Mozaik dneva dne 21. 1.

• V devetih regijah nekaj sproščanja ukrepov, učitelji prve triade po ponedeljkovem testiranju v torek spet v šole.
• 8. protikoronski paket čaka še na obravnavo socialnih partnerjev, solidarnostni dodatek bodo dobili tudi invalidi.
• Pogovor z Nejcem Povirkom o izzivih novega ameriškega predsednika.
• Vreme- oblačno s padavinami bo, v nedeljo ponekod tudi snežinke.

Cepljenje proti novemu koronavirusu

Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.

Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Dr. Lilijana Šprah o nasilju v družinah in o dušenih stiskah v času epidemije

Čas epidemije je na žalost prinese tako v svetu, kot tudi pri nas porast družinskega nasilja, hkrati pa so se povečale tudi duševne stiske. O tem je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovorila psihologinje ter raziskovalka in predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Liljana Šprah.

Linorezi in Marjan Peteh

Ljubiteljski slikar, samouk Marjan Peteh iz Ribnice, je na Radio Ognjišče poslal več linorezov z motivi ljubljanskih vedut iz knjige Ivana Stoparja. Presenečenje smo vrnili in ga poklicali v želji izvedeti več o njegovem ustvarjanju in ohranjanju likovne dediščine.  

Kako iz primeža nasilja v družini

Grd si, sovražim te, so bili komentarji, ki jih je mama izrekala malemu dečku, potem ko ga je vsakodnevno pijana pretepala. V oddaji Srečanja smo gostili Damijana Janžekoviča, 25-letnega mladeniča, ki se je pri 18 letih odselil od mame, ker ga je psihofizično zlorabljala. Kaj je doživljal? Kako se soočata s številnimi travmami danes? Kaj pripelje mamo do tako izrazitega sovraštva do otroka, da mu želi celo vzeti življenje?

Spomin na pokojna msgr. Boleta in nadškofa Urana

V oddaji Prijatelji Radia Ognjišče, smo skupaj listali novo številko revije PRO in obujali spomine na pokojna mons. Boleta in nadškofa Urana.

Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

Z očetovskim srcem

Papež je znova presenetil, ko je 8. decembra sklical Jožefovo leto. Napovedal ga je s pismom z naslovom: Z očetovskim srcem. Ker gre za zelo bogato vsebino, ki lahko nagovarja prav vsakega, smo temu njegovemu razmišljanju posvetili oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve. Z nami sta bila p. Vili Lovše, ki je velik pobudnik skupin sv. Jožefa v Ljubljani in pa Luka Mavrič z Urada za družino.

Andrej Jereb: Zanimivo bo videti, kateri lobijo stojijo v ozadju

Zeleni dogovor, oziroma prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu Evropske Unije, ki ga Evropska komisija označuje za temelj evropskega zelenega dogovora temelji na strategiji Od vil do vilic in z njo tesno povezani strategiji Biotske raznovrstnosti, a ob vsem tem se po Evropi dogajajo kmečki protesti.
Tem vprašanjem smo se posvetili tudi v današnji nedeljski kmetijski oddaji, v kateri smo gostili Andreja Jereba, strokovnjaka iz podjetja PetRa molzna tehnika. V pogovoru z njim smo analizirali dogajanje in kronologijo kmečkih protestov na Nizozemskem, pokukali v Nemčijo, kjer so kmetje na okopih z največjimi štirimi trgovci, zelo podobna zgodba pa se na področju pridelave mleka odvija tudi na Bavarskem in v Avstriji, kjer se spretno oblikuje javno mnenje, ki zahteva prepoved vezane reje krav. Kaj vse to pomeni za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo po letu 2023?

Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

dr. Jurij Gorjanc

Epidemija, gorsko reševanje, alpinizem, omrzline... Vse to in še kaj se je prepletalo v Doživetjih narave. Vanje smo povabili zdravnika kirurga in gorskega reševalca dr. Jurija Gorjanca.  

Ukrepi protikoronske zakonodaje

Kateri ukrepi so na voljo v sklopu protikoronske zakonodaje? Kako je z različnimi oblikami transferjev in pomoči? V Svetovalnici je bila z nami Valentina Vehovar z Ministrstva za delo.

Bolj kot stvari razumemo, lažje nam je.

David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja? 

Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

Viva škatle z dobrotami

Z mag. Jernejo Kamnikar, ustanoviteljico in direktorico Viva cateringa, smo govorili o prilagoditvi njihove dejavnosti epidemiološkim razmeram, tako rekoč čez noč. Razvili so posebne škatle za na pot, ki nam prav tako omogočajo kulinarično doživetje. 

Pogovor z Nežo Pančur

Predstavljene skladbe:

• Neža & Damjan Pančur – Olivia
• Neža & Damjan Pančur – Prava stvar
• Harry Styles – Treat people with kindness
• Sara Kays – Remeber that night?
• Batista Cadillac – Generacija neba
• Taylor Swift – right where you left me

Janez Janša za Radio Ognjišče: Globoka država ne izgublja vpliva v ozadju

30-letnica praznovanja Slovenije, soočanje naše države z epidemijo, sestavljanje nove koalicije, poteze ustavnega sodišča in stavka policistov, so zgolj nekatere teme o katerih je v »Pogovoru o« za Radio Ognjišče spregovoril predsednika vlade Republike Slovenije Janez Janša. »Lomi se roke poslancem DeSUS, se jim grozi in izsiljuje. Podoben pristop načrtujejo tudi pri poslancih SMC. Gre za protiustavne in kriminalne pritiske,« je premier komentiral sestavljanje nove vlade. 

Dr. Aleš Maver o aktualnem političnem trenutku

V oddaji je politični analitik dr. Aleš Maver spregovoril o mandatarskih igrah” povezanih s konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše. Ob 80 letnici Milana Kučana je ocenil njegovo vlogo v luči srednjevropske perspektive. Dotaknil se je vloge Donalda Trumpa ob protestih v Washingtonu ter dogodkov v Belorusiji.

Natasha Starovoytova, Rusinja v Sloveniji

Gostja tokratne oddaje se je pred približno letom in pol preselila v Slovenijo, kjer študira in dela kot nepremičninska agentka, zlasti za ruske kupce. V Sloveniji je pristala po naključju, ko jo je zagledala na zemljevidu, čeprav je sprva načrtovala selitev na Slovaško.

Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Gabriel Kavčič o vatikanskem dokumentu o cepljenju, dr. Marjanka Grohar o uzakonitvi splava v Argentini (če rabiš krajše pa: Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Kadar ni na voljo etično nesporno cepivo proti covidu-19, je moralno sprejemljivo cepiti se s cepivom, ki je na razpolago, a hkrati je treba povzdigniti glas proti farmacevtskim podjetjem, da prenehajo z etično spornimi praksami, poudarja moralni teolog Gabriel Kavčič. V pogovoru z Marjanko Grohar pa smo govorili o uzakonitvi splava v Argentini. Prepričana je, da je šlo tudi za velik pritisk iz tujine, saj glasovanje v senatu ne odraža volje naroda.

Letno poročilo RKC

Predstavili smo glavne ugotovitve Letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2020. V pogovoru s sociologom dr. Vinkom Potočnikom in župnikom Ervinom Mozetičem ste slišali nekaj statistike ter njun komentar o razmerah. 

Stanislav Novačan - pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali drugi del pričevanja Stanislava Novačana, ki so ga med vojno Italijani odpeljali v internacijo v Gonars. Po italijanski kapitulaciji se je vrnil domov, od tam pa je odšel na Jesenice, kjer je delal v nemškem taborišču. Prisluhnite pričevanju, v katerem je Stanislav spregovoril o svoji službeni poti po vojni, ki ga je vodila iz Borovnice v Knežak in leta 1948 v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče.

Pesmi, ki so nastale na daljavo, pogovor in koncert

Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami. 

Spoštovanje otroka se kaže v potrpežljivosti odraslih

Z Markom Juhantom, specialnim pedagom, smo izpostavili spoštovanje otrok s strani odraslih. Kaže se v potrpežljivosti. Zmoremo dati otrokom čas? Poseben poudarek smo v pogovoru namenili tudi vzgoji fantov ter kako ženske gradimo odnos z moškimi. 

Franc Mihelič - 50 let ansambla Franca Miheliča

G Franc se je spominjal začetkov, pripovedoval o ljubezni do glasbe, njenem pomenu za srečo v družini. Ansambel Franca Miheliča je imel včasih tudi več kot dvesto nastopov na leto. Prisluhnite življenjski zgodbi, ki potrjuje, da se pravi godec ne postara, njegov nasmeh pa ostaja večno mlad. 

