Iz naših krajev

VEČ ...|20. 7. 2019
Ljubljana, Loški Potok, Odranci

V oddaji ste lahko slišali o projektih v Občini Loški Potok, o zgodbi Andreja Rotarja, ki mu je podjetje Carthago iz Prekmurja po bolezni in preteku pogodbe za določen čas našlo novo primerno delovno mesto, na pomoč pa so mu priskočili tudi sodelavci, ter o načrtih Konjeniške zveze Slovenije, da klubi pod njihovim okriljem odprejo vrata šolarjem.

Ljubljana, Loški Potok, Odranci

V oddaji ste lahko slišali o projektih v Občini Loški Potok, o zgodbi Andreja Rotarja, ki mu je podjetje Carthago iz Prekmurja po bolezni in preteku pogodbe za določen čas našlo novo primerno delovno mesto, na pomoč pa so mu priskočili tudi sodelavci, ter o načrtih Konjeniške zveze Slovenije, da klubi pod njihovim okriljem odprejo vrata šolarjem.

družbapogovor

Iz naših krajev

Ljubljana, Loški Potok, Odranci
V oddaji ste lahko slišali o projektih v Občini Loški Potok, o zgodbi Andreja Rotarja, ki mu je podjetje Carthago iz Prekmurja po bolezni in preteku pogodbe za določen čas našlo novo primerno delovno mesto, na pomoč pa so mu priskočili tudi sodelavci, ter o načrtih Konjeniške zveze Slovenije, da klubi pod njihovim okriljem odprejo vrata šolarjem.
VEČ ...|20. 7. 2019
Ljubljana, Loški Potok, Odranci
V oddaji ste lahko slišali o projektih v Občini Loški Potok, o zgodbi Andreja Rotarja, ki mu je podjetje Carthago iz Prekmurja po bolezni in preteku pogodbe za določen čas našlo novo primerno delovno mesto, na pomoč pa so mu priskočili tudi sodelavci, ter o načrtih Konjeniške zveze Slovenije, da klubi pod njihovim okriljem odprejo vrata šolarjem.

Andrej Šinko

družbapogovor

Petkov večer

VEČ ...|19. 7. 2019
Kviz

V oddaji smo spet strli nekaj miselnih orehov in rešili nekaj nalog, ki sta jih pripravila Marjan Bunič in Jakob Čuk.

Kviz

V oddaji smo spet strli nekaj miselnih orehov in rešili nekaj nalog, ki sta jih pripravila Marjan Bunič in Jakob Čuk.

družbaglasbapogovor

Petkov večer

Kviz
V oddaji smo spet strli nekaj miselnih orehov in rešili nekaj nalog, ki sta jih pripravila Marjan Bunič in Jakob Čuk.
VEČ ...|19. 7. 2019
Kviz
V oddaji smo spet strli nekaj miselnih orehov in rešili nekaj nalog, ki sta jih pripravila Marjan Bunič in Jakob Čuk.

Marjan Bunič

družbaglasbapogovor

Mladoskop

VEČ ...|19. 7. 2019
O filmu Košarkar naj bo 2

V Mladoskopu smo vstopili med filmske ustvarjalce. Obiskali smo zadnji snemalni dan za nadaljevanje mladinskega filma Košarkar naj bo. Pred mikrofon smo povabili režiserja, scenarista ter glavna igralca, Borisa Bezića, Primoža Suhodolčana, Klemena Kostrevca in Matijo Brodnika.

O filmu Košarkar naj bo 2

V Mladoskopu smo vstopili med filmske ustvarjalce. Obiskali smo zadnji snemalni dan za nadaljevanje mladinskega filma Košarkar naj bo. Pred mikrofon smo povabili režiserja, scenarista ter glavna igralca, Borisa Bezića, Primoža Suhodolčana, Klemena Kostrevca in Matijo Brodnika.

družbaizobraževanjemladikulturaodnosiotrocipogovorvzgojašport

Mladoskop

O filmu Košarkar naj bo 2
V Mladoskopu smo vstopili med filmske ustvarjalce. Obiskali smo zadnji snemalni dan za nadaljevanje mladinskega filma Košarkar naj bo. Pred mikrofon smo povabili režiserja, scenarista ter glavna igralca, Borisa Bezića, Primoža Suhodolčana, Klemena Kostrevca in Matijo Brodnika.
VEČ ...|19. 7. 2019
O filmu Košarkar naj bo 2
V Mladoskopu smo vstopili med filmske ustvarjalce. Obiskali smo zadnji snemalni dan za nadaljevanje mladinskega filma Košarkar naj bo. Pred mikrofon smo povabili režiserja, scenarista ter glavna igralca, Borisa Bezića, Primoža Suhodolčana, Klemena Kostrevca in Matijo Brodnika.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladikulturaodnosiotrocipogovorvzgojašport

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 7. 2019
Vojko Kogej o odpravi na Luno in kaj je to prineslo svetu

Ta konec tedna bo minilo pol stoletja od zgodovinskega dogodka, ko je na Luni pristala vesoljska odprava s človeško posadko Apollo 11. Obletnico dogodka, ki je imel pomembne posledice ne le za področje znanosti in tehnologije, temveč za vsa področja družbe, bodo s številnimi dogodki obeležili po vsem svetu, med drugim tudi v Sloveniji. Za Radio Ognjišče je o tem dogodku spregovoril velik poznavalec astronavtike, ki nenehno spremlja Nasino tiskovno agencijo Vojko Kogej.

Vojko Kogej o odpravi na Luno in kaj je to prineslo svetu

Ta konec tedna bo minilo pol stoletja od zgodovinskega dogodka, ko je na Luni pristala vesoljska odprava s človeško posadko Apollo 11. Obletnico dogodka, ki je imel pomembne posledice ne le za področje znanosti in tehnologije, temveč za vsa področja družbe, bodo s številnimi dogodki obeležili po vsem svetu, med drugim tudi v Sloveniji. Za Radio Ognjišče je o tem dogodku spregovoril velik poznavalec astronavtike, ki nenehno spremlja Nasino tiskovno agencijo Vojko Kogej.

lunainfoizobraževanjepogovornarava

Informativni prispevki

Vojko Kogej o odpravi na Luno in kaj je to prineslo svetu
Ta konec tedna bo minilo pol stoletja od zgodovinskega dogodka, ko je na Luni pristala vesoljska odprava s človeško posadko Apollo 11. Obletnico dogodka, ki je imel pomembne posledice ne le za področje znanosti in tehnologije, temveč za vsa področja družbe, bodo s številnimi dogodki obeležili po vsem svetu, med drugim tudi v Sloveniji. Za Radio Ognjišče je o tem dogodku spregovoril velik poznavalec astronavtike, ki nenehno spremlja Nasino tiskovno agencijo Vojko Kogej.
VEČ ...|19. 7. 2019
Vojko Kogej o odpravi na Luno in kaj je to prineslo svetu
Ta konec tedna bo minilo pol stoletja od zgodovinskega dogodka, ko je na Luni pristala vesoljska odprava s človeško posadko Apollo 11. Obletnico dogodka, ki je imel pomembne posledice ne le za področje znanosti in tehnologije, temveč za vsa področja družbe, bodo s številnimi dogodki obeležili po vsem svetu, med drugim tudi v Sloveniji. Za Radio Ognjišče je o tem dogodku spregovoril velik poznavalec astronavtike, ki nenehno spremlja Nasino tiskovno agencijo Vojko Kogej.

Alen Salihović

lunainfoizobraževanjepogovornarava

Doživetja narave

VEČ ...|19. 7. 2019
Delo markacistov v visokogorju

V Doživetjih narave ste izvedeli, kako zahtevno je delo markacistov v visokogorju, kakšna znanja in opremo premorejo in tudi to, da samo zavarovana in opremljena pot še ne pomeni nujno varnega sestopa v dolino. Naš gost je bil markacist Boštjan Gortnar, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah.

Delo markacistov v visokogorju

V Doživetjih narave ste izvedeli, kako zahtevno je delo markacistov v visokogorju, kakšna znanja in opremo premorejo in tudi to, da samo zavarovana in opremljena pot še ne pomeni nujno varnega sestopa v dolino. Naš gost je bil markacist Boštjan Gortnar, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah.

športpogovorgorenarava

Doživetja narave

Delo markacistov v visokogorju
V Doživetjih narave ste izvedeli, kako zahtevno je delo markacistov v visokogorju, kakšna znanja in opremo premorejo in tudi to, da samo zavarovana in opremljena pot še ne pomeni nujno varnega sestopa v dolino. Naš gost je bil markacist Boštjan Gortnar, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah.
VEČ ...|19. 7. 2019
Delo markacistov v visokogorju
V Doživetjih narave ste izvedeli, kako zahtevno je delo markacistov v visokogorju, kakšna znanja in opremo premorejo in tudi to, da samo zavarovana in opremljena pot še ne pomeni nujno varnega sestopa v dolino. Naš gost je bil markacist Boštjan Gortnar, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah.

Blaž Lesnik

športpogovorgorenarava

Svetovalnica

VEČ ...|18. 7. 2019
Cent na cent

V Svetovalnici sta bila tokrat z nami Ana in Mitja Vezovišek. Odgovorila sta na nekaj vprašnj, ki ste jih poslali - kam naložiti privarčevan denar, da ga bomo oplemenitili; kako se izkopati iz kreditov in limitov; ali je dobro, če imamo vse prihranke v zlatu.

Cent na cent

V Svetovalnici sta bila tokrat z nami Ana in Mitja Vezovišek. Odgovorila sta na nekaj vprašnj, ki ste jih poslali - kam naložiti privarčevan denar, da ga bomo oplemenitili; kako se izkopati iz kreditov in limitov; ali je dobro, če imamo vse prihranke v zlatu.

svetovanjepogovor

Svetovalnica

Cent na cent
V Svetovalnici sta bila tokrat z nami Ana in Mitja Vezovišek. Odgovorila sta na nekaj vprašnj, ki ste jih poslali - kam naložiti privarčevan denar, da ga bomo oplemenitili; kako se izkopati iz kreditov in limitov; ali je dobro, če imamo vse prihranke v zlatu.
VEČ ...|18. 7. 2019
Cent na cent
V Svetovalnici sta bila tokrat z nami Ana in Mitja Vezovišek. Odgovorila sta na nekaj vprašnj, ki ste jih poslali - kam naložiti privarčevan denar, da ga bomo oplemenitili; kako se izkopati iz kreditov in limitov; ali je dobro, če imamo vse prihranke v zlatu.

