Komentar tedna

VEČ ...|23. 10. 2020
Hubert Požarnik: Ob začetku študijskega leta

Kakšna škoda, da univerza in znanstveniki proučujejo vse na tem svetu razen samih sebe, je med drugim zapisal današnji komentator.

Hubert Požarnik: Ob začetku študijskega leta

Kakšna škoda, da univerza in znanstveniki proučujejo vse na tem svetu razen samih sebe, je med drugim zapisal današnji komentator.

komentardružbaizobraževanje

Komentar tedna

Hubert Požarnik: Ob začetku študijskega leta
Kakšna škoda, da univerza in znanstveniki proučujejo vse na tem svetu razen samih sebe, je med drugim zapisal današnji komentator.
VEČ ...|23. 10. 2020
Hubert Požarnik: Ob začetku študijskega leta
Kakšna škoda, da univerza in znanstveniki proučujejo vse na tem svetu razen samih sebe, je med drugim zapisal današnji komentator.

Hubert Požarnik

komentardružbaizobraževanje

Komentar Družina

VEČ ...|22. 10. 2020
Jože Plut: Splet-enost dogajanja

 So časi in so kronski časi.

Jože Plut: Splet-enost dogajanja

 So časi in so kronski časi.

komentar

Komentar Družina

Jože Plut: Splet-enost dogajanja
 So časi in so kronski časi.
VEČ ...|22. 10. 2020
Jože Plut: Splet-enost dogajanja
 So časi in so kronski časi.

Jože Plut

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|21. 10. 2020
Dr. Žiga Turk: Lokavo izključevanje

Da so nasprotniki vlade v tem času predstavili alternativnega mandatarja in si nadeli ime Koalicija ustavnega loka, so na najboljši možen način demonstrirali svojo neustavnost in nedemokratičnost. To je dobro, razumljivo in tudi lokavo.

Dr. Žiga Turk: Lokavo izključevanje

Da so nasprotniki vlade v tem času predstavili alternativnega mandatarja in si nadeli ime Koalicija ustavnega loka, so na najboljši možen način demonstrirali svojo neustavnost in nedemokratičnost. To je dobro, razumljivo in tudi lokavo.

komentarkoronavirusdružbapolitika

Komentar Časnik.si

Dr. Žiga Turk: Lokavo izključevanje
Da so nasprotniki vlade v tem času predstavili alternativnega mandatarja in si nadeli ime Koalicija ustavnega loka, so na najboljši možen način demonstrirali svojo neustavnost in nedemokratičnost. To je dobro, razumljivo in tudi lokavo.
VEČ ...|21. 10. 2020
Dr. Žiga Turk: Lokavo izključevanje
Da so nasprotniki vlade v tem času predstavili alternativnega mandatarja in si nadeli ime Koalicija ustavnega loka, so na najboljši možen način demonstrirali svojo neustavnost in nedemokratičnost. To je dobro, razumljivo in tudi lokavo.

Žiga Turk

komentarkoronavirusdružbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|19. 10. 2020
Dr. Klemen Jaklič o odgovornosti v času pandemije in močnem vplivu medijev na javno mnenje

Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo v oddaji govorili o odgovornosti v času pandemije, o vplivu medijev na javno mnenje, dotaknili pa smo se tudi bližajočih se volitev v ZDA.

Dr. Klemen Jaklič o odgovornosti v času pandemije in močnem vplivu medijev na javno mnenje

Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo v oddaji govorili o odgovornosti v času pandemije, o vplivu medijev na javno mnenje, dotaknili pa smo se tudi bližajočih se volitev v ZDA.

politikadružbakoronaviruskomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Klemen Jaklič o odgovornosti v času pandemije in močnem vplivu medijev na javno mnenje

Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo v oddaji govorili o odgovornosti v času pandemije, o vplivu medijev na javno mnenje, dotaknili pa smo se tudi bližajočih se volitev v ZDA.

VEČ ...|19. 10. 2020
Dr. Klemen Jaklič o odgovornosti v času pandemije in močnem vplivu medijev na javno mnenje

Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo v oddaji govorili o odgovornosti v času pandemije, o vplivu medijev na javno mnenje, dotaknili pa smo se tudi bližajočih se volitev v ZDA.

Alen Salihović

politikadružbakoronaviruskomentar

Komentar Domovina.jec

VEČ ...|19. 10. 2020
Rajko Podgoršek: Namesto da bi Slovenci ponotranjili odgovornost, smo ponotranjili histerijo

V slovensko koronsko medijsko krajino sta nedavno zarezali dve sporočili. V prvem je dr. Andraž Zorko iz javnomnenjske agencije Valicon prikazal vpliv slovenskih ”influencerjev” na naš medijski prostor. Influencerska ”zdravstvena internistična ekipa” v sestavi Tanja Ribič, Zlatan Čordić – Zlatko, Marko Potrč in Werner Brozović naj bi tako po zaupanju prekašala predstavnike zdravstvene stroke ter vlade. V drugem sporočilu pa je direktor UKC Ljubljana v javnem pismu vse prebivalce Slovenije dobesedno moledoval in prosil za odgovornost ter skrb za sočloveka.

Celoten komentar si lahko preberete na spletem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Namesto da bi Slovenci ponotranjili odgovornost, smo ponotranjili histerijo

V slovensko koronsko medijsko krajino sta nedavno zarezali dve sporočili. V prvem je dr. Andraž Zorko iz javnomnenjske agencije Valicon prikazal vpliv slovenskih ”influencerjev” na naš medijski prostor. Influencerska ”zdravstvena internistična ekipa” v sestavi Tanja Ribič, Zlatan Čordić – Zlatko, Marko Potrč in Werner Brozović naj bi tako po zaupanju prekašala predstavnike zdravstvene stroke ter vlade. V drugem sporočilu pa je direktor UKC Ljubljana v javnem pismu vse prebivalce Slovenije dobesedno moledoval in prosil za odgovornost ter skrb za sočloveka.

Celoten komentar si lahko preberete na spletem portalu Domovina.

komentarkoronavirusdružbapolitika

Komentar Domovina.jec

Rajko Podgoršek: Namesto da bi Slovenci ponotranjili odgovornost, smo ponotranjili histerijo

V slovensko koronsko medijsko krajino sta nedavno zarezali dve sporočili. V prvem je dr. Andraž Zorko iz javnomnenjske agencije Valicon prikazal vpliv slovenskih ”influencerjev” na naš medijski prostor. Influencerska ”zdravstvena internistična ekipa” v sestavi Tanja Ribič, Zlatan Čordić – Zlatko, Marko Potrč in Werner Brozović naj bi tako po zaupanju prekašala predstavnike zdravstvene stroke ter vlade. V drugem sporočilu pa je direktor UKC Ljubljana v javnem pismu vse prebivalce Slovenije dobesedno moledoval in prosil za odgovornost ter skrb za sočloveka.

Celoten komentar si lahko preberete na spletem portalu Domovina.

VEČ ...|19. 10. 2020
Rajko Podgoršek: Namesto da bi Slovenci ponotranjili odgovornost, smo ponotranjili histerijo

V slovensko koronsko medijsko krajino sta nedavno zarezali dve sporočili. V prvem je dr. Andraž Zorko iz javnomnenjske agencije Valicon prikazal vpliv slovenskih ”influencerjev” na naš medijski prostor. Influencerska ”zdravstvena internistična ekipa” v sestavi Tanja Ribič, Zlatan Čordić – Zlatko, Marko Potrč in Werner Brozović naj bi tako po zaupanju prekašala predstavnike zdravstvene stroke ter vlade. V drugem sporočilu pa je direktor UKC Ljubljana v javnem pismu vse prebivalce Slovenije dobesedno moledoval in prosil za odgovornost ter skrb za sočloveka.

Celoten komentar si lahko preberete na spletem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentarkoronavirusdružbapolitika

Komentar tedna

VEČ ...|16. 10. 2020
Janez Juhant: Laž ima dolge noge in vodi v prepad

Pri nas je glede vrednot nekaterim vseeno oziroma jih sploh ne marajo - da lahko potvarjajo in lažejo. Očitno jih ne skrbi, da s takim vezivom drvimo v prepad in zato upor tej vladi, ki kaže voljo in odločnost, da Slovenijo očisti in državljanom omogoči preživetje in prihodnost. Verjamem pa, da večina od nas le želi na to pot.

Tudi o tem današnji komentator.

Janez Juhant: Laž ima dolge noge in vodi v prepad

Pri nas je glede vrednot nekaterim vseeno oziroma jih sploh ne marajo - da lahko potvarjajo in lažejo. Očitno jih ne skrbi, da s takim vezivom drvimo v prepad in zato upor tej vladi, ki kaže voljo in odločnost, da Slovenijo očisti in državljanom omogoči preživetje in prihodnost. Verjamem pa, da večina od nas le želi na to pot.

Tudi o tem današnji komentator.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Janez Juhant: Laž ima dolge noge in vodi v prepad

Pri nas je glede vrednot nekaterim vseeno oziroma jih sploh ne marajo - da lahko potvarjajo in lažejo. Očitno jih ne skrbi, da s takim vezivom drvimo v prepad in zato upor tej vladi, ki kaže voljo in odločnost, da Slovenijo očisti in državljanom omogoči preživetje in prihodnost. Verjamem pa, da večina od nas le želi na to pot.

Tudi o tem današnji komentator.

VEČ ...|16. 10. 2020
Janez Juhant: Laž ima dolge noge in vodi v prepad

Pri nas je glede vrednot nekaterim vseeno oziroma jih sploh ne marajo - da lahko potvarjajo in lažejo. Očitno jih ne skrbi, da s takim vezivom drvimo v prepad in zato upor tej vladi, ki kaže voljo in odločnost, da Slovenijo očisti in državljanom omogoči preživetje in prihodnost. Verjamem pa, da večina od nas le želi na to pot.

Tudi o tem današnji komentator.

Janez Juhant

komentardružbapolitika

Komentar Družina

VEČ ...|15. 10. 2020
Hanzi Tomažič: Tudi naš praznik

Celovec je v tem posebnem letu 2020 videl že kar nekaj prizorov za zgodovinske knjige.

Hanzi Tomažič: Tudi naš praznik

Celovec je v tem posebnem letu 2020 videl že kar nekaj prizorov za zgodovinske knjige.

komentar

Komentar Družina

Hanzi Tomažič: Tudi naš praznik
Celovec je v tem posebnem letu 2020 videl že kar nekaj prizorov za zgodovinske knjige.
VEČ ...|15. 10. 2020
Hanzi Tomažič: Tudi naš praznik
Celovec je v tem posebnem letu 2020 videl že kar nekaj prizorov za zgodovinske knjige.

Hanzi Tomažič

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|14. 10. 2020
Aleš Maver: Damijanov “ustavni lok” namenjen izključevanju SDS iz demokratičnega procesa

Ena od bizarnejših, čeprav ne tudi čisto nepomembnih potez zadnjega opozicijskega predloga za zamenjavo vlade je lastno poimenovanje “Damijanovih štirih” za ustavni lok. Pojem “ustavni lok” sam je eden od snovalcev domnevne nove koalicije očitno uvozil iz Italije. Tam je senca te besedne zveze visela nad političnim prostorom skoraj petdeset let, od uvedbe republike leta 1946 do Berlusconijevega prihoda za vladno krmilo leta 1994. V “ustavnem loku” so bile vse stranke, ki so glasovale za republikansko ustavo. Tiste, ki niso, so bile po tej teoriji same po sebi izločene iz sodelovanja pri oblasti. V času, ko je bila ustava sprejeta, se je to nanašalo predvsem na monarhistične skupine. Čeprav je za ohranitev savojske dinastije na referendumu leta 1946 glasovalo (vsaj) 46 odstotkov Italijanov, politični predstavniki zamisli o italijanski kraljevini nikoli niso prelezli desetodstotne letvice na volitvah. Njihova moč je kar naprej pešala in do začetka sedemdesetih let so s političnega prizorišča povsem izginili.