Ambrož Brezovšek

Oddaja Petkov večer tokrat prinaša klepet. Brat Ambrož Brezovšek prihaja s celjskega konca, zrasel je v osemčlanski družini. Živi in deluje pa v kapucinskem samostanu v Ljubljani.

Obletnica ustanovitelja skavtov

Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas. 

Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

Kako globoka bo gospodarska kriza in kašni so odgovori EU?

Z evropsko poslanko in poslancem Romano Tomc in Klemenom Grošljem smo spregovorili o soočenju s pandemijo in gospodarskimi posledicami v Evropski uniji, proračunu za prihodnje večletno obdobje in instrumentu za okrevanje ter kaj si od njiju lahko obeta Slovenija. Dotaknili smo se tudi dogovora o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom. 

Leto Huga Wolfa Slovenj Gradec - Etnološko društvo vabi na zoom z Marijo Klobčar

Robert Friškovec o letu, ko so padle maske

»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«

Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

Mozaik dneva dne 5. 1.

Pogovor z dr. Romanom Jeralo s kemijskega inštituta, ki podrobno spremlja razvoj cepiv proti novemu koronavirusu.

Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo o novih cepivih

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta o smrtnosti zaradi cepljenja

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

Kako družine preživljajo čas pandemije?

Kaj storiti, da bi se v teh negotovih časih zakonske vezi okrepile, kako iti naprej? O vsem tem smo se v Družinski katehezi ob 20. uri pogovarjali z Vilmo in Danijem Siterjem. 

Vzgoja, zgled, dr. Katarina Kompan Erzar

Papeževa okrožnica Vsi bratje

Pogled v novo leto nam je usmerila papeževa okrožnica Vsi bratje. V Sloveniji so jo nekateri poglabljali v bralnem klubu, ki sta ga organizirala Socialna akademija in Aktivator.

Dr. Sebastijan Valentan o pravicah vernikov v medijih

Po tradiciji je v Sloveniji januar mesec verskega tiska. Ta ima neprecenljivo vlogo pri poglabljanju vere, pa tudi pri oblikovanju naših stališč, zasidranih v krščanstvu. Z dr. Sebastijanom Valentánom smo se pogovarjali o veri in pravicah vernikov v sredstvih družbenega obveščanja v Sloveniji. Slišali ste tudi, kaj ljubljanski nadškof Stanislav Zore meni o letošnji papeževi poslanici, ki je izšla ob svetovnem dnevu miru, 1. januarja.

Stanislav Novačan - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali pričevanje Stanislava Novačana, ki je bil kot študent v času druge svetovne vojne interniran v Gonarsu, po koncu vojne pa so ga poslali za učitelja v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče. Zavzel se je za kulturno poživitev življenja na vasi, dokler nista na njegova vrata potrkala dva udbovca iz Tolmina in ga odpeljala v zapor. Ker ni želel sodelovati z Udbo je bil kazensko premeščen v Borovnico, kjer se je nadaljevala njegova poklicna pot.

Veliki trije o skupnem nastopu in povezovanju

V prvi letošnji nedeljski kmetijski oddaji je bilo slišati o korakih povezovanja in skupnega nastopa kmetov ter zahtevah za udejanjanje pravičnosti v prehranskih verigah. Mag. Tatjana Čop pa je opozorila na pomen oglaševanja lokalne pridelave na vseh dostopnih ravneh.

Marko Mušič, arhitekt in akademik, prejemnik velike Prešernove nagrade za življenjsko delo 2021

Marko Mušič, arhitekt in akademik, ki bo konec januarja 2021 dopolnil osemdeset let, je eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev, izvira iz družine priznanih arhitektov. S svojimi avtorskimi deli se je uveljavil tako doma kot v več drugih državah. Prejel je številne nagrade, najaktualnejša pa je Prešernova nagrada za življenjsko delo.

Mavrica, Venezuela, Afrika in Trije kralji

Oddaja je prinesla odmev božičnih pesmi, prijazno kramljanje o novem začetku, pogovor z misijonarko s. Andrejo, ki živi in dela v Venezueli, deželi, v kateri so družine brez marsičesa, celo brez hrane. Jana Lampe je pogledala v Afriko, Trikraljevska koledniška akcija pa povabila k darovanju.

Sveta Božja Mati

Ne zameri, če bom tole pismo, tale najin pogovor, začel bolj po domače ...

Enostavno pomagam

Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.

Domače nekoliko drugače

Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.