Mladoskop

VEČ ...|2. 12. 2022
Elvis, profesionalni nogometni vratar, ki brez ovir govori o bolezni

Ob svetovnem nogometnem prvenstvu smo v studiu gostili Elvisa, ki je profesionalni nogometaš, trenutno v klubu Ilirija brani gol. Med športno kariero se je ob težkih treningih spopadal še z boleznijo. Ob mesecu novembru, v katerem se osvešča o boleznih moških, posebej o rakih, vedno z veseljem pove tudi svojo zgodbo, v upanju, da bi moški bolj pazili na spremembe v svojem zdravju in hitreje poiskali strokovno pomoč. 

Elvis, profesionalni nogometni vratar, ki brez ovir govori o bolezni

Ob svetovnem nogometnem prvenstvu smo v studiu gostili Elvisa, ki je profesionalni nogometaš, trenutno v klubu Ilirija brani gol. Med športno kariero se je ob težkih treningih spopadal še z boleznijo. Ob mesecu novembru, v katerem se osvešča o boleznih moških, posebej o rakih, vedno z veseljem pove tudi svojo zgodbo, v upanju, da bi moški bolj pazili na spremembe v svojem zdravju in hitreje poiskali strokovno pomoč. 

mladiodnosipogovorzdravstvošport

Mladoskop

Elvis, profesionalni nogometni vratar, ki brez ovir govori o bolezni

Ob svetovnem nogometnem prvenstvu smo v studiu gostili Elvisa, ki je profesionalni nogometaš, trenutno v klubu Ilirija brani gol. Med športno kariero se je ob težkih treningih spopadal še z boleznijo. Ob mesecu novembru, v katerem se osvešča o boleznih moških, posebej o rakih, vedno z veseljem pove tudi svojo zgodbo, v upanju, da bi moški bolj pazili na spremembe v svojem zdravju in hitreje poiskali strokovno pomoč. 

VEČ ...|2. 12. 2022
Elvis, profesionalni nogometni vratar, ki brez ovir govori o bolezni

Ob svetovnem nogometnem prvenstvu smo v studiu gostili Elvisa, ki je profesionalni nogometaš, trenutno v klubu Ilirija brani gol. Med športno kariero se je ob težkih treningih spopadal še z boleznijo. Ob mesecu novembru, v katerem se osvešča o boleznih moških, posebej o rakih, vedno z veseljem pove tudi svojo zgodbo, v upanju, da bi moški bolj pazili na spremembe v svojem zdravju in hitreje poiskali strokovno pomoč. 

Nataša Ličen

mladiodnosipogovorzdravstvošport

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 12. 2022
Politolog Lukšič: Priča smo, da s pozicije državnih funkcij nastopajo ljudje, ki svoj narcizem pasejo pred javnostjo

Politolog dr. Igor Lukšič je v pogovoru za Radio Ognjišče ocenil politične razmere v države in opozoril, da nas v prihodnje čaka »marš« vlade skozi institucije in ukrepe, kar bo lahko boleče za vso Slovenijo. Dodal je še, da smo priča, da s pozicije državnih funkcij nastopajo ljudje, ki svoj narcizem pasejo pred javnostjo.

Politolog Lukšič: Priča smo, da s pozicije državnih funkcij nastopajo ljudje, ki svoj narcizem pasejo pred javnostjo

Politolog dr. Igor Lukšič je v pogovoru za Radio Ognjišče ocenil politične razmere v države in opozoril, da nas v prihodnje čaka »marš« vlade skozi institucije in ukrepe, kar bo lahko boleče za vso Slovenijo. Dodal je še, da smo priča, da s pozicije državnih funkcij nastopajo ljudje, ki svoj narcizem pasejo pred javnostjo.

infopolitikavolitvekomentarpogovor

Informativni prispevki

Politolog Lukšič: Priča smo, da s pozicije državnih funkcij nastopajo ljudje, ki svoj narcizem pasejo pred javnostjo

Politolog dr. Igor Lukšič je v pogovoru za Radio Ognjišče ocenil politične razmere v države in opozoril, da nas v prihodnje čaka »marš« vlade skozi institucije in ukrepe, kar bo lahko boleče za vso Slovenijo. Dodal je še, da smo priča, da s pozicije državnih funkcij nastopajo ljudje, ki svoj narcizem pasejo pred javnostjo.