Mateja Feltrin Novljan

svetovanjepogovor

Via positiva

VEČ ...|18. 7. 2019
To ni medijska zgodba, to delamo v dobro otrok

Franci Pliberšek je direktor in lastnik podjetja Mik Celje. Po izobrazbi je arhitekt. Pogovarjali smo se o njegovem odnosu do dela, do vpetosti podjetja v širšo družbo. Pogovor je nastal na slovenski obali, kjer so v omenjem podjetju že štirinajsto leto zapored omogočili letovanje stotim otrokom iz socialno šibkejših družin celjskega okoliša.

To ni medijska zgodba, to delamo v dobro otrok

Franci Pliberšek je direktor in lastnik podjetja Mik Celje. Po izobrazbi je arhitekt. Pogovarjali smo se o njegovem odnosu do dela, do vpetosti podjetja v širšo družbo. Pogovor je nastal na slovenski obali, kjer so v omenjem podjetju že štirinajsto leto zapored omogočili letovanje stotim otrokom iz socialno šibkejših družin celjskega okoliša.

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanje

Via positiva

To ni medijska zgodba, to delamo v dobro otrok
Franci Pliberšek je direktor in lastnik podjetja Mik Celje. Po izobrazbi je arhitekt. Pogovarjali smo se o njegovem odnosu do dela, do vpetosti podjetja v širšo družbo. Pogovor je nastal na slovenski obali, kjer so v omenjem podjetju že štirinajsto leto zapored omogočili letovanje stotim otrokom iz socialno šibkejših družin celjskega okoliša.
VEČ ...|18. 7. 2019
To ni medijska zgodba, to delamo v dobro otrok
Franci Pliberšek je direktor in lastnik podjetja Mik Celje. Po izobrazbi je arhitekt. Pogovarjali smo se o njegovem odnosu do dela, do vpetosti podjetja v širšo družbo. Pogovor je nastal na slovenski obali, kjer so v omenjem podjetju že štirinajsto leto zapored omogočili letovanje stotim otrokom iz socialno šibkejših družin celjskega okoliša.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 7. 2019
Nsi: Zločin spolne zlorabe ne sme zastarati!

Po raznih državah sveta se zaostruje kazenska zakonodaja na področju zločina spolnih zlorab. Poljska je ustanovila posebno državno komisijo, ki bo preiskovala in se borila proti spolnim zlorabam mladoletnikov, v Argentini pa se je ena od žrtev obrnila na svetega očeta, naj se zavzame za to, da ta zločin ne bi nikoli zastaral. Podoben zakonski predlog so pripravili tudi v poslanski skupini Nove Slovenije.

Nsi: Zločin spolne zlorabe ne sme zastarati!

Po raznih državah sveta se zaostruje kazenska zakonodaja na področju zločina spolnih zlorab. Poljska je ustanovila posebno državno komisijo, ki bo preiskovala in se borila proti spolnim zlorabam mladoletnikov, v Argentini pa se je ena od žrtev obrnila na svetega očeta, naj se zavzame za to, da ta zločin ne bi nikoli zastaral. Podoben zakonski predlog so pripravili tudi v poslanski skupini Nove Slovenije.

družbaizobraževanjekomentarmladiodnosipogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Nsi: Zločin spolne zlorabe ne sme zastarati!
Po raznih državah sveta se zaostruje kazenska zakonodaja na področju zločina spolnih zlorab. Poljska je ustanovila posebno državno komisijo, ki bo preiskovala in se borila proti spolnim zlorabam mladoletnikov, v Argentini pa se je ena od žrtev obrnila na svetega očeta, naj se zavzame za to, da ta zločin ne bi nikoli zastaral. Podoben zakonski predlog so pripravili tudi v poslanski skupini Nove Slovenije.
VEČ ...|18. 7. 2019
Nsi: Zločin spolne zlorabe ne sme zastarati!
Po raznih državah sveta se zaostruje kazenska zakonodaja na področju zločina spolnih zlorab. Poljska je ustanovila posebno državno komisijo, ki bo preiskovala in se borila proti spolnim zlorabam mladoletnikov, v Argentini pa se je ena od žrtev obrnila na svetega očeta, naj se zavzame za to, da ta zločin ne bi nikoli zastaral. Podoben zakonski predlog so pripravili tudi v poslanski skupini Nove Slovenije.

Marjana Debevec

družbaizobraževanjekomentarmladiodnosipogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 7. 2019
Balažič in Avbelj o referendumu med javnim in zasebnim

»Ali se strinjate s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja.« To naj bi bilo vprašanje na referendumu, ki naj bi ga iz užaljenosti, ker poslanci niso znova potrdili sporne novele zakona o financiranju šolstva, predlagala Stranka Alenke Bratušek. Po beseda pravnika Mateja Avblja do takšnega referenduma ne more priti. Neustavnost na področju financiranja zasebnega šolstva tako ostaja, v Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah Marka Balažica že pozvali k novim pogovorom.

Balažič in Avbelj o referendumu med javnim in zasebnim

»Ali se strinjate s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja.« To naj bi bilo vprašanje na referendumu, ki naj bi ga iz užaljenosti, ker poslanci niso znova potrdili sporne novele zakona o financiranju šolstva, predlagala Stranka Alenke Bratušek. Po beseda pravnika Mateja Avblja do takšnega referenduma ne more priti. Neustavnost na področju financiranja zasebnega šolstva tako ostaja, v Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah Marka Balažica že pozvali k novim pogovorom.

infoizobraževanjepolitikapogovor

Informativni prispevki

Balažič in Avbelj o referendumu med javnim in zasebnim
»Ali se strinjate s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja.« To naj bi bilo vprašanje na referendumu, ki naj bi ga iz užaljenosti, ker poslanci niso znova potrdili sporne novele zakona o financiranju šolstva, predlagala Stranka Alenke Bratušek. Po beseda pravnika Mateja Avblja do takšnega referenduma ne more priti. Neustavnost na področju financiranja zasebnega šolstva tako ostaja, v Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah Marka Balažica že pozvali k novim pogovorom.
VEČ ...|18. 7. 2019
Balažič in Avbelj o referendumu med javnim in zasebnim
»Ali se strinjate s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja.« To naj bi bilo vprašanje na referendumu, ki naj bi ga iz užaljenosti, ker poslanci niso znova potrdili sporne novele zakona o financiranju šolstva, predlagala Stranka Alenke Bratušek. Po beseda pravnika Mateja Avblja do takšnega referenduma ne more priti. Neustavnost na področju financiranja zasebnega šolstva tako ostaja, v Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah Marka Balažica že pozvali k novim pogovorom.

Alen Salihović

infoizobraževanjepolitikapogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 7. 2019
Ko nas naključno srečanje obogati

Poletje je čas druženja. Če kažemo zanimanje drug za drugega, je krog naših poznanstev gotovo večji. Druženje nas bogati. Ana Marija Mihovec je pred dnevi naključno vstopila v naš trenutek, z igranjem argentinskih napevov na klavirsko harmoniko.

Ko nas naključno srečanje obogati

Poletje je čas druženja. Če kažemo zanimanje drug za drugega, je krog naših poznanstev gotovo večji. Druženje nas bogati. Ana Marija Mihovec je pred dnevi naključno vstopila v naš trenutek, z igranjem argentinskih napevov na klavirsko harmoniko.

družbamladikulturapogovor

Ni meje za dobre ideje

Ko nas naključno srečanje obogati
Poletje je čas druženja. Če kažemo zanimanje drug za drugega, je krog naših poznanstev gotovo večji. Druženje nas bogati. Ana Marija Mihovec je pred dnevi naključno vstopila v naš trenutek, z igranjem argentinskih napevov na klavirsko harmoniko.
VEČ ...|18. 7. 2019
Ko nas naključno srečanje obogati
Poletje je čas druženja. Če kažemo zanimanje drug za drugega, je krog naših poznanstev gotovo večji. Druženje nas bogati. Ana Marija Mihovec je pred dnevi naključno vstopila v naš trenutek, z igranjem argentinskih napevov na klavirsko harmoniko.

Nataša Ličen

družbamladikulturapogovor

Pogovor o

VEČ ...|17. 7. 2019
Ekonomist dr. Janez Šušteršič nam je razklil svoj pogled na pot, po kateri hodi Slovenija

Nekdanji finančni minister se je iz politike umaknil, a tu in tam še pristane na daljši intervju.

Ekonomist dr. Janez Šušteršič nam je razklil svoj pogled na pot, po kateri hodi Slovenija

Nekdanji finančni minister se je iz politike umaknil, a tu in tam še pristane na daljši intervju.

politika

Pogovor o

Ekonomist dr. Janez Šušteršič nam je razklil svoj pogled na pot, po kateri hodi Slovenija
Nekdanji finančni minister se je iz politike umaknil, a tu in tam še pristane na daljši intervju.
VEČ ...|17. 7. 2019
Ekonomist dr. Janez Šušteršič nam je razklil svoj pogled na pot, po kateri hodi Slovenija
Nekdanji finančni minister se je iz politike umaknil, a tu in tam še pristane na daljši intervju.

Helena Križnik

politika

Svetovalnica

VEČ ...|16. 7. 2019
Zakaj je les tako pomemben?

V Svetovalnici smo govorili o lesu. Je surovina, ki je je v Sloveniji veliko in je morda med najmanj izkoriščenimi. V studio smo povabili doktorico znanosti Andrejo Kutnar.

Zakaj je les tako pomemben?

V Svetovalnici smo govorili o lesu. Je surovina, ki je je v Sloveniji veliko in je morda med najmanj izkoriščenimi. V studio smo povabili doktorico znanosti Andrejo Kutnar.

svetovanjelespogovor

Svetovalnica

Zakaj je les tako pomemben?
V Svetovalnici smo govorili o lesu. Je surovina, ki je je v Sloveniji veliko in je morda med najmanj izkoriščenimi. V studio smo povabili doktorico znanosti Andrejo Kutnar.
VEČ ...|16. 7. 2019
Zakaj je les tako pomemben?
V Svetovalnici smo govorili o lesu. Je surovina, ki je je v Sloveniji veliko in je morda med najmanj izkoriščenimi. V studio smo povabili doktorico znanosti Andrejo Kutnar.

Nataša Ličen

svetovanjelespogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 7. 2019
Nastop klavirskega tria Reverie

V sklopu festivala Imago Sloveniae je Trio Reverie z gostoma izvedel koncert posvečen bratoma Lorenz. Igrali so dela Dmitrija Šostakoviča in Johannesa Brahmsa. Dan pred nastopom smo z zelo uspešnimi mladimi glasbenicami posneli pogovor.

Nastop klavirskega tria Reverie

V sklopu festivala Imago Sloveniae je Trio Reverie z gostoma izvedel koncert posvečen bratoma Lorenz. Igrali so dela Dmitrija Šostakoviča in Johannesa Brahmsa. Dan pred nastopom smo z zelo uspešnimi mladimi glasbenicami posneli pogovor.

kultura

Kulturni utrinki

Nastop klavirskega tria Reverie
V sklopu festivala Imago Sloveniae je Trio Reverie z gostoma izvedel koncert posvečen bratoma Lorenz. Igrali so dela Dmitrija Šostakoviča in Johannesa Brahmsa. Dan pred nastopom smo z zelo uspešnimi mladimi glasbenicami posneli pogovor.
VEČ ...|15. 7. 2019
Nastop klavirskega tria Reverie
V sklopu festivala Imago Sloveniae je Trio Reverie z gostoma izvedel koncert posvečen bratoma Lorenz. Igrali so dela Dmitrija Šostakoviča in Johannesa Brahmsa. Dan pred nastopom smo z zelo uspešnimi mladimi glasbenicami posneli pogovor.

Nataša Ličen

kultura

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 7. 2019
Kaj bi sprožila ukinitev spovedne molčečnosti?

Po več državah se ob spolnih zlorabah v Cerkvi pojavljajo zahteve za ukinitev spovedne molčečnosti. To so z zakonom poskušali tudi v Kaliforniji, a je civilna pobuda zakon preprečila.

Kaj bi sprožila ukinitev spovedne molčečnosti?

Po več državah se ob spolnih zlorabah v Cerkvi pojavljajo zahteve za ukinitev spovedne molčečnosti. To so z zakonom poskušali tudi v Kaliforniji, a je civilna pobuda zakon preprečila.

družbaduhovnostizobraževanjekomentarmladiodnosipapežpogovorpolitikavzgojazdravstvo

Informativni prispevki

Kaj bi sprožila ukinitev spovedne molčečnosti?
Po več državah se ob spolnih zlorabah v Cerkvi pojavljajo zahteve za ukinitev spovedne molčečnosti. To so z zakonom poskušali tudi v Kaliforniji, a je civilna pobuda zakon preprečila.
VEČ ...|15. 7. 2019
Kaj bi sprožila ukinitev spovedne molčečnosti?
Po več državah se ob spolnih zlorabah v Cerkvi pojavljajo zahteve za ukinitev spovedne molčečnosti. To so z zakonom poskušali tudi v Kaliforniji, a je civilna pobuda zakon preprečila.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjekomentarmladiodnosipapežpogovorpolitikavzgojazdravstvo

Luč v temi

VEČ ...|14. 7. 2019
Rezka Arnuš

Pogovor in predstavitev gospe Rezke Arnuš, slabovidne slikarke. Predstavili smo tudi novo številko revije Rikoss.

Rezka Arnuš

Pogovor in predstavitev gospe Rezke Arnuš, slabovidne slikarke. Predstavili smo tudi novo številko revije Rikoss.

družbakulturainvalidnost

Luč v temi

Rezka Arnuš
Pogovor in predstavitev gospe Rezke Arnuš, slabovidne slikarke. Predstavili smo tudi novo številko revije Rikoss.
VEČ ...|14. 7. 2019
Rezka Arnuš
Pogovor in predstavitev gospe Rezke Arnuš, slabovidne slikarke. Predstavili smo tudi novo številko revije Rikoss.

Sonja Pungertnik

družbakulturainvalidnost

Za življenje

VEČ ...|13. 7. 2019
Stres otrok

S stresom se v sodobnem kaotičnem družbenem svetu sooča vse več otrok, vse mlajših. Specialnega pedagoga, pisatelja in predavatelja Marka Juhanta smo vprašali, kako pomagati. Koristni nasveti, ki bi jih morali slišati vsi, ki so vključeni v vzgojo otrok.

Stres otrok

S stresom se v sodobnem kaotičnem družbenem svetu sooča vse več otrok, vse mlajših. Specialnega pedagoga, pisatelja in predavatelja Marka Juhanta smo vprašali, kako pomagati. Koristni nasveti, ki bi jih morali slišati vsi, ki so vključeni v vzgojo otrok.

družbamladivzgojapogovorodnosiotroci

Za življenje

Stres otrok
S stresom se v sodobnem kaotičnem družbenem svetu sooča vse več otrok, vse mlajših. Specialnega pedagoga, pisatelja in predavatelja Marka Juhanta smo vprašali, kako pomagati. Koristni nasveti, ki bi jih morali slišati vsi, ki so vključeni v vzgojo otrok.
VEČ ...|13. 7. 2019
Stres otrok
S stresom se v sodobnem kaotičnem družbenem svetu sooča vse več otrok, vse mlajših. Specialnega pedagoga, pisatelja in predavatelja Marka Juhanta smo vprašali, kako pomagati. Koristni nasveti, ki bi jih morali slišati vsi, ki so vključeni v vzgojo otrok.

Nataša Ličen

družbamladivzgojapogovorodnosiotroci

Naš gost

VEČ ...|13. 7. 2019
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.

Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.

Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

pogovordružbaizobraževanjekulturaodnosiduhovnost

Naš gost

Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.
VEČ ...|13. 7. 2019
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

Nataša Ličen

pogovordružbaizobraževanjekulturaodnosiduhovnost

Iz naših krajev

VEČ ...|13. 7. 2019
Kidričevo, Starše, Koper, Žužemberk

Pogledali smo na slovensko Obalo, kjer je že pol leta v uporabi novo ekološko plovilo. Poročali pa smo tudi o prazniku občine Žužemberk in tamkajšnjih Trških dnevih ter Destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše.

Kidričevo, Starše, Koper, Žužemberk

Pogledali smo na slovensko Obalo, kjer je že pol leta v uporabi novo ekološko plovilo. Poročali pa smo tudi o prazniku občine Žužemberk in tamkajšnjih Trških dnevih ter Destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše.

pogovordružbainfo

Iz naših krajev

Kidričevo, Starše, Koper, Žužemberk
Pogledali smo na slovensko Obalo, kjer je že pol leta v uporabi novo ekološko plovilo. Poročali pa smo tudi o prazniku občine Žužemberk in tamkajšnjih Trških dnevih ter Destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše.
VEČ ...|13. 7. 2019
Kidričevo, Starše, Koper, Žužemberk
Pogledali smo na slovensko Obalo, kjer je že pol leta v uporabi novo ekološko plovilo. Poročali pa smo tudi o prazniku občine Žužemberk in tamkajšnjih Trških dnevih ter Destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše.

Andrej Šinko

pogovordružbainfo

Kolokvij

VEČ ...|12. 7. 2019
Romanje v Španijo po Ignacijevih stopinjah

Romarski duhovni odmik s p. Vilijem Lovšetom po Ignacijevih stopinjah v Španiji je že tradicionalen in nekaj posebnega. Letošnji nosi naslov Ne sam, ampak z njim!.

Romanje v Španijo po Ignacijevih stopinjah

Romarski duhovni odmik s p. Vilijem Lovšetom po Ignacijevih stopinjah v Španiji je že tradicionalen in nekaj posebnega. Letošnji nosi naslov Ne sam, ampak z njim!.

mladiduhovnostpogovorromanje

Kolokvij

Romanje v Španijo po Ignacijevih stopinjah
Romarski duhovni odmik s p. Vilijem Lovšetom po Ignacijevih stopinjah v Španiji je že tradicionalen in nekaj posebnega. Letošnji nosi naslov Ne sam, ampak z njim!.
VEČ ...|12. 7. 2019
Romanje v Španijo po Ignacijevih stopinjah
Romarski duhovni odmik s p. Vilijem Lovšetom po Ignacijevih stopinjah v Španiji je že tradicionalen in nekaj posebnega. Letošnji nosi naslov Ne sam, ampak z njim!.

Marjan Bunič

mladiduhovnostpogovorromanje

Doživetja narave

VEČ ...|12. 7. 2019
Planinski kviz

Planinski kviz

naravapogovor

Doživetja narave

Planinski kviz
VEČ ...|12. 7. 2019
Planinski kviz

Blaž Lesnik

naravapogovor

Via positiva

VEČ ...|11. 7. 2019
Uspešna zgodba o sladoledu

Poletje je čas sladoleda. Mogoče marsikdo ne ve, da v Sloveniji proizvajamo enega od najboljših. Velike multinacionalke se ozirajo po inovacijah ajdovskega podjetja. Direktor Boštjan Jerončič je sprejel vabilo k pogovoru in opisal uspešno pot sladoleda Leone na vse kontinente sveta.