Aleš Maver: Damijanov “ustavni lok” namenjen izključevanju SDS iz demokratičnega procesa

Ena od bizarnejših, čeprav ne tudi čisto nepomembnih potez zadnjega opozicijskega predloga za zamenjavo vlade je lastno poimenovanje “Damijanovih štirih” za ustavni lok. Pojem “ustavni lok” sam je eden od snovalcev domnevne nove koalicije očitno uvozil iz Italije. Tam je senca te besedne zveze visela nad političnim prostorom skoraj petdeset let, od uvedbe republike leta 1946 do Berlusconijevega prihoda za vladno krmilo leta 1994. V “ustavnem loku” so bile vse stranke, ki so glasovale za republikansko ustavo. Tiste, ki niso, so bile po tej teoriji same po sebi izločene iz sodelovanja pri oblasti. V času, ko je bila ustava sprejeta, se je to nanašalo predvsem na monarhistične skupine. Čeprav je za ohranitev savojske dinastije na referendumu leta 1946 glasovalo (vsaj) 46 odstotkov Italijanov, politični predstavniki zamisli o italijanski kraljevini nikoli niso prelezli desetodstotne letvice na volitvah. Njihova moč je kar naprej pešala in do začetka sedemdesetih let so s političnega prizorišča povsem izginili.

komentar

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Damijanov “ustavni lok” namenjen izključevanju SDS iz demokratičnega procesa

Ena od bizarnejših, čeprav ne tudi čisto nepomembnih potez zadnjega opozicijskega predloga za zamenjavo vlade je lastno poimenovanje “Damijanovih štirih” za ustavni lok. Pojem “ustavni lok” sam je eden od snovalcev domnevne nove koalicije očitno uvozil iz Italije. Tam je senca te besedne zveze visela nad političnim prostorom skoraj petdeset let, od uvedbe republike leta 1946 do Berlusconijevega prihoda za vladno krmilo leta 1994. V “ustavnem loku” so bile vse stranke, ki so glasovale za republikansko ustavo. Tiste, ki niso, so bile po tej teoriji same po sebi izločene iz sodelovanja pri oblasti. V času, ko je bila ustava sprejeta, se je to nanašalo predvsem na monarhistične skupine. Čeprav je za ohranitev savojske dinastije na referendumu leta 1946 glasovalo (vsaj) 46 odstotkov Italijanov, politični predstavniki zamisli o italijanski kraljevini nikoli niso prelezli desetodstotne letvice na volitvah. Njihova moč je kar naprej pešala in do začetka sedemdesetih let so s političnega prizorišča povsem izginili.

VEČ ...|14. 10. 2020
Aleš Maver: Damijanov “ustavni lok” namenjen izključevanju SDS iz demokratičnega procesa

Ena od bizarnejših, čeprav ne tudi čisto nepomembnih potez zadnjega opozicijskega predloga za zamenjavo vlade je lastno poimenovanje “Damijanovih štirih” za ustavni lok. Pojem “ustavni lok” sam je eden od snovalcev domnevne nove koalicije očitno uvozil iz Italije. Tam je senca te besedne zveze visela nad političnim prostorom skoraj petdeset let, od uvedbe republike leta 1946 do Berlusconijevega prihoda za vladno krmilo leta 1994. V “ustavnem loku” so bile vse stranke, ki so glasovale za republikansko ustavo. Tiste, ki niso, so bile po tej teoriji same po sebi izločene iz sodelovanja pri oblasti. V času, ko je bila ustava sprejeta, se je to nanašalo predvsem na monarhistične skupine. Čeprav je za ohranitev savojske dinastije na referendumu leta 1946 glasovalo (vsaj) 46 odstotkov Italijanov, politični predstavniki zamisli o italijanski kraljevini nikoli niso prelezli desetodstotne letvice na volitvah. Njihova moč je kar naprej pešala in do začetka sedemdesetih let so s političnega prizorišča povsem izginili.

Aleš Maver

komentar

Naš pogled

VEČ ...|13. 10. 2020
Radikalizacija

Razmišljanje o vse večji polarizaciji in radikalizaciji stališč pri nas, s pogledom na Hrvaško, kjer je včeraj mladenič straljal na policista, ki je stražil pred poslopjem vlade.

Radikalizacija

Razmišljanje o vse večji polarizaciji in radikalizaciji stališč pri nas, s pogledom na Hrvaško, kjer je včeraj mladenič straljal na policista, ki je stražil pred poslopjem vlade.

komentar

Naš pogled

Radikalizacija

Razmišljanje o vse večji polarizaciji in radikalizaciji stališč pri nas, s pogledom na Hrvaško, kjer je včeraj mladenič straljal na policista, ki je stražil pred poslopjem vlade.

VEČ ...|13. 10. 2020
Radikalizacija

Razmišljanje o vse večji polarizaciji in radikalizaciji stališč pri nas, s pogledom na Hrvaško, kjer je včeraj mladenič straljal na policista, ki je stražil pred poslopjem vlade.

Jože Bartolj

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|12. 10. 2020
Dr. Žiga Turk o pomanjkanju odgovornosti državljanov v času koronavirusa in prizadevanjih za rušenje Janševe vlade

Tokrat je bil z nami naš redni gost dr. Žiga Turk. Komentiral je zaostrovanje ukrepov za zajezitev korona virusa in problem inšpekcijskega nadzora, povezovanje levice za boj proti Janezu Janši in odgovarjal na vaša vprašanja.

Dr. Žiga Turk o pomanjkanju odgovornosti državljanov v času koronavirusa in prizadevanjih za rušenje Janševe vlade

Tokrat je bil z nami naš redni gost dr. Žiga Turk. Komentiral je zaostrovanje ukrepov za zajezitev korona virusa in problem inšpekcijskega nadzora, povezovanje levice za boj proti Janezu Janši in odgovarjal na vaša vprašanja.

politikakomentardružba

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o pomanjkanju odgovornosti državljanov v času koronavirusa in prizadevanjih za rušenje Janševe vlade

Tokrat je bil z nami naš redni gost dr. Žiga Turk. Komentiral je zaostrovanje ukrepov za zajezitev korona virusa in problem inšpekcijskega nadzora, povezovanje levice za boj proti Janezu Janši in odgovarjal na vaša vprašanja.

VEČ ...|12. 10. 2020
Dr. Žiga Turk o pomanjkanju odgovornosti državljanov v času koronavirusa in prizadevanjih za rušenje Janševe vlade

Tokrat je bil z nami naš redni gost dr. Žiga Turk. Komentiral je zaostrovanje ukrepov za zajezitev korona virusa in problem inšpekcijskega nadzora, povezovanje levice za boj proti Janezu Janši in odgovarjal na vaša vprašanja.

Tanja Dominko

politikakomentardružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 10. 2020
Rajko Podgoršek: Papež Frančišek in slovenska levica – (ne)pričakovano prijateljstvo

Nova enciklika papeža Frančiška, ‘‘Vsi bratje’‘ oz .”Fratelli tutti”, je kot strela z jasnega povzročila požar v svetovnih spletnih medijih. Ta naš malce samosvoj papež, ki nas vedno preseneča, pa ni ”zakuril” le svetovnega katoliškega spleta, ampak tudi slovensko notranjepolitično bojišče.

Papež Frančišek je namreč povsem nenadejano postal novo orožje slovenske levice v političnem boju, ne samo proti vladi Janeza Janše, temveč tudi proti vsem skrivnim skrajnim ”naci-klero-fašistom”, ki teptajo to slovensko zemljo. Zato je morda čas ali velja resneje razmisliti o preteklem in sedanjem nazorskem stanju slovenskega katolištva, in kaj nas o njem poduči trenutna situacija.

Rajko Podgoršek: Papež Frančišek in slovenska levica – (ne)pričakovano prijateljstvo

Nova enciklika papeža Frančiška, ‘‘Vsi bratje’‘ oz .”Fratelli tutti”, je kot strela z jasnega povzročila požar v svetovnih spletnih medijih. Ta naš malce samosvoj papež, ki nas vedno preseneča, pa ni ”zakuril” le svetovnega katoliškega spleta, ampak tudi slovensko notranjepolitično bojišče.

Papež Frančišek je namreč povsem nenadejano postal novo orožje slovenske levice v političnem boju, ne samo proti vladi Janeza Janše, temveč tudi proti vsem skrivnim skrajnim ”naci-klero-fašistom”, ki teptajo to slovensko zemljo. Zato je morda čas ali velja resneje razmisliti o preteklem in sedanjem nazorskem stanju slovenskega katolištva, in kaj nas o njem poduči trenutna situacija.

politikakomentardružba

Komentar Domovina.je

Rajko Podgoršek: Papež Frančišek in slovenska levica – (ne)pričakovano prijateljstvo

Nova enciklika papeža Frančiška, ‘‘Vsi bratje’‘ oz .”Fratelli tutti”, je kot strela z jasnega povzročila požar v svetovnih spletnih medijih. Ta naš malce samosvoj papež, ki nas vedno preseneča, pa ni ”zakuril” le svetovnega katoliškega spleta, ampak tudi slovensko notranjepolitično bojišče.

Papež Frančišek je namreč povsem nenadejano postal novo orožje slovenske levice v političnem boju, ne samo proti vladi Janeza Janše, temveč tudi proti vsem skrivnim skrajnim ”naci-klero-fašistom”, ki teptajo to slovensko zemljo. Zato je morda čas ali velja resneje razmisliti o preteklem in sedanjem nazorskem stanju slovenskega katolištva, in kaj nas o njem poduči trenutna situacija.

VEČ ...|12. 10. 2020
Rajko Podgoršek: Papež Frančišek in slovenska levica – (ne)pričakovano prijateljstvo

Nova enciklika papeža Frančiška, ‘‘Vsi bratje’‘ oz .”Fratelli tutti”, je kot strela z jasnega povzročila požar v svetovnih spletnih medijih. Ta naš malce samosvoj papež, ki nas vedno preseneča, pa ni ”zakuril” le svetovnega katoliškega spleta, ampak tudi slovensko notranjepolitično bojišče.

Papež Frančišek je namreč povsem nenadejano postal novo orožje slovenske levice v političnem boju, ne samo proti vladi Janeza Janše, temveč tudi proti vsem skrivnim skrajnim ”naci-klero-fašistom”, ki teptajo to slovensko zemljo. Zato je morda čas ali velja resneje razmisliti o preteklem in sedanjem nazorskem stanju slovenskega katolištva, in kaj nas o njem poduči trenutna situacija.

Rajko Podgoršek

politikakomentardružba

Komentar tedna

VEČ ...|9. 10. 2020
Tadej Sadar ob filmu The social dilemma razmišlja o prihodnosti in aktualnih koronavirusnih dogodkih.

Zdi se, kot da je svet ponorel. Vprašati se moramo: Je tonormalno?« Vprašati se moramo tudi kam gremo, če seneresnica po spletu, ki je danes osrednji informativni medij, širi 6krat hitreje kot resnica. V tem primeru bi vprašanje moralovsebovati še mnogo bolj apokaliptične besede. 

Tadej Sadar ob filmu The social dilemma razmišlja o prihodnosti in aktualnih koronavirusnih dogodkih.

Zdi se, kot da je svet ponorel. Vprašati se moramo: Je tonormalno?« Vprašati se moramo tudi kam gremo, če seneresnica po spletu, ki je danes osrednji informativni medij, širi 6krat hitreje kot resnica. V tem primeru bi vprašanje moralovsebovati še mnogo bolj apokaliptične besede. 

družbakomentarkoronavirus

Komentar tedna

Tadej Sadar ob filmu The social dilemma razmišlja o prihodnosti in aktualnih koronavirusnih dogodkih.

Zdi se, kot da je svet ponorel. Vprašati se moramo: Je tonormalno?« Vprašati se moramo tudi kam gremo, če seneresnica po spletu, ki je danes osrednji informativni medij, širi 6krat hitreje kot resnica. V tem primeru bi vprašanje moralovsebovati še mnogo bolj apokaliptične besede. 

VEČ ...|9. 10. 2020
Tadej Sadar ob filmu The social dilemma razmišlja o prihodnosti in aktualnih koronavirusnih dogodkih.

Zdi se, kot da je svet ponorel. Vprašati se moramo: Je tonormalno?« Vprašati se moramo tudi kam gremo, če seneresnica po spletu, ki je danes osrednji informativni medij, širi 6krat hitreje kot resnica. V tem primeru bi vprašanje moralovsebovati še mnogo bolj apokaliptične besede. 

Tadej Sadar

družbakomentarkoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 10. 2020
Balažic v pobudi za rušenje vlade vidi apetite po evropskem denarju

V javnosti odmeva pobuda vodij LMŠ, SD, Levice in SAB, ki želijo s pomočjo ekonomista Jožeta P. Damijana zrušiti vlado Janeza Janše. Njihov namen je oblikovanje alternativne vlade, ki jo podpirajo pretežno levo usmerjeni politiki in akademiki, med njimi Spomenka Hribar, Pavel Gantar, Boris A. Novak, Niko Toš in Slavoj Žižek. Po besedah vodje miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica gre pri podpornikih za ljudi, ki ne morejo preko osebnih travm, glavno vezivo pa je sovraštvo proti Janezu Janši.

Balažic v pobudi za rušenje vlade vidi apetite po evropskem denarju

V javnosti odmeva pobuda vodij LMŠ, SD, Levice in SAB, ki želijo s pomočjo ekonomista Jožeta P. Damijana zrušiti vlado Janeza Janše. Njihov namen je oblikovanje alternativne vlade, ki jo podpirajo pretežno levo usmerjeni politiki in akademiki, med njimi Spomenka Hribar, Pavel Gantar, Boris A. Novak, Niko Toš in Slavoj Žižek. Po besedah vodje miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica gre pri podpornikih za ljudi, ki ne morejo preko osebnih travm, glavno vezivo pa je sovraštvo proti Janezu Janši.

družba

Informativni prispevki

Balažic v pobudi za rušenje vlade vidi apetite po evropskem denarju
V javnosti odmeva pobuda vodij LMŠ, SD, Levice in SAB, ki želijo s pomočjo ekonomista Jožeta P. Damijana zrušiti vlado Janeza Janše. Njihov namen je oblikovanje alternativne vlade, ki jo podpirajo pretežno levo usmerjeni politiki in akademiki, med njimi Spomenka Hribar, Pavel Gantar, Boris A. Novak, Niko Toš in Slavoj Žižek. Po besedah vodje miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica gre pri podpornikih za ljudi, ki ne morejo preko osebnih travm, glavno vezivo pa je sovraštvo proti Janezu Janši.
VEČ ...|8. 10. 2020
Balažic v pobudi za rušenje vlade vidi apetite po evropskem denarju
V javnosti odmeva pobuda vodij LMŠ, SD, Levice in SAB, ki želijo s pomočjo ekonomista Jožeta P. Damijana zrušiti vlado Janeza Janše. Njihov namen je oblikovanje alternativne vlade, ki jo podpirajo pretežno levo usmerjeni politiki in akademiki, med njimi Spomenka Hribar, Pavel Gantar, Boris A. Novak, Niko Toš in Slavoj Žižek. Po besedah vodje miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica gre pri podpornikih za ljudi, ki ne morejo preko osebnih travm, glavno vezivo pa je sovraštvo proti Janezu Janši.

Alen Salihović

družba

Komentar Družina

VEČ ...|8. 10. 2020
Anton Stres: Človekovo dostojanstvo in nedelja

Anton Stres: Človekovo dostojanstvo in nedelja

komentar

Komentar Družina

Anton Stres: Človekovo dostojanstvo in nedelja
VEČ ...|8. 10. 2020
Anton Stres: Človekovo dostojanstvo in nedelja

Anton Stres

komentar

Pogovor o

VEČ ...|7. 10. 2020
100. obletnica koroškega plebiscita

Zgodovinar Štefan Pinter, urednica Nedelje Mateja Rihter in ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch. V prvem delu smo se posvetili zgodovinskim okoliščinam, ki so pripeljale do plebiscita, v drugem življenju Slovencev na Koroškem in bolj ali manj uspešnemu iskanju dialoga z večinskim narodom, v tretjem pa odnosu matične domovine do rojakov v sosednji državi.

100. obletnica koroškega plebiscita

Zgodovinar Štefan Pinter, urednica Nedelje Mateja Rihter in ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch. V prvem delu smo se posvetili zgodovinskim okoliščinam, ki so pripeljale do plebiscita, v drugem življenju Slovencev na Koroškem in bolj ali manj uspešnemu iskanju dialoga z večinskim narodom, v tretjem pa odnosu matične domovine do rojakov v sosednji državi.

družbapolitikapogovorspominkomentarinfo

Pogovor o

100. obletnica koroškega plebiscita
Zgodovinar Štefan Pinter, urednica Nedelje Mateja Rihter in ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch. V prvem delu smo se posvetili zgodovinskim okoliščinam, ki so pripeljale do plebiscita, v drugem življenju Slovencev na Koroškem in bolj ali manj uspešnemu iskanju dialoga z večinskim narodom, v tretjem pa odnosu matične domovine do rojakov v sosednji državi.
VEČ ...|7. 10. 2020
100. obletnica koroškega plebiscita
Zgodovinar Štefan Pinter, urednica Nedelje Mateja Rihter in ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch. V prvem delu smo se posvetili zgodovinskim okoliščinam, ki so pripeljale do plebiscita, v drugem življenju Slovencev na Koroškem in bolj ali manj uspešnemu iskanju dialoga z večinskim narodom, v tretjem pa odnosu matične domovine do rojakov v sosednji državi.

Tone Gorjup

družbapolitikapogovorspominkomentarinfo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|7. 10. 2020
Janez Juhant: Tridesetletnica osamosvojitve je priložnost tudi za drugorazredne

Demokracija je izziv za vse, je prepričan Janez Juhant, po evangelijskih besedah pa to dosegajo le močne in odločne osebnosti, ne protestni nasilneži, ki jim je treba odločno reči ne, pač pa močni v duhu in resnici.

Janez Juhant: Tridesetletnica osamosvojitve je priložnost tudi za drugorazredne

Demokracija je izziv za vse, je prepričan Janez Juhant, po evangelijskih besedah pa to dosegajo le močne in odločne osebnosti, ne protestni nasilneži, ki jim je treba odločno reči ne, pač pa močni v duhu in resnici.

komentar

Komentar Časnik.si

Janez Juhant: Tridesetletnica osamosvojitve je priložnost tudi za drugorazredne
Demokracija je izziv za vse, je prepričan Janez Juhant, po evangelijskih besedah pa to dosegajo le močne in odločne osebnosti, ne protestni nasilneži, ki jim je treba odločno reči ne, pač pa močni v duhu in resnici.
VEČ ...|7. 10. 2020
Janez Juhant: Tridesetletnica osamosvojitve je priložnost tudi za drugorazredne
Demokracija je izziv za vse, je prepričan Janez Juhant, po evangelijskih besedah pa to dosegajo le močne in odločne osebnosti, ne protestni nasilneži, ki jim je treba odločno reči ne, pač pa močni v duhu in resnici.

Janez Juhant

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|5. 10. 2020
Prof. dr. Ernest Petrič o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov

S prof. dr. Ernestom Petričem smo tokrat spregovorili o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov, o nalogah, ki jih Avstrija še ni izpolnila, o poročilu o vladavini prava v članicah Evropske povezave, o razmerah v Belorusiji in Gorskem Karabahu.

Prof. dr. Ernest Petrič o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov

S prof. dr. Ernestom Petričem smo tokrat spregovorili o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov, o nalogah, ki jih Avstrija še ni izpolnila, o poročilu o vladavini prava v članicah Evropske povezave, o razmerah v Belorusiji in Gorskem Karabahu.

politikakomentardružba

Spoznanje več, predsodek manj

Prof. dr. Ernest Petrič o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov
S prof. dr. Ernestom Petričem smo tokrat spregovorili o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov, o nalogah, ki jih Avstrija še ni izpolnila, o poročilu o vladavini prava v članicah Evropske povezave, o razmerah v Belorusiji in Gorskem Karabahu.
VEČ ...|5. 10. 2020
Prof. dr. Ernest Petrič o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov
S prof. dr. Ernestom Petričem smo tokrat spregovorili o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov, o nalogah, ki jih Avstrija še ni izpolnila, o poročilu o vladavini prava v članicah Evropske povezave, o razmerah v Belorusiji in Gorskem Karabahu.

Tone Gorjup

politikakomentardružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|5. 10. 2020
dr. Matej Avbelj: Vladavina prava in ideologija: zakaj Slovenija ni kot Poljska in Madžarska?

Na zadnji septembrski dan je Evropska komisija objavila svoje prvo letno poročilo o stanju vladavine prava v državah članicah Evropske unije. Poročilo je nujen, a hkrati sam po sebi nezadosten korak k zagotavljanju dejanske vladavine prava. Te, tudi s sankcijami, namreč ni mogoče zagotoviti iz Bruslja. Vladavina prava je domača naloga država članic, saj je ena od prvih predpostavk samega članstva v EU, da je država pravna država.Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

dr. Matej Avbelj: Vladavina prava in ideologija: zakaj Slovenija ni kot Poljska in Madžarska?

Na zadnji septembrski dan je Evropska komisija objavila svoje prvo letno poročilo o stanju vladavine prava v državah članicah Evropske unije. Poročilo je nujen, a hkrati sam po sebi nezadosten korak k zagotavljanju dejanske vladavine prava. Te, tudi s sankcijami, namreč ni mogoče zagotoviti iz Bruslja. Vladavina prava je domača naloga država članic, saj je ena od prvih predpostavk samega članstva v EU, da je država pravna država.Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

politikakomentardružba

Komentar Domovina.je

dr. Matej Avbelj: Vladavina prava in ideologija: zakaj Slovenija ni kot Poljska in Madžarska?
Na zadnji septembrski dan je Evropska komisija objavila svoje prvo letno poročilo o stanju vladavine prava v državah članicah Evropske unije. Poročilo je nujen, a hkrati sam po sebi nezadosten korak k zagotavljanju dejanske vladavine prava. Te, tudi s sankcijami, namreč ni mogoče zagotoviti iz Bruslja. Vladavina prava je domača naloga država članic, saj je ena od prvih predpostavk samega članstva v EU, da je država pravna država.Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
VEČ ...|5. 10. 2020
dr. Matej Avbelj: Vladavina prava in ideologija: zakaj Slovenija ni kot Poljska in Madžarska?
Na zadnji septembrski dan je Evropska komisija objavila svoje prvo letno poročilo o stanju vladavine prava v državah članicah Evropske unije. Poročilo je nujen, a hkrati sam po sebi nezadosten korak k zagotavljanju dejanske vladavine prava. Te, tudi s sankcijami, namreč ni mogoče zagotoviti iz Bruslja. Vladavina prava je domača naloga država članic, saj je ena od prvih predpostavk samega članstva v EU, da je država pravna država.Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matej Avbelj

politikakomentardružba

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 10. 2020
Komentar na naslov papeževe okrožnice Vsi bratje

Še preden je bilo objavljeno celotno besedilo nove okrožnice, so se že pričeli napadi na svetega očeta, da je z naslovom Fratres omnes (Vsi bratje), izključil žensko populacijo. P. Robert Bahčič pojasnjuje, da papež ne izključuje nikogar.

Komentar na naslov papeževe okrožnice Vsi bratje

Še preden je bilo objavljeno celotno besedilo nove okrožnice, so se že pričeli napadi na svetega očeta, da je z naslovom Fratres omnes (Vsi bratje), izključil žensko populacijo. P. Robert Bahčič pojasnjuje, da papež ne izključuje nikogar.

papežokrožnicaVsi bratje

Informativni prispevki

Komentar na naslov papeževe okrožnice Vsi bratje
Še preden je bilo objavljeno celotno besedilo nove okrožnice, so se že pričeli napadi na svetega očeta, da je z naslovom Fratres omnes (Vsi bratje), izključil žensko populacijo. P. Robert Bahčič pojasnjuje, da papež ne izključuje nikogar.
VEČ ...|4. 10. 2020
Komentar na naslov papeževe okrožnice Vsi bratje
Še preden je bilo objavljeno celotno besedilo nove okrožnice, so se že pričeli napadi na svetega očeta, da je z naslovom Fratres omnes (Vsi bratje), izključil žensko populacijo. P. Robert Bahčič pojasnjuje, da papež ne izključuje nikogar.

P. Robert Bahčič

papežokrožnicaVsi bratje

Komentar tedna

VEČ ...|2. 10. 2020
Roman Vučajnk: Z okli skozi strop dnevne sobe

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk: Z okli skozi strop dnevne sobe

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

Roman Vučajnk: Z okli skozi strop dnevne sobe
Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.
VEČ ...|2. 10. 2020
Roman Vučajnk: Z okli skozi strop dnevne sobe
Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk

komentardružbaodnosi

Komentar Družina

VEČ ...|1. 10. 2020
Jože Ramovš: Šola solidarnosti do starejših

Ljudje se učimo iz izkušenj.

Jože Ramovš: Šola solidarnosti do starejših

Ljudje se učimo iz izkušenj.

komentar

Komentar Družina

Jože Ramovš: Šola solidarnosti do starejših
Ljudje se učimo iz izkušenj.
VEČ ...|1. 10. 2020
Jože Ramovš: Šola solidarnosti do starejših
Ljudje se učimo iz izkušenj.

Jože Ramovš

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|30. 9. 2020
Jože Mlakar: Šolarji z maskami ali brez

Neodvisni strokovnjaki ne obstajajo. So samo drug od drugega odvisni in med seboj povezani učitelji, ravnatelji, zdravniki, pedagogi, socialni delavci, psihologi in upajmo, da tudi politiki. Da bi učitelji in ravnatelji stvari vzeli v svoje roke, potrebujejo najprej zaupanje. Zaupanje vlade in predsednika države Boruta Pahorja, zaupanje šolskega sindikata ter njegovega predsednika Branimirja Štruklja, zaupanje učencev, staršev in splošne javnosti.

Jože Mlakar: Šolarji z maskami ali brez

Neodvisni strokovnjaki ne obstajajo. So samo drug od drugega odvisni in med seboj povezani učitelji, ravnatelji, zdravniki, pedagogi, socialni delavci, psihologi in upajmo, da tudi politiki. Da bi učitelji in ravnatelji stvari vzeli v svoje roke, potrebujejo najprej zaupanje. Zaupanje vlade in predsednika države Boruta Pahorja, zaupanje šolskega sindikata ter njegovega predsednika Branimirja Štruklja, zaupanje učencev, staršev in splošne javnosti.

koronavirusmaskerušenje vladešolstvopolitika

Komentar Časnik.si

Jože Mlakar: Šolarji z maskami ali brez
Neodvisni strokovnjaki ne obstajajo. So samo drug od drugega odvisni in med seboj povezani učitelji, ravnatelji, zdravniki, pedagogi, socialni delavci, psihologi in upajmo, da tudi politiki. Da bi učitelji in ravnatelji stvari vzeli v svoje roke, potrebujejo najprej zaupanje. Zaupanje vlade in predsednika države Boruta Pahorja, zaupanje šolskega sindikata ter njegovega predsednika Branimirja Štruklja, zaupanje učencev, staršev in splošne javnosti.
VEČ ...|30. 9. 2020
Jože Mlakar: Šolarji z maskami ali brez
Neodvisni strokovnjaki ne obstajajo. So samo drug od drugega odvisni in med seboj povezani učitelji, ravnatelji, zdravniki, pedagogi, socialni delavci, psihologi in upajmo, da tudi politiki. Da bi učitelji in ravnatelji stvari vzeli v svoje roke, potrebujejo najprej zaupanje. Zaupanje vlade in predsednika države Boruta Pahorja, zaupanje šolskega sindikata ter njegovega predsednika Branimirja Štruklja, zaupanje učencev, staršev in splošne javnosti.

Jože Mlakar

koronavirusmaskerušenje vladešolstvopolitika

Naš pogled

VEČ ...|29. 9. 2020
Histerija z maskami ali brez njih

Internet je spremenil svet saj nam v trenutku približa tudi tiste novice, ki jih uradni mediji zamolčijo. Veliko revolucijo so predstavljala družbena omrežja, kjer je bilo mogoče vse te novice tudi predebatirati, se povezovati, izražati svoja mnenja. Prav slednje pa je podrlo jez besed, ki jih ljudje sicer v živo ne bi nikoli izrekli. Dovolj je zjutraj prebrati kakšne spletne forume pa imaš pokvarjen dan. S pandemijo koronavirusa je vse to dogajanje dobilo še veliko večjo razsežnost ...Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radio Ognjišče.

Histerija z maskami ali brez njih

Internet je spremenil svet saj nam v trenutku približa tudi tiste novice, ki jih uradni mediji zamolčijo. Veliko revolucijo so predstavljala družbena omrežja, kjer je bilo mogoče vse te novice tudi predebatirati, se povezovati, izražati svoja mnenja. Prav slednje pa je podrlo jez besed, ki jih ljudje sicer v živo ne bi nikoli izrekli. Dovolj je zjutraj prebrati kakšne spletne forume pa imaš pokvarjen dan. S pandemijo koronavirusa je vse to dogajanje dobilo še veliko večjo razsežnost ...Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radio Ognjišče.

komentarkoronavirussplet

Naš pogled

Histerija z maskami ali brez njih
Internet je spremenil svet saj nam v trenutku približa tudi tiste novice, ki jih uradni mediji zamolčijo. Veliko revolucijo so predstavljala družbena omrežja, kjer je bilo mogoče vse te novice tudi predebatirati, se povezovati, izražati svoja mnenja. Prav slednje pa je podrlo jez besed, ki jih ljudje sicer v živo ne bi nikoli izrekli. Dovolj je zjutraj prebrati kakšne spletne forume pa imaš pokvarjen dan. S pandemijo koronavirusa je vse to dogajanje dobilo še veliko večjo razsežnost ...Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radio Ognjišče.
VEČ ...|29. 9. 2020
Histerija z maskami ali brez njih
Internet je spremenil svet saj nam v trenutku približa tudi tiste novice, ki jih uradni mediji zamolčijo. Veliko revolucijo so predstavljala družbena omrežja, kjer je bilo mogoče vse te novice tudi predebatirati, se povezovati, izražati svoja mnenja. Prav slednje pa je podrlo jez besed, ki jih ljudje sicer v živo ne bi nikoli izrekli. Dovolj je zjutraj prebrati kakšne spletne forume pa imaš pokvarjen dan. S pandemijo koronavirusa je vse to dogajanje dobilo še veliko večjo razsežnost ...Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radio Ognjišče.

Marjana Debevec

komentarkoronavirussplet

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|28. 9. 2020
P. Branko Cestnik o vklenjeni najstnici in aplikaciji Tiktok

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Beseda je med drugim tekla o aktualnostih v Cerkvi pri nas, denimo o redovniškem dnevu, kjer je bil p Branko eden od govornikov. Govorili smo tudi o sporni aplikaciji TikTok, ki se zdi, da zasvoji petnajstletnike. Nismo pa se izognili niti aferi vklenjena najstnica.

P. Branko Cestnik o vklenjeni najstnici in aplikaciji Tiktok

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Beseda je med drugim tekla o aktualnostih v Cerkvi pri nas, denimo o redovniškem dnevu, kjer je bil p Branko eden od govornikov. Govorili smo tudi o sporni aplikaciji TikTok, ki se zdi, da zasvoji petnajstletnike. Nismo pa se izognili niti aferi vklenjena najstnica.

družbapolitikakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik o vklenjeni najstnici in aplikaciji Tiktok
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Beseda je med drugim tekla o aktualnostih v Cerkvi pri nas, denimo o redovniškem dnevu, kjer je bil p Branko eden od govornikov. Govorili smo tudi o sporni aplikaciji TikTok, ki se zdi, da zasvoji petnajstletnike. Nismo pa se izognili niti aferi vklenjena najstnica.
VEČ ...|28. 9. 2020
P. Branko Cestnik o vklenjeni najstnici in aplikaciji Tiktok
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Beseda je med drugim tekla o aktualnostih v Cerkvi pri nas, denimo o redovniškem dnevu, kjer je bil p Branko eden od govornikov. Govorili smo tudi o sporni aplikaciji TikTok, ki se zdi, da zasvoji petnajstletnike. Nismo pa se izognili niti aferi vklenjena najstnica.

Jože Bartolj

družbapolitikakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|28. 9. 2020
Marko Balažic: Obup na levici: kje je kdo, ki bi zamenjal Janšo?

Za izhodišče kolumne si bom izposodil ugotovitev dr. Aleša Mavra, da smo se v Sloveniji prave menjave oblasti tako odvadili, da nekateri sploh ne znajo biti v opoziciji, zaradi česar skupaj z delom javnosti stanje, ko je na oblasti kdo drug, doživljajo kot izrazito nenaravno in krivično. Ta ugotovitev v svojem bistvu razgali nagnjenost slovenskega političnega prostora v levo, saj je vsakršno drugačno stanje med elitami prepoznano kot nenaravno ter je treba mobilizirati vse sile, da se »anomalija« čim prej odpravi.Celoten komentar lahko najdete na spletni strani časnika Domovina.

Marko Balažic: Obup na levici: kje je kdo, ki bi zamenjal Janšo?

Za izhodišče kolumne si bom izposodil ugotovitev dr. Aleša Mavra, da smo se v Sloveniji prave menjave oblasti tako odvadili, da nekateri sploh ne znajo biti v opoziciji, zaradi česar skupaj z delom javnosti stanje, ko je na oblasti kdo drug, doživljajo kot izrazito nenaravno in krivično. Ta ugotovitev v svojem bistvu razgali nagnjenost slovenskega političnega prostora v levo, saj je vsakršno drugačno stanje med elitami prepoznano kot nenaravno ter je treba mobilizirati vse sile, da se »anomalija« čim prej odpravi.Celoten komentar lahko najdete na spletni strani časnika Domovina.

družbapolitikakomentar

Komentar Domovina.je

Marko Balažic: Obup na levici: kje je kdo, ki bi zamenjal Janšo?
Za izhodišče kolumne si bom izposodil ugotovitev dr. Aleša Mavra, da smo se v Sloveniji prave menjave oblasti tako odvadili, da nekateri sploh ne znajo biti v opoziciji, zaradi česar skupaj z delom javnosti stanje, ko je na oblasti kdo drug, doživljajo kot izrazito nenaravno in krivično. Ta ugotovitev v svojem bistvu razgali nagnjenost slovenskega političnega prostora v levo, saj je vsakršno drugačno stanje med elitami prepoznano kot nenaravno ter je treba mobilizirati vse sile, da se »anomalija« čim prej odpravi.Celoten komentar lahko najdete na spletni strani časnika Domovina.
VEČ ...|28. 9. 2020
Marko Balažic: Obup na levici: kje je kdo, ki bi zamenjal Janšo?
Za izhodišče kolumne si bom izposodil ugotovitev dr. Aleša Mavra, da smo se v Sloveniji prave menjave oblasti tako odvadili, da nekateri sploh ne znajo biti v opoziciji, zaradi česar skupaj z delom javnosti stanje, ko je na oblasti kdo drug, doživljajo kot izrazito nenaravno in krivično. Ta ugotovitev v svojem bistvu razgali nagnjenost slovenskega političnega prostora v levo, saj je vsakršno drugačno stanje med elitami prepoznano kot nenaravno ter je treba mobilizirati vse sile, da se »anomalija« čim prej odpravi.Celoten komentar lahko najdete na spletni strani časnika Domovina.

Marko Balažic

družbapolitikakomentar

Komentar tedna

VEČ ...|25. 9. 2020
Jernej Letnar Černič: Demografski sklad in njegove pasti

Če se bo vsakodnevna politika vmešavala v korporativno upravljanje, je slovenski nacionalni demografski sklad že vnaprej obsojen na neuspeh, mi vsi skupaj pa na nadaljnje razvrednotenje državnega premoženja in postopen propad državnega pokojninskega sistema.
Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: Demografski sklad in njegove pasti

Če se bo vsakodnevna politika vmešavala v korporativno upravljanje, je slovenski nacionalni demografski sklad že vnaprej obsojen na neuspeh, mi vsi skupaj pa na nadaljnje razvrednotenje državnega premoženja in postopen propad državnega pokojninskega sistema.
Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

komentardružba

Komentar tedna

Jernej Letnar Černič: Demografski sklad in njegove pasti
Če se bo vsakodnevna politika vmešavala v korporativno upravljanje, je slovenski nacionalni demografski sklad že vnaprej obsojen na neuspeh, mi vsi skupaj pa na nadaljnje razvrednotenje državnega premoženja in postopen propad državnega pokojninskega sistema.
Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
VEČ ...|25. 9. 2020
Jernej Letnar Černič: Demografski sklad in njegove pasti
Če se bo vsakodnevna politika vmešavala v korporativno upravljanje, je slovenski nacionalni demografski sklad že vnaprej obsojen na neuspeh, mi vsi skupaj pa na nadaljnje razvrednotenje državnega premoženja in postopen propad državnega pokojninskega sistema.
Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|23. 9. 2020
Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje

Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.

Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje

Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.

človekove praviceNova Goricasvoboda izpovedovanja verezgodovinapolitika

Komentar Časnik.si

Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje
Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.
VEČ ...|23. 9. 2020
Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje
Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.

Ambrož Kodelja

človekove praviceNova Goricasvoboda izpovedovanja verezgodovinapolitika

Naš pogled

VEČ ...|22. 9. 2020
Skušnjave

Mnogo popisanega je človek ustvari skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma C. S. Lewis-a, avtorja zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjav, razpetosti med to kar bi torej človek rad storil in to kar sme storiti oz. je prav da stori. Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za krelikalca, če ne že kar za srednjeveškega blazneža. ... 

Celoten komentar Silvestre Sadar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Skušnjave

Mnogo popisanega je človek ustvari skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma C. S. Lewis-a, avtorja zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjav, razpetosti med to kar bi torej človek rad storil in to kar sme storiti oz. je prav da stori. Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za krelikalca, če ne že kar za srednjeveškega blazneža. ... 

Celoten komentar Silvestre Sadar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

komentarduhovnostkoronavirusdružba

Naš pogled

Skušnjave

Mnogo popisanega je človek ustvari skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma C. S. Lewis-a, avtorja zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjav, razpetosti med to kar bi torej človek rad storil in to kar sme storiti oz. je prav da stori. Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za krelikalca, če ne že kar za srednjeveškega blazneža. ... 

Celoten komentar Silvestre Sadar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

VEČ ...|22. 9. 2020
Skušnjave

Mnogo popisanega je človek ustvari skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma C. S. Lewis-a, avtorja zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjav, razpetosti med to kar bi torej človek rad storil in to kar sme storiti oz. je prav da stori. Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za krelikalca, če ne že kar za srednjeveškega blazneža. ... 

Celoten komentar Silvestre Sadar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Silvestra Sadar

komentarduhovnostkoronavirusdružba

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 9. 2020
Rok Čakš in Boštjan M. Turk o povezovanju strank pod okriljem SLS

Za komentar povezovanja strank pod vodstvom SLS smo vprašali urednika portala Domovina.je Roka Čakša in publicista Boštjana Marka Turka.

Rok Čakš in Boštjan M. Turk o povezovanju strank pod okriljem SLS

Za komentar povezovanja strank pod vodstvom SLS smo vprašali urednika portala Domovina.je Roka Čakša in publicista Boštjana Marka Turka.

infopolitikavolitvesls

Informativni prispevki

Rok Čakš in Boštjan M. Turk o povezovanju strank pod okriljem SLS
Za komentar povezovanja strank pod vodstvom SLS smo vprašali urednika portala Domovina.je Roka Čakša in publicista Boštjana Marka Turka.
VEČ ...|22. 9. 2020
Rok Čakš in Boštjan M. Turk o povezovanju strank pod okriljem SLS
Za komentar povezovanja strank pod vodstvom SLS smo vprašali urednika portala Domovina.je Roka Čakša in publicista Boštjana Marka Turka.

Alen Salihović

infopolitikavolitvesls

Komentar Družina

VEČ ...|21. 9. 2020
Boštjan Debevec: Ujetniki strahu

Ko smo vstopali v letošnje poletje, se je zdelo, da se môra koronavirusa končuje...

Boštjan Debevec: Ujetniki strahu

Ko smo vstopali v letošnje poletje, se je zdelo, da se môra koronavirusa končuje...

komentar

Komentar Družina

Boštjan Debevec: Ujetniki strahu
Ko smo vstopali v letošnje poletje, se je zdelo, da se môra koronavirusa končuje...
VEČ ...|21. 9. 2020
Boštjan Debevec: Ujetniki strahu
Ko smo vstopali v letošnje poletje, se je zdelo, da se môra koronavirusa končuje...

Boštjan Debevec

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|21. 9. 2020
Matej Hrastar: Zmaga za Slovenijo. Zmaga za Tour. Zmaga za kolesarstvo.

Če bi pred četrt stoletja komu iz kolesarskega sveta v Sloveniji omenili, kaj nas čaka v prihodnosti, bi gotovo rekel, da to ni mogoče.Skupna zmaga, celo dvojna, po enem najbolj razburljivih zaključkov v zgodovini najpomembnejše dirke na svetu je točno to, kar je povedal Tadej Pogačar v cilju kronometra, ko si je zagotovil končno zmago: »Brez besed sem, ne vem kaj naj rečem, potreboval bom še nekaj časa, da zberem misli.«

Matej Hrastar: Zmaga za Slovenijo. Zmaga za Tour. Zmaga za kolesarstvo.

Če bi pred četrt stoletja komu iz kolesarskega sveta v Sloveniji omenili, kaj nas čaka v prihodnosti, bi gotovo rekel, da to ni mogoče.Skupna zmaga, celo dvojna, po enem najbolj razburljivih zaključkov v zgodovini najpomembnejše dirke na svetu je točno to, kar je povedal Tadej Pogačar v cilju kronometra, ko si je zagotovil končno zmago: »Brez besed sem, ne vem kaj naj rečem, potreboval bom še nekaj časa, da zberem misli.«

športkomentardružba

Komentar Domovina.je

Matej Hrastar: Zmaga za Slovenijo. Zmaga za Tour. Zmaga za kolesarstvo.
Če bi pred četrt stoletja komu iz kolesarskega sveta v Sloveniji omenili, kaj nas čaka v prihodnosti, bi gotovo rekel, da to ni mogoče.Skupna zmaga, celo dvojna, po enem najbolj razburljivih zaključkov v zgodovini najpomembnejše dirke na svetu je točno to, kar je povedal Tadej Pogačar v cilju kronometra, ko si je zagotovil končno zmago: »Brez besed sem, ne vem kaj naj rečem, potreboval bom še nekaj časa, da zberem misli.«
VEČ ...|21. 9. 2020
Matej Hrastar: Zmaga za Slovenijo. Zmaga za Tour. Zmaga za kolesarstvo.
Če bi pred četrt stoletja komu iz kolesarskega sveta v Sloveniji omenili, kaj nas čaka v prihodnosti, bi gotovo rekel, da to ni mogoče.Skupna zmaga, celo dvojna, po enem najbolj razburljivih zaključkov v zgodovini najpomembnejše dirke na svetu je točno to, kar je povedal Tadej Pogačar v cilju kronometra, ko si je zagotovil končno zmago: »Brez besed sem, ne vem kaj naj rečem, potreboval bom še nekaj časa, da zberem misli.«

Matej Hrastar

športkomentardružba

Komentar tedna

VEČ ...|18. 9. 2020
Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks

Biblija ali Sveto pismo s Staro in Novo zavezo je najbolj brana knjiga na svetu, saj jo že dobrih 2000 let neprestano prepisujejo, tiskajo in prevajajo v skoraj vse jezike. Takisto je dragocen kodeks duhovnih, etičnih in pravnih pravil, s katerimi bi moral biti vsaj površno seznanjen vsak izobraženec.
Če mi je v današnjem komentarju dovoljena laična in ekumenska pokušina s paberkovanjem nekaterih utrinkov iz Starega testamenta, bi nas uvodoma spomnil na legendarni začetek iz Prve Mojzesove knjige, ko se dogodi prva kršitev božje prepovedi, da Adam in Eva ne smeta jesti rajskega sadeža, da ne bi spoznala dobrega in hudega. Sledila je huda kazen z izgonom, globalnim potopom in ponovna priložnost človeštvu prek Noeta s peščico izbrancev in božjega mavričnega pakta.

Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks

Biblija ali Sveto pismo s Staro in Novo zavezo je najbolj brana knjiga na svetu, saj jo že dobrih 2000 let neprestano prepisujejo, tiskajo in prevajajo v skoraj vse jezike. Takisto je dragocen kodeks duhovnih, etičnih in pravnih pravil, s katerimi bi moral biti vsaj površno seznanjen vsak izobraženec.
Če mi je v današnjem komentarju dovoljena laična in ekumenska pokušina s paberkovanjem nekaterih utrinkov iz Starega testamenta, bi nas uvodoma spomnil na legendarni začetek iz Prve Mojzesove knjige, ko se dogodi prva kršitev božje prepovedi, da Adam in Eva ne smeta jesti rajskega sadeža, da ne bi spoznala dobrega in hudega. Sledila je huda kazen z izgonom, globalnim potopom in ponovna priložnost človeštvu prek Noeta s peščico izbrancev in božjega mavričnega pakta.

komentarduhovnostdružba

Komentar tedna

Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks
Biblija ali Sveto pismo s Staro in Novo zavezo je najbolj brana knjiga na svetu, saj jo že dobrih 2000 let neprestano prepisujejo, tiskajo in prevajajo v skoraj vse jezike. Takisto je dragocen kodeks duhovnih, etičnih in pravnih pravil, s katerimi bi moral biti vsaj površno seznanjen vsak izobraženec.
Če mi je v današnjem komentarju dovoljena laična in ekumenska pokušina s paberkovanjem nekaterih utrinkov iz Starega testamenta, bi nas uvodoma spomnil na legendarni začetek iz Prve Mojzesove knjige, ko se dogodi prva kršitev božje prepovedi, da Adam in Eva ne smeta jesti rajskega sadeža, da ne bi spoznala dobrega in hudega. Sledila je huda kazen z izgonom, globalnim potopom in ponovna priložnost človeštvu prek Noeta s peščico izbrancev in božjega mavričnega pakta.
VEČ ...|18. 9. 2020
Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks
Biblija ali Sveto pismo s Staro in Novo zavezo je najbolj brana knjiga na svetu, saj jo že dobrih 2000 let neprestano prepisujejo, tiskajo in prevajajo v skoraj vse jezike. Takisto je dragocen kodeks duhovnih, etičnih in pravnih pravil, s katerimi bi moral biti vsaj površno seznanjen vsak izobraženec.
Če mi je v današnjem komentarju dovoljena laična in ekumenska pokušina s paberkovanjem nekaterih utrinkov iz Starega testamenta, bi nas uvodoma spomnil na legendarni začetek iz Prve Mojzesove knjige, ko se dogodi prva kršitev božje prepovedi, da Adam in Eva ne smeta jesti rajskega sadeža, da ne bi spoznala dobrega in hudega. Sledila je huda kazen z izgonom, globalnim potopom in ponovna priložnost človeštvu prek Noeta s peščico izbrancev in božjega mavričnega pakta.

Marko Pavliha

komentarduhovnostdružba

Komentar Družina

VEČ ...|17. 9. 2020
Šport, ki povezuje

Pred meseci smo Slovenci dobili nov državni praznik, dan slovenskega športa, ki ga bomo prvič praznovali prav kmalu, 23. septembra. V vsaki državi imajo državni prazniki poseben pomen: spominjajo nas na ključne dogodke in vrednote, ki državljane združujejo in s tem oblikujejo. Ob njih se krepi narodna zavest in pripadnost. Zaradi njih se čutimo bolj povezane in složne, bolj pripravljene delati za skupno dobro. Pa ima šport res lahko takšno moč, da si zasluži poseben državni praznik?

Celoten komentar Jerneja Piska si lahko preberete na spletni strani katoliškega tednika Druzina.si.

Šport, ki povezuje

Pred meseci smo Slovenci dobili nov državni praznik, dan slovenskega športa, ki ga bomo prvič praznovali prav kmalu, 23. septembra. V vsaki državi imajo državni prazniki poseben pomen: spominjajo nas na ključne dogodke in vrednote, ki državljane združujejo in s tem oblikujejo. Ob njih se krepi narodna zavest in pripadnost. Zaradi njih se čutimo bolj povezane in složne, bolj pripravljene delati za skupno dobro. Pa ima šport res lahko takšno moč, da si zasluži poseben državni praznik?

Celoten komentar Jerneja Piska si lahko preberete na spletni strani katoliškega tednika Druzina.si.

komentarsportslovenijakolesarstvo

Komentar Družina

Šport, ki povezuje

Pred meseci smo Slovenci dobili nov državni praznik, dan slovenskega športa, ki ga bomo prvič praznovali prav kmalu, 23. septembra. V vsaki državi imajo državni prazniki poseben pomen: spominjajo nas na ključne dogodke in vrednote, ki državljane združujejo in s tem oblikujejo. Ob njih se krepi narodna zavest in pripadnost. Zaradi njih se čutimo bolj povezane in složne, bolj pripravljene delati za skupno dobro. Pa ima šport res lahko takšno moč, da si zasluži poseben državni praznik?

Celoten komentar Jerneja Piska si lahko preberete na spletni strani katoliškega tednika Druzina.si.

VEČ ...|17. 9. 2020
Šport, ki povezuje

Pred meseci smo Slovenci dobili nov državni praznik, dan slovenskega športa, ki ga bomo prvič praznovali prav kmalu, 23. septembra. V vsaki državi imajo državni prazniki poseben pomen: spominjajo nas na ključne dogodke in vrednote, ki državljane združujejo in s tem oblikujejo. Ob njih se krepi narodna zavest in pripadnost. Zaradi njih se čutimo bolj povezane in složne, bolj pripravljene delati za skupno dobro. Pa ima šport res lahko takšno moč, da si zasluži poseben državni praznik?

Celoten komentar Jerneja Piska si lahko preberete na spletni strani katoliškega tednika Druzina.si.

Jernej Pisk

komentarsportslovenijakolesarstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|16. 9. 2020
Mitja Pucelj: Različni vatli pri ocenjevanju ravnanja naših in vaših

Moramo se vprašati, ali smo sploh pripravljeni in izmožno vzpostaviti sistem, v katerem opravljamo merjenje družbenega dogajanja objektivno, ne pa subjektivno.

Mitja Pucelj: Različni vatli pri ocenjevanju ravnanja naših in vaših

Moramo se vprašati, ali smo sploh pripravljeni in izmožno vzpostaviti sistem, v katerem opravljamo merjenje družbenega dogajanja objektivno, ne pa subjektivno.

družbapolitikakomentar

Komentar Časnik.si

Mitja Pucelj: Različni vatli pri ocenjevanju ravnanja naših in vaših
Moramo se vprašati, ali smo sploh pripravljeni in izmožno vzpostaviti sistem, v katerem opravljamo merjenje družbenega dogajanja objektivno, ne pa subjektivno.
VEČ ...|16. 9. 2020
Mitja Pucelj: Različni vatli pri ocenjevanju ravnanja naših in vaših
Moramo se vprašati, ali smo sploh pripravljeni in izmožno vzpostaviti sistem, v katerem opravljamo merjenje družbenega dogajanja objektivno, ne pa subjektivno.

Mitja Pucelj

družbapolitikakomentar

Naš pogled

VEČ ...|15. 9. 2020
Eno dolgo kavo in malo slovenske glasbe, prosim!

Naš napovedovalec ob državnem prazniku razmišlja o jeziku, slovenski besedi, ter o spoštovanju, negovanju, ohranjanju, razvijanju in našem odnosu do nje.

Eno dolgo kavo in malo slovenske glasbe, prosim!

Naš napovedovalec ob državnem prazniku razmišlja o jeziku, slovenski besedi, ter o spoštovanju, negovanju, ohranjanju, razvijanju in našem odnosu do nje.

komentarslovenija

Naš pogled

Eno dolgo kavo in malo slovenske glasbe, prosim!
Naš napovedovalec ob državnem prazniku razmišlja o jeziku, slovenski besedi, ter o spoštovanju, negovanju, ohranjanju, razvijanju in našem odnosu do nje.
VEČ ...|15. 9. 2020
Eno dolgo kavo in malo slovenske glasbe, prosim!
Naš napovedovalec ob državnem prazniku razmišlja o jeziku, slovenski besedi, ter o spoštovanju, negovanju, ohranjanju, razvijanju in našem odnosu do nje.

Matjaž Merljak

komentarslovenija

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 9. 2020
Dr. Janez Juhant o odzivu javnosti na ukrepe in o vrnitvi Primorske k matični domovini

Oddaja Spoznanje več, predsodek je bila zaznamovana z državnim praznikom Vrnitev Primorske k matični domovini. Kako to poglavje zgodovine in vlogo slovenskih duhovnikov vidi dr. Janez Juhant? Seveda nismo mogli niti mimo aktualnega dogajanja na področju koronavirusa, odziva javnosti na ukrepe in tudi mimo politike ne.

Dr. Janez Juhant o odzivu javnosti na ukrepe in o vrnitvi Primorske k matični domovini

Oddaja Spoznanje več, predsodek je bila zaznamovana z državnim praznikom Vrnitev Primorske k matični domovini. Kako to poglavje zgodovine in vlogo slovenskih duhovnikov vidi dr. Janez Juhant? Seveda nismo mogli niti mimo aktualnega dogajanja na področju koronavirusa, odziva javnosti na ukrepe in tudi mimo politike ne.

družbapolitikakomentarpogovor

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Janez Juhant o odzivu javnosti na ukrepe in o vrnitvi Primorske k matični domovini
Oddaja Spoznanje več, predsodek je bila zaznamovana z državnim praznikom Vrnitev Primorske k matični domovini. Kako to poglavje zgodovine in vlogo slovenskih duhovnikov vidi dr. Janez Juhant? Seveda nismo mogli niti mimo aktualnega dogajanja na področju koronavirusa, odziva javnosti na ukrepe in tudi mimo politike ne.
VEČ ...|14. 9. 2020
Dr. Janez Juhant o odzivu javnosti na ukrepe in o vrnitvi Primorske k matični domovini
Oddaja Spoznanje več, predsodek je bila zaznamovana z državnim praznikom Vrnitev Primorske k matični domovini. Kako to poglavje zgodovine in vlogo slovenskih duhovnikov vidi dr. Janez Juhant? Seveda nismo mogli niti mimo aktualnega dogajanja na področju koronavirusa, odziva javnosti na ukrepe in tudi mimo politike ne.

Tanja Dominko

družbapolitikakomentarpogovor

Komentar Domovina.je

VEČ ...|14. 9. 2020
Rok Čakš: (Ne)oproščeno: Jankovićem 8 milijonov evrov, Pivčevi pa 400 evrov

V petek so, baje že enaindvajsetič zapored, v prestolnici spet protestirali. Najbrž nihče ni pričakoval drugače, a tudi tokrat so se protestniki izognili magistratu. Ljubljanski župan, ne glede na vse, ni tarča njihovega besa.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: (Ne)oproščeno: Jankovićem 8 milijonov evrov, Pivčevi pa 400 evrov

V petek so, baje že enaindvajsetič zapored, v prestolnici spet protestirali. Najbrž nihče ni pričakoval drugače, a tudi tokrat so se protestniki izognili magistratu. Ljubljanski župan, ne glede na vse, ni tarča njihovega besa.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

družbapolitikakomentar

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: (Ne)oproščeno: Jankovićem 8 milijonov evrov, Pivčevi pa 400 evrov
V petek so, baje že enaindvajsetič zapored, v prestolnici spet protestirali. Najbrž nihče ni pričakoval drugače, a tudi tokrat so se protestniki izognili magistratu. Ljubljanski župan, ne glede na vse, ni tarča njihovega besa.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
VEČ ...|14. 9. 2020
Rok Čakš: (Ne)oproščeno: Jankovićem 8 milijonov evrov, Pivčevi pa 400 evrov
V petek so, baje že enaindvajsetič zapored, v prestolnici spet protestirali. Najbrž nihče ni pričakoval drugače, a tudi tokrat so se protestniki izognili magistratu. Ljubljanski župan, ne glede na vse, ni tarča njihovega besa.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

družbapolitikakomentar

Komentar tedna

VEČ ...|11. 9. 2020
Tadej Sadar: Virus lahkotnega bivanja

Kako globoko sega zajčja luknja levičarskih idej o enakosti, svobodi in človekovi nadvladi nad univerzumom? Kako zelo drži, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Pa ga sploh imamo?
V komentarju tedna tudi o tem, kaj bi se morali ob odstopu predsednice DESUS-a naučiti in o zablodi tako imenovanega švedskega modela.

Tadej Sadar: Virus lahkotnega bivanja

Kako globoko sega zajčja luknja levičarskih idej o enakosti, svobodi in človekovi nadvladi nad univerzumom? Kako zelo drži, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Pa ga sploh imamo?
V komentarju tedna tudi o tem, kaj bi se morali ob odstopu predsednice DESUS-a naučiti in o zablodi tako imenovanega švedskega modela.

komentardružbapolitikakoronavirus

Komentar tedna

Tadej Sadar: Virus lahkotnega bivanja
Kako globoko sega zajčja luknja levičarskih idej o enakosti, svobodi in človekovi nadvladi nad univerzumom? Kako zelo drži, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Pa ga sploh imamo?
V komentarju tedna tudi o tem, kaj bi se morali ob odstopu predsednice DESUS-a naučiti in o zablodi tako imenovanega švedskega modela.
VEČ ...|11. 9. 2020
Tadej Sadar: Virus lahkotnega bivanja
Kako globoko sega zajčja luknja levičarskih idej o enakosti, svobodi in človekovi nadvladi nad univerzumom? Kako zelo drži, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Pa ga sploh imamo?
V komentarju tedna tudi o tem, kaj bi se morali ob odstopu predsednice DESUS-a naučiti in o zablodi tako imenovanega švedskega modela.

Tadej Sadar

komentardružbapolitikakoronavirus

Komentar Družina

VEČ ...|10. 9. 2020
Janez Dolinar: Kam nas pelje COVID?

Janez Dolinar, dr. med. - Pol leta je minilo od začetka epidemije SARS-CoV-2, ko se je življenje tako rekoč čez noč ustavilo.

Janez Dolinar: Kam nas pelje COVID?

Janez Dolinar, dr. med. - Pol leta je minilo od začetka epidemije SARS-CoV-2, ko se je življenje tako rekoč čez noč ustavilo.

komentar

Komentar Družina

Janez Dolinar: Kam nas pelje COVID?
Janez Dolinar, dr. med. - Pol leta je minilo od začetka epidemije SARS-CoV-2, ko se je življenje tako rekoč čez noč ustavilo.
VEČ ...|10. 9. 2020
Janez Dolinar: Kam nas pelje COVID?
Janez Dolinar, dr. med. - Pol leta je minilo od začetka epidemije SARS-CoV-2, ko se je življenje tako rekoč čez noč ustavilo.

Janez Dolinar

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|9. 9. 2020
Ivan Štuhec: Ljubljanski biciklisti delujejo po Kučanovem konceptu

Ljubljanski biciklisti imajo dovolj razlogov za proteste, samo izbrali so si napačen naslov in napačne koncepte. Njihov zgodovinski dosežek bodo prazne zračnice, ker biciklirajo nebuloze.

Ivan Štuhec: Ljubljanski biciklisti delujejo po Kučanovem konceptu

Ljubljanski biciklisti imajo dovolj razlogov za proteste, samo izbrali so si napačen naslov in napačne koncepte. Njihov zgodovinski dosežek bodo prazne zračnice, ker biciklirajo nebuloze.

komentar

Komentar Časnik.si

Ivan Štuhec: Ljubljanski biciklisti delujejo po Kučanovem konceptu
Ljubljanski biciklisti imajo dovolj razlogov za proteste, samo izbrali so si napačen naslov in napačne koncepte. Njihov zgodovinski dosežek bodo prazne zračnice, ker biciklirajo nebuloze.
VEČ ...|9. 9. 2020
Ivan Štuhec: Ljubljanski biciklisti delujejo po Kučanovem konceptu
Ljubljanski biciklisti imajo dovolj razlogov za proteste, samo izbrali so si napačen naslov in napačne koncepte. Njihov zgodovinski dosežek bodo prazne zračnice, ker biciklirajo nebuloze.

Ivan Štuhec

komentar

Naš pogled

VEČ ...|8. 9. 2020
Lidija Zupanič: Kolo služi različnim namenom

Veliko se zadnje čase govori o kolesarjih. O tistih petkovih, pa tudi o naših dveh zlatih fantih, ki vrtita pedala po Franciji. Kako različni nameni.
O tem je danes premišljevala naša sodelavka Lidija Zupanič.

Lidija Zupanič: Kolo služi različnim namenom

Veliko se zadnje čase govori o kolesarjih. O tistih petkovih, pa tudi o naših dveh zlatih fantih, ki vrtita pedala po Franciji. Kako različni nameni.
O tem je danes premišljevala naša sodelavka Lidija Zupanič.

komentardružbakolo

Naš pogled

Lidija Zupanič: Kolo služi različnim namenom
Veliko se zadnje čase govori o kolesarjih. O tistih petkovih, pa tudi o naših dveh zlatih fantih, ki vrtita pedala po Franciji. Kako različni nameni.
O tem je danes premišljevala naša sodelavka Lidija Zupanič.
VEČ ...|8. 9. 2020
Lidija Zupanič: Kolo služi različnim namenom
Veliko se zadnje čase govori o kolesarjih. O tistih petkovih, pa tudi o naših dveh zlatih fantih, ki vrtita pedala po Franciji. Kako različni nameni.
O tem je danes premišljevala naša sodelavka Lidija Zupanič.

Lidija Zupanič

komentardružbakolo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|7. 9. 2020
Dr. Aleš Maver o političnem stanju v Belorusiji

V oddaji smo gostili publicista dr. Aleša Mavra, ki je kot osrednjo temo izpostavil Belorusijo, tudi z vidika tamkajšnje katoliške skupnosti. Ob tem smo razmišljali tudi o izkrivljenem prikazovanju evropskega vzhoda, tudi naše države, v zahodih tudi konservativnih medijih.

Dr. Aleš Maver o političnem stanju v Belorusiji

V oddaji smo gostili publicista dr. Aleša Mavra, ki je kot osrednjo temo izpostavil Belorusijo, tudi z vidika tamkajšnje katoliške skupnosti. Ob tem smo razmišljali tudi o izkrivljenem prikazovanju evropskega vzhoda, tudi naše države, v zahodih tudi konservativnih medijih.

družbapolitikakomentartujina

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Aleš Maver o političnem stanju v Belorusiji
V oddaji smo gostili publicista dr. Aleša Mavra, ki je kot osrednjo temo izpostavil Belorusijo, tudi z vidika tamkajšnje katoliške skupnosti. Ob tem smo razmišljali tudi o izkrivljenem prikazovanju evropskega vzhoda, tudi naše države, v zahodih tudi konservativnih medijih.
VEČ ...|7. 9. 2020
Dr. Aleš Maver o političnem stanju v Belorusiji
V oddaji smo gostili publicista dr. Aleša Mavra, ki je kot osrednjo temo izpostavil Belorusijo, tudi z vidika tamkajšnje katoliške skupnosti. Ob tem smo razmišljali tudi o izkrivljenem prikazovanju evropskega vzhoda, tudi naše države, v zahodih tudi konservativnih medijih.

Jože Bartolj

družbapolitikakomentartujina

Komentar Domovina.je

VEČ ...|7. 9. 2020
Marko Balažic: Kaj ogroža koncept združene Evrope?

V ponedeljek je na Bledu potekal 15. strateški forum, ki ga je poleg krikov nekaterih, da se Slovenija zaradi vabljenih gostov oddaljuje od jedra Evrope, zaznamovala do sedaj najboljša udeležba voditeljev vlad in držav. Izjemno dinamičen predsedniški panel je znova pokazal na ločnico med Vzhodom in Zahodom Evrope, ki je očitno ene in druge politične elite ne razumejo prav dobro.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Marko Balažic: Kaj ogroža koncept združene Evrope?

V ponedeljek je na Bledu potekal 15. strateški forum, ki ga je poleg krikov nekaterih, da se Slovenija zaradi vabljenih gostov oddaljuje od jedra Evrope, zaznamovala do sedaj najboljša udeležba voditeljev vlad in držav. Izjemno dinamičen predsedniški panel je znova pokazal na ločnico med Vzhodom in Zahodom Evrope, ki je očitno ene in druge politične elite ne razumejo prav dobro.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

družbapolitikakomentar

Komentar Domovina.je

Marko Balažic: Kaj ogroža koncept združene Evrope?
V ponedeljek je na Bledu potekal 15. strateški forum, ki ga je poleg krikov nekaterih, da se Slovenija zaradi vabljenih gostov oddaljuje od jedra Evrope, zaznamovala do sedaj najboljša udeležba voditeljev vlad in držav. Izjemno dinamičen predsedniški panel je znova pokazal na ločnico med Vzhodom in Zahodom Evrope, ki je očitno ene in druge politične elite ne razumejo prav dobro.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
VEČ ...|7. 9. 2020
Marko Balažic: Kaj ogroža koncept združene Evrope?
V ponedeljek je na Bledu potekal 15. strateški forum, ki ga je poleg krikov nekaterih, da se Slovenija zaradi vabljenih gostov oddaljuje od jedra Evrope, zaznamovala do sedaj najboljša udeležba voditeljev vlad in držav. Izjemno dinamičen predsedniški panel je znova pokazal na ločnico med Vzhodom in Zahodom Evrope, ki je očitno ene in druge politične elite ne razumejo prav dobro.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Marko Balažic

družbapolitikakomentar

Komentar tedna

VEČ ...|4. 9. 2020
Jure Levart: Ne gre samo za maske, gre za odgovornost in solidarnost

Želim, da pri nas prevlada razum in tista trma Slovenk in Slovencev, ki nas je, v usodnih trenutkih vedno dvignila, da nismo obupali. Škoda bi bilo, da bi obupali tokrat, zgolj zaradi ene ali dveh mask na dan.

Jure Levart: Ne gre samo za maske, gre za odgovornost in solidarnost

Želim, da pri nas prevlada razum in tista trma Slovenk in Slovencev, ki nas je, v usodnih trenutkih vedno dvignila, da nismo obupali. Škoda bi bilo, da bi obupali tokrat, zgolj zaradi ene ali dveh mask na dan.

komentarkoronaviruszdravstvodružba

Komentar tedna

Jure Levart: Ne gre samo za maske, gre za odgovornost in solidarnost
Želim, da pri nas prevlada razum in tista trma Slovenk in Slovencev, ki nas je, v usodnih trenutkih vedno dvignila, da nismo obupali. Škoda bi bilo, da bi obupali tokrat, zgolj zaradi ene ali dveh mask na dan.
VEČ ...|4. 9. 2020
Jure Levart: Ne gre samo za maske, gre za odgovornost in solidarnost
Želim, da pri nas prevlada razum in tista trma Slovenk in Slovencev, ki nas je, v usodnih trenutkih vedno dvignila, da nismo obupali. Škoda bi bilo, da bi obupali tokrat, zgolj zaradi ene ali dveh mask na dan.

Jure Levart

komentarkoronaviruszdravstvodružba

Komentar Družina

VEČ ...|3. 9. 2020
Jurij Paljk: Živa Draga

Letošnji študijski dnevi Draga, ki jih že 55 let prirejajo krščanski izobraženci iz Trsta, Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev, so bili letos zaradi epidemije drugačni.

Jurij Paljk: Živa Draga

Letošnji študijski dnevi Draga, ki jih že 55 let prirejajo krščanski izobraženci iz Trsta, Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev, so bili letos zaradi epidemije drugačni.

komentar

Komentar Družina

Jurij Paljk: Živa Draga
Letošnji študijski dnevi Draga, ki jih že 55 let prirejajo krščanski izobraženci iz Trsta, Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev, so bili letos zaradi epidemije drugačni.
VEČ ...|3. 9. 2020
Jurij Paljk: Živa Draga
Letošnji študijski dnevi Draga, ki jih že 55 let prirejajo krščanski izobraženci iz Trsta, Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev, so bili letos zaradi epidemije drugačni.

Jurij Paljk

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|2. 9. 2020
Janša ne razdvaja, ampak združuje, tudi levico

Niti Tanja Fajon niti Marjan Šarec nista zmožna povezati razdrobljene levice, pač pa je Janša tako rekoč edini združevalen element na prafaktorje razkosane levice. Čas je, da si dediči revolucije nalijejo čistega vina in se prenehajo pretvarjati sami pred seboj. Potreben je kanček resnicoljubnosti.

Janša ne razdvaja, ampak združuje, tudi levico

Niti Tanja Fajon niti Marjan Šarec nista zmožna povezati razdrobljene levice, pač pa je Janša tako rekoč edini združevalen element na prafaktorje razkosane levice. Čas je, da si dediči revolucije nalijejo čistega vina in se prenehajo pretvarjati sami pred seboj. Potreben je kanček resnicoljubnosti.

politikaantijanšizemjanez janša

Komentar Časnik.si

Janša ne razdvaja, ampak združuje, tudi levico
Niti Tanja Fajon niti Marjan Šarec nista zmožna povezati razdrobljene levice, pač pa je Janša tako rekoč edini združevalen element na prafaktorje razkosane levice. Čas je, da si dediči revolucije nalijejo čistega vina in se prenehajo pretvarjati sami pred seboj. Potreben je kanček resnicoljubnosti.
VEČ ...|2. 9. 2020
Janša ne razdvaja, ampak združuje, tudi levico
Niti Tanja Fajon niti Marjan Šarec nista zmožna povezati razdrobljene levice, pač pa je Janša tako rekoč edini združevalen element na prafaktorje razkosane levice. Čas je, da si dediči revolucije nalijejo čistega vina in se prenehajo pretvarjati sami pred seboj. Potreben je kanček resnicoljubnosti.

Domen Mezeg

politikaantijanšizemjanez janša

Naš pogled

VEČ ...|1. 9. 2020
Prvi september pod masko

Vstopili smo v novo šolsko leto. Neznanega je več kot ponavadi, , več skrbi in več veselja. Nekateri učenci so srečali vrstnike po dolgih mesecih. Pa nova pravila, negodovanja in strinjanja staršev ... Nenavadni prvi september.

Prvi september pod masko

Vstopili smo v novo šolsko leto. Neznanega je več kot ponavadi, , več skrbi in več veselja. Nekateri učenci so srečali vrstnike po dolgih mesecih. Pa nova pravila, negodovanja in strinjanja staršev ... Nenavadni prvi september.

družbakomentarkoronavirusmladiotrocivzgojazdravstvo

Naš pogled

Prvi september pod masko
Vstopili smo v novo šolsko leto. Neznanega je več kot ponavadi, , več skrbi in več veselja. Nekateri učenci so srečali vrstnike po dolgih mesecih. Pa nova pravila, negodovanja in strinjanja staršev ... Nenavadni prvi september.
VEČ ...|1. 9. 2020
Prvi september pod masko
Vstopili smo v novo šolsko leto. Neznanega je več kot ponavadi, , več skrbi in več veselja. Nekateri učenci so srečali vrstnike po dolgih mesecih. Pa nova pravila, negodovanja in strinjanja staršev ... Nenavadni prvi september.

Jure Sešek

družbakomentarkoronavirusmladiotrocivzgojazdravstvo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|31. 8. 2020
Dr. Stane Granda o političnih in drugih problemih, ki bremenijo našo družbo

V tokratni oddaji smo se pogovarjali s prof. dr. Stanetom Grando. Z gostom smo odprli različne pereče teme in odgovarjali na vaša vprašanja.

Dr. Stane Granda o političnih in drugih problemih, ki bremenijo našo družbo

V tokratni oddaji smo se pogovarjali s prof. dr. Stanetom Grando. Z gostom smo odprli različne pereče teme in odgovarjali na vaša vprašanja.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Stane Granda o političnih in drugih problemih, ki bremenijo našo družbo
V tokratni oddaji smo se pogovarjali s prof. dr. Stanetom Grando. Z gostom smo odprli različne pereče teme in odgovarjali na vaša vprašanja.
VEČ ...|31. 8. 2020
Dr. Stane Granda o političnih in drugih problemih, ki bremenijo našo družbo
V tokratni oddaji smo se pogovarjali s prof. dr. Stanetom Grando. Z gostom smo odprli različne pereče teme in odgovarjali na vaša vprašanja.

Franci Trstenjak

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|31. 8. 2020
Rok Frelih: V kaj nas želijo prepričati “strokovnjaki” za obrambo in varnost iz Levice

“Varnostni strokovnjaki” Levice spet blestijo. Nasprotovanje Slovenski vojski so že večkrat izrazili z besedami in dokazali z dejanji, in globoko verjamem, da imajo za takšna stališča intimne razloge ideološke narave. Kdor cele dneve sanja o internacionali, temu sodobna in močna SV ne more biti v interesu. Ta dva pojma se že v osnovi medsebojno izključujeta.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Frelih: V kaj nas želijo prepričati “strokovnjaki” za obrambo in varnost iz Levice

“Varnostni strokovnjaki” Levice spet blestijo. Nasprotovanje Slovenski vojski so že večkrat izrazili z besedami in dokazali z dejanji, in globoko verjamem, da imajo za takšna stališča intimne razloge ideološke narave. Kdor cele dneve sanja o internacionali, temu sodobna in močna SV ne more biti v interesu. Ta dva pojma se že v osnovi medsebojno izključujeta.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Rok Frelih: V kaj nas želijo prepričati “strokovnjaki” za obrambo in varnost iz Levice
“Varnostni strokovnjaki” Levice spet blestijo. Nasprotovanje Slovenski vojski so že večkrat izrazili z besedami in dokazali z dejanji, in globoko verjamem, da imajo za takšna stališča intimne razloge ideološke narave. Kdor cele dneve sanja o internacionali, temu sodobna in močna SV ne more biti v interesu. Ta dva pojma se že v osnovi medsebojno izključujeta.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
VEČ ...|31. 8. 2020
Rok Frelih: V kaj nas želijo prepričati “strokovnjaki” za obrambo in varnost iz Levice
“Varnostni strokovnjaki” Levice spet blestijo. Nasprotovanje Slovenski vojski so že večkrat izrazili z besedami in dokazali z dejanji, in globoko verjamem, da imajo za takšna stališča intimne razloge ideološke narave. Kdor cele dneve sanja o internacionali, temu sodobna in močna SV ne more biti v interesu. Ta dva pojma se že v osnovi medsebojno izključujeta.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Frelih

politikadružbakomentar

Komentar tedna

VEČ ...|28. 8. 2020
Jasna Korbar: Novemu šolskemu letu naproti

Kmalu se bo začelo novo šolsko leto, ki bo nekoliko drugačno in za mnoge precej zahtevnejše kot prejšnja leta. V komentarju lahko slišite kaj o delu učiteljev in profesorjev, ter vlogi staršev v trenutnih razmerah meni profesorica kemije Jasna Korbar.

Jasna Korbar: Novemu šolskemu letu naproti

Kmalu se bo začelo novo šolsko leto, ki bo nekoliko drugačno in za mnoge precej zahtevnejše kot prejšnja leta. V komentarju lahko slišite kaj o delu učiteljev in profesorjev, ter vlogi staršev v trenutnih razmerah meni profesorica kemije Jasna Korbar.

komentar

Komentar tedna

Jasna Korbar: Novemu šolskemu letu naproti
Kmalu se bo začelo novo šolsko leto, ki bo nekoliko drugačno in za mnoge precej zahtevnejše kot prejšnja leta. V komentarju lahko slišite kaj o delu učiteljev in profesorjev, ter vlogi staršev v trenutnih razmerah meni profesorica kemije Jasna Korbar.
VEČ ...|28. 8. 2020
Jasna Korbar: Novemu šolskemu letu naproti
Kmalu se bo začelo novo šolsko leto, ki bo nekoliko drugačno in za mnoge precej zahtevnejše kot prejšnja leta. V komentarju lahko slišite kaj o delu učiteljev in profesorjev, ter vlogi staršev v trenutnih razmerah meni profesorica kemije Jasna Korbar.

Jasna Korbar

komentar

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|23. 10. 2020
Se zavedamo pomena naravne in kulturne dediščine gora?

Tokrat smo se posvetili pomenu naravne, kulturne in duhovne dediščine gora, spremembam v gorski pokrajini in izzivom sedanjosti. Na daljavo smo gostili: vodjo projektov pri CIPRI, društvu za varstvo Alp Katarino Žakelj, režiserja kratkega filma Vršič pripoveduje Nejca Kavko (njegov film je na filmskem festivalu Jahorina nedavno prejel nagrado za najboljši okoljevarstveni film) inštruktorja planinske vzgoje in pisca Boruta Peršoljo in predsednika CIPRE dr. Mateja Ogrina.

Se zavedamo pomena naravne in kulturne dediščine gora?

Tokrat smo se posvetili pomenu naravne, kulturne in duhovne dediščine gora, spremembam v gorski pokrajini in izzivom sedanjosti. Na daljavo smo gostili: vodjo projektov pri CIPRI, društvu za varstvo Alp Katarino Žakelj, režiserja kratkega filma Vršič pripoveduje Nejca Kavko (njegov film je na filmskem festivalu Jahorina nedavno prejel nagrado za najboljši okoljevarstveni film) inštruktorja planinske vzgoje in pisca Boruta Peršoljo in predsednika CIPRE dr. Mateja Ogrina.

Blaž Lesnik

naravaokoljevarstvotrajnostni razvoj

Pogovor o

VEČ ...|21. 10. 2020
Umetna inteligenca

Internet, aplikacija za varovanje zdravja, plačevanje računov nadaljavo - to je le nekaj dejstev, ki krojijo naš vsakdan. Drobovjatehnologije, ki vse to omogoča, povečini niti ne poznamo. V gostesmo povabili raziskovalca na področju umetne inteligence naInštitutu Jožef Stefan, direktorja enega od štirih podjetijinštituta in digitalnega glasnika Slovenije - računalnikarjadoktorja Marka Grobelnika. Z novinarko Silvestro Sadar sta sepogovarjala o tem, kje vse nas tehnologija spremlja, kaj vse namomogoča in kje so njene pasti.

Umetna inteligenca

Internet, aplikacija za varovanje zdravja, plačevanje računov nadaljavo - to je le nekaj dejstev, ki krojijo naš vsakdan. Drobovjatehnologije, ki vse to omogoča, povečini niti ne poznamo. V gostesmo povabili raziskovalca na področju umetne inteligence naInštitutu Jožef Stefan, direktorja enega od štirih podjetijinštituta in digitalnega glasnika Slovenije - računalnikarjadoktorja Marka Grobelnika. Z novinarko Silvestro Sadar sta sepogovarjala o tem, kje vse nas tehnologija spremlja, kaj vse namomogoča in kje so njene pasti.

Silvestra Sadar in dr. Marko Grobelnik

družbaizobraževanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 10. 2020
Marino Qualizza, Slovenska konferenca SSK, Naš dom San Justo

Edenzadnjih beneških Čedermacov, mons. Maríno Qualizza, jepraznoval 80. rojstni dan - zadruga Most je izdala njegove uvodnike, ki jih je pisal kot odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom (sogovornik: urednik Ezio Gosgnach); Slovenska konferenca Svetovnegaslovenskega kongresa deluje že 30 let (sogovornik: predsednik Tone Kajezer); Naš dom San Justo vBuenos Airesu je obeležil 64. obletnico (sogovornik: predsednik Andrej Mehle).

Marino Qualizza, Slovenska konferenca SSK, Naš dom San Justo

Edenzadnjih beneških Čedermacov, mons. Maríno Qualizza, jepraznoval 80. rojstni dan - zadruga Most je izdala njegove uvodnike, ki jih je pisal kot odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom (sogovornik: urednik Ezio Gosgnach); Slovenska konferenca Svetovnegaslovenskega kongresa deluje že 30 let (sogovornik: predsednik Tone Kajezer); Naš dom San Justo vBuenos Airesu je obeležil 64. obletnico (sogovornik: predsednik Andrej Mehle).

Matjaž Merljak

inforojakiargentinazamejstvo

Za življenje

VEČ ...|24. 10. 2020
Martin Golob o korona krizi

Gostili smo grosupeljskega župnika Martina Goloba s katerim smo se pogovarjali o razmerah v družbi in težavah s katerimi se posamezniki soočajo zaradi korona epidemije.

Martin Golob o korona krizi

Gostili smo grosupeljskega župnika Martina Goloba s katerim smo se pogovarjali o razmerah v družbi in težavah s katerimi se posamezniki soočajo zaradi korona epidemije.

Mateja Feltrin Novljan

odnosidružbakoronavirus

Moja zgodba

VEČ ...|18. 10. 2020
Razstava Šenčurski dogodki

V oddaji Moja zgodba smo gostili muzejskega svetnika dr. Jožeta Dežmana, kije predstavil Šenčurske dogodke, ki so zaznamovali zgodovino omenjenega kraja na Gorenjskem v preteklih 100 letih. Razstava, ki je sicer na ogled na spletni Gorenjskega muzeja Kranj, je v preteklih mesecih sprožila burne odzive Zveze borcev, ki je zahtevala celo odstop šenčureksega župana. Prisluhnite, kaj jih je razburilo.

Razstava Šenčurski dogodki

V oddaji Moja zgodba smo gostili muzejskega svetnika dr. Jožeta Dežmana, kije predstavil Šenčurske dogodke, ki so zaznamovali zgodovino omenjenega kraja na Gorenjskem v preteklih 100 letih. Razstava, ki je sicer na ogled na spletni Gorenjskega muzeja Kranj, je v preteklih mesecih sprožila burne odzive Zveze borcev, ki je zahtevala celo odstop šenčureksega župana. Prisluhnite, kaj jih je razburilo.

Jože Bartolj

pogovorizobraževanjepolitikaspominJože DežmanŠenčurski dogodkiŠenčur

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|24. 10. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|24. 10. 2020
Robert Simonišek

Robert Simonišek je doktor umetnostne zgodovine. Podrobneje se je ukvarjal s slovensko secesijo. Izdal je tudi nekaj pesniških zbirk. Je tudi prevajalec. Z nami je delil nekaj o svojem otroštvu, odločitvi za poklic ter o ljubezni do umetnosti in lepega.

Robert Simonišek

Robert Simonišek je doktor umetnostne zgodovine. Podrobneje se je ukvarjal s slovensko secesijo. Izdal je tudi nekaj pesniških zbirk. Je tudi prevajalec. Z nami je delil nekaj o svojem otroštvu, odločitvi za poklic ter o ljubezni do umetnosti in lepega.

Mateja Subotičanec

pogovorpoezijaliteraturakultura

Za življenje

VEČ ...|24. 10. 2020
Martin Golob o korona krizi

Gostili smo grosupeljskega župnika Martina Goloba s katerim smo se pogovarjali o razmerah v družbi in težavah s katerimi se posamezniki soočajo zaradi korona epidemije.

Martin Golob o korona krizi

Gostili smo grosupeljskega župnika Martina Goloba s katerim smo se pogovarjali o razmerah v družbi in težavah s katerimi se posamezniki soočajo zaradi korona epidemije.

Mateja Feltrin Novljan

odnosidružbakoronavirus

Spominjamo se

VEČ ...|24. 10. 2020
Spominjamo se dne 24. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče