Hubert Požarnik: Ob začetku študijskega leta

Kakšna škoda, da univerza in znanstveniki proučujejo vse na tem svetu razen samih sebe, je med drugim zapisal današnji komentator.

Jože Plut: Splet-enost dogajanja

 So časi in so kronski časi.

Dr. Žiga Turk: Lokavo izključevanje

Da so nasprotniki vlade v tem času predstavili alternativnega mandatarja in si nadeli ime Koalicija ustavnega loka, so na najboljši možen način demonstrirali svojo neustavnost in nedemokratičnost. To je dobro, razumljivo in tudi lokavo.

Dr. Klemen Jaklič o odgovornosti v času pandemije in močnem vplivu medijev na javno mnenje

Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo v oddaji govorili o odgovornosti v času pandemije, o vplivu medijev na javno mnenje, dotaknili pa smo se tudi bližajočih se volitev v ZDA.

Rajko Podgoršek: Namesto da bi Slovenci ponotranjili odgovornost, smo ponotranjili histerijo

V slovensko koronsko medijsko krajino sta nedavno zarezali dve sporočili. V prvem je dr. Andraž Zorko iz javnomnenjske agencije Valicon prikazal vpliv slovenskih ”influencerjev” na naš medijski prostor. Influencerska ”zdravstvena internistična ekipa” v sestavi Tanja Ribič, Zlatan Čordić – Zlatko, Marko Potrč in Werner Brozović naj bi tako po zaupanju prekašala predstavnike zdravstvene stroke ter vlade. V drugem sporočilu pa je direktor UKC Ljubljana v javnem pismu vse prebivalce Slovenije dobesedno moledoval in prosil za odgovornost ter skrb za sočloveka.

Celoten komentar si lahko preberete na spletem portalu Domovina.

Janez Juhant: Laž ima dolge noge in vodi v prepad

Pri nas je glede vrednot nekaterim vseeno oziroma jih sploh ne marajo - da lahko potvarjajo in lažejo. Očitno jih ne skrbi, da s takim vezivom drvimo v prepad in zato upor tej vladi, ki kaže voljo in odločnost, da Slovenijo očisti in državljanom omogoči preživetje in prihodnost. Verjamem pa, da večina od nas le želi na to pot.

Tudi o tem današnji komentator.

Hanzi Tomažič: Tudi naš praznik

Celovec je v tem posebnem letu 2020 videl že kar nekaj prizorov za zgodovinske knjige.

Aleš Maver: Damijanov “ustavni lok” namenjen izključevanju SDS iz demokratičnega procesa

Ena od bizarnejših, čeprav ne tudi čisto nepomembnih potez zadnjega opozicijskega predloga za zamenjavo vlade je lastno poimenovanje “Damijanovih štirih” za ustavni lok. Pojem “ustavni lok” sam je eden od snovalcev domnevne nove koalicije očitno uvozil iz Italije. Tam je senca te besedne zveze visela nad političnim prostorom skoraj petdeset let, od uvedbe republike leta 1946 do Berlusconijevega prihoda za vladno krmilo leta 1994. V “ustavnem loku” so bile vse stranke, ki so glasovale za republikansko ustavo. Tiste, ki niso, so bile po tej teoriji same po sebi izločene iz sodelovanja pri oblasti. V času, ko je bila ustava sprejeta, se je to nanašalo predvsem na monarhistične skupine. Čeprav je za ohranitev savojske dinastije na referendumu leta 1946 glasovalo (vsaj) 46 odstotkov Italijanov, politični predstavniki zamisli o italijanski kraljevini nikoli niso prelezli desetodstotne letvice na volitvah. Njihova moč je kar naprej pešala in do začetka sedemdesetih let so s političnega prizorišča povsem izginili.

Radikalizacija

Razmišljanje o vse večji polarizaciji in radikalizaciji stališč pri nas, s pogledom na Hrvaško, kjer je včeraj mladenič straljal na policista, ki je stražil pred poslopjem vlade.

Dr. Žiga Turk o pomanjkanju odgovornosti državljanov v času koronavirusa in prizadevanjih za rušenje Janševe vlade

Tokrat je bil z nami naš redni gost dr. Žiga Turk. Komentiral je zaostrovanje ukrepov za zajezitev korona virusa in problem inšpekcijskega nadzora, povezovanje levice za boj proti Janezu Janši in odgovarjal na vaša vprašanja.

Rajko Podgoršek: Papež Frančišek in slovenska levica – (ne)pričakovano prijateljstvo

Nova enciklika papeža Frančiška, ‘‘Vsi bratje’‘ oz .”Fratelli tutti”, je kot strela z jasnega povzročila požar v svetovnih spletnih medijih. Ta naš malce samosvoj papež, ki nas vedno preseneča, pa ni ”zakuril” le svetovnega katoliškega spleta, ampak tudi slovensko notranjepolitično bojišče.

Papež Frančišek je namreč povsem nenadejano postal novo orožje slovenske levice v političnem boju, ne samo proti vladi Janeza Janše, temveč tudi proti vsem skrivnim skrajnim ”naci-klero-fašistom”, ki teptajo to slovensko zemljo. Zato je morda čas ali velja resneje razmisliti o preteklem in sedanjem nazorskem stanju slovenskega katolištva, in kaj nas o njem poduči trenutna situacija.

Tadej Sadar ob filmu The social dilemma razmišlja o prihodnosti in aktualnih koronavirusnih dogodkih.

Zdi se, kot da je svet ponorel. Vprašati se moramo: Je tonormalno?« Vprašati se moramo tudi kam gremo, če seneresnica po spletu, ki je danes osrednji informativni medij, širi 6krat hitreje kot resnica. V tem primeru bi vprašanje moralovsebovati še mnogo bolj apokaliptične besede. 

Balažic v pobudi za rušenje vlade vidi apetite po evropskem denarju

V javnosti odmeva pobuda vodij LMŠ, SD, Levice in SAB, ki želijo s pomočjo ekonomista Jožeta P. Damijana zrušiti vlado Janeza Janše. Njihov namen je oblikovanje alternativne vlade, ki jo podpirajo pretežno levo usmerjeni politiki in akademiki, med njimi Spomenka Hribar, Pavel Gantar, Boris A. Novak, Niko Toš in Slavoj Žižek. Po besedah vodje miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica gre pri podpornikih za ljudi, ki ne morejo preko osebnih travm, glavno vezivo pa je sovraštvo proti Janezu Janši.

Anton Stres: Človekovo dostojanstvo in nedelja

100. obletnica koroškega plebiscita

Zgodovinar Štefan Pinter, urednica Nedelje Mateja Rihter in ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch. V prvem delu smo se posvetili zgodovinskim okoliščinam, ki so pripeljale do plebiscita, v drugem življenju Slovencev na Koroškem in bolj ali manj uspešnemu iskanju dialoga z večinskim narodom, v tretjem pa odnosu matične domovine do rojakov v sosednji državi.

Janez Juhant: Tridesetletnica osamosvojitve je priložnost tudi za drugorazredne

Demokracija je izziv za vse, je prepričan Janez Juhant, po evangelijskih besedah pa to dosegajo le močne in odločne osebnosti, ne protestni nasilneži, ki jim je treba odločno reči ne, pač pa močni v duhu in resnici.

Prof. dr. Ernest Petrič o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov

S prof. dr. Ernestom Petričem smo tokrat spregovorili o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov, o nalogah, ki jih Avstrija še ni izpolnila, o poročilu o vladavini prava v članicah Evropske povezave, o razmerah v Belorusiji in Gorskem Karabahu.

dr. Matej Avbelj: Vladavina prava in ideologija: zakaj Slovenija ni kot Poljska in Madžarska?

Na zadnji septembrski dan je Evropska komisija objavila svoje prvo letno poročilo o stanju vladavine prava v državah članicah Evropske unije. Poročilo je nujen, a hkrati sam po sebi nezadosten korak k zagotavljanju dejanske vladavine prava. Te, tudi s sankcijami, namreč ni mogoče zagotoviti iz Bruslja. Vladavina prava je domača naloga država članic, saj je ena od prvih predpostavk samega članstva v EU, da je država pravna država.Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Komentar na naslov papeževe okrožnice Vsi bratje

Še preden je bilo objavljeno celotno besedilo nove okrožnice, so se že pričeli napadi na svetega očeta, da je z naslovom Fratres omnes (Vsi bratje), izključil žensko populacijo. P. Robert Bahčič pojasnjuje, da papež ne izključuje nikogar.

Roman Vučajnk: Z okli skozi strop dnevne sobe

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Jože Ramovš: Šola solidarnosti do starejših

Ljudje se učimo iz izkušenj.

Jože Mlakar: Šolarji z maskami ali brez

Neodvisni strokovnjaki ne obstajajo. So samo drug od drugega odvisni in med seboj povezani učitelji, ravnatelji, zdravniki, pedagogi, socialni delavci, psihologi in upajmo, da tudi politiki. Da bi učitelji in ravnatelji stvari vzeli v svoje roke, potrebujejo najprej zaupanje. Zaupanje vlade in predsednika države Boruta Pahorja, zaupanje šolskega sindikata ter njegovega predsednika Branimirja Štruklja, zaupanje učencev, staršev in splošne javnosti.

Histerija z maskami ali brez njih

Internet je spremenil svet saj nam v trenutku približa tudi tiste novice, ki jih uradni mediji zamolčijo. Veliko revolucijo so predstavljala družbena omrežja, kjer je bilo mogoče vse te novice tudi predebatirati, se povezovati, izražati svoja mnenja. Prav slednje pa je podrlo jez besed, ki jih ljudje sicer v živo ne bi nikoli izrekli. Dovolj je zjutraj prebrati kakšne spletne forume pa imaš pokvarjen dan. S pandemijo koronavirusa je vse to dogajanje dobilo še veliko večjo razsežnost ...Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radio Ognjišče.

P. Branko Cestnik o vklenjeni najstnici in aplikaciji Tiktok

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Beseda je med drugim tekla o aktualnostih v Cerkvi pri nas, denimo o redovniškem dnevu, kjer je bil p Branko eden od govornikov. Govorili smo tudi o sporni aplikaciji TikTok, ki se zdi, da zasvoji petnajstletnike. Nismo pa se izognili niti aferi vklenjena najstnica.

Marko Balažic: Obup na levici: kje je kdo, ki bi zamenjal Janšo?

Za izhodišče kolumne si bom izposodil ugotovitev dr. Aleša Mavra, da smo se v Sloveniji prave menjave oblasti tako odvadili, da nekateri sploh ne znajo biti v opoziciji, zaradi česar skupaj z delom javnosti stanje, ko je na oblasti kdo drug, doživljajo kot izrazito nenaravno in krivično. Ta ugotovitev v svojem bistvu razgali nagnjenost slovenskega političnega prostora v levo, saj je vsakršno drugačno stanje med elitami prepoznano kot nenaravno ter je treba mobilizirati vse sile, da se »anomalija« čim prej odpravi.Celoten komentar lahko najdete na spletni strani časnika Domovina.

Jernej Letnar Černič: Demografski sklad in njegove pasti

Če se bo vsakodnevna politika vmešavala v korporativno upravljanje, je slovenski nacionalni demografski sklad že vnaprej obsojen na neuspeh, mi vsi skupaj pa na nadaljnje razvrednotenje državnega premoženja in postopen propad državnega pokojninskega sistema.
Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje

Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.

Skušnjave

Mnogo popisanega je človek ustvari skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma C. S. Lewis-a, avtorja zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjav, razpetosti med to kar bi torej človek rad storil in to kar sme storiti oz. je prav da stori. Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za krelikalca, če ne že kar za srednjeveškega blazneža. ... 

Celoten komentar Silvestre Sadar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Rok Čakš in Boštjan M. Turk o povezovanju strank pod okriljem SLS

Za komentar povezovanja strank pod vodstvom SLS smo vprašali urednika portala Domovina.je Roka Čakša in publicista Boštjana Marka Turka.

Boštjan Debevec: Ujetniki strahu

Ko smo vstopali v letošnje poletje, se je zdelo, da se môra koronavirusa končuje...

Matej Hrastar: Zmaga za Slovenijo. Zmaga za Tour. Zmaga za kolesarstvo.

Če bi pred četrt stoletja komu iz kolesarskega sveta v Sloveniji omenili, kaj nas čaka v prihodnosti, bi gotovo rekel, da to ni mogoče.Skupna zmaga, celo dvojna, po enem najbolj razburljivih zaključkov v zgodovini najpomembnejše dirke na svetu je točno to, kar je povedal Tadej Pogačar v cilju kronometra, ko si je zagotovil končno zmago: »Brez besed sem, ne vem kaj naj rečem, potreboval bom še nekaj časa, da zberem misli.«

Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks

Biblija ali Sveto pismo s Staro in Novo zavezo je najbolj brana knjiga na svetu, saj jo že dobrih 2000 let neprestano prepisujejo, tiskajo in prevajajo v skoraj vse jezike. Takisto je dragocen kodeks duhovnih, etičnih in pravnih pravil, s katerimi bi moral biti vsaj površno seznanjen vsak izobraženec.
Če mi je v današnjem komentarju dovoljena laična in ekumenska pokušina s paberkovanjem nekaterih utrinkov iz Starega testamenta, bi nas uvodoma spomnil na legendarni začetek iz Prve Mojzesove knjige, ko se dogodi prva kršitev božje prepovedi, da Adam in Eva ne smeta jesti rajskega sadeža, da ne bi spoznala dobrega in hudega. Sledila je huda kazen z izgonom, globalnim potopom in ponovna priložnost človeštvu prek Noeta s peščico izbrancev in božjega mavričnega pakta.

Šport, ki povezuje

Pred meseci smo Slovenci dobili nov državni praznik, dan slovenskega športa, ki ga bomo prvič praznovali prav kmalu, 23. septembra. V vsaki državi imajo državni prazniki poseben pomen: spominjajo nas na ključne dogodke in vrednote, ki državljane združujejo in s tem oblikujejo. Ob njih se krepi narodna zavest in pripadnost. Zaradi njih se čutimo bolj povezane in složne, bolj pripravljene delati za skupno dobro. Pa ima šport res lahko takšno moč, da si zasluži poseben državni praznik?

Celoten komentar Jerneja Piska si lahko preberete na spletni strani katoliškega tednika Druzina.si.

Mitja Pucelj: Različni vatli pri ocenjevanju ravnanja naših in vaših

Moramo se vprašati, ali smo sploh pripravljeni in izmožno vzpostaviti sistem, v katerem opravljamo merjenje družbenega dogajanja objektivno, ne pa subjektivno.

Eno dolgo kavo in malo slovenske glasbe, prosim!

Naš napovedovalec ob državnem prazniku razmišlja o jeziku, slovenski besedi, ter o spoštovanju, negovanju, ohranjanju, razvijanju in našem odnosu do nje.

Dr. Janez Juhant o odzivu javnosti na ukrepe in o vrnitvi Primorske k matični domovini

Oddaja Spoznanje več, predsodek je bila zaznamovana z državnim praznikom Vrnitev Primorske k matični domovini. Kako to poglavje zgodovine in vlogo slovenskih duhovnikov vidi dr. Janez Juhant? Seveda nismo mogli niti mimo aktualnega dogajanja na področju koronavirusa, odziva javnosti na ukrepe in tudi mimo politike ne.

Rok Čakš: (Ne)oproščeno: Jankovićem 8 milijonov evrov, Pivčevi pa 400 evrov

V petek so, baje že enaindvajsetič zapored, v prestolnici spet protestirali. Najbrž nihče ni pričakoval drugače, a tudi tokrat so se protestniki izognili magistratu. Ljubljanski župan, ne glede na vse, ni tarča njihovega besa.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Tadej Sadar: Virus lahkotnega bivanja

Kako globoko sega zajčja luknja levičarskih idej o enakosti, svobodi in človekovi nadvladi nad univerzumom? Kako zelo drži, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Pa ga sploh imamo?
V komentarju tedna tudi o tem, kaj bi se morali ob odstopu predsednice DESUS-a naučiti in o zablodi tako imenovanega švedskega modela.

Janez Dolinar: Kam nas pelje COVID?

Janez Dolinar, dr. med. - Pol leta je minilo od začetka epidemije SARS-CoV-2, ko se je življenje tako rekoč čez noč ustavilo.

Ivan Štuhec: Ljubljanski biciklisti delujejo po Kučanovem konceptu

Ljubljanski biciklisti imajo dovolj razlogov za proteste, samo izbrali so si napačen naslov in napačne koncepte. Njihov zgodovinski dosežek bodo prazne zračnice, ker biciklirajo nebuloze.

Lidija Zupanič: Kolo služi različnim namenom

Veliko se zadnje čase govori o kolesarjih. O tistih petkovih, pa tudi o naših dveh zlatih fantih, ki vrtita pedala po Franciji. Kako različni nameni.
O tem je danes premišljevala naša sodelavka Lidija Zupanič.

Dr. Aleš Maver o političnem stanju v Belorusiji

V oddaji smo gostili publicista dr. Aleša Mavra, ki je kot osrednjo temo izpostavil Belorusijo, tudi z vidika tamkajšnje katoliške skupnosti. Ob tem smo razmišljali tudi o izkrivljenem prikazovanju evropskega vzhoda, tudi naše države, v zahodih tudi konservativnih medijih.

Marko Balažic: Kaj ogroža koncept združene Evrope?

V ponedeljek je na Bledu potekal 15. strateški forum, ki ga je poleg krikov nekaterih, da se Slovenija zaradi vabljenih gostov oddaljuje od jedra Evrope, zaznamovala do sedaj najboljša udeležba voditeljev vlad in držav. Izjemno dinamičen predsedniški panel je znova pokazal na ločnico med Vzhodom in Zahodom Evrope, ki je očitno ene in druge politične elite ne razumejo prav dobro.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Jure Levart: Ne gre samo za maske, gre za odgovornost in solidarnost

Želim, da pri nas prevlada razum in tista trma Slovenk in Slovencev, ki nas je, v usodnih trenutkih vedno dvignila, da nismo obupali. Škoda bi bilo, da bi obupali tokrat, zgolj zaradi ene ali dveh mask na dan.

Jurij Paljk: Živa Draga

Letošnji študijski dnevi Draga, ki jih že 55 let prirejajo krščanski izobraženci iz Trsta, Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev, so bili letos zaradi epidemije drugačni.

Janša ne razdvaja, ampak združuje, tudi levico

Niti Tanja Fajon niti Marjan Šarec nista zmožna povezati razdrobljene levice, pač pa je Janša tako rekoč edini združevalen element na prafaktorje razkosane levice. Čas je, da si dediči revolucije nalijejo čistega vina in se prenehajo pretvarjati sami pred seboj. Potreben je kanček resnicoljubnosti.

Prvi september pod masko

Vstopili smo v novo šolsko leto. Neznanega je več kot ponavadi, , več skrbi in več veselja. Nekateri učenci so srečali vrstnike po dolgih mesecih. Pa nova pravila, negodovanja in strinjanja staršev ... Nenavadni prvi september.

Dr. Stane Granda o političnih in drugih problemih, ki bremenijo našo družbo

V tokratni oddaji smo se pogovarjali s prof. dr. Stanetom Grando. Z gostom smo odprli različne pereče teme in odgovarjali na vaša vprašanja.

Rok Frelih: V kaj nas želijo prepričati “strokovnjaki” za obrambo in varnost iz Levice

“Varnostni strokovnjaki” Levice spet blestijo. Nasprotovanje Slovenski vojski so že večkrat izrazili z besedami in dokazali z dejanji, in globoko verjamem, da imajo za takšna stališča intimne razloge ideološke narave. Kdor cele dneve sanja o internacionali, temu sodobna in močna SV ne more biti v interesu. Ta dva pojma se že v osnovi medsebojno izključujeta.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Jasna Korbar: Novemu šolskemu letu naproti

Kmalu se bo začelo novo šolsko leto, ki bo nekoliko drugačno in za mnoge precej zahtevnejše kot prejšnja leta. V komentarju lahko slišite kaj o delu učiteljev in profesorjev, ter vlogi staršev v trenutnih razmerah meni profesorica kemije Jasna Korbar.