Uspešna zgodba o sladoledu

Poletje je čas sladoleda. Mogoče marsikdo ne ve, da v Sloveniji proizvajamo enega od najboljših. Velike multinacionalke se ozirajo po inovacijah ajdovskega podjetja. Direktor Boštjan Jerončič je sprejel vabilo k pogovoru in opisal uspešno pot sladoleda Leone na vse kontinente sveta.

pogovorinovativnostpodjetništvodružbaodnosiizobraževanjegospodarstvo

Via positiva

Uspešna zgodba o sladoledu
Poletje je čas sladoleda. Mogoče marsikdo ne ve, da v Sloveniji proizvajamo enega od najboljših. Velike multinacionalke se ozirajo po inovacijah ajdovskega podjetja. Direktor Boštjan Jerončič je sprejel vabilo k pogovoru in opisal uspešno pot sladoleda Leone na vse kontinente sveta.
VEČ ...|11. 7. 2019
Uspešna zgodba o sladoledu
Poletje je čas sladoleda. Mogoče marsikdo ne ve, da v Sloveniji proizvajamo enega od najboljših. Velike multinacionalke se ozirajo po inovacijah ajdovskega podjetja. Direktor Boštjan Jerončič je sprejel vabilo k pogovoru in opisal uspešno pot sladoleda Leone na vse kontinente sveta.

Nataša Ličen

pogovorinovativnostpodjetništvodružbaodnosiizobraževanjegospodarstvo

Pogovor o

VEČ ...|10. 7. 2019
Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetino

V oddaji smo tokrat gostili varuha človekovih pravic Petra Svetino. Kateri so izzivi, s katerimi se sooča, kako ocenjuje neodzivnost vlade na nekatera priporočila varuha, kako ocenjuje neizpolnjevanje ustavnih odločb.

Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetino

V oddaji smo tokrat gostili varuha človekovih pravic Petra Svetino. Kateri so izzivi, s katerimi se sooča, kako ocenjuje neodzivnost vlade na nekatera priporočila varuha, kako ocenjuje neizpolnjevanje ustavnih odločb.

družbapogovorpolitika

Pogovor o

Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetino
V oddaji smo tokrat gostili varuha človekovih pravic Petra Svetino. Kateri so izzivi, s katerimi se sooča, kako ocenjuje neodzivnost vlade na nekatera priporočila varuha, kako ocenjuje neizpolnjevanje ustavnih odločb.
VEČ ...|10. 7. 2019
Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetino
V oddaji smo tokrat gostili varuha človekovih pravic Petra Svetino. Kateri so izzivi, s katerimi se sooča, kako ocenjuje neodzivnost vlade na nekatera priporočila varuha, kako ocenjuje neizpolnjevanje ustavnih odločb.

Tanja Dominko

družbapogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 7. 2019
Nadškofa Cvikl in Zore sprejela žrtve spolnih zlorab

Člani civilne iniciative Dovolj.je so se v preteklih dneh srečali z nadškofoma Zoretom in Cviklom. Kot navajajo, so do zdaj prejeli 38 prijav spolnih zlorab zoper 22 duhovnikov. Vsaki žrtvi nudijo individualno in njej prilagojeno podporo: terapevtsko, pravno in osebno.

Nadškofa Cvikl in Zore sprejela žrtve spolnih zlorab

Člani civilne iniciative Dovolj.je so se v preteklih dneh srečali z nadškofoma Zoretom in Cviklom. Kot navajajo, so do zdaj prejeli 38 prijav spolnih zlorab zoper 22 duhovnikov. Vsaki žrtvi nudijo individualno in njej prilagojeno podporo: terapevtsko, pravno in osebno.

družbaizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipogovorvzgojazdravstvo

Informativni prispevki

Nadškofa Cvikl in Zore sprejela žrtve spolnih zlorab
Člani civilne iniciative Dovolj.je so se v preteklih dneh srečali z nadškofoma Zoretom in Cviklom. Kot navajajo, so do zdaj prejeli 38 prijav spolnih zlorab zoper 22 duhovnikov. Vsaki žrtvi nudijo individualno in njej prilagojeno podporo: terapevtsko, pravno in osebno.
VEČ ...|10. 7. 2019
Nadškofa Cvikl in Zore sprejela žrtve spolnih zlorab
Člani civilne iniciative Dovolj.je so se v preteklih dneh srečali z nadškofoma Zoretom in Cviklom. Kot navajajo, so do zdaj prejeli 38 prijav spolnih zlorab zoper 22 duhovnikov. Vsaki žrtvi nudijo individualno in njej prilagojeno podporo: terapevtsko, pravno in osebno.

Marjana Debevec

družbaizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipogovorvzgojazdravstvo

Karitas

VEČ ...|7. 7. 2019
Pogovor z mladimi prostovoljci Karitas

V oddaji Karitas ste slišali pogovor z mladimi prostovoljci iz Župnijske Karitas Otlica.

Pogovor z mladimi prostovoljci Karitas

V oddaji Karitas ste slišali pogovor z mladimi prostovoljci iz Župnijske Karitas Otlica.

odnosidružbaduhovnostmladipogovor

Karitas

Pogovor z mladimi prostovoljci Karitas
V oddaji Karitas ste slišali pogovor z mladimi prostovoljci iz Župnijske Karitas Otlica.
VEČ ...|7. 7. 2019
Pogovor z mladimi prostovoljci Karitas
V oddaji Karitas ste slišali pogovor z mladimi prostovoljci iz Župnijske Karitas Otlica.

Petra Stopar

odnosidružbaduhovnostmladipogovor

Naš gost

VEČ ...|6. 7. 2019
Strastna bralka...in športnica

Majda Murko je upokojenka, telkačica, strastna bralka in logoterapevtka.Spoznajte njeno bogato življenjsko pot.

Strastna bralka...in športnica

Majda Murko je upokojenka, telkačica, strastna bralka in logoterapevtka.Spoznajte njeno bogato življenjsko pot.

pogovorodnosivzgoja

Naš gost

Strastna bralka...in športnica
Majda Murko je upokojenka, telkačica, strastna bralka in logoterapevtka.Spoznajte njeno bogato življenjsko pot.
VEČ ...|6. 7. 2019
Strastna bralka...in športnica
Majda Murko je upokojenka, telkačica, strastna bralka in logoterapevtka.Spoznajte njeno bogato življenjsko pot.

Mateja Subotičanec

pogovorodnosivzgoja

Petkov večer

VEČ ...|5. 7. 2019
Skandinavija

Spoznavanje vikinške tradicije in nordijske mitologije smo tokrat nadgradili. Z gostom v studiu, Matevžem Hrovatom z agencije KOMPAS, smo spoznali države severne Evrope; narava, izročilo, kulinarika, glasba ...

Skandinavija

Spoznavanje vikinške tradicije in nordijske mitologije smo tokrat nadgradili. Z gostom v studiu, Matevžem Hrovatom z agencije KOMPAS, smo spoznali države severne Evrope; narava, izročilo, kulinarika, glasba ...

pogovorsvetovanjeglasbaturizem

Petkov večer

Skandinavija
Spoznavanje vikinške tradicije in nordijske mitologije smo tokrat nadgradili. Z gostom v studiu, Matevžem Hrovatom z agencije KOMPAS, smo spoznali države severne Evrope; narava, izročilo, kulinarika, glasba ...
VEČ ...|5. 7. 2019
Skandinavija
Spoznavanje vikinške tradicije in nordijske mitologije smo tokrat nadgradili. Z gostom v studiu, Matevžem Hrovatom z agencije KOMPAS, smo spoznali države severne Evrope; narava, izročilo, kulinarika, glasba ...

Alenka Žibert

pogovorsvetovanjeglasbaturizem

Doživetja narave

VEČ ...|5. 7. 2019
Obletnica majhnega koraka za človeka, a velikega za človeštvo

Obletnici majhnega koraka za človeka, a velikega za človeštvo smo namenili oddajo Zanimivosti nočnega neba. Koliko ljudi je do zdaj stopilo na Luno, zakaj vidimo samo eno stran našega naravnega satelita in od kod imena kraterjev in morij na njem? Z nami je bil strokovnjak za Luno Aleksander Božič.

Obletnica majhnega koraka za človeka, a velikega za človeštvo

Obletnici majhnega koraka za človeka, a velikega za človeštvo smo namenili oddajo Zanimivosti nočnega neba. Koliko ljudi je do zdaj stopilo na Luno, zakaj vidimo samo eno stran našega naravnega satelita in od kod imena kraterjev in morij na njem? Z nami je bil strokovnjak za Luno Aleksander Božič.

naravapogovorLunanebo

Doživetja narave

Obletnica majhnega koraka za človeka, a velikega za človeštvo
Obletnici majhnega koraka za človeka, a velikega za človeštvo smo namenili oddajo Zanimivosti nočnega neba. Koliko ljudi je do zdaj stopilo na Luno, zakaj vidimo samo eno stran našega naravnega satelita in od kod imena kraterjev in morij na njem? Z nami je bil strokovnjak za Luno Aleksander Božič.
VEČ ...|5. 7. 2019
Obletnica majhnega koraka za človeka, a velikega za človeštvo
Obletnici majhnega koraka za človeka, a velikega za človeštvo smo namenili oddajo Zanimivosti nočnega neba. Koliko ljudi je do zdaj stopilo na Luno, zakaj vidimo samo eno stran našega naravnega satelita in od kod imena kraterjev in morij na njem? Z nami je bil strokovnjak za Luno Aleksander Božič.

Blaž Lesnik

naravapogovorLunanebo

Svetovalnica

VEČ ...|4. 7. 2019
Pravne zagate

V Svetovalnici je bila naša gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Pravne zagate

V Svetovalnici je bila naša gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

svetovanjepogovordružba

Svetovalnica

Pravne zagate
V Svetovalnici je bila naša gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.
VEČ ...|4. 7. 2019
Pravne zagate
V Svetovalnici je bila naša gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Jože Bartolj

svetovanjepogovordružba

Via positiva

VEČ ...|4. 7. 2019
Asfalt, veliko je prispeval k udobju sodobne civilizacije

Ste kdaj med vožnjo proti več sto kilometrov oddaljenemu cilju in pri hitrosti 100 ali več kilometrov na uro pomislili, kako drugače bi lahko bilo brez gladke in urejene asfaltne površine? Veste, da imamo v Sloveniji enega najboljših in najbolj priznanih strokovnjakov za razvoj asfaltne dejavnosti na svetu? Da je v razvoju reciklaža odsluženih pnevmatik za cestno podlago?V oddajo Via positiva smo povabili Slovenka Henigmana, prejemnika nagrade Evropskega asfalterskega združenja (EAPA) za razvoj asfalterske dejavnosti, nagrado je prejel kot prvi Slovenec in tretji Evropejec.

Asfalt, veliko je prispeval k udobju sodobne civilizacije

Ste kdaj med vožnjo proti več sto kilometrov oddaljenemu cilju in pri hitrosti 100 ali več kilometrov na uro pomislili, kako drugače bi lahko bilo brez gladke in urejene asfaltne površine? Veste, da imamo v Sloveniji enega najboljših in najbolj priznanih strokovnjakov za razvoj asfaltne dejavnosti na svetu? Da je v razvoju reciklaža odsluženih pnevmatik za cestno podlago?V oddajo Via positiva smo povabili Slovenka Henigmana, prejemnika nagrade Evropskega asfalterskega združenja (EAPA) za razvoj asfalterske dejavnosti, nagrado je prejel kot prvi Slovenec in tretji Evropejec.

družbaizobraževanjepogovorgospodarstvopodjetništvoindustrija

Via positiva

Asfalt, veliko je prispeval k udobju sodobne civilizacije
Ste kdaj med vožnjo proti več sto kilometrov oddaljenemu cilju in pri hitrosti 100 ali več kilometrov na uro pomislili, kako drugače bi lahko bilo brez gladke in urejene asfaltne površine? Veste, da imamo v Sloveniji enega najboljših in najbolj priznanih strokovnjakov za razvoj asfaltne dejavnosti na svetu? Da je v razvoju reciklaža odsluženih pnevmatik za cestno podlago?V oddajo Via positiva smo povabili Slovenka Henigmana, prejemnika nagrade Evropskega asfalterskega združenja (EAPA) za razvoj asfalterske dejavnosti, nagrado je prejel kot prvi Slovenec in tretji Evropejec.
VEČ ...|4. 7. 2019
Asfalt, veliko je prispeval k udobju sodobne civilizacije
Ste kdaj med vožnjo proti več sto kilometrov oddaljenemu cilju in pri hitrosti 100 ali več kilometrov na uro pomislili, kako drugače bi lahko bilo brez gladke in urejene asfaltne površine? Veste, da imamo v Sloveniji enega najboljših in najbolj priznanih strokovnjakov za razvoj asfaltne dejavnosti na svetu? Da je v razvoju reciklaža odsluženih pnevmatik za cestno podlago?V oddajo Via positiva smo povabili Slovenka Henigmana, prejemnika nagrade Evropskega asfalterskega združenja (EAPA) za razvoj asfalterske dejavnosti, nagrado je prejel kot prvi Slovenec in tretji Evropejec.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorgospodarstvopodjetništvoindustrija

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 7. 2019
Dr. Jožef Muhovič o knjigi Vidno in Nevidno

Pogovor z likovnim teoretikom dr. Jožefom Muhovičem o njegovi zadnji knjigi, znanstveni monografiji Vidno in nevidno - Uvod v formalno likovno analizo: teorija, primeri, metode.

Dr. Jožef Muhovič o knjigi Vidno in Nevidno

Pogovor z likovnim teoretikom dr. Jožefom Muhovičem o njegovi zadnji knjigi, znanstveni monografiji Vidno in nevidno - Uvod v formalno likovno analizo: teorija, primeri, metode.

Jožef Muhovič

Kulturni utrinki

Dr. Jožef Muhovič o knjigi Vidno in Nevidno
Pogovor z likovnim teoretikom dr. Jožefom Muhovičem o njegovi zadnji knjigi, znanstveni monografiji Vidno in nevidno - Uvod v formalno likovno analizo: teorija, primeri, metode.
VEČ ...|4. 7. 2019
Dr. Jožef Muhovič o knjigi Vidno in Nevidno
Pogovor z likovnim teoretikom dr. Jožefom Muhovičem o njegovi zadnji knjigi, znanstveni monografiji Vidno in nevidno - Uvod v formalno likovno analizo: teorija, primeri, metode.

Jože Bartolj

Jožef Muhovič

Pogovor o

VEČ ...|3. 7. 2019
Bo Trump na volitvah prihodnje leto dobil še en predsedniški mandat?

V oddaji smo spregovorili o obetih za bližajoče se volitve v Združenih državah Amerike, ki bodo prihodnje leto. Dotaknili smo se odnosov ZDA z Iranom in velesilami ter v kontekstu tega pogledali tudi, kaj je prinesel pretekli vrh G20. O omenjenem in še nekaterih drugih temah sta spregovorila politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Primož Šterbenc.

Bo Trump na volitvah prihodnje leto dobil še en predsedniški mandat?

V oddaji smo spregovorili o obetih za bližajoče se volitve v Združenih državah Amerike, ki bodo prihodnje leto. Dotaknili smo se odnosov ZDA z Iranom in velesilami ter v kontekstu tega pogledali tudi, kaj je prinesel pretekli vrh G20. O omenjenem in še nekaterih drugih temah sta spregovorila politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Primož Šterbenc.

infopolitika

Pogovor o

Bo Trump na volitvah prihodnje leto dobil še en predsedniški mandat?
V oddaji smo spregovorili o obetih za bližajoče se volitve v Združenih državah Amerike, ki bodo prihodnje leto. Dotaknili smo se odnosov ZDA z Iranom in velesilami ter v kontekstu tega pogledali tudi, kaj je prinesel pretekli vrh G20. O omenjenem in še nekaterih drugih temah sta spregovorila politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Primož Šterbenc.
VEČ ...|3. 7. 2019
Bo Trump na volitvah prihodnje leto dobil še en predsedniški mandat?
V oddaji smo spregovorili o obetih za bližajoče se volitve v Združenih državah Amerike, ki bodo prihodnje leto. Dotaknili smo se odnosov ZDA z Iranom in velesilami ter v kontekstu tega pogledali tudi, kaj je prinesel pretekli vrh G20. O omenjenem in še nekaterih drugih temah sta spregovorila politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Primož Šterbenc.

Andrej Šinko

infopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 7. 2019
Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne

Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne

Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

infokomentarcasnik

Informativni prispevki

Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne
Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.
VEČ ...|3. 7. 2019
Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne
Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

dr. Peter Lah

infokomentarcasnik

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 7. 2019
Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno

Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.

Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno

Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.

družbaizobraževanjepogovorzgodovina

Zakladi naše dediščine

Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno
Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.
VEČ ...|2. 7. 2019
Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno
Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.

Nataša LičenMarko ZupanBlaž Lesnik

družbaizobraževanjepogovorzgodovina

Od slike do besede

VEČ ...|2. 7. 2019
Hermann Hesse

V oddaji smo se spomnili pisatelja in Nobelovega nagrajenca. Več nam je povedal upokojeni nadškof Anton Stres.

Hermann Hesse

V oddaji smo se spomnili pisatelja in Nobelovega nagrajenca. Več nam je povedal upokojeni nadškof Anton Stres.

spominpogovordružba

Od slike do besede

Hermann Hesse
V oddaji smo se spomnili pisatelja in Nobelovega nagrajenca. Več nam je povedal upokojeni nadškof Anton Stres.
VEČ ...|2. 7. 2019
Hermann Hesse
V oddaji smo se spomnili pisatelja in Nobelovega nagrajenca. Več nam je povedal upokojeni nadškof Anton Stres.

Mateja Subotičanec

spominpogovordružba

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 7. 2019
O knjigi Dohojene stopinje Zorka Simčiča in Franceta Pibernika

Konec maja je pri založbi Beletrina izšla knjiga Dohojene stopinje, sestavljena v obliki pogovora literarnega zgodovinarja Franceta Pibernika s pisateljem Zorkom Simčičem. Pogovor sta začela snemati leta 2000, s časovnimi razmiki pa ga končala leta 2018.

O knjigi Dohojene stopinje Zorka Simčiča in Franceta Pibernika

Konec maja je pri založbi Beletrina izšla knjiga Dohojene stopinje, sestavljena v obliki pogovora literarnega zgodovinarja Franceta Pibernika s pisateljem Zorkom Simčičem. Pogovor sta začela snemati leta 2000, s časovnimi razmiki pa ga končala leta 2018.

France PibernikZorko Simčič

Kulturni utrinki

O knjigi Dohojene stopinje Zorka Simčiča in Franceta Pibernika
Konec maja je pri založbi Beletrina izšla knjiga Dohojene stopinje, sestavljena v obliki pogovora literarnega zgodovinarja Franceta Pibernika s pisateljem Zorkom Simčičem. Pogovor sta začela snemati leta 2000, s časovnimi razmiki pa ga končala leta 2018.
VEČ ...|2. 7. 2019
O knjigi Dohojene stopinje Zorka Simčiča in Franceta Pibernika
Konec maja je pri založbi Beletrina izšla knjiga Dohojene stopinje, sestavljena v obliki pogovora literarnega zgodovinarja Franceta Pibernika s pisateljem Zorkom Simčičem. Pogovor sta začela snemati leta 2000, s časovnimi razmiki pa ga končala leta 2018.

Jože Bartolj

France PibernikZorko Simčič

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 7. 2019
Plastika Skaza uvaja 6-urni delovnik

V enem od najuspešnejših slovenskih podjetij, Plastika Skaza v Velenju, so napovedali uvedbo šesturnega delovnika. Podjetje proizvaja izdelke iz umetnih mas za dom in prosti čas, skupaj z dobavitelji pa zagotavlja posel več kot tisoč ljudem, pretežno iz Savinjsko-šaleške doline. Več o spremembi delovnika nam je povedala kadrovska specialistka v Plastiki Skaza Janja Berčon.

Plastika Skaza uvaja 6-urni delovnik

V enem od najuspešnejših slovenskih podjetij, Plastika Skaza v Velenju, so napovedali uvedbo šesturnega delovnika. Podjetje proizvaja izdelke iz umetnih mas za dom in prosti čas, skupaj z dobavitelji pa zagotavlja posel več kot tisoč ljudem, pretežno iz Savinjsko-šaleške doline. Več o spremembi delovnika nam je povedala kadrovska specialistka v Plastiki Skaza Janja Berčon.

infopogovordružbazdravstvo

Informativni prispevki

Plastika Skaza uvaja 6-urni delovnik
V enem od najuspešnejših slovenskih podjetij, Plastika Skaza v Velenju, so napovedali uvedbo šesturnega delovnika. Podjetje proizvaja izdelke iz umetnih mas za dom in prosti čas, skupaj z dobavitelji pa zagotavlja posel več kot tisoč ljudem, pretežno iz Savinjsko-šaleške doline. Več o spremembi delovnika nam je povedala kadrovska specialistka v Plastiki Skaza Janja Berčon.
VEČ ...|2. 7. 2019
Plastika Skaza uvaja 6-urni delovnik
V enem od najuspešnejših slovenskih podjetij, Plastika Skaza v Velenju, so napovedali uvedbo šesturnega delovnika. Podjetje proizvaja izdelke iz umetnih mas za dom in prosti čas, skupaj z dobavitelji pa zagotavlja posel več kot tisoč ljudem, pretežno iz Savinjsko-šaleške doline. Več o spremembi delovnika nam je povedala kadrovska specialistka v Plastiki Skaza Janja Berčon.

Petra Stopar

infopogovordružbazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 7. 2019
Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno

Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.

Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno

Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.

družbaizobraževanjepogovor

Informativni prispevki

Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno
Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.
VEČ ...|2. 7. 2019
Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno
Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.

Marko ZupanBlaž Lesnik

družbaizobraževanjepogovor

Družinska kateheza

VEČ ...|2. 7. 2019
Kako biti blizu parom v neurejenih razmerah?

Z Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo se pogovarjali o tem, kako spremljati pare, ki so se znašli v kakrnihkoli stiskah in živijo v neurejenih razmerah. Gre za ločene, izven zakonske skupnosti in vnovič poročene. Osrednja misel je bila, da nikoli ne moremo obsojati drugih in da Božja milost lahko deluje povsod. Zato jim je treba pomagati, da napredujejo na njihovi poti k Bogu. Mladim, ki se ne morejo odločiti za zakon in samo živijo skupaj, pa naj bi krščanske družine dale zgled lepote poročenosti. Vabljeni k poslušanju!

Kako biti blizu parom v neurejenih razmerah?

Z Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo se pogovarjali o tem, kako spremljati pare, ki so se znašli v kakrnihkoli stiskah in živijo v neurejenih razmerah. Gre za ločene, izven zakonske skupnosti in vnovič poročene. Osrednja misel je bila, da nikoli ne moremo obsojati drugih in da Božja milost lahko deluje povsod. Zato jim je treba pomagati, da napredujejo na njihovi poti k Bogu. Mladim, ki se ne morejo odločiti za zakon in samo živijo skupaj, pa naj bi krščanske družine dale zgled lepote poročenosti. Vabljeni k poslušanju!

duhovnostizobraževanjemladiodnosipapežpogovorsvetovanjevzgoja

Družinska kateheza

Kako biti blizu parom v neurejenih razmerah?
Z Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo se pogovarjali o tem, kako spremljati pare, ki so se znašli v kakrnihkoli stiskah in živijo v neurejenih razmerah. Gre za ločene, izven zakonske skupnosti in vnovič poročene. Osrednja misel je bila, da nikoli ne moremo obsojati drugih in da Božja milost lahko deluje povsod. Zato jim je treba pomagati, da napredujejo na njihovi poti k Bogu. Mladim, ki se ne morejo odločiti za zakon in samo živijo skupaj, pa naj bi krščanske družine dale zgled lepote poročenosti. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|2. 7. 2019
Kako biti blizu parom v neurejenih razmerah?
Z Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo se pogovarjali o tem, kako spremljati pare, ki so se znašli v kakrnihkoli stiskah in živijo v neurejenih razmerah. Gre za ločene, izven zakonske skupnosti in vnovič poročene. Osrednja misel je bila, da nikoli ne moremo obsojati drugih in da Božja milost lahko deluje povsod. Zato jim je treba pomagati, da napredujejo na njihovi poti k Bogu. Mladim, ki se ne morejo odločiti za zakon in samo živijo skupaj, pa naj bi krščanske družine dale zgled lepote poročenosti. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec

duhovnostizobraževanjemladiodnosipapežpogovorsvetovanjevzgoja

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|1. 7. 2019
O aktualnih temah s prof. dr. Ernestom Petričem

Z Ernestom Petričem tokrat o uresničitvi ustavne odločbe o financiranju zasebnega šolstva in predlagani spremembi zakona, ki naj bi to uredila. Po njegovih besedah neizpolnitev ustavne odločbe kaže, da je naša preteklost, ki vernim ljudem ni bila naklonjena, še vedno živa. Še prej pa o komisiji za mednarodno pravo v Ženevi, dnevu državnosti, delitvi vodilnih položajev v EU, kandidatu za komisarja iz Slovenije, Marku Pavlihi in še o čem.

O aktualnih temah s prof. dr. Ernestom Petričem

Z Ernestom Petričem tokrat o uresničitvi ustavne odločbe o financiranju zasebnega šolstva in predlagani spremembi zakona, ki naj bi to uredila. Po njegovih besedah neizpolnitev ustavne odločbe kaže, da je naša preteklost, ki vernim ljudem ni bila naklonjena, še vedno živa. Še prej pa o komisiji za mednarodno pravo v Ženevi, dnevu državnosti, delitvi vodilnih položajev v EU, kandidatu za komisarja iz Slovenije, Marku Pavlihi in še o čem.

družbapogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

O aktualnih temah s prof. dr. Ernestom Petričem
Z Ernestom Petričem tokrat o uresničitvi ustavne odločbe o financiranju zasebnega šolstva in predlagani spremembi zakona, ki naj bi to uredila. Po njegovih besedah neizpolnitev ustavne odločbe kaže, da je naša preteklost, ki vernim ljudem ni bila naklonjena, še vedno živa. Še prej pa o komisiji za mednarodno pravo v Ženevi, dnevu državnosti, delitvi vodilnih položajev v EU, kandidatu za komisarja iz Slovenije, Marku Pavlihi in še o čem.
VEČ ...|1. 7. 2019
O aktualnih temah s prof. dr. Ernestom Petričem
Z Ernestom Petričem tokrat o uresničitvi ustavne odločbe o financiranju zasebnega šolstva in predlagani spremembi zakona, ki naj bi to uredila. Po njegovih besedah neizpolnitev ustavne odločbe kaže, da je naša preteklost, ki vernim ljudem ni bila naklonjena, še vedno živa. Še prej pa o komisiji za mednarodno pravo v Ženevi, dnevu državnosti, delitvi vodilnih položajev v EU, kandidatu za komisarja iz Slovenije, Marku Pavlihi in še o čem.

Tone Gorjup

družbapogovorpolitika

Z ljudmi na poti

VEČ ...|30. 6. 2019
Veleposlanica Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorica Bukinac in sodelavka Karitas Bosne in Hercegovine Jelena Marković

V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili veleposlanico Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorico Bukinac in sodelavko Karitas Bosne in Hercegovine Jeleno Marković. Z obema smo se pogovarjali o življenju v tej državi, Markovićeva pa nam je predstavila tudi delo tamkajšnje Karitas.

Veleposlanica Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorica Bukinac in sodelavka Karitas Bosne in Hercegovine Jelena Marković

V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili veleposlanico Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorico Bukinac in sodelavko Karitas Bosne in Hercegovine Jeleno Marković. Z obema smo se pogovarjali o življenju v tej državi, Markovićeva pa nam je predstavila tudi delo tamkajšnje Karitas.

družbapogovor

Z ljudmi na poti

Veleposlanica Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorica Bukinac in sodelavka Karitas Bosne in Hercegovine Jelena Marković
V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili veleposlanico Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorico Bukinac in sodelavko Karitas Bosne in Hercegovine Jeleno Marković. Z obema smo se pogovarjali o življenju v tej državi, Markovićeva pa nam je predstavila tudi delo tamkajšnje Karitas.
VEČ ...|30. 6. 2019
Veleposlanica Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorica Bukinac in sodelavka Karitas Bosne in Hercegovine Jelena Marković
V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili veleposlanico Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorico Bukinac in sodelavko Karitas Bosne in Hercegovine Jeleno Marković. Z obema smo se pogovarjali o življenju v tej državi, Markovićeva pa nam je predstavila tudi delo tamkajšnje Karitas.

Alen Salihović

družbapogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|30. 6. 2019
Posinodalno srečanje mladih v Rimu ter stoletnica prihoda sester usmiljenk v Slovenijo

V oddaji ste slišali dva pogovora: o posinodalnem srečanju mladih v Rimu ter stoletnici prihoda sester usmiljenk v Slovenijo in aktualnosti njihove karizme v svetu.

Posinodalno srečanje mladih v Rimu ter stoletnica prihoda sester usmiljenk v Slovenijo

V oddaji ste slišali dva pogovora: o posinodalnem srečanju mladih v Rimu ter stoletnici prihoda sester usmiljenk v Slovenijo in aktualnosti njihove karizme v svetu.

duhovnostpogovorpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Posinodalno srečanje mladih v Rimu ter stoletnica prihoda sester usmiljenk v Slovenijo
V oddaji ste slišali dva pogovora: o posinodalnem srečanju mladih v Rimu ter stoletnici prihoda sester usmiljenk v Slovenijo in aktualnosti njihove karizme v svetu.
VEČ ...|30. 6. 2019
Posinodalno srečanje mladih v Rimu ter stoletnica prihoda sester usmiljenk v Slovenijo
V oddaji ste slišali dva pogovora: o posinodalnem srečanju mladih v Rimu ter stoletnici prihoda sester usmiljenk v Slovenijo in aktualnosti njihove karizme v svetu.

Marta Jerebič

duhovnostpogovorpapež

Kmetijska oddaja

VEČ ...|30. 6. 2019
Žetev se začenja, odkupna cena žit v zraku

V oddaji smo se o aktualnem pogledu na odkupno ceno žit pogovarjali s Francem Kučanom, podpredsednikom SKS in članom t.i. žitne verige, Marija Kalan s KGZ Kranj pa je predstavila pogled na pridelavo žit na Gorenjskem.

Žetev se začenja, odkupna cena žit v zraku

V oddaji smo se o aktualnem pogledu na odkupno ceno žit pogovarjali s Francem Kučanom, podpredsednikom SKS in članom t.i. žitne verige, Marija Kalan s KGZ Kranj pa je predstavila pogled na pridelavo žit na Gorenjskem.

kmetijstvonaravapogovor

Kmetijska oddaja

Žetev se začenja, odkupna cena žit v zraku
V oddaji smo se o aktualnem pogledu na odkupno ceno žit pogovarjali s Francem Kučanom, podpredsednikom SKS in članom t.i. žitne verige, Marija Kalan s KGZ Kranj pa je predstavila pogled na pridelavo žit na Gorenjskem.
VEČ ...|30. 6. 2019
Žetev se začenja, odkupna cena žit v zraku
V oddaji smo se o aktualnem pogledu na odkupno ceno žit pogovarjali s Francem Kučanom, podpredsednikom SKS in članom t.i. žitne verige, Marija Kalan s KGZ Kranj pa je predstavila pogled na pridelavo žit na Gorenjskem.

Robert Božič

kmetijstvonaravapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 6. 2019
Vrtnice

V Arboretumu Volčji Potok imajo nov rožni vrt, v katerem lahko občudujemo tudi vrtnice poimenovane po papežih, romarskih krajih in drugih pomembnih cerkvenih mejnikih. Matjaž Mastnak je povedal, od kod tolikšna priljubljenost te kraljice med cvetovi in zakaj so to gartrože.

Vrtnice

V Arboretumu Volčji Potok imajo nov rožni vrt, v katerem lahko občudujemo tudi vrtnice poimenovane po papežih, romarskih krajih in drugih pomembnih cerkvenih mejnikih. Matjaž Mastnak je povedal, od kod tolikšna priljubljenost te kraljice med cvetovi in zakaj so to gartrože.

kmetijstvokulturanaravaizobraževanjeinfopogovordružba

Informativni prispevki

Vrtnice
V Arboretumu Volčji Potok imajo nov rožni vrt, v katerem lahko občudujemo tudi vrtnice poimenovane po papežih, romarskih krajih in drugih pomembnih cerkvenih mejnikih. Matjaž Mastnak je povedal, od kod tolikšna priljubljenost te kraljice med cvetovi in zakaj so to gartrože.
VEČ ...|30. 6. 2019
Vrtnice
V Arboretumu Volčji Potok imajo nov rožni vrt, v katerem lahko občudujemo tudi vrtnice poimenovane po papežih, romarskih krajih in drugih pomembnih cerkvenih mejnikih. Matjaž Mastnak je povedal, od kod tolikšna priljubljenost te kraljice med cvetovi in zakaj so to gartrože.

Nataša Ličen

kmetijstvokulturanaravaizobraževanjeinfopogovordružba

Naš gost

VEČ ...|29. 6. 2019
Novomašniki 2019

V Cerkvi v Sloveniji je letos šest fantov oz. mož starih od štiriindvajset do štirideset let posvečenih v duhovnike. To so: Sebastijan Tišler in Primož Lorbek iz mariborske nadškofije ter Gregor Bregar, Vito Urbanija, Rok Pogačnik in Tadej Ložar iz ljubljanske nadškofije. Od kod prihajajo? Kakšne so bile njihove družine? Kako so začutili Gospodov klic? Kdo jih je pri tem spremljal? Česa se najbolj veselijo in katero področja dela z ljudmi jim je najbližje? Kje in kdaj bodo imeli novo mašo in kaj so izbrali za novomašno geslo?

Novomašniki 2019

V Cerkvi v Sloveniji je letos šest fantov oz. mož starih od štiriindvajset do štirideset let posvečenih v duhovnike. To so: Sebastijan Tišler in Primož Lorbek iz mariborske nadškofije ter Gregor Bregar, Vito Urbanija, Rok Pogačnik in Tadej Ložar iz ljubljanske nadškofije. Od kod prihajajo? Kakšne so bile njihove družine? Kako so začutili Gospodov klic? Kdo jih je pri tem spremljal? Česa se najbolj veselijo in katero področja dela z ljudmi jim je najbližje? Kje in kdaj bodo imeli novo mašo in kaj so izbrali za novomašno geslo?

pogovornovomašnikimladi

Naš gost

Novomašniki 2019
V Cerkvi v Sloveniji je letos šest fantov oz. mož starih od štiriindvajset do štirideset let posvečenih v duhovnike. To so: Sebastijan Tišler in Primož Lorbek iz mariborske nadškofije ter Gregor Bregar, Vito Urbanija, Rok Pogačnik in Tadej Ložar iz ljubljanske nadškofije. Od kod prihajajo? Kakšne so bile njihove družine? Kako so začutili Gospodov klic? Kdo jih je pri tem spremljal? Česa se najbolj veselijo in katero področja dela z ljudmi jim je najbližje? Kje in kdaj bodo imeli novo mašo in kaj so izbrali za novomašno geslo?
VEČ ...|29. 6. 2019
Novomašniki 2019
V Cerkvi v Sloveniji je letos šest fantov oz. mož starih od štiriindvajset do štirideset let posvečenih v duhovnike. To so: Sebastijan Tišler in Primož Lorbek iz mariborske nadškofije ter Gregor Bregar, Vito Urbanija, Rok Pogačnik in Tadej Ložar iz ljubljanske nadškofije. Od kod prihajajo? Kakšne so bile njihove družine? Kako so začutili Gospodov klic? Kdo jih je pri tem spremljal? Česa se najbolj veselijo in katero področja dela z ljudmi jim je najbližje? Kje in kdaj bodo imeli novo mašo in kaj so izbrali za novomašno geslo?

Matjaž Merljak

pogovornovomašnikimladi

Kolokvij

VEČ ...|28. 6. 2019
Verujem v odpuščanje grehov

Kolokvij spet prinaša razmišljanje ob veroizpovedi. Tokrat ob delu ... verujem v odpuščanje grehov ... Prisluhnite frančiškanu bratu Janezu Papi.

Verujem v odpuščanje grehov

Kolokvij spet prinaša razmišljanje ob veroizpovedi. Tokrat ob delu ... verujem v odpuščanje grehov ... Prisluhnite frančiškanu bratu Janezu Papi.

duhovnostmladipogovor

Kolokvij

Verujem v odpuščanje grehov
Kolokvij spet prinaša razmišljanje ob veroizpovedi. Tokrat ob delu ... verujem v odpuščanje grehov ... Prisluhnite frančiškanu bratu Janezu Papi.
VEČ ...|28. 6. 2019
Verujem v odpuščanje grehov
Kolokvij spet prinaša razmišljanje ob veroizpovedi. Tokrat ob delu ... verujem v odpuščanje grehov ... Prisluhnite frančiškanu bratu Janezu Papi.

Marjan Bunič

duhovnostmladipogovor

Via positiva

VEČ ...|27. 6. 2019
Poslovna priložnost v kulturni dediščini

V oddajo Via positiva smo ob Dnevu državnosti povabili dr. Aleša Musarja. Poslovneža, ki je prepoznal dragoceno zgodbo in poslovno proložnost v naši kulturni zapuščini. Po njegovi zaslugi je oživila speča stavbna lepotica Ruska dača, lep primer stavbne dediščine podeželske vile. Govorili smo o odnosu Slovencev do meščanstva, o skorajšnjem izbrisu pomembnega dela zgodovine, in tudi o tem, kako gledamo na uspešne poslovneže danes.

Poslovna priložnost v kulturni dediščini

V oddajo Via positiva smo ob Dnevu državnosti povabili dr. Aleša Musarja. Poslovneža, ki je prepoznal dragoceno zgodbo in poslovno proložnost v naši kulturni zapuščini. Po njegovi zaslugi je oživila speča stavbna lepotica Ruska dača, lep primer stavbne dediščine podeželske vile. Govorili smo o odnosu Slovencev do meščanstva, o skorajšnjem izbrisu pomembnega dela zgodovine, in tudi o tem, kako gledamo na uspešne poslovneže danes.

družbaizobraževanjeodnosipogovordediščinaposlovnost

Via positiva

Poslovna priložnost v kulturni dediščini
V oddajo Via positiva smo ob Dnevu državnosti povabili dr. Aleša Musarja. Poslovneža, ki je prepoznal dragoceno zgodbo in poslovno proložnost v naši kulturni zapuščini. Po njegovi zaslugi je oživila speča stavbna lepotica Ruska dača, lep primer stavbne dediščine podeželske vile. Govorili smo o odnosu Slovencev do meščanstva, o skorajšnjem izbrisu pomembnega dela zgodovine, in tudi o tem, kako gledamo na uspešne poslovneže danes.
VEČ ...|27. 6. 2019
Poslovna priložnost v kulturni dediščini
V oddajo Via positiva smo ob Dnevu državnosti povabili dr. Aleša Musarja. Poslovneža, ki je prepoznal dragoceno zgodbo in poslovno proložnost v naši kulturni zapuščini. Po njegovi zaslugi je oživila speča stavbna lepotica Ruska dača, lep primer stavbne dediščine podeželske vile. Govorili smo o odnosu Slovencev do meščanstva, o skorajšnjem izbrisu pomembnega dela zgodovine, in tudi o tem, kako gledamo na uspešne poslovneže danes.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosipogovordediščinaposlovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 6. 2019
Vatikanski muzeji: Plečnik in sveto – Jože Plečnik, slovenski arhitekt in oblikovalec

V konferenčni dvorani v Vatikanskih muzejih bo sicer jutri slovesno odprtje razstave Plečnik in sveto – Jože Plečnik, slovenski arhitekt in oblikovalec. Razstava je nastala v sodelovanju z Nadškofijo Ljubljana, Ministrstvom za kulturo ter Veleposlaništvom pri Svetem sedežu. Več pa v pogovoru, ki ga je s Silvestrom Gabrščkom z Ministrstva za kulturo posnela Marjana Debevec.

Vatikanski muzeji: Plečnik in sveto – Jože Plečnik, slovenski arhitekt in oblikovalec

V konferenčni dvorani v Vatikanskih muzejih bo sicer jutri slovesno odprtje razstave Plečnik in sveto – Jože Plečnik, slovenski arhitekt in oblikovalec. Razstava je nastala v sodelovanju z Nadškofijo Ljubljana, Ministrstvom za kulturo ter Veleposlaništvom pri Svetem sedežu. Več pa v pogovoru, ki ga je s Silvestrom Gabrščkom z Ministrstva za kulturo posnela Marjana Debevec.

vatikanmuzejijože plečnikslovenija

Informativni prispevki

Vatikanski muzeji: Plečnik in sveto – Jože Plečnik, slovenski arhitekt in oblikovalec
V konferenčni dvorani v Vatikanskih muzejih bo sicer jutri slovesno odprtje razstave Plečnik in sveto – Jože Plečnik, slovenski arhitekt in oblikovalec. Razstava je nastala v sodelovanju z Nadškofijo Ljubljana, Ministrstvom za kulturo ter Veleposlaništvom pri Svetem sedežu. Več pa v pogovoru, ki ga je s Silvestrom Gabrščkom z Ministrstva za kulturo posnela Marjana Debevec.
VEČ ...|27. 6. 2019
Vatikanski muzeji: Plečnik in sveto – Jože Plečnik, slovenski arhitekt in oblikovalec
V konferenčni dvorani v Vatikanskih muzejih bo sicer jutri slovesno odprtje razstave Plečnik in sveto – Jože Plečnik, slovenski arhitekt in oblikovalec. Razstava je nastala v sodelovanju z Nadškofijo Ljubljana, Ministrstvom za kulturo ter Veleposlaništvom pri Svetem sedežu. Več pa v pogovoru, ki ga je s Silvestrom Gabrščkom z Ministrstva za kulturo posnela Marjana Debevec.

Marjana Debevec

vatikanmuzejijože plečnikslovenija

Svetovalnica

VEČ ...|26. 6. 2019
Predelava mesa

Dopolnilne dejavnosti na kmetiji so lahko pomembna poslovna priložnost, zato je zanimanje zanje vse večje. Ena od možnosti je Predelava primarnih kmetijskih pridelkov, kamor sodi tudi Predelava mesa. Naša gostja je bila Irena Kos, Svetovalka specialistka II (za predelavo mesa) pri na Zavodu Celje, ki deluje v okviru KGZS. .Slišali smo, katere pogoje moramo izpolnjevati, da lahko pričnem s prodajo mesa ali mesnih izdelkov, kako naj si uredimo prostore, pa tudi nekaj besed o Združenju predelovalcev mesa na kmetijah.

Predelava mesa

Dopolnilne dejavnosti na kmetiji so lahko pomembna poslovna priložnost, zato je zanimanje zanje vse večje. Ena od možnosti je Predelava primarnih kmetijskih pridelkov, kamor sodi tudi Predelava mesa. Naša gostja je bila Irena Kos, Svetovalka specialistka II (za predelavo mesa) pri na Zavodu Celje, ki deluje v okviru KGZS. .Slišali smo, katere pogoje moramo izpolnjevati, da lahko pričnem s prodajo mesa ali mesnih izdelkov, kako naj si uredimo prostore, pa tudi nekaj besed o Združenju predelovalcev mesa na kmetijah.

pogovorsvetovanjekmetijstvo

Svetovalnica

Predelava mesa
Dopolnilne dejavnosti na kmetiji so lahko pomembna poslovna priložnost, zato je zanimanje zanje vse večje. Ena od možnosti je Predelava primarnih kmetijskih pridelkov, kamor sodi tudi Predelava mesa. Naša gostja je bila Irena Kos, Svetovalka specialistka II (za predelavo mesa) pri na Zavodu Celje, ki deluje v okviru KGZS. .Slišali smo, katere pogoje moramo izpolnjevati, da lahko pričnem s prodajo mesa ali mesnih izdelkov, kako naj si uredimo prostore, pa tudi nekaj besed o Združenju predelovalcev mesa na kmetijah.
VEČ ...|26. 6. 2019
Predelava mesa
Dopolnilne dejavnosti na kmetiji so lahko pomembna poslovna priložnost, zato je zanimanje zanje vse večje. Ena od možnosti je Predelava primarnih kmetijskih pridelkov, kamor sodi tudi Predelava mesa. Naša gostja je bila Irena Kos, Svetovalka specialistka II (za predelavo mesa) pri na Zavodu Celje, ki deluje v okviru KGZS. .Slišali smo, katere pogoje moramo izpolnjevati, da lahko pričnem s prodajo mesa ali mesnih izdelkov, kako naj si uredimo prostore, pa tudi nekaj besed o Združenju predelovalcev mesa na kmetijah.

Slavi Košir

pogovorsvetovanjekmetijstvo

Pogovor o

VEČ ...|26. 6. 2019
Število evtanazij se poveča pred dopusti

V zadnjih mesecih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

Število evtanazij se poveča pred dopusti

V zadnjih mesecih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

družbaduhovnostizobraževanjeinfomladiodnosiotrocipapežpogovorpolitikasvetovanjevzgojazdravstvo

Pogovor o

Število evtanazij se poveča pred dopusti
V zadnjih mesecih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.
VEČ ...|26. 6. 2019
Število evtanazij se poveča pred dopusti
V zadnjih mesecih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjeinfomladiodnosiotrocipapežpogovorpolitikasvetovanjevzgojazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 6. 2019
Mag. Valentan: Papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.

Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«

Mag. Valentan: Papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.

Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«

Informativni prispevki

Mag. Valentan: Papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.
Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«
VEČ ...|26. 6. 2019
Mag. Valentan: Papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.
Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«

Alen Salihović

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|19. 7. 2019
Delo markacistov v visokogorju

V Doživetjih narave ste izvedeli, kako zahtevno je delo markacistov v visokogorju, kakšna znanja in opremo premorejo in tudi to, da samo zavarovana in opremljena pot še ne pomeni nujno varnega sestopa v dolino. Naš gost je bil markacist Boštjan Gortnar, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah.

Delo markacistov v visokogorju

V Doživetjih narave ste izvedeli, kako zahtevno je delo markacistov v visokogorju, kakšna znanja in opremo premorejo in tudi to, da samo zavarovana in opremljena pot še ne pomeni nujno varnega sestopa v dolino. Naš gost je bil markacist Boštjan Gortnar, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah.

Blaž Lesnik

športpogovorgorenarava

Dogodki

VEČ ...|5. 7. 2019
Javljanje mesta Gitega

Jure Sešek o afriških bobnih, kdaj piše blog in o pivu v Burundiju.

Javljanje mesta Gitega

Jure Sešek o afriških bobnih, kdaj piše blog in o pivu v Burundiju.

Jure Sešek

Burundi 2019

Pogovor o

VEČ ...|17. 7. 2019
Ekonomist dr. Janez Šušteršič nam je razklil svoj pogled na pot, po kateri hodi Slovenija

Nekdanji finančni minister se je iz politike umaknil, a tu in tam še pristane na daljši intervju.

Ekonomist dr. Janez Šušteršič nam je razklil svoj pogled na pot, po kateri hodi Slovenija

Nekdanji finančni minister se je iz politike umaknil, a tu in tam še pristane na daljši intervju.

Helena Križnik

politika

Moja zgodba

VEČ ...|14. 7. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Janez Janša in Jože Dežman

V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila Janez Janša in dr. Jože Dežman.

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Janez Janša in Jože Dežman

V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila Janez Janša in dr. Jože Dežman.

Jože Bartolj

Janez JanšaJože DežmanTemna stran meseca II

Naš gost

VEČ ...|13. 7. 2019
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.

Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.

Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

Nataša Ličen

pogovordružbaizobraževanjekulturaodnosiduhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|20. 7. 2019
Peter Pan in uganke

Sobotna iskrica vas je popeljala v kino. V sodelovanju z distributerjem smo namreč razdelili nekaj parov vstopnic za ogled filma Peter Pan. Kako? S pomočjo ugank in glasbenih nalog.

Peter Pan in uganke

Sobotna iskrica vas je popeljala v kino. V sodelovanju z distributerjem smo namreč razdelili nekaj parov vstopnic za ogled filma Peter Pan. Kako? S pomočjo ugank in glasbenih nalog.

Jure Sešek

otrocimladi

Iz naših krajev

VEČ ...|20. 7. 2019
Ljubljana, Loški Potok, Odranci

V oddaji ste lahko slišali o projektih v Občini Loški Potok, o zgodbi Andreja Rotarja, ki mu je podjetje Carthago iz Prekmurja po bolezni in preteku pogodbe za določen čas našlo novo primerno delovno mesto, na pomoč pa so mu priskočili tudi sodelavci, ter o načrtih Konjeniške zveze Slovenije, da klubi pod njihovim okriljem odprejo vrata šolarjem.

Ljubljana, Loški Potok, Odranci

V oddaji ste lahko slišali o projektih v Občini Loški Potok, o zgodbi Andreja Rotarja, ki mu je podjetje Carthago iz Prekmurja po bolezni in preteku pogodbe za določen čas našlo novo primerno delovno mesto, na pomoč pa so mu priskočili tudi sodelavci, ter o načrtih Konjeniške zveze Slovenije, da klubi pod njihovim okriljem odprejo vrata šolarjem.

Andrej Šinko

družbapogovor

Duhovna misel

VEČ ...|20. 7. 2019
Te besede so se uresničile

Glej, moj služabnik, ki sem ga izvolil, moj ljubljenec, ki ga je vzljubila moja duša! Dal mu bom svojega duha in oznanil bo pravico narodom Ne bo se prepiral in ne bo vpil in nihče ne bo slišal na ulicah njegovega glasu. (Mt 12, 18-19)

Te besede so se uresničile

Glej, moj služabnik, ki sem ga izvolil, moj ljubljenec, ki ga je vzljubila moja duša! Dal mu bom svojega duha in oznanil bo pravico narodom Ne bo se prepiral in ne bo vpil in nihče ne bo slišal na ulicah njegovega glasu. (Mt 12, 18-19)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|20. 7. 2019
Veseli del

Molili so radijski sodelavci.

Veseli del

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|20. 7. 2019
Svetnik