VEČ ...|2. 12. 2022
Politolog Lukšič: Priča smo, da s pozicije državnih funkcij nastopajo ljudje, ki svoj narcizem pasejo pred javnostjo

Politolog dr. Igor Lukšič je v pogovoru za Radio Ognjišče ocenil politične razmere v države in opozoril, da nas v prihodnje čaka »marš« vlade skozi institucije in ukrepe, kar bo lahko boleče za vso Slovenijo. Dodal je še, da smo priča, da s pozicije državnih funkcij nastopajo ljudje, ki svoj narcizem pasejo pred javnostjo.

Alen SalihovićHelena Križnik

infopolitikavolitvekomentarpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 12. 2022
Prvak SLS-a Marko Balažic: Čaka nas še kar nekaj demokratičnega procesa

Predsednik SLS Marko Balažic je za Radio Ognjišče spregovoril o precej pestrem dogajanju na političnem polu po nedeljskih referendumih ter o stanju na političnem prostoru.

Prvak SLS-a Marko Balažic: Čaka nas še kar nekaj demokratičnega procesa

Predsednik SLS Marko Balažic je za Radio Ognjišče spregovoril o precej pestrem dogajanju na političnem polu po nedeljskih referendumih ter o stanju na političnem prostoru.

infopolitikavolitvekomentarpogovor

Informativni prispevki

Prvak SLS-a Marko Balažic: Čaka nas še kar nekaj demokratičnega procesa

Predsednik SLS Marko Balažic je za Radio Ognjišče spregovoril o precej pestrem dogajanju na političnem polu po nedeljskih referendumih ter o stanju na političnem prostoru.

VEČ ...|2. 12. 2022
Prvak SLS-a Marko Balažic: Čaka nas še kar nekaj demokratičnega procesa

Predsednik SLS Marko Balažic je za Radio Ognjišče spregovoril o precej pestrem dogajanju na političnem polu po nedeljskih referendumih ter o stanju na političnem prostoru.

Alen Salihović

infopolitikavolitvekomentarpogovor

Via positiva

VEČ ...|1. 12. 2022
Hoja za smislom

Zadovoljstva in smisla ne odkrivamo v lastnih samopotrditvah, ampak vedno v nalogi. V odnosu do drugega, do družbe in nenazadnje seveda do sebe. Življenje je poslanstvo. Mnogi so alergični na pogovore o stiskah, o težkih življenjskih dogodkih. Prepričani so, da bi se morali pogovarjati le o dobrih zgodbah, o veselih trenutkih ter biti nasploh bolj pozitivni. To drži, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal mag. Martin Lisec, direktor Inštituta Stopinje, kjer želijo širiti veselje do življenja. Toda, doda, pomembno je živeti veselje tudi v trenutkih, ko mogoče ni zunanjih ali notranjih razlogov za to, da bi to veselje čutili. Srečevanje z ranljivostjo nas dela bolj prizemljene, bolj empatične in v nas lahko spodbuja odgovornost do življenja.

Ljudje vse bolj izgubljamo smisel, od kod to in še bolj žalostno je dejstvo, da smisel izgublja vse več mladih?

»Oprijemki v življenju, ki ohranjajo smisel, so lahko naša notranja drža, trdnost, naša vera, kar nam je podarjeno in kar razvijamo. Pomembni oprijemki so tudi lepa doživetja, dobri odnosi, naš socialni krog in vse kar nam je v življenju v spodbudo. Ničesar nimamo v zakupu, vse nam je pravzaprav podarjeno. Z vsem lepim, kar doživljamo iz dneva v dan, je treba ravnati spoštljivo, ponižno in odgovorno. Nismo gospodarji življenja in prav srečevanje z robom, z ranljivostjo nas vedno znova opominja na to.

Hoja za smislom

»Vprašanje smisla je nekaj, kar vsakega izmed nas spremlja skozi vse življenje. V določenih obdobjih se tega zavedamo bolj, drugič manj. Zagotovo pa se zavemo, kako pomembno je, da imamo nek notranji kompas, nek notranji napetostni lok, v trenutkih soočanja s stiskami življenja, ki pa nikomur niso prihranjene. Skušajmo razvijati zdravo notranjo razdaljo do vsega kar se nam dogaja, da se vnaprej razpoložimo za zahtevne razmere, ki jih bo življenje zagotovo še prineslo, kar nekaj jih je že, in pa hkrati, da tudi v lepih trenutkih, ki jih je prav tako ogromno, čutimo hvaležnost. Nič ni samoumevno. Dar je vse. Smisel doživimo kot stranski učinek uresničenja prepoznane, smiselne naloge v našem življenju.«

Kljubovalna moč duha

»Prav ta nas dela velike, če damo ponižno priznanje veličini življenja in vsem njegovim obrazom. Velikokrat prav v ciljih prepoznamo smisel svojega življenja. V logoterapiji pravimo, da smisel udejanjamo z uresničevanjem vrednot. Ljudje kot duhovna bitja prepoznavamo vrednote na ustvarjalnem in doživljajskem področju, razvijamo vrednote stališč in na vseh teh si zastavljamo tudi cilje. Če življenje napolnjujemo s pozitivnimi vsebinami, nam to daje moč in občutek, da je naše življenje smiselno.«

Hoja za smislom

Zadovoljstva in smisla ne odkrivamo v lastnih samopotrditvah, ampak vedno v nalogi. V odnosu do drugega, do družbe in nenazadnje seveda do sebe. Življenje je poslanstvo. Mnogi so alergični na pogovore o stiskah, o težkih življenjskih dogodkih. Prepričani so, da bi se morali pogovarjati le o dobrih zgodbah, o veselih trenutkih ter biti nasploh bolj pozitivni. To drži, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal mag. Martin Lisec, direktor Inštituta Stopinje, kjer želijo širiti veselje do življenja. Toda, doda, pomembno je živeti veselje tudi v trenutkih, ko mogoče ni zunanjih ali notranjih razlogov za to, da bi to veselje čutili. Srečevanje z ranljivostjo nas dela bolj prizemljene, bolj empatične in v nas lahko spodbuja odgovornost do življenja.

Ljudje vse bolj izgubljamo smisel, od kod to in še bolj žalostno je dejstvo, da smisel izgublja vse več mladih?

»Oprijemki v življenju, ki ohranjajo smisel, so lahko naša notranja drža, trdnost, naša vera, kar nam je podarjeno in kar razvijamo. Pomembni oprijemki so tudi lepa doživetja, dobri odnosi, naš socialni krog in vse kar nam je v življenju v spodbudo. Ničesar nimamo v zakupu, vse nam je pravzaprav podarjeno. Z vsem lepim, kar doživljamo iz dneva v dan, je treba ravnati spoštljivo, ponižno in odgovorno. Nismo gospodarji življenja in prav srečevanje z robom, z ranljivostjo nas vedno znova opominja na to.

Hoja za smislom

»Vprašanje smisla je nekaj, kar vsakega izmed nas spremlja skozi vse življenje. V določenih obdobjih se tega zavedamo bolj, drugič manj. Zagotovo pa se zavemo, kako pomembno je, da imamo nek notranji kompas, nek notranji napetostni lok, v trenutkih soočanja s stiskami življenja, ki pa nikomur niso prihranjene. Skušajmo razvijati zdravo notranjo razdaljo do vsega kar se nam dogaja, da se vnaprej razpoložimo za zahtevne razmere, ki jih bo življenje zagotovo še prineslo, kar nekaj jih je že, in pa hkrati, da tudi v lepih trenutkih, ki jih je prav tako ogromno, čutimo hvaležnost. Nič ni samoumevno. Dar je vse. Smisel doživimo kot stranski učinek uresničenja prepoznane, smiselne naloge v našem življenju.«

Kljubovalna moč duha

»Prav ta nas dela velike, če damo ponižno priznanje veličini življenja in vsem njegovim obrazom. Velikokrat prav v ciljih prepoznamo smisel svojega življenja. V logoterapiji pravimo, da smisel udejanjamo z uresničevanjem vrednot. Ljudje kot duhovna bitja prepoznavamo vrednote na ustvarjalnem in doživljajskem področju, razvijamo vrednote stališč in na vseh teh si zastavljamo tudi cilje. Če življenje napolnjujemo s pozitivnimi vsebinami, nam to daje moč in občutek, da je naše življenje smiselno.«

družbaodnosipogovorduhovnostvzgoja

Via positiva

Hoja za smislom

Zadovoljstva in smisla ne odkrivamo v lastnih samopotrditvah, ampak vedno v nalogi. V odnosu do drugega, do družbe in nenazadnje seveda do sebe. Življenje je poslanstvo. Mnogi so alergični na pogovore o stiskah, o težkih življenjskih dogodkih. Prepričani so, da bi se morali pogovarjati le o dobrih zgodbah, o veselih trenutkih ter biti nasploh bolj pozitivni. To drži, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal mag. Martin Lisec, direktor Inštituta Stopinje, kjer želijo širiti veselje do življenja. Toda, doda, pomembno je živeti veselje tudi v trenutkih, ko mogoče ni zunanjih ali notranjih razlogov za to, da bi to veselje čutili. Srečevanje z ranljivostjo nas dela bolj prizemljene, bolj empatične in v nas lahko spodbuja odgovornost do življenja.

Ljudje vse bolj izgubljamo smisel, od kod to in še bolj žalostno je dejstvo, da smisel izgublja vse več mladih?

»Oprijemki v življenju, ki ohranjajo smisel, so lahko naša notranja drža, trdnost, naša vera, kar nam je podarjeno in kar razvijamo. Pomembni oprijemki so tudi lepa doživetja, dobri odnosi, naš socialni krog in vse kar nam je v življenju v spodbudo. Ničesar nimamo v zakupu, vse nam je pravzaprav podarjeno. Z vsem lepim, kar doživljamo iz dneva v dan, je treba ravnati spoštljivo, ponižno in odgovorno. Nismo gospodarji življenja in prav srečevanje z robom, z ranljivostjo nas vedno znova opominja na to.

Hoja za smislom

»Vprašanje smisla je nekaj, kar vsakega izmed nas spremlja skozi vse življenje. V določenih obdobjih se tega zavedamo bolj, drugič manj. Zagotovo pa se zavemo, kako pomembno je, da imamo nek notranji kompas, nek notranji napetostni lok, v trenutkih soočanja s stiskami življenja, ki pa nikomur niso prihranjene. Skušajmo razvijati zdravo notranjo razdaljo do vsega kar se nam dogaja, da se vnaprej razpoložimo za zahtevne razmere, ki jih bo življenje zagotovo še prineslo, kar nekaj jih je že, in pa hkrati, da tudi v lepih trenutkih, ki jih je prav tako ogromno, čutimo hvaležnost. Nič ni samoumevno. Dar je vse. Smisel doživimo kot stranski učinek uresničenja prepoznane, smiselne naloge v našem življenju.«

Kljubovalna moč duha

»Prav ta nas dela velike, če damo ponižno priznanje veličini življenja in vsem njegovim obrazom. Velikokrat prav v ciljih prepoznamo smisel svojega življenja. V logoterapiji pravimo, da smisel udejanjamo z uresničevanjem vrednot. Ljudje kot duhovna bitja prepoznavamo vrednote na ustvarjalnem in doživljajskem področju, razvijamo vrednote stališč in na vseh teh si zastavljamo tudi cilje. Če življenje napolnjujemo s pozitivnimi vsebinami, nam to daje moč in občutek, da je naše življenje smiselno.«

VEČ ...|1. 12. 2022
Hoja za smislom

Zadovoljstva in smisla ne odkrivamo v lastnih samopotrditvah, ampak vedno v nalogi. V odnosu do drugega, do družbe in nenazadnje seveda do sebe. Življenje je poslanstvo. Mnogi so alergični na pogovore o stiskah, o težkih življenjskih dogodkih. Prepričani so, da bi se morali pogovarjati le o dobrih zgodbah, o veselih trenutkih ter biti nasploh bolj pozitivni. To drži, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal mag. Martin Lisec, direktor Inštituta Stopinje, kjer želijo širiti veselje do življenja. Toda, doda, pomembno je živeti veselje tudi v trenutkih, ko mogoče ni zunanjih ali notranjih razlogov za to, da bi to veselje čutili. Srečevanje z ranljivostjo nas dela bolj prizemljene, bolj empatične in v nas lahko spodbuja odgovornost do življenja.

Ljudje vse bolj izgubljamo smisel, od kod to in še bolj žalostno je dejstvo, da smisel izgublja vse več mladih?

»Oprijemki v življenju, ki ohranjajo smisel, so lahko naša notranja drža, trdnost, naša vera, kar nam je podarjeno in kar razvijamo. Pomembni oprijemki so tudi lepa doživetja, dobri odnosi, naš socialni krog in vse kar nam je v življenju v spodbudo. Ničesar nimamo v zakupu, vse nam je pravzaprav podarjeno. Z vsem lepim, kar doživljamo iz dneva v dan, je treba ravnati spoštljivo, ponižno in odgovorno. Nismo gospodarji življenja in prav srečevanje z robom, z ranljivostjo nas vedno znova opominja na to.

Hoja za smislom

»Vprašanje smisla je nekaj, kar vsakega izmed nas spremlja skozi vse življenje. V določenih obdobjih se tega zavedamo bolj, drugič manj. Zagotovo pa se zavemo, kako pomembno je, da imamo nek notranji kompas, nek notranji napetostni lok, v trenutkih soočanja s stiskami življenja, ki pa nikomur niso prihranjene. Skušajmo razvijati zdravo notranjo razdaljo do vsega kar se nam dogaja, da se vnaprej razpoložimo za zahtevne razmere, ki jih bo življenje zagotovo še prineslo, kar nekaj jih je že, in pa hkrati, da tudi v lepih trenutkih, ki jih je prav tako ogromno, čutimo hvaležnost. Nič ni samoumevno. Dar je vse. Smisel doživimo kot stranski učinek uresničenja prepoznane, smiselne naloge v našem življenju.«

Kljubovalna moč duha

»Prav ta nas dela velike, če damo ponižno priznanje veličini življenja in vsem njegovim obrazom. Velikokrat prav v ciljih prepoznamo smisel svojega življenja. V logoterapiji pravimo, da smisel udejanjamo z uresničevanjem vrednot. Ljudje kot duhovna bitja prepoznavamo vrednote na ustvarjalnem in doživljajskem področju, razvijamo vrednote stališč in na vseh teh si zastavljamo tudi cilje. Če življenje napolnjujemo s pozitivnimi vsebinami, nam to daje moč in občutek, da je naše življenje smiselno.«

Nataša Ličen

družbaodnosipogovorduhovnostvzgoja

Pogovor o

VEČ ...|30. 11. 2022
Pomanjkanje družinski zdravnikov

Po nekaterih ocenah je v Sloveniji brez izbranega zdravnika že več kot 130.000 oseb. Zdravniki ob tem poudarjajo, da so na strani bolnikov in da jim želijo pomagati, a so sami le stežka kos obremenitvam, s katerimi se srečujejo že iz časov pred epidemijo covida, ta pa je njihovo stisko samo še bolj razkrila. Politika skuša razmere reševati z ukrepi, ki so še edini na voljo, a za celovito ureditev bo treba po oceni stroke predvsem izboljšati delovne pogoje, družinsko medicino pa narediti privlačnejšo za mlade, ki se odločajo za specializacijo. V tokratni oddaji smo o razmerah govorili s predsednikom odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici dr. Rokom Ravnikarjem ter predstojnico Katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti prof. dr. Marijo Petek Šter, oba sta tudi družinska zdravnika. O izkušnjah reševanja situacije sta za naš radio spregovorila tudi direktorica ZD Koper dr. Ljubica Kolander Bizjak in direktor ZD Kočevje Gregor Košir. 

Pomanjkanje družinski zdravnikov

Po nekaterih ocenah je v Sloveniji brez izbranega zdravnika že več kot 130.000 oseb. Zdravniki ob tem poudarjajo, da so na strani bolnikov in da jim želijo pomagati, a so sami le stežka kos obremenitvam, s katerimi se srečujejo že iz časov pred epidemijo covida, ta pa je njihovo stisko samo še bolj razkrila. Politika skuša razmere reševati z ukrepi, ki so še edini na voljo, a za celovito ureditev bo treba po oceni stroke predvsem izboljšati delovne pogoje, družinsko medicino pa narediti privlačnejšo za mlade, ki se odločajo za specializacijo. V tokratni oddaji smo o razmerah govorili s predsednikom odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici dr. Rokom Ravnikarjem ter predstojnico Katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti prof. dr. Marijo Petek Šter, oba sta tudi družinska zdravnika. O izkušnjah reševanja situacije sta za naš radio spregovorila tudi direktorica ZD Koper dr. Ljubica Kolander Bizjak in direktor ZD Kočevje Gregor Košir. 

politikaživljenjezdravstvo

Pogovor o

Pomanjkanje družinski zdravnikov

Po nekaterih ocenah je v Sloveniji brez izbranega zdravnika že več kot 130.000 oseb. Zdravniki ob tem poudarjajo, da so na strani bolnikov in da jim želijo pomagati, a so sami le stežka kos obremenitvam, s katerimi se srečujejo že iz časov pred epidemijo covida, ta pa je njihovo stisko samo še bolj razkrila. Politika skuša razmere reševati z ukrepi, ki so še edini na voljo, a za celovito ureditev bo treba po oceni stroke predvsem izboljšati delovne pogoje, družinsko medicino pa narediti privlačnejšo za mlade, ki se odločajo za specializacijo. V tokratni oddaji smo o razmerah govorili s predsednikom odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici dr. Rokom Ravnikarjem ter predstojnico Katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti prof. dr. Marijo Petek Šter, oba sta tudi družinska zdravnika. O izkušnjah reševanja situacije sta za naš radio spregovorila tudi direktorica ZD Koper dr. Ljubica Kolander Bizjak in direktor ZD Kočevje Gregor Košir. 

VEČ ...|30. 11. 2022
Pomanjkanje družinski zdravnikov

Po nekaterih ocenah je v Sloveniji brez izbranega zdravnika že več kot 130.000 oseb. Zdravniki ob tem poudarjajo, da so na strani bolnikov in da jim želijo pomagati, a so sami le stežka kos obremenitvam, s katerimi se srečujejo že iz časov pred epidemijo covida, ta pa je njihovo stisko samo še bolj razkrila. Politika skuša razmere reševati z ukrepi, ki so še edini na voljo, a za celovito ureditev bo treba po oceni stroke predvsem izboljšati delovne pogoje, družinsko medicino pa narediti privlačnejšo za mlade, ki se odločajo za specializacijo. V tokratni oddaji smo o razmerah govorili s predsednikom odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici dr. Rokom Ravnikarjem ter predstojnico Katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti prof. dr. Marijo Petek Šter, oba sta tudi družinska zdravnika. O izkušnjah reševanja situacije sta za naš radio spregovorila tudi direktorica ZD Koper dr. Ljubica Kolander Bizjak in direktor ZD Kočevje Gregor Košir. 

Petra Stopar

politikaživljenjezdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 11. 2022
Kaj se dogaja na Kitajskem?

Na Kitajskem je zaradi stroge politike preprečevanja širjenja novega koronavirusa zavrelo. Številna večja mesta po državi so preplavili protesti, na njih je bilo slišati tudi pozive za več svoboščin. Mnogi udeleženci so v rokah nosili prazne liste papirja, s čimer so nasprotovali cenzuri. Komunistične oblasti so se odzvale tako, da so na ulicah okrepile prisotnost policije. Za nekaj pojasnil smo prosili gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igorja Kovača.

Kaj se dogaja na Kitajskem?

Na Kitajskem je zaradi stroge politike preprečevanja širjenja novega koronavirusa zavrelo. Številna večja mesta po državi so preplavili protesti, na njih je bilo slišati tudi pozive za več svoboščin. Mnogi udeleženci so v rokah nosili prazne liste papirja, s čimer so nasprotovali cenzuri. Komunistične oblasti so se odzvale tako, da so na ulicah okrepile prisotnost policije. Za nekaj pojasnil smo prosili gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igorja Kovača.

infopogovormednarodna politikaKitajska

Informativni prispevki

Kaj se dogaja na Kitajskem?

Na Kitajskem je zaradi stroge politike preprečevanja širjenja novega koronavirusa zavrelo. Številna večja mesta po državi so preplavili protesti, na njih je bilo slišati tudi pozive za več svoboščin. Mnogi udeleženci so v rokah nosili prazne liste papirja, s čimer so nasprotovali cenzuri. Komunistične oblasti so se odzvale tako, da so na ulicah okrepile prisotnost policije. Za nekaj pojasnil smo prosili gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igorja Kovača.

VEČ ...|30. 11. 2022
Kaj se dogaja na Kitajskem?

Na Kitajskem je zaradi stroge politike preprečevanja širjenja novega koronavirusa zavrelo. Številna večja mesta po državi so preplavili protesti, na njih je bilo slišati tudi pozive za več svoboščin. Mnogi udeleženci so v rokah nosili prazne liste papirja, s čimer so nasprotovali cenzuri. Komunistične oblasti so se odzvale tako, da so na ulicah okrepile prisotnost policije. Za nekaj pojasnil smo prosili gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igorja Kovača.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikaKitajska

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|30. 11. 2022
Na voljo priročnik za revitalizacijo visokodebelnih pašnih sadovnjakov

V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije z razvojem intenzivnega sadjarstva so sicer postajali ekonomsko manj zanimivi, in zato se je tudi zanje manj skrbelo in jih obnavljalo. A danes se stvari marsikdaj nepričakovano obračajo, pri obnovi pa je zelo pomembno znanje in pravilen pristop. Projekt Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa se s prihodom letošnje zime zaključuje. Ob vseh izkušnjah, ki jih je prinesel, pa je verjetno najpomembneje, da je vse to, skupaj z mnogimi uporabnimi informacijami in nasveti zbrano tudi v posebnem priročniku pravi Tamara Urbančič, ki je projekt, ki je bil sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Celotnemu pogovoru o tej zanimivi temi lahko prisluhnete v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.

Na voljo priročnik za revitalizacijo visokodebelnih pašnih sadovnjakov

V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije z razvojem intenzivnega sadjarstva so sicer postajali ekonomsko manj zanimivi, in zato se je tudi zanje manj skrbelo in jih obnavljalo. A danes se stvari marsikdaj nepričakovano obračajo, pri obnovi pa je zelo pomembno znanje in pravilen pristop. Projekt Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa se s prihodom letošnje zime zaključuje. Ob vseh izkušnjah, ki jih je prinesel, pa je verjetno najpomembneje, da je vse to, skupaj z mnogimi uporabnimi informacijami in nasveti zbrano tudi v posebnem priročniku pravi Tamara Urbančič, ki je projekt, ki je bil sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Celotnemu pogovoru o tej zanimivi temi lahko prisluhnete v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.

obnovasadovnjakitamara urbancicstare sorte sadja

Minute za kmetijstvo in podeželje

Na voljo priročnik za revitalizacijo visokodebelnih pašnih sadovnjakov

V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije z razvojem intenzivnega sadjarstva so sicer postajali ekonomsko manj zanimivi, in zato se je tudi zanje manj skrbelo in jih obnavljalo. A danes se stvari marsikdaj nepričakovano obračajo, pri obnovi pa je zelo pomembno znanje in pravilen pristop. Projekt Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa se s prihodom letošnje zime zaključuje. Ob vseh izkušnjah, ki jih je prinesel, pa je verjetno najpomembneje, da je vse to, skupaj z mnogimi uporabnimi informacijami in nasveti zbrano tudi v posebnem priročniku pravi Tamara Urbančič, ki je projekt, ki je bil sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Celotnemu pogovoru o tej zanimivi temi lahko prisluhnete v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.

VEČ ...|30. 11. 2022
Na voljo priročnik za revitalizacijo visokodebelnih pašnih sadovnjakov

V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije z razvojem intenzivnega sadjarstva so sicer postajali ekonomsko manj zanimivi, in zato se je tudi zanje manj skrbelo in jih obnavljalo. A danes se stvari marsikdaj nepričakovano obračajo, pri obnovi pa je zelo pomembno znanje in pravilen pristop. Projekt Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa se s prihodom letošnje zime zaključuje. Ob vseh izkušnjah, ki jih je prinesel, pa je verjetno najpomembneje, da je vse to, skupaj z mnogimi uporabnimi informacijami in nasveti zbrano tudi v posebnem priročniku pravi Tamara Urbančič, ki je projekt, ki je bil sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Celotnemu pogovoru o tej zanimivi temi lahko prisluhnete v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.

Robert Božič

obnovasadovnjakitamara urbancicstare sorte sadja

Kultura odnosov

VEČ ...|29. 11. 2022
Osvežitev odnosov med zakoncema

Zadnji novembrski torkov večer je prinesel oddajo Kultura odnosov. V njej je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o obnavljanju odnosov med zakoncema, za kar je adventni čas odlična priložnost. 

Osvežitev odnosov med zakoncema

Zadnji novembrski torkov večer je prinesel oddajo Kultura odnosov. V njej je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o obnavljanju odnosov med zakoncema, za kar je adventni čas odlična priložnost. 

odnosidružbazakoncisvetovanjepogovor

Kultura odnosov

Osvežitev odnosov med zakoncema

Zadnji novembrski torkov večer je prinesel oddajo Kultura odnosov. V njej je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o obnavljanju odnosov med zakoncema, za kar je adventni čas odlična priložnost. 

VEČ ...|29. 11. 2022
Osvežitev odnosov med zakoncema

Zadnji novembrski torkov večer je prinesel oddajo Kultura odnosov. V njej je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o obnavljanju odnosov med zakoncema, za kar je adventni čas odlična priložnost. 

Marjan Bunič

odnosidružbazakoncisvetovanjepogovor

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|27. 11. 2022
Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Vidmar, Podbersič)

23. septembra 2022 je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali dve predavanji z omenjenega posveta: dr. Jernej Vidmar je predstavil represijo komunističnega režima ob zahodni meji med letoma 1945–1954, dr. Renato Podbersič pa je spregovoril o delovanju in prizadevanjih slovenskih duhovnikov za priključitev Primorske k matici. 

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Vidmar, Podbersič)

23. septembra 2022 je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali dve predavanji z omenjenega posveta: dr. Jernej Vidmar je predstavil represijo komunističnega režima ob zahodni meji med letoma 1945–1954, dr. Renato Podbersič pa je spregovoril o delovanju in prizadevanjih slovenskih duhovnikov za priključitev Primorske k matici. 

Jože Bartolj

spominpolitika75 let Pariške mirovne pogodbeJernej VidmarRenato Podbersič

Duhovna misel

VEČ ...|3. 12. 2022
Čudoviti terapevt

Klovn je pravi umetnik življenja. Samo on se zna smejati, ko joče.

Čudoviti terapevt

Klovn je pravi umetnik življenja. Samo on se zna smejati, ko joče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|3. 12. 2022
Fanči Perdih

Gostili smo ustanoviteljico in vodjo prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji Amarant. Rada se odzove našim vabilom v Svetovalnico in odgovarja na vaša vprašanja ter svetuje o področjih, ki jih dobro pozna in obvladuje. Z vsem srcem se trudi za ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, saj pravi, da niso le naša dediščina, pač pa tudi naša zakladnica, ki jo moramo ohraniti za naslednje rodove.

Fanči Perdih

Gostili smo ustanoviteljico in vodjo prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji Amarant. Rada se odzove našim vabilom v Svetovalnico in odgovarja na vaša vprašanja ter svetuje o področjih, ki jih dobro pozna in obvladuje. Z vsem srcem se trudi za ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, saj pravi, da niso le naša dediščina, pač pa tudi naša zakladnica, ki jo moramo ohraniti za naslednje rodove.

Slavi Košir

spominživljenjekmetijstvosvetovanje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|3. 12. 2022
Misijonske skrinjice

Sredi Adventnega koledarja Misijonskega središča Slovenije najdete »kartonko« iz katere lahko z zgibanjem sestavite majhen hranilnik. Vabi nas k zbiranju darov za misijone. V današnji zgodbi boste spoznali kje in kako se je rodila ideja o tovrstni pomoči misijonom.

Misijonske skrinjice

Sredi Adventnega koledarja Misijonskega središča Slovenije najdete »kartonko« iz katere lahko z zgibanjem sestavite majhen hranilnik. Vabi nas k zbiranju darov za misijone. V današnji zgodbi boste spoznali kje in kako se je rodila ideja o tovrstni pomoči misijonom.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadvent 2022

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|28. 9. 2022
Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Program zadnjega tedna

VEČ ...|3. 12. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. december 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. december 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 12. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|3. 12. 2022
Fanči Perdih

Gostili smo ustanoviteljico in vodjo prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji Amarant. Rada se odzove našim vabilom v Svetovalnico in odgovarja na vaša vprašanja ter svetuje o področjih, ki jih dobro pozna in obvladuje. Z vsem srcem se trudi za ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, saj pravi, da niso le naša dediščina, pač pa tudi naša zakladnica, ki jo moramo ohraniti za naslednje rodove.

Fanči Perdih

Gostili smo ustanoviteljico in vodjo prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji Amarant. Rada se odzove našim vabilom v Svetovalnico in odgovarja na vaša vprašanja ter svetuje o področjih, ki jih dobro pozna in obvladuje. Z vsem srcem se trudi za ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, saj pravi, da niso le naša dediščina, pač pa tudi naša zakladnica, ki jo moramo ohraniti za naslednje rodove.

Slavi Košir

spominživljenjekmetijstvosvetovanje

Za življenje

VEČ ...|3. 12. 2022
Advent in upanje proti upanju

Vstopili smo v razmišljanje o upanju in pričakovanju. O tem, ali si še upamo upati ste spregovorili tudi poslušalci s svojimi zgodbami. Gost v živo je na bil na prvo decembrsko soboto frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Advent in upanje proti upanju

Vstopili smo v razmišljanje o upanju in pričakovanju. O tem, ali si še upamo upati ste spregovorili tudi poslušalci s svojimi zgodbami. Gost v živo je na bil na prvo decembrsko soboto frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

vzgojaduhovnostodnosidružbaosamljenostbolezenstarost

Spominjamo se

VEČ ...|3. 12. 2022
Spominjamo se dne 3. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 3. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče