovi, svoje mnenje imam o Čeferinu in še o kakšen drugem, ker so pač bili vsi moji študenti. Vem za njih osebno, kakšni so, oziroma kakšni niso. Tako, da ta sestava je katastrofalna, s Špelco Mežnar na čelu,« je dejal in pri tem izvzel Klemena Jakliča in Marka Šorlija.

Na vprašanje, kako komentira že četrti izbor kandirata za novega ustavnega sodnika, ki naj bi nasledil Dunjo Jadek Pensa – danes bodo poslanci glasovali o Roku Svetliču pa slikovito dejal: »V dvomilijonskem narodu ne boste vi apriori našli devet novih sodnikov za ustavno sodišče. Kot sem govoril včasih: Vi simfoničnega orkestra v Žužemberku ne morete sestaviti. Pika. Tega genetskega bazena, ki je itak osiromašel v Sloveniji, ker so elito po vojni vso pobili mi enostavno nimamo.«

infopogovorpolitikaboštjan zupančičustavno sodiščeklemen jakličšpelca mežnarmatej accetorok čeferin

Informativni prispevki

Pravnik Zupančič: Ta sestava Ustavnega sodišča je katastrofalna

Sedanja sestava ustavnega sodišča je katastrofalna, je zadeve povezane s to institucijo za Radio Ognjišče komentiral nekdanji ustavni sodnik Boštjan M. Zupančič. Opozoril je na problem rezultatskega sojenja, o novem vodstvu sodišča, na to mesto je bil izvoljen Matej Acceto pa: »O njem imam svoje mnenje«

Uvodoma nas je zanimal komentar Zupančiča na pismo ustavnega sodnika Klemena Jakliča o tem, zakaj se ni udeležil glasovanja o novem predsedniku ustavnega sodišča. »Jaklič je v celi sceni nekako analogno tistemu, kar sem bil jaz v tistem času, ko sem bil sam na ustavnem sodišču, dobesedno Jaklič je kaliber.«

Jaklič je v pismu spomnil na kritike, ki letijo na ustavno sodišče, tudi tisto o rezultatskem sojenju: »(Rezultatskega sojenja) se je spomnila višja pravna sestra Špelca Mežnar, to je pa primitivno. Nekje ji je spodrsnilo in je povedala, da ni pomembno, kakšna je kakovost odločne, da je odločba ustavnega sodišča predvidena v naprej glede na etablirano večino v senatu oziroma v plenarnem zasedanju. Skratka to je škandal od škandala,« je povedal Zupančič, ki je o sedanji sestavi ustavnega sodišča dejal: »In zdaj se je na ustavno sodišče spravila neka večina mlajših, prav je, da so mlajši samo tega moralnega kalibra, ki bi ga morali imeti jasno nima. Zdaj gre za tega Acceta, jaz imam o njem svoje mnenje. Imam svoje mnenje o Šugmanovi, svoje mnenje imam o Čeferinu in še o kakšen drugem, ker so pač bili vsi moji študenti. Vem za njih osebno, kakšni so, oziroma kakšni niso. Tako, da ta sestava je katastrofalna, s Špelco Mežnar na čelu,« je dejal in pri tem izvzel Klemena Jakliča in Marka Šorlija.

Na vprašanje, kako komentira že četrti izbor kandirata za novega ustavnega sodnika, ki naj bi nasledil Dunjo Jadek Pensa – danes bodo poslanci glasovali o Roku Svetliču pa slikovito dejal: »V dvomilijonskem narodu ne boste vi apriori našli devet novih sodnikov za ustavno sodišče. Kot sem govoril včasih: Vi simfoničnega orkestra v Žužemberku ne morete sestaviti. Pika. Tega genetskega bazena, ki je itak osiromašel v Sloveniji, ker so elito po vojni vso pobili mi enostavno nimamo.«

VEČ ...|10. 11. 2021
Pravnik Zupančič: Ta sestava Ustavnega sodišča je katastrofalna

Sedanja sestava ustavnega sodišča je katastrofalna, je zadeve povezane s to institucijo za Radio Ognjišče komentiral nekdanji ustavni sodnik Boštjan M. Zupančič. Opozoril je na problem rezultatskega sojenja, o novem vodstvu sodišča, na to mesto je bil izvoljen Matej Acceto pa: »O njem imam svoje mnenje«

Uvodoma nas je zanimal komentar Zupančiča na pismo ustavnega sodnika Klemena Jakliča o tem, zakaj se ni udeležil glasovanja o novem predsedniku ustavnega sodišča. »Jaklič je v celi sceni nekako analogno tistemu, kar sem bil jaz v tistem času, ko sem bil sam na ustavnem sodišču, dobesedno Jaklič je kaliber.«

Jaklič je v pismu spomnil na kritike, ki letijo na ustavno sodišče, tudi tisto o rezultatskem sojenju: »(Rezultatskega sojenja) se je spomnila višja pravna sestra Špelca Mežnar, to je pa primitivno. Nekje ji je spodrsnilo in je povedala, da ni pomembno, kakšna je kakovost odločne, da je odločba ustavnega sodišča predvidena v naprej glede na etablirano večino v senatu oziroma v plenarnem zasedanju. Skratka to je škandal od škandala,« je povedal Zupančič, ki je o sedanji sestavi ustavnega sodišča dejal: »In zdaj se je na ustavno sodišče spravila neka večina mlajših, prav je, da so mlajši samo tega moralnega kalibra, ki bi ga morali imeti jasno nima. Zdaj gre za tega Acceta, jaz imam o njem svoje mnenje. Imam svoje mnenje o Šugmanovi, svoje mnenje imam o Čeferinu in še o kakšen drugem, ker so pač bili vsi moji študenti. Vem za njih osebno, kakšni so, oziroma kakšni niso. Tako, da ta sestava je katastrofalna, s Špelco Mežnar na čelu,« je dejal in pri tem izvzel Klemena Jakliča in Marka Šorlija.

Na vprašanje, kako komentira že četrti izbor kandirata za novega ustavnega sodnika, ki naj bi nasledil Dunjo Jadek Pensa – danes bodo poslanci glasovali o Roku Svetliču pa slikovito dejal: »V dvomilijonskem narodu ne boste vi apriori našli devet novih sodnikov za ustavno sodišče. Kot sem govoril včasih: Vi simfoničnega orkestra v Žužemberku ne morete sestaviti. Pika. Tega genetskega bazena, ki je itak osiromašel v Sloveniji, ker so elito po vojni vso pobili mi enostavno nimamo.«

Alen Salihović

infopogovorpolitikaboštjan zupančičustavno sodiščeklemen jakličšpelca mežnarmatej accetorok čeferin

Komentar Časnik.si

VEČ ...|10. 11. 2021
Ervin Anton Schwarzbartl: Odpoved naročnine in odpoved Kučanu

Komentator se želi - po vzoru odpovedi naročnine medijem, ki postanejo neobjektivna - odpovedati tudi izjavam Milana Kučana, ki je v Šentjanžu 30. oktobra letos, rekel da se tudi danes nismo pripravljeni podrediti načinu vladanja sedanje oblasti, ki je Sloveniji tuj. Komentator se spominja, kako zagnano so se nekoč slovenski komunisti podrejali boljševiškemu in zločinskemu načinu vladanja, ki nam je bil resnično tuj. Razočaran je nad Kučanovimi stališči in meni, da bi Milan Kučan moral, glede na bivšo funkcijo vedeti, kaj je za državljane dobro, in delo sedanje vlade to je.

Ervin Anton Schwarzbartl: Odpoved naročnine in odpoved Kučanu

Komentator se želi - po vzoru odpovedi naročnine medijem, ki postanejo neobjektivna - odpovedati tudi izjavam Milana Kučana, ki je v Šentjanžu 30. oktobra letos, rekel da se tudi danes nismo pripravljeni podrediti načinu vladanja sedanje oblasti, ki je Sloveniji tuj. Komentator se spominja, kako zagnano so se nekoč slovenski komunisti podrejali boljševiškemu in zločinskemu načinu vladanja, ki nam je bil resnično tuj. Razočaran je nad Kučanovimi stališči in meni, da bi Milan Kučan moral, glede na bivšo funkcijo vedeti, kaj je za državljane dobro, in delo sedanje vlade to je.

komentarkomunizemvrednotevladaoblastSlovenija

Komentar Časnik.si

Ervin Anton Schwarzbartl: Odpoved naročnine in odpoved Kučanu

Komentator se želi - po vzoru odpovedi naročnine medijem, ki postanejo neobjektivna - odpovedati tudi izjavam Milana Kučana, ki je v Šentjanžu 30. oktobra letos, rekel da se tudi danes nismo pripravljeni podrediti načinu vladanja sedanje oblasti, ki je Sloveniji tuj. Komentator se spominja, kako zagnano so se nekoč slovenski komunisti podrejali boljševiškemu in zločinskemu načinu vladanja, ki nam je bil resnično tuj. Razočaran je nad Kučanovimi stališči in meni, da bi Milan Kučan moral, glede na bivšo funkcijo vedeti, kaj je za državljane dobro, in delo sedanje vlade to je.

VEČ ...|10. 11. 2021
Ervin Anton Schwarzbartl: Odpoved naročnine in odpoved Kučanu

Komentator se želi - po vzoru odpovedi naročnine medijem, ki postanejo neobjektivna - odpovedati tudi izjavam Milana Kučana, ki je v Šentjanžu 30. oktobra letos, rekel da se tudi danes nismo pripravljeni podrediti načinu vladanja sedanje oblasti, ki je Sloveniji tuj. Komentator se spominja, kako zagnano so se nekoč slovenski komunisti podrejali boljševiškemu in zločinskemu načinu vladanja, ki nam je bil resnično tuj. Razočaran je nad Kučanovimi stališči in meni, da bi Milan Kučan moral, glede na bivšo funkcijo vedeti, kaj je za državljane dobro, in delo sedanje vlade to je.

Ervin Anton Schwarzbartl

komentarkomunizemvrednotevladaoblastSlovenija

Naš pogled

VEČ ...|9. 11. 2021
Bullying

’Bullying’ je angleški izraz za trpinčenje. Med otroki in mladostniki je to žal pogost pojav. Gre za namerno dejanje nekoga prizadeti, z besedami ali dejanji. Običajno močnejši nad šibkejšim uveljavlja svojo nadvlado in premoč, ustrahovalna dejanja pa ponavlja. Takega nasilneža mladi imenujejo ’bully’. A to ni vse …

Bullying

’Bullying’ je angleški izraz za trpinčenje. Med otroki in mladostniki je to žal pogost pojav. Gre za namerno dejanje nekoga prizadeti, z besedami ali dejanji. Običajno močnejši nad šibkejšim uveljavlja svojo nadvlado in premoč, ustrahovalna dejanja pa ponavlja. Takega nasilneža mladi imenujejo ’bully’. A to ni vse …

komentar

Naš pogled

Bullying

’Bullying’ je angleški izraz za trpinčenje. Med otroki in mladostniki je to žal pogost pojav. Gre za namerno dejanje nekoga prizadeti, z besedami ali dejanji. Običajno močnejši nad šibkejšim uveljavlja svojo nadvlado in premoč, ustrahovalna dejanja pa ponavlja. Takega nasilneža mladi imenujejo ’bully’. A to ni vse …

VEČ ...|9. 11. 2021
Bullying

’Bullying’ je angleški izraz za trpinčenje. Med otroki in mladostniki je to žal pogost pojav. Gre za namerno dejanje nekoga prizadeti, z besedami ali dejanji. Običajno močnejši nad šibkejšim uveljavlja svojo nadvlado in premoč, ustrahovalna dejanja pa ponavlja. Takega nasilneža mladi imenujejo ’bully’. A to ni vse …

Marjan Bunič

komentar

Dogodki

VEČ ...|8. 11. 2021
Peter Sušnik: Prepoved sv. maše za žrtve revolucije na Ljubljanskem gradu

Na izbrisanem pokopališču na Orlovem vrhu, kjer je bilo med jesenjo 1943 in koncem vojne pokopanih 146 padlih domobrancev, so imeli včeraj molitve za pokojne. Od tam so odšli v župnijsko cerkev sv. Jakoba, kjer je bila sv. maša za pokopane na omenjenem pokopališču. Od leta 1993 je maša v kapeli sv. Jurija na Ljubljanskem gradu. Oznanjena je bila tudi letos, a je Javni zavod, ki upravlja grad s kapelo, soglasje zavrnil, češ da je takšna maša v nasprotju z njihovim osnovnim poslanstvom.

Peter Sušnik: Prepoved sv. maše za žrtve revolucije na Ljubljanskem gradu

Na izbrisanem pokopališču na Orlovem vrhu, kjer je bilo med jesenjo 1943 in koncem vojne pokopanih 146 padlih domobrancev, so imeli včeraj molitve za pokojne. Od tam so odšli v župnijsko cerkev sv. Jakoba, kjer je bila sv. maša za pokopane na omenjenem pokopališču. Od leta 1993 je maša v kapeli sv. Jurija na Ljubljanskem gradu. Oznanjena je bila tudi letos, a je Javni zavod, ki upravlja grad s kapelo, soglasje zavrnil, češ da je takšna maša v nasprotju z njihovim osnovnim poslanstvom.

družbapolitkakomentardomobranci

Dogodki

Peter Sušnik: Prepoved sv. maše za žrtve revolucije na Ljubljanskem gradu

Na izbrisanem pokopališču na Orlovem vrhu, kjer je bilo med jesenjo 1943 in koncem vojne pokopanih 146 padlih domobrancev, so imeli včeraj molitve za pokojne. Od tam so odšli v župnijsko cerkev sv. Jakoba, kjer je bila sv. maša za pokopane na omenjenem pokopališču. Od leta 1993 je maša v kapeli sv. Jurija na Ljubljanskem gradu. Oznanjena je bila tudi letos, a je Javni zavod, ki upravlja grad s kapelo, soglasje zavrnil, češ da je takšna maša v nasprotju z njihovim osnovnim poslanstvom.

VEČ ...|8. 11. 2021
Peter Sušnik: Prepoved sv. maše za žrtve revolucije na Ljubljanskem gradu

Na izbrisanem pokopališču na Orlovem vrhu, kjer je bilo med jesenjo 1943 in koncem vojne pokopanih 146 padlih domobrancev, so imeli včeraj molitve za pokojne. Od tam so odšli v župnijsko cerkev sv. Jakoba, kjer je bila sv. maša za pokopane na omenjenem pokopališču. Od leta 1993 je maša v kapeli sv. Jurija na Ljubljanskem gradu. Oznanjena je bila tudi letos, a je Javni zavod, ki upravlja grad s kapelo, soglasje zavrnil, češ da je takšna maša v nasprotju z njihovim osnovnim poslanstvom.

Peter Sušnik

družbapolitkakomentardomobranci

Komentar tedna

VEČ ...|5. 11. 2021
Tadej Sadar; odgovorni urednik Radia Ognjišče o izjavi nekaterih članov SAZU.

Pred nekaj meseci se je pri nas mudila delegacija Evropskega Parlamenta in opravila monitoring stanja na področju pravne države in svobode medijev. Člani delegacije so ugotovili, da pri nas ustanove delujejo, erozije institucij pravne države pa ni, kot so povedali na novinarski konferenci. Še več, članica te delegacije Assita Kanko, ki je bila rojena, kot je sama povedala, v diktatorski državi, je izjavila: »Odraščala sem v afriški diktaturi in svojim kolegom v parlamentu in komisiji lahko zagotovim, da Slovenija ne postaja diktatura.«
Da nekdo z visoko izobrazbo in akademskim nazivom ob omenjenih dejstvih zapiše tako diametralno drugačno ugotovitev, je zame nedoumljivo. Da svojih obtožb z ničemer ne argumentirajo, pa je skregano z osnovami znanstvenega pristopa, katerega nosilci so prav sami.

Tadej Sadar; odgovorni urednik Radia Ognjišče o izjavi nekaterih članov SAZU.

Pred nekaj meseci se je pri nas mudila delegacija Evropskega Parlamenta in opravila monitoring stanja na področju pravne države in svobode medijev. Člani delegacije so ugotovili, da pri nas ustanove delujejo, erozije institucij pravne države pa ni, kot so povedali na novinarski konferenci. Še več, članica te delegacije Assita Kanko, ki je bila rojena, kot je sama povedala, v diktatorski državi, je izjavila: »Odraščala sem v afriški diktaturi in svojim kolegom v parlamentu in komisiji lahko zagotovim, da Slovenija ne postaja diktatura.«
Da nekdo z visoko izobrazbo in akademskim nazivom ob omenjenih dejstvih zapiše tako diametralno drugačno ugotovitev, je zame nedoumljivo. Da svojih obtožb z ničemer ne argumentirajo, pa je skregano z osnovami znanstvenega pristopa, katerega nosilci so prav sami.

komentar

Komentar tedna

Tadej Sadar; odgovorni urednik Radia Ognjišče o izjavi nekaterih članov SAZU.

Pred nekaj meseci se je pri nas mudila delegacija Evropskega Parlamenta in opravila monitoring stanja na področju pravne države in svobode medijev. Člani delegacije so ugotovili, da pri nas ustanove delujejo, erozije institucij pravne države pa ni, kot so povedali na novinarski konferenci. Še več, članica te delegacije Assita Kanko, ki je bila rojena, kot je sama povedala, v diktatorski državi, je izjavila: »Odraščala sem v afriški diktaturi in svojim kolegom v parlamentu in komisiji lahko zagotovim, da Slovenija ne postaja diktatura.«
Da nekdo z visoko izobrazbo in akademskim nazivom ob omenjenih dejstvih zapiše tako diametralno drugačno ugotovitev, je zame nedoumljivo. Da svojih obtožb z ničemer ne argumentirajo, pa je skregano z osnovami znanstvenega pristopa, katerega nosilci so prav sami.

VEČ ...|5. 11. 2021
Tadej Sadar; odgovorni urednik Radia Ognjišče o izjavi nekaterih članov SAZU.

Pred nekaj meseci se je pri nas mudila delegacija Evropskega Parlamenta in opravila monitoring stanja na področju pravne države in svobode medijev. Člani delegacije so ugotovili, da pri nas ustanove delujejo, erozije institucij pravne države pa ni, kot so povedali na novinarski konferenci. Še več, članica te delegacije Assita Kanko, ki je bila rojena, kot je sama povedala, v diktatorski državi, je izjavila: »Odraščala sem v afriški diktaturi in svojim kolegom v parlamentu in komisiji lahko zagotovim, da Slovenija ne postaja diktatura.«
Da nekdo z visoko izobrazbo in akademskim nazivom ob omenjenih dejstvih zapiše tako diametralno drugačno ugotovitev, je zame nedoumljivo. Da svojih obtožb z ničemer ne argumentirajo, pa je skregano z osnovami znanstvenega pristopa, katerega nosilci so prav sami.

Radio Ognjišče

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|4. 11. 2021
Tomaž Erzar: Jeza ali hvaležnost

Ni vam treba vsak dan narediti enega dobrega dela, dovolj je, da vsak dan prepoznate eno dobro delo.

Tomaž Erzar: Jeza ali hvaležnost

Ni vam treba vsak dan narediti enega dobrega dela, dovolj je, da vsak dan prepoznate eno dobro delo.

komentar

Komentar Družina

Tomaž Erzar: Jeza ali hvaležnost

Ni vam treba vsak dan narediti enega dobrega dela, dovolj je, da vsak dan prepoznate eno dobro delo.

VEČ ...|4. 11. 2021
Tomaž Erzar: Jeza ali hvaležnost

Ni vam treba vsak dan narediti enega dobrega dela, dovolj je, da vsak dan prepoznate eno dobro delo.

Tomaž Erzar

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 11. 2021
Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

komentarEvropsko sodišče za človekove pravicesodstvolustracijatranzicijasvoboda izražanja

Komentar Časnik.si

Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

VEČ ...|3. 11. 2021
Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

Tamara Griesser Pečar

komentarEvropsko sodišče za človekove pravicesodstvolustracijatranzicijasvoboda izražanja

Naš pogled

VEČ ...|2. 11. 2021
Andrej Šinko: Zakaj je lepo živeti v Sloveniji in kaj nas bremeni?

Avtor v komentarju razmišlja o življenju v Sloveniji, ki je lepo zaradi naravnih danosti in številnih socialnih pravic. Ugotavlja tudi, da je Slovenija soočena z določenimi anomalijami, ki pa niso nič drugače, kot v številnih drugih zelo razvitih državah, a se probleme družbeno potencira, kar med drugim povečuje razdor med ljudmi.

Andrej Šinko: Zakaj je lepo živeti v Sloveniji in kaj nas bremeni?

Avtor v komentarju razmišlja o življenju v Sloveniji, ki je lepo zaradi naravnih danosti in številnih socialnih pravic. Ugotavlja tudi, da je Slovenija soočena z določenimi anomalijami, ki pa niso nič drugače, kot v številnih drugih zelo razvitih državah, a se probleme družbeno potencira, kar med drugim povečuje razdor med ljudmi.

komentarživljenjeSlovenija

Naš pogled

Andrej Šinko: Zakaj je lepo živeti v Sloveniji in kaj nas bremeni?

Avtor v komentarju razmišlja o življenju v Sloveniji, ki je lepo zaradi naravnih danosti in številnih socialnih pravic. Ugotavlja tudi, da je Slovenija soočena z določenimi anomalijami, ki pa niso nič drugače, kot v številnih drugih zelo razvitih državah, a se probleme družbeno potencira, kar med drugim povečuje razdor med ljudmi.

VEČ ...|2. 11. 2021
Andrej Šinko: Zakaj je lepo živeti v Sloveniji in kaj nas bremeni?

Avtor v komentarju razmišlja o življenju v Sloveniji, ki je lepo zaradi naravnih danosti in številnih socialnih pravic. Ugotavlja tudi, da je Slovenija soočena z določenimi anomalijami, ki pa niso nič drugače, kot v številnih drugih zelo razvitih državah, a se probleme družbeno potencira, kar med drugim povečuje razdor med ljudmi.

Andrej Šinko

komentarživljenjeSlovenija

Komentar tedna

VEČ ...|29. 10. 2021
S. Emanuela Žerdin: Kdo nas bo poučil o minljivosti?

O minljivosti nas prav gotovo še dolgo ne bodo učili še tako dobri učitelji in profesorji, ker tega ni v nobenem šolskem programu. Najboljša učilnica za spoznanje te realnosti, je samo življenje, najboljša praksa pa je prisotnost ob bolnih, trpečih, umirajočih, vse do njihovega konca. Takrat namreč odpadejo vse maske z našega srca in naše duše, četudi moramo na obrazu maske še zmeraj nositi. Če v svojem srcu nosimo vero v Kristusa, potem se preko dotika minljivosti že čuti svetlost večnosti. Kristus s svojimi prebodenimi rokami, ki so tako kot mi, doživele minljivost in smrt, drži odprta vrata večnega življenja, saj je On eden in edini, ki je premagal smrt in vstal od mrtvih. Boljšega zdravila za strah od minljivosti in smrti, ne poznam.

Komentar je pripravila sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa, Celje, sestra Emanuela Žerdin.

S. Emanuela Žerdin: Kdo nas bo poučil o minljivosti?

O minljivosti nas prav gotovo še dolgo ne bodo učili še tako dobri učitelji in profesorji, ker tega ni v nobenem šolskem programu. Najboljša učilnica za spoznanje te realnosti, je samo življenje, najboljša praksa pa je prisotnost ob bolnih, trpečih, umirajočih, vse do njihovega konca. Takrat namreč odpadejo vse maske z našega srca in naše duše, četudi moramo na obrazu maske še zmeraj nositi. Če v svojem srcu nosimo vero v Kristusa, potem se preko dotika minljivosti že čuti svetlost večnosti. Kristus s svojimi prebodenimi rokami, ki so tako kot mi, doživele minljivost in smrt, drži odprta vrata večnega življenja, saj je On eden in edini, ki je premagal smrt in vstal od mrtvih. Boljšega zdravila za strah od minljivosti in smrti, ne poznam.

Komentar je pripravila sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa, Celje, sestra Emanuela Žerdin.

komentarvzgojaduhovnost

Komentar tedna

S. Emanuela Žerdin: Kdo nas bo poučil o minljivosti?

O minljivosti nas prav gotovo še dolgo ne bodo učili še tako dobri učitelji in profesorji, ker tega ni v nobenem šolskem programu. Najboljša učilnica za spoznanje te realnosti, je samo življenje, najboljša praksa pa je prisotnost ob bolnih, trpečih, umirajočih, vse do njihovega konca. Takrat namreč odpadejo vse maske z našega srca in naše duše, četudi moramo na obrazu maske še zmeraj nositi. Če v svojem srcu nosimo vero v Kristusa, potem se preko dotika minljivosti že čuti svetlost večnosti. Kristus s svojimi prebodenimi rokami, ki so tako kot mi, doživele minljivost in smrt, drži odprta vrata večnega življenja, saj je On eden in edini, ki je premagal smrt in vstal od mrtvih. Boljšega zdravila za strah od minljivosti in smrti, ne poznam.

Komentar je pripravila sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa, Celje, sestra Emanuela Žerdin.

VEČ ...|29. 10. 2021
S. Emanuela Žerdin: Kdo nas bo poučil o minljivosti?

O minljivosti nas prav gotovo še dolgo ne bodo učili še tako dobri učitelji in profesorji, ker tega ni v nobenem šolskem programu. Najboljša učilnica za spoznanje te realnosti, je samo življenje, najboljša praksa pa je prisotnost ob bolnih, trpečih, umirajočih, vse do njihovega konca. Takrat namreč odpadejo vse maske z našega srca in naše duše, četudi moramo na obrazu maske še zmeraj nositi. Če v svojem srcu nosimo vero v Kristusa, potem se preko dotika minljivosti že čuti svetlost večnosti. Kristus s svojimi prebodenimi rokami, ki so tako kot mi, doživele minljivost in smrt, drži odprta vrata večnega življenja, saj je On eden in edini, ki je premagal smrt in vstal od mrtvih. Boljšega zdravila za strah od minljivosti in smrti, ne poznam.

Komentar je pripravila sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa, Celje, sestra Emanuela Žerdin.

S. Emanuela Žerdin

komentarvzgojaduhovnost

Komentar Družina

VEČ ...|28. 10. 2021
Blaž Jezersek: Nimamo se česa bati

Vsa zgodovina odrešenja od prvih staršev naprej deli ljudi na tiste, ki so Bogu zaupali, in druge, ki mu niso.

Blaž Jezersek: Nimamo se česa bati

Vsa zgodovina odrešenja od prvih staršev naprej deli ljudi na tiste, ki so Bogu zaupali, in druge, ki mu niso.

komentar

Komentar Družina

Blaž Jezersek: Nimamo se česa bati

Vsa zgodovina odrešenja od prvih staršev naprej deli ljudi na tiste, ki so Bogu zaupali, in druge, ki mu niso.

VEČ ...|28. 10. 2021
Blaž Jezersek: Nimamo se česa bati

Vsa zgodovina odrešenja od prvih staršev naprej deli ljudi na tiste, ki so Bogu zaupali, in druge, ki mu niso.

Blaž Jezersek

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|27. 10. 2021
Matevž Sedej: Kaj ima Sophie in ‘t Veld prav?

Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.

Matevž Sedej: Kaj ima Sophie in ‘t Veld prav?

Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.

komentarpolitikapravomediji

Komentar Časnik.si

Matevž Sedej: Kaj ima Sophie in ‘t Veld prav?

Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.

VEČ ...|27. 10. 2021
Matevž Sedej: Kaj ima Sophie in ‘t Veld prav?

Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.

Matevž Sedej

komentarpolitikapravomediji

Naš pogled

VEČ ...|26. 10. 2021
Covid: Zdravniki kot generali v vojni z virusom.

Slovenija premore veliko vrhunskih strokovnjakov, toda zadnje čase se nekateri ne ukvarjajo s svojimi čevlji, ampak si natikajo sosedove, ki niso le tuji, ampak tudi mnogo preveliki. Namesto da doktor sociologije razlaga čisto medicinske zadeve, bi bilo veliko boljše, če bi povedal, zakaj se ljudje ob situaciji, v kateri smo in ki ni ne lahka in ne enostavna, obnašamo tako kot se.

Covid: Zdravniki kot generali v vojni z virusom.

Slovenija premore veliko vrhunskih strokovnjakov, toda zadnje čase se nekateri ne ukvarjajo s svojimi čevlji, ampak si natikajo sosedove, ki niso le tuji, ampak tudi mnogo preveliki. Namesto da doktor sociologije razlaga čisto medicinske zadeve, bi bilo veliko boljše, če bi povedal, zakaj se ljudje ob situaciji, v kateri smo in ki ni ne lahka in ne enostavna, obnašamo tako kot se.

komentar

Naš pogled

Covid: Zdravniki kot generali v vojni z virusom.

Slovenija premore veliko vrhunskih strokovnjakov, toda zadnje čase se nekateri ne ukvarjajo s svojimi čevlji, ampak si natikajo sosedove, ki niso le tuji, ampak tudi mnogo preveliki. Namesto da doktor sociologije razlaga čisto medicinske zadeve, bi bilo veliko boljše, če bi povedal, zakaj se ljudje ob situaciji, v kateri smo in ki ni ne lahka in ne enostavna, obnašamo tako kot se.

VEČ ...|26. 10. 2021
Covid: Zdravniki kot generali v vojni z virusom.

Slovenija premore veliko vrhunskih strokovnjakov, toda zadnje čase se nekateri ne ukvarjajo s svojimi čevlji, ampak si natikajo sosedove, ki niso le tuji, ampak tudi mnogo preveliki. Namesto da doktor sociologije razlaga čisto medicinske zadeve, bi bilo veliko boljše, če bi povedal, zakaj se ljudje ob situaciji, v kateri smo in ki ni ne lahka in ne enostavna, obnašamo tako kot se.

Tadej Sadar

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 10. 2021
Peter Jerman: Napetost v zvezi z razpravo o vladavini prava v EU se stopnjuje. Poljski slabo kaže

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman: Napetost v zvezi z razpravo o vladavini prava v EU se stopnjuje. Poljski slabo kaže

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Jerman: Napetost v zvezi z razpravo o vladavini prava v EU se stopnjuje. Poljski slabo kaže

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|25. 10. 2021
Peter Jerman: Napetost v zvezi z razpravo o vladavini prava v EU se stopnjuje. Poljski slabo kaže

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|22. 10. 2021
Alenka Puhar: O pogromih in strelih

Javni prostor je poln izrazov, ki imajo komaj kakšno zvezo z opisanim predmetom in dejanjem, poln je sramotilnih in žaljivih besed, pretiravanj in diskreditiranj. Tako v komenatrju tedna ramišlja prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

Alenka Puhar: O pogromih in strelih

Javni prostor je poln izrazov, ki imajo komaj kakšno zvezo z opisanim predmetom in dejanjem, poln je sramotilnih in žaljivih besed, pretiravanj in diskreditiranj. Tako v komenatrju tedna ramišlja prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

komentar

Komentar tedna

Alenka Puhar: O pogromih in strelih

Javni prostor je poln izrazov, ki imajo komaj kakšno zvezo z opisanim predmetom in dejanjem, poln je sramotilnih in žaljivih besed, pretiravanj in diskreditiranj. Tako v komenatrju tedna ramišlja prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

VEČ ...|22. 10. 2021
Alenka Puhar: O pogromih in strelih

Javni prostor je poln izrazov, ki imajo komaj kakšno zvezo z opisanim predmetom in dejanjem, poln je sramotilnih in žaljivih besed, pretiravanj in diskreditiranj. Tako v komenatrju tedna ramišlja prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

Alenka Puhar

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|21. 10. 2021
Matjaž Križnar: Moč zaupanja

Prisluhniti, slišati in videti, se pogovarjati in izpostaviti dialog, nato pa skupaj v Svetem Duhu graditi Kristusovo Cerkev.

Matjaž Križnar: Moč zaupanja

Prisluhniti, slišati in videti, se pogovarjati in izpostaviti dialog, nato pa skupaj v Svetem Duhu graditi Kristusovo Cerkev.

komentar

Komentar Družina

Matjaž Križnar: Moč zaupanja

Prisluhniti, slišati in videti, se pogovarjati in izpostaviti dialog, nato pa skupaj v Svetem Duhu graditi Kristusovo Cerkev.

VEČ ...|21. 10. 2021
Matjaž Križnar: Moč zaupanja

Prisluhniti, slišati in videti, se pogovarjati in izpostaviti dialog, nato pa skupaj v Svetem Duhu graditi Kristusovo Cerkev.

Matjaž Križnar

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|20. 10. 2021
Mitja Pucelj: Svoboda je pomembnejša od zdravja. Dokler ne zboliš.

Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.

Mitja Pucelj: Svoboda je pomembnejša od zdravja. Dokler ne zboliš.

Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.

komentarkoronaviruspolitikaprotesti

Komentar Časnik.si

Mitja Pucelj: Svoboda je pomembnejša od zdravja. Dokler ne zboliš.

Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.

VEČ ...|20. 10. 2021
Mitja Pucelj: Svoboda je pomembnejša od zdravja. Dokler ne zboliš.

Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.

Mitja Pucelj

komentarkoronaviruspolitikaprotesti

Naš pogled

VEČ ...|19. 10. 2021
Katerega »prav« bo na koncu obveljal?

V “Našem pogledu” je Nataša Ličen, voditeljica in moderatorka na Radiu Ognjišče, razmišljala o smiselnosti uveljavljanja svojega prav za vsako ceno, tudi na račun naroda in njegove prihodnosti. Epidemija bi morala ljudi povezati, v skrbi in pomoči drug za drugega, nas je pa še bolj razdvojila. Ne gre računati na streznitev vodilnih, naredimo korak v smeri sprejemanja in vključevanja posamezniki, s svojim zgledom. Vsaj v času tridesetletnice samostojnosti Slovenije in ob predsedovanju skupnosti evropskih narodov bi lahko v politiki, ne glede na politična in nazorska razhajanja, zavzeli enotnejše stališče tudi do vrednot osamosvojitve in osamosvojiteljev.    

Katerega »prav« bo na koncu obveljal?

V “Našem pogledu” je Nataša Ličen, voditeljica in moderatorka na Radiu Ognjišče, razmišljala o smiselnosti uveljavljanja svojega prav za vsako ceno, tudi na račun naroda in njegove prihodnosti. Epidemija bi morala ljudi povezati, v skrbi in pomoči drug za drugega, nas je pa še bolj razdvojila. Ne gre računati na streznitev vodilnih, naredimo korak v smeri sprejemanja in vključevanja posamezniki, s svojim zgledom. Vsaj v času tridesetletnice samostojnosti Slovenije in ob predsedovanju skupnosti evropskih narodov bi lahko v politiki, ne glede na politična in nazorska razhajanja, zavzeli enotnejše stališče tudi do vrednot osamosvojitve in osamosvojiteljev.    

komentardružba

Naš pogled

Katerega »prav« bo na koncu obveljal?

V “Našem pogledu” je Nataša Ličen, voditeljica in moderatorka na Radiu Ognjišče, razmišljala o smiselnosti uveljavljanja svojega prav za vsako ceno, tudi na račun naroda in njegove prihodnosti. Epidemija bi morala ljudi povezati, v skrbi in pomoči drug za drugega, nas je pa še bolj razdvojila. Ne gre računati na streznitev vodilnih, naredimo korak v smeri sprejemanja in vključevanja posamezniki, s svojim zgledom. Vsaj v času tridesetletnice samostojnosti Slovenije in ob predsedovanju skupnosti evropskih narodov bi lahko v politiki, ne glede na politična in nazorska razhajanja, zavzeli enotnejše stališče tudi do vrednot osamosvojitve in osamosvojiteljev.    

VEČ ...|19. 10. 2021
Katerega »prav« bo na koncu obveljal?

V “Našem pogledu” je Nataša Ličen, voditeljica in moderatorka na Radiu Ognjišče, razmišljala o smiselnosti uveljavljanja svojega prav za vsako ceno, tudi na račun naroda in njegove prihodnosti. Epidemija bi morala ljudi povezati, v skrbi in pomoči drug za drugega, nas je pa še bolj razdvojila. Ne gre računati na streznitev vodilnih, naredimo korak v smeri sprejemanja in vključevanja posamezniki, s svojim zgledom. Vsaj v času tridesetletnice samostojnosti Slovenije in ob predsedovanju skupnosti evropskih narodov bi lahko v politiki, ne glede na politična in nazorska razhajanja, zavzeli enotnejše stališče tudi do vrednot osamosvojitve in osamosvojiteljev.    

Nataša Ličen

komentardružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|18. 10. 2021
Rok Čakš: Kaj sem o svobodi medijev v Sloveniji povedal evropskim poslancem delegacije LIBE

Minuli četrtek sem se, skupaj s sedmimi novinarskimi kolegi, na povabilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta, udeležil pogovora z delegacijo, ki je v Slovenijo prišla preverjat dejstva glede vladavine prava in svobode medijev v naši državi. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Kaj sem o svobodi medijev v Sloveniji povedal evropskim poslancem delegacije LIBE

Minuli četrtek sem se, skupaj s sedmimi novinarskimi kolegi, na povabilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta, udeležil pogovora z delegacijo, ki je v Slovenijo prišla preverjat dejstva glede vladavine prava in svobode medijev v naši državi. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Kaj sem o svobodi medijev v Sloveniji povedal evropskim poslancem delegacije LIBE

Minuli četrtek sem se, skupaj s sedmimi novinarskimi kolegi, na povabilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta, udeležil pogovora z delegacijo, ki je v Slovenijo prišla preverjat dejstva glede vladavine prava in svobode medijev v naši državi. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|18. 10. 2021
Rok Čakš: Kaj sem o svobodi medijev v Sloveniji povedal evropskim poslancem delegacije LIBE

Minuli četrtek sem se, skupaj s sedmimi novinarskimi kolegi, na povabilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta, udeležil pogovora z delegacijo, ki je v Slovenijo prišla preverjat dejstva glede vladavine prava in svobode medijev v naši državi. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|15. 10. 2021
Protesti pod črto

Čeprav imajo vsi protesti, ki smo jim v Sloveniji priča, skupni imenovalec (izključevalnost in nestrpnost), pa je potrebno vendarle ločiti protivladne proteste od anticovid protestov, ki so zmes iracionalnega uporništva in prepričanja o ploščati zemlji.

Protesti pod črto

Čeprav imajo vsi protesti, ki smo jim v Sloveniji priča, skupni imenovalec (izključevalnost in nestrpnost), pa je potrebno vendarle ločiti protivladne proteste od anticovid protestov, ki so zmes iracionalnega uporništva in prepričanja o ploščati zemlji.

komentar

Komentar tedna

Protesti pod črto

Čeprav imajo vsi protesti, ki smo jim v Sloveniji priča, skupni imenovalec (izključevalnost in nestrpnost), pa je potrebno vendarle ločiti protivladne proteste od anticovid protestov, ki so zmes iracionalnega uporništva in prepričanja o ploščati zemlji.

VEČ ...|15. 10. 2021
Protesti pod črto

Čeprav imajo vsi protesti, ki smo jim v Sloveniji priča, skupni imenovalec (izključevalnost in nestrpnost), pa je potrebno vendarle ločiti protivladne proteste od anticovid protestov, ki so zmes iracionalnega uporništva in prepričanja o ploščati zemlji.

Robert Hlede

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|14. 10. 2021
Vilma Siter: Rojeni za spremembe

Nič se ne more spremeniti v tem svetu, če se ne začne spodaj, tam, kjer živimo, delamo in ljubimo.

Vilma Siter: Rojeni za spremembe

Nič se ne more spremeniti v tem svetu, če se ne začne spodaj, tam, kjer živimo, delamo in ljubimo.

komentar

Komentar Družina

Vilma Siter: Rojeni za spremembe

Nič se ne more spremeniti v tem svetu, če se ne začne spodaj, tam, kjer živimo, delamo in ljubimo.

VEČ ...|14. 10. 2021
Vilma Siter: Rojeni za spremembe

Nič se ne more spremeniti v tem svetu, če se ne začne spodaj, tam, kjer živimo, delamo in ljubimo.

Vilma Siter

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 10. 2021
Jože Dežman: Lombergarjeva napoved Miloša Kobala ne ustreza temu, kar o njem pripovedujejo arhivski dokumenti

Objavljamo vprašanja dr. Jožeta Dežmana, direktorja Muzeja novejše zgodovine, ki jih je pripravil TV Sloveniji, varuhinji gledalčevih pravic in Janezu Lombergarju. Vprašanja so povezana s serijo oddaj Spomini. Dr. Dežman se sprašuje ali v oddaji Spomini na TV Slovenija lažejo oz. prikrivajo dejstva, ki se z lahko najdejo v slovenskih arhivih.

Jože Dežman: Lombergarjeva napoved Miloša Kobala ne ustreza temu, kar o njem pripovedujejo arhivski dokumenti

Objavljamo vprašanja dr. Jožeta Dežmana, direktorja Muzeja novejše zgodovine, ki jih je pripravil TV Sloveniji, varuhinji gledalčevih pravic in Janezu Lombergarju. Vprašanja so povezana s serijo oddaj Spomini. Dr. Dežman se sprašuje ali v oddaji Spomini na TV Slovenija lažejo oz. prikrivajo dejstva, ki se z lahko najdejo v slovenskih arhivih.

komentarzgodovina

Komentar Časnik.si

Jože Dežman: Lombergarjeva napoved Miloša Kobala ne ustreza temu, kar o njem pripovedujejo arhivski dokumenti

Objavljamo vprašanja dr. Jožeta Dežmana, direktorja Muzeja novejše zgodovine, ki jih je pripravil TV Sloveniji, varuhinji gledalčevih pravic in Janezu Lombergarju. Vprašanja so povezana s serijo oddaj Spomini. Dr. Dežman se sprašuje ali v oddaji Spomini na TV Slovenija lažejo oz. prikrivajo dejstva, ki se z lahko najdejo v slovenskih arhivih.

VEČ ...|13. 10. 2021
Jože Dežman: Lombergarjeva napoved Miloša Kobala ne ustreza temu, kar o njem pripovedujejo arhivski dokumenti

Objavljamo vprašanja dr. Jožeta Dežmana, direktorja Muzeja novejše zgodovine, ki jih je pripravil TV Sloveniji, varuhinji gledalčevih pravic in Janezu Lombergarju. Vprašanja so povezana s serijo oddaj Spomini. Dr. Dežman se sprašuje ali v oddaji Spomini na TV Slovenija lažejo oz. prikrivajo dejstva, ki se z lahko najdejo v slovenskih arhivih.

Jože Dežman

komentarzgodovina

Naš pogled

VEČ ...|12. 10. 2021
Rožnovenski in misijonski oktober

Oktober je mesec, ki nas opomni na molitev in izpraša vest: imate rožni venec pod križem v hiši? Prinaša pa tudi misel na misijonarje in splete oboje: moč molitve nas povezuje z njimi, ki delajo v oddaljenih krajih sveta.

Rožnovenski in misijonski oktober

Oktober je mesec, ki nas opomni na molitev in izpraša vest: imate rožni venec pod križem v hiši? Prinaša pa tudi misel na misijonarje in splete oboje: moč molitve nas povezuje z njimi, ki delajo v oddaljenih krajih sveta.

komentardružbarožni venecoktobermisijoniPeter Opeka

Naš pogled

Rožnovenski in misijonski oktober

Oktober je mesec, ki nas opomni na molitev in izpraša vest: imate rožni venec pod križem v hiši? Prinaša pa tudi misel na misijonarje in splete oboje: moč molitve nas povezuje z njimi, ki delajo v oddaljenih krajih sveta.

VEČ ...|12. 10. 2021
Rožnovenski in misijonski oktober

Oktober je mesec, ki nas opomni na molitev in izpraša vest: imate rožni venec pod križem v hiši? Prinaša pa tudi misel na misijonarje in splete oboje: moč molitve nas povezuje z njimi, ki delajo v oddaljenih krajih sveta.

Jure Sešek

komentardružbarožni venecoktobermisijoniPeter Opeka

Komentar Domovina.je

VEČ ...|11. 10. 2021
Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|11. 10. 2021
Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|8. 10. 2021
Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

VEČ ...|8. 10. 2021
Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

Marko Pavliha

komentardružbaodnosi

Komentar Družina

VEČ ...|7. 10. 2021
Urša Cankar Soares: Molimo tudi za protestnike

Življenje vsakega izmed nas ni samoumevno.

Sobotni Pohod za življenje je bil zame res eno 
veliko veselje. Ko ti srce gori za neko stvar in 
ko vidiš, da se toliko ljudem to zdi prav tako 
pomembno, te to res osreči. Kljub maskam, ki 
smo jih nosili, mi ostaja v spominu veselje v očeh ljudi. 
Tega smo si želeli in to sem doživela, da je bilo to res 
eno praznovanje življenja. Toliko družin, mladine, du­
hovnikov, redovnic, nadškof. Res sem hvaležna vsem, 
ki so prišli. Vsak je bil pomemben.

 

Urša Cankar Soares: Molimo tudi za protestnike

Življenje vsakega izmed nas ni samoumevno.

Sobotni Pohod za življenje je bil zame res eno 
veliko veselje. Ko ti srce gori za neko stvar in 
ko vidiš, da se toliko ljudem to zdi prav tako 
pomembno, te to res osreči. Kljub maskam, ki 
smo jih nosili, mi ostaja v spominu veselje v očeh ljudi. 
Tega smo si želeli in to sem doživela, da je bilo to res 
eno praznovanje življenja. Toliko družin, mladine, du­
hovnikov, redovnic, nadškof. Res sem hvaležna vsem, 
ki so prišli. Vsak je bil pomemben.

 

komentar

Komentar Družina

Urša Cankar Soares: Molimo tudi za protestnike

Življenje vsakega izmed nas ni samoumevno.

Sobotni Pohod za življenje je bil zame res eno 
veliko veselje. Ko ti srce gori za neko stvar in 
ko vidiš, da se toliko ljudem to zdi prav tako 
pomembno, te to res osreči. Kljub maskam, ki 
smo jih nosili, mi ostaja v spominu veselje v očeh ljudi. 
Tega smo si želeli in to sem doživela, da je bilo to res 
eno praznovanje življenja. Toliko družin, mladine, du­
hovnikov, redovnic, nadškof. Res sem hvaležna vsem, 
ki so prišli. Vsak je bil pomemben.

 

VEČ ...|7. 10. 2021
Urša Cankar Soares: Molimo tudi za protestnike

Življenje vsakega izmed nas ni samoumevno.

Sobotni Pohod za življenje je bil zame res eno 
veliko veselje. Ko ti srce gori za neko stvar in 
ko vidiš, da se toliko ljudem to zdi prav tako 
pomembno, te to res osreči. Kljub maskam, ki 
smo jih nosili, mi ostaja v spominu veselje v očeh ljudi. 
Tega smo si želeli in to sem doživela, da je bilo to res 
eno praznovanje življenja. Toliko družin, mladine, du­
hovnikov, redovnic, nadškof. Res sem hvaležna vsem, 
ki so prišli. Vsak je bil pomemben.

 

Urša Cankar Soares

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|6. 10. 2021
Anton Tomažič: Verjamem, da globoka država obstaja

Globoke države morda ne moremo kar s prstom pokazati, ker se dobro skriva, jo pa lahko vedno zaznamo in čutimo, ker prav močno smrdi, naglaša avtor. 

Anton Tomažič: Verjamem, da globoka država obstaja

Globoke države morda ne moremo kar s prstom pokazati, ker se dobro skriva, jo pa lahko vedno zaznamo in čutimo, ker prav močno smrdi, naglaša avtor. 

komentarglobka državapolitika

Komentar Časnik.si

Anton Tomažič: Verjamem, da globoka država obstaja

Globoke države morda ne moremo kar s prstom pokazati, ker se dobro skriva, jo pa lahko vedno zaznamo in čutimo, ker prav močno smrdi, naglaša avtor. 

VEČ ...|6. 10. 2021
Anton Tomažič: Verjamem, da globoka država obstaja

Globoke države morda ne moremo kar s prstom pokazati, ker se dobro skriva, jo pa lahko vedno zaznamo in čutimo, ker prav močno smrdi, naglaša avtor. 

Anton Tomažič

komentarglobka državapolitika

Naš pogled

VEČ ...|5. 10. 2021
Kje so svetilniki v današnjih časih paradoksov, zmede in strahu?

Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …

Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Kje so svetilniki v današnjih časih paradoksov, zmede in strahu?

Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …

Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

komentardružbakoronavirusepidemijacepljenje

Naš pogled

Kje so svetilniki v današnjih časih paradoksov, zmede in strahu?

Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …

Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|5. 10. 2021
Kje so svetilniki v današnjih časih paradoksov, zmede in strahu?

Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …

Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

komentardružbakoronavirusepidemijacepljenje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 10. 2021
Dr. Žiga Turk o protestih in povezovanju opozicije

O aktualnem dogajanju je v oddaji govoril profesor in publicist dr. Žiga Turk. Naš gost s svojim kritičnim umom Sloveniji večkrat nastavi ogledalo tudi na svojem Twitter profilu. Zanimal nas je njegov pogled na proteste, ki se bohotijo v Sloveniji in po svetu zaradi nezadovoljstva z epidemijo, dotaknili pa smo se tudi povezovanja opozicije, katere cilj ostaja boj proti predsedniku vlade Janezu Janši.
 

Dr. Žiga Turk o protestih in povezovanju opozicije

O aktualnem dogajanju je v oddaji govoril profesor in publicist dr. Žiga Turk. Naš gost s svojim kritičnim umom Sloveniji večkrat nastavi ogledalo tudi na svojem Twitter profilu. Zanimal nas je njegov pogled na proteste, ki se bohotijo v Sloveniji in po svetu zaradi nezadovoljstva z epidemijo, dotaknili pa smo se tudi povezovanja opozicije, katere cilj ostaja boj proti predsedniku vlade Janezu Janši.
 

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o protestih in povezovanju opozicije

O aktualnem dogajanju je v oddaji govoril profesor in publicist dr. Žiga Turk. Naš gost s svojim kritičnim umom Sloveniji večkrat nastavi ogledalo tudi na svojem Twitter profilu. Zanimal nas je njegov pogled na proteste, ki se bohotijo v Sloveniji in po svetu zaradi nezadovoljstva z epidemijo, dotaknili pa smo se tudi povezovanja opozicije, katere cilj ostaja boj proti predsedniku vlade Janezu Janši.
 

VEČ ...|4. 10. 2021
Dr. Žiga Turk o protestih in povezovanju opozicije

O aktualnem dogajanju je v oddaji govoril profesor in publicist dr. Žiga Turk. Naš gost s svojim kritičnim umom Sloveniji večkrat nastavi ogledalo tudi na svojem Twitter profilu. Zanimal nas je njegov pogled na proteste, ki se bohotijo v Sloveniji in po svetu zaradi nezadovoljstva z epidemijo, dotaknili pa smo se tudi povezovanja opozicije, katere cilj ostaja boj proti predsedniku vlade Janezu Janši.
 

Radio Ognjišče

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 10. 2021
Peter Merše: Pohod za življenje z letošnjim letom postal faktor tudi v Sloveniji

Prvi Pohod za življenje leta 2014 je bil prvi poskus prenosa tega uspešnega gibanja na slovenska tla, lani so bili postavljeni temelji kontinuiranega organiziranja Pohoda za življenje, z letošnjim letom pa je Pohod za življenje postal faktor v slovenski družbi na področju opozarjanja na pomen človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše: Pohod za življenje z letošnjim letom postal faktor tudi v Sloveniji

Prvi Pohod za življenje leta 2014 je bil prvi poskus prenosa tega uspešnega gibanja na slovenska tla, lani so bili postavljeni temelji kontinuiranega organiziranja Pohoda za življenje, z letošnjim letom pa je Pohod za življenje postal faktor v slovenski družbi na področju opozarjanja na pomen človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Pohod za življenje z letošnjim letom postal faktor tudi v Sloveniji

Prvi Pohod za življenje leta 2014 je bil prvi poskus prenosa tega uspešnega gibanja na slovenska tla, lani so bili postavljeni temelji kontinuiranega organiziranja Pohoda za življenje, z letošnjim letom pa je Pohod za življenje postal faktor v slovenski družbi na področju opozarjanja na pomen človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|4. 10. 2021
Peter Merše: Pohod za življenje z letošnjim letom postal faktor tudi v Sloveniji

Prvi Pohod za življenje leta 2014 je bil prvi poskus prenosa tega uspešnega gibanja na slovenska tla, lani so bili postavljeni temelji kontinuiranega organiziranja Pohoda za življenje, z letošnjim letom pa je Pohod za življenje postal faktor v slovenski družbi na področju opozarjanja na pomen človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|1. 10. 2021
Janez Juhant: Omejeni človek in Bog

Slovenska družba v krizi razodeva svoj nedodelani obraz, ki se le počasi izčiščuje, saj nam manipulatorji poleg starih bremen nalagajo spet in spet nove ovire. Medtem ko v Nemčiji resne stranke ne sklepajo koalicij, pri nas sedanja opozicija, ki ni bila sposobna vladati, brez resnega programa ponavlja svoje primitivne, sovražne floskule brez državniške teže in obetov za prihodnost države.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant: Omejeni človek in Bog

Slovenska družba v krizi razodeva svoj nedodelani obraz, ki se le počasi izčiščuje, saj nam manipulatorji poleg starih bremen nalagajo spet in spet nove ovire. Medtem ko v Nemčiji resne stranke ne sklepajo koalicij, pri nas sedanja opozicija, ki ni bila sposobna vladati, brez resnega programa ponavlja svoje primitivne, sovražne floskule brez državniške teže in obetov za prihodnost države.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

komentardružbakoronavirusodnosi

Komentar tedna

Janez Juhant: Omejeni človek in Bog

Slovenska družba v krizi razodeva svoj nedodelani obraz, ki se le počasi izčiščuje, saj nam manipulatorji poleg starih bremen nalagajo spet in spet nove ovire. Medtem ko v Nemčiji resne stranke ne sklepajo koalicij, pri nas sedanja opozicija, ki ni bila sposobna vladati, brez resnega programa ponavlja svoje primitivne, sovražne floskule brez državniške teže in obetov za prihodnost države.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

VEČ ...|1. 10. 2021
Janez Juhant: Omejeni človek in Bog

Slovenska družba v krizi razodeva svoj nedodelani obraz, ki se le počasi izčiščuje, saj nam manipulatorji poleg starih bremen nalagajo spet in spet nove ovire. Medtem ko v Nemčiji resne stranke ne sklepajo koalicij, pri nas sedanja opozicija, ki ni bila sposobna vladati, brez resnega programa ponavlja svoje primitivne, sovražne floskule brez državniške teže in obetov za prihodnost države.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant

komentardružbakoronavirusodnosi

Komentar Družina

VEČ ...|30. 9. 2021
Aleš Maver : Moje solze tečejo zmerno

Vešče obračanje po trenutnem vetru in mehki populizem sta krščansko demokracijo v Nemčiji vsebinsko precej izsušili.

Šestnajst let vladanja Angele Merkel v Nemčiji 
se približuje koncu. Ker volivci kart na volitvah 
niso razdelili preveč jasno, ga bodo koalicijska 
pogajanja morda podaljšala še za kak mesec. 
Človek si ne more kaj, da mu ne bi bilo vsaj malo ne-
lagodno ob vseh hvalnicah in skoraj hagiografskih 
vložkih, s katerimi mediji v njeni domovini in po sve-
tu spremljajo kanclerkin odhod. Marsikaj nas spomni 

celo na tisto, kar smo nekoč prebirali o odhodu s sveta 
vladarjev naših dežel, Franca Jožefa, kralja Aleksandra, 
maršala Tita.

 


 

Aleš Maver : Moje solze tečejo zmerno

Vešče obračanje po trenutnem vetru in mehki populizem sta krščansko demokracijo v Nemčiji vsebinsko precej izsušili.

Šestnajst let vladanja Angele Merkel v Nemčiji 
se približuje koncu. Ker volivci kart na volitvah 
niso razdelili preveč jasno, ga bodo koalicijska 
pogajanja morda podaljšala še za kak mesec. 
Človek si ne more kaj, da mu ne bi bilo vsaj malo ne-
lagodno ob vseh hvalnicah in skoraj hagiografskih 
vložkih, s katerimi mediji v njeni domovini in po sve-
tu spremljajo kanclerkin odhod. Marsikaj nas spomni 

celo na tisto, kar smo nekoč prebirali o odhodu s sveta 
vladarjev naših dežel, Franca Jožefa, kralja Aleksandra, 
maršala Tita.

 


 

komentar

Komentar Družina

Aleš Maver : Moje solze tečejo zmerno

Vešče obračanje po trenutnem vetru in mehki populizem sta krščansko demokracijo v Nemčiji vsebinsko precej izsušili.

Šestnajst let vladanja Angele Merkel v Nemčiji 
se približuje koncu. Ker volivci kart na volitvah 
niso razdelili preveč jasno, ga bodo koalicijska 
pogajanja morda podaljšala še za kak mesec. 
Človek si ne more kaj, da mu ne bi bilo vsaj malo ne-
lagodno ob vseh hvalnicah in skoraj hagiografskih 
vložkih, s katerimi mediji v njeni domovini in po sve-
tu spremljajo kanclerkin odhod. Marsikaj nas spomni 

celo na tisto, kar smo nekoč prebirali o odhodu s sveta 
vladarjev naših dežel, Franca Jožefa, kralja Aleksandra, 
maršala Tita.

 


 

VEČ ...|30. 9. 2021
Aleš Maver : Moje solze tečejo zmerno

Vešče obračanje po trenutnem vetru in mehki populizem sta krščansko demokracijo v Nemčiji vsebinsko precej izsušili.

Šestnajst let vladanja Angele Merkel v Nemčiji 
se približuje koncu. Ker volivci kart na volitvah 
niso razdelili preveč jasno, ga bodo koalicijska 
pogajanja morda podaljšala še za kak mesec. 
Človek si ne more kaj, da mu ne bi bilo vsaj malo ne-
lagodno ob vseh hvalnicah in skoraj hagiografskih 
vložkih, s katerimi mediji v njeni domovini in po sve-
tu spremljajo kanclerkin odhod. Marsikaj nas spomni 

celo na tisto, kar smo nekoč prebirali o odhodu s sveta 
vladarjev naših dežel, Franca Jožefa, kralja Aleksandra, 
maršala Tita.

 


 

Aleš Maver

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 9. 2021
Andrej Tomelj: Izganjanje prerokov iz politike in kulture

V slovenski politiki zadnjih desteletij smo bili in smo priče izganjanju vsaj petih velikih prerokov iz javnega političnega življenja.

Andrej Tomelj: Izganjanje prerokov iz politike in kulture

V slovenski politiki zadnjih desteletij smo bili in smo priče izganjanju vsaj petih velikih prerokov iz javnega političnega življenja.

komentarpolitikadružba

Komentar Časnik.si

Andrej Tomelj: Izganjanje prerokov iz politike in kulture

V slovenski politiki zadnjih desteletij smo bili in smo priče izganjanju vsaj petih velikih prerokov iz javnega političnega življenja.

VEČ ...|29. 9. 2021
Andrej Tomelj: Izganjanje prerokov iz politike in kulture

V slovenski politiki zadnjih desteletij smo bili in smo priče izganjanju vsaj petih velikih prerokov iz javnega političnega življenja.

Andrej Tomelj

komentarpolitikadružba

Naš pogled

VEČ ...|28. 9. 2021
Marta Jerebič: Bitka med kaosom in redom

V zadnjem času pogosto slišimo besedo kaos, državni udar, svoboda ljudem. Ali morda slišimo tudi besedo red?

Razmišlja Marta Jerebič.

Marta Jerebič: Bitka med kaosom in redom

V zadnjem času pogosto slišimo besedo kaos, državni udar, svoboda ljudem. Ali morda slišimo tudi besedo red?

Razmišlja Marta Jerebič.

komentardružbapolitka

Naš pogled

Marta Jerebič: Bitka med kaosom in redom

V zadnjem času pogosto slišimo besedo kaos, državni udar, svoboda ljudem. Ali morda slišimo tudi besedo red?

Razmišlja Marta Jerebič.

VEČ ...|28. 9. 2021
Marta Jerebič: Bitka med kaosom in redom

V zadnjem času pogosto slišimo besedo kaos, državni udar, svoboda ljudem. Ali morda slišimo tudi besedo red?

Razmišlja Marta Jerebič.

Marta Jerebič

komentardružbapolitka

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 9. 2021
Marko Balažic o sporazumu opozicijskih strank

Vodje opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica in SAB - Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek, so na Trgu republike v Ljubljani podpisali sporazum o povolilnem sodelovanju. Največji skupni imenovalec dogovora je po volitvah ne-sodelovati s trenutnimi koalicijskimi strankami. Za komentar smo poklicali političnega komentatorja in vodjo miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica

Marko Balažic o sporazumu opozicijskih strank

Vodje opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica in SAB - Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek, so na Trgu republike v Ljubljani podpisali sporazum o povolilnem sodelovanju. Največji skupni imenovalec dogovora je po volitvah ne-sodelovati s trenutnimi koalicijskimi strankami. Za komentar smo poklicali političnega komentatorja in vodjo miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica

infopolitika

Informativni prispevki

Marko Balažic o sporazumu opozicijskih strank

Vodje opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica in SAB - Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek, so na Trgu republike v Ljubljani podpisali sporazum o povolilnem sodelovanju. Največji skupni imenovalec dogovora je po volitvah ne-sodelovati s trenutnimi koalicijskimi strankami. Za komentar smo poklicali političnega komentatorja in vodjo miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica

VEČ ...|28. 9. 2021
Marko Balažic o sporazumu opozicijskih strank

Vodje opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica in SAB - Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek, so na Trgu republike v Ljubljani podpisali sporazum o povolilnem sodelovanju. Največji skupni imenovalec dogovora je po volitvah ne-sodelovati s trenutnimi koalicijskimi strankami. Za komentar smo poklicali političnega komentatorja in vodjo miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica

Radio Ognjišče

infopolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 9. 2021
P. Branko Cestnik o PCT pogoju pri vstopu v cerkev in dvojnih protestnikih

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o PCT pogoju in obisku cerkve; o učiteljih, ali še nosijo baklo razuma in napredka, ko pa jih je kar nekaj med zanikovalci virusa; in tudi o dvojnih protestnikih: k petkovim so se pridružili še sredini, kaj jih druži in kaj razlikuje.

P. Branko Cestnik o PCT pogoju pri vstopu v cerkev in dvojnih protestnikih

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o PCT pogoju in obisku cerkve; o učiteljih, ali še nosijo baklo razuma in napredka, ko pa jih je kar nekaj med zanikovalci virusa; in tudi o dvojnih protestnikih: k petkovim so se pridružili še sredini, kaj jih druži in kaj razlikuje.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik o PCT pogoju pri vstopu v cerkev in dvojnih protestnikih

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o PCT pogoju in obisku cerkve; o učiteljih, ali še nosijo baklo razuma in napredka, ko pa jih je kar nekaj med zanikovalci virusa; in tudi o dvojnih protestnikih: k petkovim so se pridružili še sredini, kaj jih druži in kaj razlikuje.

VEČ ...|27. 9. 2021
P. Branko Cestnik o PCT pogoju pri vstopu v cerkev in dvojnih protestnikih

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o PCT pogoju in obisku cerkve; o učiteljih, ali še nosijo baklo razuma in napredka, ko pa jih je kar nekaj med zanikovalci virusa; in tudi o dvojnih protestnikih: k petkovim so se pridružili še sredini, kaj jih druži in kaj razlikuje.

Jože Bartolj

politikadružbakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 9. 2021
Komentar dr. Aleša Mavra o rezultatih nemških volitev

Za komentar po nemških volitvah in napoved, kakšno koalicijo lahko pričakujejo v Nemčiji smo vprašali dr. Aleša Mavra iz mariborske Filozofske fakultete.

Komentar dr. Aleša Mavra o rezultatih nemških volitev

Za komentar po nemških volitvah in napoved, kakšno koalicijo lahko pričakujejo v Nemčiji smo vprašali dr. Aleša Mavra iz mariborske Filozofske fakultete.

infopolitika

Informativni prispevki

Komentar dr. Aleša Mavra o rezultatih nemških volitev

Za komentar po nemških volitvah in napoved, kakšno koalicijo lahko pričakujejo v Nemčiji smo vprašali dr. Aleša Mavra iz mariborske Filozofske fakultete.

VEČ ...|27. 9. 2021
Komentar dr. Aleša Mavra o rezultatih nemških volitev

Za komentar po nemških volitvah in napoved, kakšno koalicijo lahko pričakujejo v Nemčiji smo vprašali dr. Aleša Mavra iz mariborske Filozofske fakultete.

Radio Ognjišče

infopolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 9. 2021
Rok Čakš: V javnem šolstvu se ne čutijo pristojni za promocijo znanosti

Ob vseh slabih plateh, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, je po drugi strani naplavila nekatera pomembna spoznanja o naši družbi in nas samih. Ob prvi resni krizi generacije, rojene in vzgojene v lagodju potrošniškega kapitalizma, so se razkrile tudi njegove postranske negativne posledice. Najbolj očitno denimo prevlada egoizma nad medčloveško solidarnostjo ter odsotnost občutka državljanske dolžnosti in odgovornosti za skupno dobro. Nekoliko presenetljivo pa tudi razširjenost skepse do znanosti in nezaupanja do strokovnih avtoritet, če nizko zaupanje v politiko še lahko razumemo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: V javnem šolstvu se ne čutijo pristojni za promocijo znanosti

Ob vseh slabih plateh, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, je po drugi strani naplavila nekatera pomembna spoznanja o naši družbi in nas samih. Ob prvi resni krizi generacije, rojene in vzgojene v lagodju potrošniškega kapitalizma, so se razkrile tudi njegove postranske negativne posledice. Najbolj očitno denimo prevlada egoizma nad medčloveško solidarnostjo ter odsotnost občutka državljanske dolžnosti in odgovornosti za skupno dobro. Nekoliko presenetljivo pa tudi razširjenost skepse do znanosti in nezaupanja do strokovnih avtoritet, če nizko zaupanje v politiko še lahko razumemo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: V javnem šolstvu se ne čutijo pristojni za promocijo znanosti

Ob vseh slabih plateh, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, je po drugi strani naplavila nekatera pomembna spoznanja o naši družbi in nas samih. Ob prvi resni krizi generacije, rojene in vzgojene v lagodju potrošniškega kapitalizma, so se razkrile tudi njegove postranske negativne posledice. Najbolj očitno denimo prevlada egoizma nad medčloveško solidarnostjo ter odsotnost občutka državljanske dolžnosti in odgovornosti za skupno dobro. Nekoliko presenetljivo pa tudi razširjenost skepse do znanosti in nezaupanja do strokovnih avtoritet, če nizko zaupanje v politiko še lahko razumemo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|27. 9. 2021
Rok Čakš: V javnem šolstvu se ne čutijo pristojni za promocijo znanosti

Ob vseh slabih plateh, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, je po drugi strani naplavila nekatera pomembna spoznanja o naši družbi in nas samih. Ob prvi resni krizi generacije, rojene in vzgojene v lagodju potrošniškega kapitalizma, so se razkrile tudi njegove postranske negativne posledice. Najbolj očitno denimo prevlada egoizma nad medčloveško solidarnostjo ter odsotnost občutka državljanske dolžnosti in odgovornosti za skupno dobro. Nekoliko presenetljivo pa tudi razširjenost skepse do znanosti in nezaupanja do strokovnih avtoritet, če nizko zaupanje v politiko še lahko razumemo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|24. 9. 2021
Jure Levart: Drobtinice, ki nasitijo

V tokratnem komentarju ne moremo mimo imena, ki je v koledarju zapisan pod današnji dan, petek, 24. septembra. Iz koledarja prav sije in žari ime prvega slovenskega blaženega Antona Martina Slomška. Danes torej goduje naš Slomšek. In tema komentarja se mi je ponudila sama od sebe, saj tako velikega Slovenca in škofa ne moremo prezreti. Njegove zasluge za naš narod so zelo velike, njegovo delo obsežno, lahko bi rekli tudi usodno, saj je v veliki meri oblikoval slovensko narodno, prosvetno, kulturno in duhovo bit. Koliko talentov in poslanstev se je zvrstilo v njegovem življenju: bil je goreč duhovnik in škof, priznani pridigar, pesnik, pisatelj, pedagog, organizator šolstva in kulturnega dogajanja, narodni buditelj in ponosni Slovenec. Iz svoje duhovniške in domoljubne vneme je že svoje sovrstnike v bogoslovju navduševal za slovenski jezik, širil svoje ideje z ustanavljanjem društev in bratovščin, se zavzemal za šolo na slovenskem podeželju … Lotil se je tudi založništva, njegova Mohorjeva družba je generacije Slovencev naučila brati, jih duhovno in praktično izobraževala in utrjevala narodnostni ponos. In nenazadnje, kot lavantinski škof je leta 1859 dosegel premestitev sedeža škofije v Maribor, kar je združilo velik del štajerskih Slovencev in odločilno vplivalo na ustalitev meja … 

Ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

Jure Levart: Drobtinice, ki nasitijo

V tokratnem komentarju ne moremo mimo imena, ki je v koledarju zapisan pod današnji dan, petek, 24. septembra. Iz koledarja prav sije in žari ime prvega slovenskega blaženega Antona Martina Slomška. Danes torej goduje naš Slomšek. In tema komentarja se mi je ponudila sama od sebe, saj tako velikega Slovenca in škofa ne moremo prezreti. Njegove zasluge za naš narod so zelo velike, njegovo delo obsežno, lahko bi rekli tudi usodno, saj je v veliki meri oblikoval slovensko narodno, prosvetno, kulturno in duhovo bit. Koliko talentov in poslanstev se je zvrstilo v njegovem življenju: bil je goreč duhovnik in škof, priznani pridigar, pesnik, pisatelj, pedagog, organizator šolstva in kulturnega dogajanja, narodni buditelj in ponosni Slovenec. Iz svoje duhovniške in domoljubne vneme je že svoje sovrstnike v bogoslovju navduševal za slovenski jezik, širil svoje ideje z ustanavljanjem društev in bratovščin, se zavzemal za šolo na slovenskem podeželju … Lotil se je tudi založništva, njegova Mohorjeva družba je generacije Slovencev naučila brati, jih duhovno in praktično izobraževala in utrjevala narodnostni ponos. In nenazadnje, kot lavantinski škof je leta 1859 dosegel premestitev sedeža škofije v Maribor, kar je združilo velik del štajerskih Slovencev in odločilno vplivalo na ustalitev meja … 

Ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

komentardružbavzgoja

Komentar tedna

Jure Levart: Drobtinice, ki nasitijo

V tokratnem komentarju ne moremo mimo imena, ki je v koledarju zapisan pod današnji dan, petek, 24. septembra. Iz koledarja prav sije in žari ime prvega slovenskega blaženega Antona Martina Slomška. Danes torej goduje naš Slomšek. In tema komentarja se mi je ponudila sama od sebe, saj tako velikega Slovenca in škofa ne moremo prezreti. Njegove zasluge za naš narod so zelo velike, njegovo delo obsežno, lahko bi rekli tudi usodno, saj je v veliki meri oblikoval slovensko narodno, prosvetno, kulturno in duhovo bit. Koliko talentov in poslanstev se je zvrstilo v njegovem življenju: bil je goreč duhovnik in škof, priznani pridigar, pesnik, pisatelj, pedagog, organizator šolstva in kulturnega dogajanja, narodni buditelj in ponosni Slovenec. Iz svoje duhovniške in domoljubne vneme je že svoje sovrstnike v bogoslovju navduševal za slovenski jezik, širil svoje ideje z ustanavljanjem društev in bratovščin, se zavzemal za šolo na slovenskem podeželju … Lotil se je tudi založništva, njegova Mohorjeva družba je generacije Slovencev naučila brati, jih duhovno in praktično izobraževala in utrjevala narodnostni ponos. In nenazadnje, kot lavantinski škof je leta 1859 dosegel premestitev sedeža škofije v Maribor, kar je združilo velik del štajerskih Slovencev in odločilno vplivalo na ustalitev meja … 

Ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

VEČ ...|24. 9. 2021
Jure Levart: Drobtinice, ki nasitijo

V tokratnem komentarju ne moremo mimo imena, ki je v koledarju zapisan pod današnji dan, petek, 24. septembra. Iz koledarja prav sije in žari ime prvega slovenskega blaženega Antona Martina Slomška. Danes torej goduje naš Slomšek. In tema komentarja se mi je ponudila sama od sebe, saj tako velikega Slovenca in škofa ne moremo prezreti. Njegove zasluge za naš narod so zelo velike, njegovo delo obsežno, lahko bi rekli tudi usodno, saj je v veliki meri oblikoval slovensko narodno, prosvetno, kulturno in duhovo bit. Koliko talentov in poslanstev se je zvrstilo v njegovem življenju: bil je goreč duhovnik in škof, priznani pridigar, pesnik, pisatelj, pedagog, organizator šolstva in kulturnega dogajanja, narodni buditelj in ponosni Slovenec. Iz svoje duhovniške in domoljubne vneme je že svoje sovrstnike v bogoslovju navduševal za slovenski jezik, širil svoje ideje z ustanavljanjem društev in bratovščin, se zavzemal za šolo na slovenskem podeželju … Lotil se je tudi založništva, njegova Mohorjeva družba je generacije Slovencev naučila brati, jih duhovno in praktično izobraževala in utrjevala narodnostni ponos. In nenazadnje, kot lavantinski škof je leta 1859 dosegel premestitev sedeža škofije v Maribor, kar je združilo velik del štajerskih Slovencev in odločilno vplivalo na ustalitev meja … 

Ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

Lure Levart

komentardružbavzgoja

Komentar Družina

VEČ ...|23. 9. 2021
Tadej Strehovec: Pridite na pohod za življenje 2021

V komentarju Tadej Strehovec vabi na Pohod za življenje; Včasih je dovolj, da vstanemo iz udobnega naslonjača in se udeležimo plemenitega dogodka.

Tadej Strehovec: Pridite na pohod za življenje 2021

V komentarju Tadej Strehovec vabi na Pohod za življenje; Včasih je dovolj, da vstanemo iz udobnega naslonjača in se udeležimo plemenitega dogodka.

komentar

Komentar Družina

Tadej Strehovec: Pridite na pohod za življenje 2021

V komentarju Tadej Strehovec vabi na Pohod za življenje; Včasih je dovolj, da vstanemo iz udobnega naslonjača in se udeležimo plemenitega dogodka.

VEČ ...|23. 9. 2021
Tadej Strehovec: Pridite na pohod za življenje 2021

V komentarju Tadej Strehovec vabi na Pohod za življenje; Včasih je dovolj, da vstanemo iz udobnega naslonjača in se udeležimo plemenitega dogodka.

Tadej Strehovec

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 9. 2021
Andrej Umek: Aktualno delitev na dva tabora je mogoče razumeti za pripravo na novo revolucijo

Med delovanjem slovenskih komunistov v tridesetih letih prejšnjega stoletja in koalicije KUL je vse preveč vzporednic, da bi jih smel človek, ki mu je dobrobit Slovenije pri srcu, spregledati.

Andrej Umek: Aktualno delitev na dva tabora je mogoče razumeti za pripravo na novo revolucijo

Med delovanjem slovenskih komunistov v tridesetih letih prejšnjega stoletja in koalicije KUL je vse preveč vzporednic, da bi jih smel človek, ki mu je dobrobit Slovenije pri srcu, spregledati.

komentarpolitikazgodovinakomunizemrevolucija

Komentar Časnik.si

Andrej Umek: Aktualno delitev na dva tabora je mogoče razumeti za pripravo na novo revolucijo

Med delovanjem slovenskih komunistov v tridesetih letih prejšnjega stoletja in koalicije KUL je vse preveč vzporednic, da bi jih smel človek, ki mu je dobrobit Slovenije pri srcu, spregledati.

VEČ ...|22. 9. 2021
Andrej Umek: Aktualno delitev na dva tabora je mogoče razumeti za pripravo na novo revolucijo

Med delovanjem slovenskih komunistov v tridesetih letih prejšnjega stoletja in koalicije KUL je vse preveč vzporednic, da bi jih smel človek, ki mu je dobrobit Slovenije pri srcu, spregledati.

Andrej Umek

komentarpolitikazgodovinakomunizemrevolucija

Naš pogled

VEČ ...|21. 9. 2021
Pridelava žit: Premika se. V pozitivno smer!

Dogovorjena specifikacija označbe »Izbrana kakovost« za sektor pridelave in predelave žit je pred letošnjo setvijo ozimnih žit dober signal pridelovalcem, da se na tem področju vendarle premika. In to v pozitivno smer, pravi kolega Robert Božič.

Pridelava žit: Premika se. V pozitivno smer!

Dogovorjena specifikacija označbe »Izbrana kakovost« za sektor pridelave in predelave žit je pred letošnjo setvijo ozimnih žit dober signal pridelovalcem, da se na tem področju vendarle premika. In to v pozitivno smer, pravi kolega Robert Božič.

komentaržitokmetijstvo

Naš pogled

Pridelava žit: Premika se. V pozitivno smer!

Dogovorjena specifikacija označbe »Izbrana kakovost« za sektor pridelave in predelave žit je pred letošnjo setvijo ozimnih žit dober signal pridelovalcem, da se na tem področju vendarle premika. In to v pozitivno smer, pravi kolega Robert Božič.

VEČ ...|21. 9. 2021
Pridelava žit: Premika se. V pozitivno smer!

Dogovorjena specifikacija označbe »Izbrana kakovost« za sektor pridelave in predelave žit je pred letošnjo setvijo ozimnih žit dober signal pridelovalcem, da se na tem področju vendarle premika. In to v pozitivno smer, pravi kolega Robert Božič.

Radio Ognjišče

komentaržitokmetijstvo

Komentar Domovina.je

VEČ ...|20. 9. 2021
Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|20. 9. 2021
Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|17. 9. 2021
Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

komentarkoronavirusdružbapolitika

Komentar tedna

Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

VEČ ...|17. 9. 2021
Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

Ivan Štuhec

komentarkoronavirusdružbapolitika

Komentar Družina

VEČ ...|16. 9. 2021
Krizolog Cimerman: Gasilec in duhovnik

Po vsem, kar smo doživljali zadnja leta, je jasno, da zadnje besede v življenju nima sovraštvo, ampak odpuščanje in ljubezen.

Krizolog Cimerman: Gasilec in duhovnik

Po vsem, kar smo doživljali zadnja leta, je jasno, da zadnje besede v življenju nima sovraštvo, ampak odpuščanje in ljubezen.

komentar

Komentar Družina

Krizolog Cimerman: Gasilec in duhovnik

Po vsem, kar smo doživljali zadnja leta, je jasno, da zadnje besede v življenju nima sovraštvo, ampak odpuščanje in ljubezen.

VEČ ...|16. 9. 2021
Krizolog Cimerman: Gasilec in duhovnik

Po vsem, kar smo doživljali zadnja leta, je jasno, da zadnje besede v življenju nima sovraštvo, ampak odpuščanje in ljubezen.

Krizolog Cimerman

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 9. 2021
Franci Feltrin: Oskrunili sveto goro Triglav in sejali razdor v narodu

Komentator piše, da so nasprotniki slovenske samostojnosti in demokratičnega sistema svojo zagretost za rušenje demonstrirali celo na Kredarici in piše, da politični nasprotniki Janeza Janše svoj gnev črpajo iz stare komunistične literature. Meni, da idealizacija komunizma izhaja iz tega, ker o propadlem komunističnem lockdownu, ki je trajal desetletja, ne vedo nič, saj ga mladi levičarji niso doživeli, niti v njem živeli. Vrh Triglava so oskrunili s transparentom LGBTQ in kolesarskim simbolom. Oba simbola pa delita ljudi na naše in vaše.

Franci Feltrin: Oskrunili sveto goro Triglav in sejali razdor v narodu

Komentator piše, da so nasprotniki slovenske samostojnosti in demokratičnega sistema svojo zagretost za rušenje demonstrirali celo na Kredarici in piše, da politični nasprotniki Janeza Janše svoj gnev črpajo iz stare komunistične literature. Meni, da idealizacija komunizma izhaja iz tega, ker o propadlem komunističnem lockdownu, ki je trajal desetletja, ne vedo nič, saj ga mladi levičarji niso doživeli, niti v njem živeli. Vrh Triglava so oskrunili s transparentom LGBTQ in kolesarskim simbolom. Oba simbola pa delita ljudi na naše in vaše.

komentarTriglavLGBTQdemonstracijekomunizemdržavni simbol

Komentar Časnik.si

Franci Feltrin: Oskrunili sveto goro Triglav in sejali razdor v narodu

Komentator piše, da so nasprotniki slovenske samostojnosti in demokratičnega sistema svojo zagretost za rušenje demonstrirali celo na Kredarici in piše, da politični nasprotniki Janeza Janše svoj gnev črpajo iz stare komunistične literature. Meni, da idealizacija komunizma izhaja iz tega, ker o propadlem komunističnem lockdownu, ki je trajal desetletja, ne vedo nič, saj ga mladi levičarji niso doživeli, niti v njem živeli. Vrh Triglava so oskrunili s transparentom LGBTQ in kolesarskim simbolom. Oba simbola pa delita ljudi na naše in vaše.

VEČ ...|15. 9. 2021
Franci Feltrin: Oskrunili sveto goro Triglav in sejali razdor v narodu

Komentator piše, da so nasprotniki slovenske samostojnosti in demokratičnega sistema svojo zagretost za rušenje demonstrirali celo na Kredarici in piše, da politični nasprotniki Janeza Janše svoj gnev črpajo iz stare komunistične literature. Meni, da idealizacija komunizma izhaja iz tega, ker o propadlem komunističnem lockdownu, ki je trajal desetletja, ne vedo nič, saj ga mladi levičarji niso doživeli, niti v njem živeli. Vrh Triglava so oskrunili s transparentom LGBTQ in kolesarskim simbolom. Oba simbola pa delita ljudi na naše in vaše.

Franci Feltrin

komentarTriglavLGBTQdemonstracijekomunizemdržavni simbol

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|27. 11. 2021
Kako preživeti advent

V sobotni oddaji Za življenje smo skupaj z duhovnikom Martinom Golobom naredili načrt, kako preživeti advent, da se bo v naših srcih rodil Jezus. Vabljeni k poslušanju. 

Kako preživeti advent

V sobotni oddaji Za življenje smo skupaj z duhovnikom Martinom Golobom naredili načrt, kako preživeti advent, da se bo v naših srcih rodil Jezus. Vabljeni k poslušanju. 

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnost

Naš gost

VEČ ...|27. 11. 2021
Naš gost Vladimir Hrovat

Naš gost je bil glasbenik violinist, mandolinist, ustni harmonikar in skladatelj Vladimir Hrovat. Leta 2013 je ustanovil koncertni ansambel ustnih harmonik Sorarmonica, s katerim je dosegel vidne uspehe na več festivalih po svetu, ustni harmoniki pa utrl pot na koncertne odre. Zadnji odmevni dogodek pa je bilo odprtje samostojne likovne razstave. Prisluhnite pogovoru z zanimivim multiinstrumentalistom!

Naš gost Vladimir Hrovat

Naš gost je bil glasbenik violinist, mandolinist, ustni harmonikar in skladatelj Vladimir Hrovat. Leta 2013 je ustanovil koncertni ansambel ustnih harmonik Sorarmonica, s katerim je dosegel vidne uspehe na več festivalih po svetu, ustni harmoniki pa utrl pot na koncertne odre. Zadnji odmevni dogodek pa je bilo odprtje samostojne likovne razstave. Prisluhnite pogovoru z zanimivim multiinstrumentalistom!

Radio Ognjišče

spominživljenjeVladimir Hrovat

Svetovalnica

VEČ ...|29. 11. 2021
Kuhajmo s sestro Nikolino

Miklavževi piškoti, medenjaki, strojni piškoti, parklji iz kruhovega testa, potica iz zmrznjenega kostanja, kokosov nadev za potico, navadni piškoti na modelčke, uporaba smetane iz kuhanega mleka ... To smo pripavljali v tokratni oddaji s sestro Nikolino. Več nasvetov boste našli na tej spletni strani

Kuhajmo s sestro Nikolino

Miklavževi piškoti, medenjaki, strojni piškoti, parklji iz kruhovega testa, potica iz zmrznjenega kostanja, kokosov nadev za potico, navadni piškoti na modelčke, uporaba smetane iz kuhanega mleka ... To smo pripavljali v tokratni oddaji s sestro Nikolino. Več nasvetov boste našli na tej spletni strani

Matjaž Merljak

svetovanjekuhajmo

Sol in luč

VEČ ...|23. 11. 2021
Anton Trstenjak: Slovenska poštenost; Se Slovenci v čem razlikujemo od drugih? Smo v čem res posebni?

Eden največjih slovenskih psihologov, dr. Anton Trstenjak, je svojo zadnjo knjigo posvetil prav temu vprašanju in v labodjem spevu naredil analizo temeljne značilnosti naroda, ki se je ohranjal skozi stoletja s kakovostjo. »S to svojo knjigo gledam v slovensko preteklost, da bi zanesljiveje upali v prihodnost,« je zapisal v uvodu.

Anton Trstenjak: Slovenska poštenost; Se Slovenci v čem razlikujemo od drugih? Smo v čem res posebni?

Eden največjih slovenskih psihologov, dr. Anton Trstenjak, je svojo zadnjo knjigo posvetil prav temu vprašanju in v labodjem spevu naredil analizo temeljne značilnosti naroda, ki se je ohranjal skozi stoletja s kakovostjo. »S to svojo knjigo gledam v slovensko preteklost, da bi zanesljiveje upali v prihodnost,« je zapisal v uvodu.

Tadej Sadar

odnosikultura

Moja zgodba

VEČ ...|28. 11. 2021
O Francetu Balantiču sestra Tilka Jesenik

Ob 100 letnici rojstva pesnika Franceta Balantiča, ki je bil kot domobranec ubit v Grahovem nekaj dni pred svojim 22. rojtnim dnevom, smo v oddaji Moja zgodba gostili pesnikovo sestro Tilko Jesenik. Ta je v pogovoru, ki je bil posnet za brezijansko revijo Marija, obudila spomin na pokojnega brata in predstavila tudi kakšen je bil po drugi svetovni vojni odnos do njihove družine.

O Francetu Balantiču sestra Tilka Jesenik

Ob 100 letnici rojstva pesnika Franceta Balantiča, ki je bil kot domobranec ubit v Grahovem nekaj dni pred svojim 22. rojtnim dnevom, smo v oddaji Moja zgodba gostili pesnikovo sestro Tilko Jesenik. Ta je v pogovoru, ki je bil posnet za brezijansko revijo Marija, obudila spomin na pokojnega brata in predstavila tudi kakšen je bil po drugi svetovni vojni odnos do njihove družine.

Jože Bartolj

spominpolitikaFrance BalantičTilka Jesenik

Zgodbe za otroke

VEČ ...|29. 11. 2021
Skrivnost velikega kamna

Tokratna zgodba govori o velikem kamnu, ki se je vsak dan znova pojavil sredi poti. Le eden ga je lahko odstranil. Kdo? Prisluhnite.

Skrivnost velikega kamna

Tokratna zgodba govori o velikem kamnu, ki se je vsak dan znova pojavil sredi poti. Le eden ga je lahko odstranil. Kdo? Prisluhnite.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadvent

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|29. 11. 2021
Godci godjo prav na glas

V zadnji novembrski oddaji o ljudski glasbi so za veselo razpoloženje poskrbeli Drago Žekar iz kraja Presečno pri Dobju - ljudski godec na harmoniki, orgličar Oto Nemanič iz Lokvice pri Metliki in pohorski godci s Tajne.

Godci godjo prav na glas

V zadnji novembrski oddaji o ljudski glasbi so za veselo razpoloženje poskrbeli Drago Žekar iz kraja Presečno pri Dobju - ljudski godec na harmoniki, orgličar Oto Nemanič iz Lokvice pri Metliki in pohorski godci s Tajne.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|29. 11. 2021
Nagovor škofa Andreja Sajeta ob obletnici Radia Ognjišče

Nocoj ste v oddaji PRO slišali mašni nagovor škofa Andreja Sajeta, ki ga je imel pri sveti maši na Brezjah, ko smo se zahvaljevali za 27 let Radia Ognjišče. V nadaljevanju oddaje pa je bilo novo poglavje počitniške reportaže.

Nagovor škofa Andreja Sajeta ob obletnici Radia Ognjišče

Nocoj ste v oddaji PRO slišali mašni nagovor škofa Andreja Sajeta, ki ga je imel pri sveti maši na Brezjah, ko smo se zahvaljevali za 27 let Radia Ognjišče. V nadaljevanju oddaje pa je bilo novo poglavje počitniške reportaže.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|29. 11. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|29. 11. 2021
Dr. Stane Granda: Vloga Radia Ognjišče in nacionalne televizije v slovenskem medijskem prostoru

Naš dolgoletni gost dr. Stane Granda je ob 27. rojstnem dnevu Radia Ognjišče komentiral vlogo le-tega v medijskem prostoru. Dotaknil se je tudi delovanja nacionalne televizije in njenega informativnega programa. 

Dr. Stane Granda: Vloga Radia Ognjišče in nacionalne televizije v slovenskem medijskem prostoru

Naš dolgoletni gost dr. Stane Granda je ob 27. rojstnem dnevu Radia Ognjišče komentiral vlogo le-tega v medijskem prostoru. Dotaknil se je tudi delovanja nacionalne televizije in njenega informativnega programa. 

Franci Trstenjak

politikadružbakomentar