Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 11. 2019
Večer v spomin dr. Andreju Capudru

V torek, 19. novembra 2019, ob 19. uri, bo v dvorani Slovenske matice večer v spomin dr. Andreju Capudru. predstavil nam ga je publicist in diplomat Igor Senčar.

Večer v spomin dr. Andreju Capudru

V torek, 19. novembra 2019, ob 19. uri, bo v dvorani Slovenske matice večer v spomin dr. Andreju Capudru. predstavil nam ga je publicist in diplomat Igor Senčar.

kultura Igor SenčarAndrej Capuder

Kulturni utrinki

Večer v spomin dr. Andreju Capudru
V torek, 19. novembra 2019, ob 19. uri, bo v dvorani Slovenske matice večer v spomin dr. Andreju Capudru. predstavil nam ga je publicist in diplomat Igor Senčar.
VEČ ...|15. 11. 2019
Večer v spomin dr. Andreju Capudru
V torek, 19. novembra 2019, ob 19. uri, bo v dvorani Slovenske matice večer v spomin dr. Andreju Capudru. predstavil nam ga je publicist in diplomat Igor Senčar.

Jože Bartolj

kultura Igor SenčarAndrej Capuder

Duhovna misel

VEČ ...|15. 11. 2019
Boga je treba ubogati

Kdor bo tisti dan na strehi, njegove stvari pa v hiši, naj ne hodi dol ponje; prav tako naj se ne vrača, kdor bo na polju. Spominjajte so Lotove žene. (Lk 17, 31-32)

Boga je treba ubogati

Kdor bo tisti dan na strehi, njegove stvari pa v hiši, naj ne hodi dol ponje; prav tako naj se ne vrača, kdor bo na polju. Spominjajte so Lotove žene. (Lk 17, 31-32)

duhovnost

Duhovna misel

Boga je treba ubogati
Kdor bo tisti dan na strehi, njegove stvari pa v hiši, naj ne hodi dol ponje; prav tako naj se ne vrača, kdor bo na polju. Spominjajte so Lotove žene. (Lk 17, 31-32)
VEČ ...|15. 11. 2019
Boga je treba ubogati
Kdor bo tisti dan na strehi, njegove stvari pa v hiši, naj ne hodi dol ponje; prav tako naj se ne vrača, kdor bo na polju. Spominjajte so Lotove žene. (Lk 17, 31-32)

Gregor Čušin

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|14. 11. 2019
Sv. Nikolaj Tavelić

Sv. Nikolaj Tavelić

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Nikolaj Tavelić
VEČ ...|14. 11. 2019
Sv. Nikolaj Tavelić

Jure Sešek

duhovnostspomin

Spominjamo se

VEČ ...|14. 11. 2019
Spominjamo se dne 14. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 14. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 14. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|14. 11. 2019
Spominjamo se dne 14. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|14. 11. 2019
227. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ša ba da - Berta Amrbož, Oh warum - Gigliola Cinquetti, In the Middle of an Island - Tony Bennett, V življenju je lepo - Janko Ropret, Loco-Motion - Little Eva, Tvoja barka mala - Ljupka Dimitrovska, Tujca v noči – Nino Robić, Just Walking In The Rain - Johnnie Ray, Tango d’amore – Rocco Granata, Mlade oči – Ditka Haberl, Si samotna nocoj – Lado Leskovar, Me and You and a Dog Named Boo – Lobo, C’est si bon – Caterina Valente ...

227. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ša ba da - Berta Amrbož, Oh warum - Gigliola Cinquetti, In the Middle of an Island - Tony Bennett, V življenju je lepo - Janko Ropret, Loco-Motion - Little Eva, Tvoja barka mala - Ljupka Dimitrovska, Tujca v noči – Nino Robić, Just Walking In The Rain - Johnnie Ray, Tango d’amore – Rocco Granata, Mlade oči – Ditka Haberl, Si samotna nocoj – Lado Leskovar, Me and You and a Dog Named Boo – Lobo, C’est si bon – Caterina Valente ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

227. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ša ba da - Berta Amrbož, Oh warum - Gigliola Cinquetti, In the Middle of an Island - Tony Bennett, V življenju je lepo - Janko Ropret, Loco-Motion - Little Eva, Tvoja barka mala - Ljupka Dimitrovska, Tujca v noči – Nino Robić, Just Walking In The Rain - Johnnie Ray, Tango d’amore – Rocco Granata, Mlade oči – Ditka Haberl, Si samotna nocoj – Lado Leskovar, Me and You and a Dog Named Boo – Lobo, C’est si bon – Caterina Valente ...
VEČ ...|14. 11. 2019
227. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ša ba da - Berta Amrbož, Oh warum - Gigliola Cinquetti, In the Middle of an Island - Tony Bennett, V življenju je lepo - Janko Ropret, Loco-Motion - Little Eva, Tvoja barka mala - Ljupka Dimitrovska, Tujca v noči – Nino Robić, Just Walking In The Rain - Johnnie Ray, Tango d’amore – Rocco Granata, Mlade oči – Ditka Haberl, Si samotna nocoj – Lado Leskovar, Me and You and a Dog Named Boo – Lobo, C’est si bon – Caterina Valente ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Spominjamo se

VEČ ...|13. 11. 2019
Spominjamo se dne 13. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 13. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 13. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|13. 11. 2019
Spominjamo se dne 13. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Komentar Časnik.si

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.
VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Spominjamo se

VEČ ...|12. 11. 2019
Spominjamo se dne 12. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 12. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 12. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|12. 11. 2019
Spominjamo se dne 12. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Od slike do besede

VEČ ...|12. 11. 2019
Človek mnogih talentov - Otmar Črnilogar

Ob dvajsteletnici smrti je izšel zbornik o ljubitelju gora,prevajalcu Svetega pisma, klasičnem filologu in profesorjuOtmarju Črnilogarju

Človek mnogih talentov - Otmar Črnilogar

Ob dvajsteletnici smrti je izšel zbornik o ljubitelju gora,prevajalcu Svetega pisma, klasičnem filologu in profesorjuOtmarju Črnilogarju

izobraževanjekulturaspomin

Od slike do besede

Človek mnogih talentov - Otmar Črnilogar
Ob dvajsteletnici smrti je izšel zbornik o ljubitelju gora,prevajalcu Svetega pisma, klasičnem filologu in profesorjuOtmarju Črnilogarju
VEČ ...|12. 11. 2019
Človek mnogih talentov - Otmar Črnilogar
Ob dvajsteletnici smrti je izšel zbornik o ljubitelju gora,prevajalcu Svetega pisma, klasičnem filologu in profesorjuOtmarju Črnilogarju

Mateja Subotičanec

izobraževanjekulturaspomin

Spominjamo se

VEČ ...|11. 11. 2019
Spominjamo se dne 11. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 11. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 11. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|11. 11. 2019
Spominjamo se dne 11. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|11. 11. 2019
Spomin na 200., 300. in 400. oddajo PRO

V tokratni oddaji smo kolo Radia Ognjišče in same oddaje PRO zavrteli nazaj. Zavrteli do dvestote, pa tristoste in tudi štiristote oddaje PRO. Slišali smo nekaj odlomkov s posameznih koncertov in tako obudili lepe spomine, ki smo si jih zapisali v srce v letu 1998, 2000 in 2002.

Spomin na 200., 300. in 400. oddajo PRO

V tokratni oddaji smo kolo Radia Ognjišče in same oddaje PRO zavrteli nazaj. Zavrteli do dvestote, pa tristoste in tudi štiristote oddaje PRO. Slišali smo nekaj odlomkov s posameznih koncertov in tako obudili lepe spomine, ki smo si jih zapisali v srce v letu 1998, 2000 in 2002.

spomin

Prijatelji Radia Ognjišče

Spomin na 200., 300. in 400. oddajo PRO
V tokratni oddaji smo kolo Radia Ognjišče in same oddaje PRO zavrteli nazaj. Zavrteli do dvestote, pa tristoste in tudi štiristote oddaje PRO. Slišali smo nekaj odlomkov s posameznih koncertov in tako obudili lepe spomine, ki smo si jih zapisali v srce v letu 1998, 2000 in 2002.
VEČ ...|11. 11. 2019
Spomin na 200., 300. in 400. oddajo PRO
V tokratni oddaji smo kolo Radia Ognjišče in same oddaje PRO zavrteli nazaj. Zavrteli do dvestote, pa tristoste in tudi štiristote oddaje PRO. Slišali smo nekaj odlomkov s posameznih koncertov in tako obudili lepe spomine, ki smo si jih zapisali v srce v letu 1998, 2000 in 2002.

Franci Trstenjak

spomin

Spominjamo se

VEČ ...|9. 11. 2019
Spominjamo se dne 9. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 9. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 9. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|9. 11. 2019
Spominjamo se dne 9. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Svetnik dneva

VEČ ...|8. 11. 2019
Sv. Bogomir

Svetnik dneva

Sv. Bogomir
VEČ ...|8. 11. 2019

Spominjamo se

VEČ ...|8. 11. 2019
Spominjamo se dne 8. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 8. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 8. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|8. 11. 2019
Spominjamo se dne 8. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Za nasmeh

VEČ ...|8. 11. 2019
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|8. 11. 2019
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Svetnik dneva

VEČ ...|7. 11. 2019
Sv. Ernest

Svetnik dneva

Sv. Ernest
VEČ ...|7. 11. 2019

Spominjamo se

VEČ ...|7. 11. 2019
Spominjamo se dne 7. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 7. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 7. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|7. 11. 2019
Spominjamo se dne 7. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|7. 11. 2019
226. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Solinar – Faraoni, Le Gamin de Paris - Yves Montand, The sound of silence – Paul Simon & Art Gafunkel, Španski harlem - Irena Kohont, Zemlja je plava -Tereza Kesovija, As tears go by – Mariane Faithfull, Kmalu bom spet pri tebi – Matija Cerar, Great balls of fire - Jerry Lee Lewis, Caterina - Tony Dallara, Up where we belong - Jennifer Warnes & Joe Cocker, Očka, kam tako hitiš - Marjana Deržaj, Das war mein schönster tanz - Bernd Spier, Straight from the heart - Bryan Adams, Dancing to the end of Love - Leonard Cohen ...

226. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Solinar – Faraoni, Le Gamin de Paris - Yves Montand, The sound of silence – Paul Simon & Art Gafunkel, Španski harlem - Irena Kohont, Zemlja je plava -Tereza Kesovija, As tears go by – Mariane Faithfull, Kmalu bom spet pri tebi – Matija Cerar, Great balls of fire - Jerry Lee Lewis, Caterina - Tony Dallara, Up where we belong - Jennifer Warnes & Joe Cocker, Očka, kam tako hitiš - Marjana Deržaj, Das war mein schönster tanz - Bernd Spier, Straight from the heart - Bryan Adams, Dancing to the end of Love - Leonard Cohen ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

226. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Solinar – Faraoni, Le Gamin de Paris - Yves Montand, The sound of silence – Paul Simon & Art Gafunkel, Španski harlem - Irena Kohont, Zemlja je plava -Tereza Kesovija, As tears go by – Mariane Faithfull, Kmalu bom spet pri tebi – Matija Cerar, Great balls of fire - Jerry Lee Lewis, Caterina - Tony Dallara, Up where we belong - Jennifer Warnes & Joe Cocker, Očka, kam tako hitiš - Marjana Deržaj, Das war mein schönster tanz - Bernd Spier, Straight from the heart - Bryan Adams, Dancing to the end of Love - Leonard Cohen ...
VEČ ...|7. 11. 2019
226. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Solinar – Faraoni, Le Gamin de Paris - Yves Montand, The sound of silence – Paul Simon & Art Gafunkel, Španski harlem - Irena Kohont, Zemlja je plava -Tereza Kesovija, As tears go by – Mariane Faithfull, Kmalu bom spet pri tebi – Matija Cerar, Great balls of fire - Jerry Lee Lewis, Caterina - Tony Dallara, Up where we belong - Jennifer Warnes & Joe Cocker, Očka, kam tako hitiš - Marjana Deržaj, Das war mein schönster tanz - Bernd Spier, Straight from the heart - Bryan Adams, Dancing to the end of Love - Leonard Cohen ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Za nasmeh

VEČ ...|7. 11. 2019
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|7. 11. 2019
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Spominjamo se

VEČ ...|6. 11. 2019
Spominjamo se dne 6. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 6. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 6. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|6. 11. 2019
Spominjamo se dne 6. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Komentar Časnik.si

VEČ ...|6. 11. 2019
Aleš Maver: Hvalnica, ki je ne bi ponovil

Pet let je tega, odkar se je avtor na Časniku nazadnje spominjal obletnice padca Berlinskega zidu. V tem tednu bodo od tega dogodka minila že tri desetletja. In kako je danes?

Aleš Maver: Hvalnica, ki je ne bi ponovil

Pet let je tega, odkar se je avtor na Časniku nazadnje spominjal obletnice padca Berlinskega zidu. V tem tednu bodo od tega dogodka minila že tri desetletja. In kako je danes?

politikaspominkomentarRusijaPutinBerlinski zid

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Hvalnica, ki je ne bi ponovil
Pet let je tega, odkar se je avtor na Časniku nazadnje spominjal obletnice padca Berlinskega zidu. V tem tednu bodo od tega dogodka minila že tri desetletja. In kako je danes?
VEČ ...|6. 11. 2019
Aleš Maver: Hvalnica, ki je ne bi ponovil
Pet let je tega, odkar se je avtor na Časniku nazadnje spominjal obletnice padca Berlinskega zidu. V tem tednu bodo od tega dogodka minila že tri desetletja. In kako je danes?

Radio Ognjišče

politikaspominkomentarRusijaPutinBerlinski zid

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 11. 2019
Ambrus

Skoraj vsaka slovenska vas ima svojo zgodbo. O Ambrusu smo se pogovarjali z domačinko Francko Žnidaršič.

Ambrus

Skoraj vsaka slovenska vas ima svojo zgodbo. O Ambrusu smo se pogovarjali z domačinko Francko Žnidaršič.

zgodovinatradicijaspomini

Zakladi naše dediščine

Ambrus
Skoraj vsaka slovenska vas ima svojo zgodbo. O Ambrusu smo se pogovarjali z domačinko Francko Žnidaršič.
VEČ ...|5. 11. 2019
Ambrus
Skoraj vsaka slovenska vas ima svojo zgodbo. O Ambrusu smo se pogovarjali z domačinko Francko Žnidaršič.

Nataša Ličen

zgodovinatradicijaspomini

Spominjamo se

VEČ ...|5. 11. 2019
Spominjamo se dne 5. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 5. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 5. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|5. 11. 2019
Spominjamo se dne 5. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Od slike do besede

VEČ ...|5. 11. 2019
Spomin na Justina Stanovnika

Od slike do besede

Spomin na Justina Stanovnika
VEČ ...|5. 11. 2019

Spominjamo se

VEČ ...|4. 11. 2019
Spominjamo se dne 4. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 4. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 4. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|4. 11. 2019
Spominjamo se dne 4. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|4. 11. 2019
Spomin na 100. oddajo PRO

Tokratna oddaja je bila 1.300-ta po vrsti. Spomnili smo se stote oddaje, ki smo jo pripravili v letu 1996 na Vrhniki. Slišali ste nekaj arhivskih posnetkov, ki so prebudili lepe spomine.

Spomin na 100. oddajo PRO

Tokratna oddaja je bila 1.300-ta po vrsti. Spomnili smo se stote oddaje, ki smo jo pripravili v letu 1996 na Vrhniki. Slišali ste nekaj arhivskih posnetkov, ki so prebudili lepe spomine.

spomin

Prijatelji Radia Ognjišče

Spomin na 100. oddajo PRO
Tokratna oddaja je bila 1.300-ta po vrsti. Spomnili smo se stote oddaje, ki smo jo pripravili v letu 1996 na Vrhniki. Slišali ste nekaj arhivskih posnetkov, ki so prebudili lepe spomine.
VEČ ...|4. 11. 2019
Spomin na 100. oddajo PRO
Tokratna oddaja je bila 1.300-ta po vrsti. Spomnili smo se stote oddaje, ki smo jo pripravili v letu 1996 na Vrhniki. Slišali ste nekaj arhivskih posnetkov, ki so prebudili lepe spomine.

Franci Trstenjak

spomin

Za nasmeh

VEČ ...|4. 11. 2019
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|4. 11. 2019
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Spominjamo se

VEČ ...|3. 11. 2019
Spominjamo se dne 3. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 3. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 3. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|3. 11. 2019
Spominjamo se dne 3. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Svetnik dneva

VEČ ...|2. 11. 2019
Svetnik dneva

Svetnik dneva

duhovnost

Svetnik dneva

Svetnik dneva
VEČ ...|2. 11. 2019
Svetnik dneva

Jure Sešek

duhovnost

Spominjamo se

VEČ ...|2. 11. 2019
Spominjamo se dne 2. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 2. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 2. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|2. 11. 2019
Spominjamo se dne 2. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Svetnik dneva

VEČ ...|1. 11. 2019
Vsi sveti

Svetnik dneva

Vsi sveti
VEČ ...|1. 11. 2019

Spominjamo se

VEČ ...|1. 11. 2019
Spominjamo se dne 1. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 1. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 1. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|1. 11. 2019
Spominjamo se dne 1. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Svetnik dneva

VEČ ...|31. 10. 2019
Sv. Volbenk

Svetnik dneva

Sv. Volbenk
VEČ ...|31. 10. 2019

Spominjamo se

VEČ ...|31. 10. 2019
Spominjamo se dne 31. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 31. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 31. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|31. 10. 2019
Spominjamo se dne 31. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|31. 10. 2019
225. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo se smo se med drugim spomnili glasbenikov, ki so v tem letu odšli v večnost: Staneta Mancinija, Doris Day, Karla Gotta, Đela Jusića, Djura Penzeša, Šerbi, Urbana Kodra … Predvajali smo: Brez tebe – Ivanka Kraševec, Che Sara in Ja toužim po živote – Karel Gott; Kam letijo lastovke in Ko pride večer - Stane Mancini, Marijana – Dubrovački trubaduri, Pazza Idea – Patty Pravo, Que sera, sera – Doris Day, Mi casa, su casa – Doris Day in Dean Martin; Presenečenja – Bele vrane, Šerbi – Agropop, Kdo si, ne vem – Elda Viler; Cvetje v jeseni (Urban Koder), Spoznanje – Minores …

225. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo se smo se med drugim spomnili glasbenikov, ki so v tem letu odšli v večnost: Staneta Mancinija, Doris Day, Karla Gotta, Đela Jusića, Djura Penzeša, Šerbi, Urbana Kodra … Predvajali smo: Brez tebe – Ivanka Kraševec, Che Sara in Ja toužim po živote – Karel Gott; Kam letijo lastovke in Ko pride večer - Stane Mancini, Marijana – Dubrovački trubaduri, Pazza Idea – Patty Pravo, Que sera, sera – Doris Day, Mi casa, su casa – Doris Day in Dean Martin; Presenečenja – Bele vrane, Šerbi – Agropop, Kdo si, ne vem – Elda Viler; Cvetje v jeseni (Urban Koder), Spoznanje – Minores …

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

225. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo se smo se med drugim spomnili glasbenikov, ki so v tem letu odšli v večnost: Staneta Mancinija, Doris Day, Karla Gotta, Đela Jusića, Djura Penzeša, Šerbi, Urbana Kodra … Predvajali smo: Brez tebe – Ivanka Kraševec, Che Sara in Ja toužim po živote – Karel Gott; Kam letijo lastovke in Ko pride večer - Stane Mancini, Marijana – Dubrovački trubaduri, Pazza Idea – Patty Pravo, Que sera, sera – Doris Day, Mi casa, su casa – Doris Day in Dean Martin; Presenečenja – Bele vrane, Šerbi – Agropop, Kdo si, ne vem – Elda Viler; Cvetje v jeseni (Urban Koder), Spoznanje – Minores …
VEČ ...|31. 10. 2019
225. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo se smo se med drugim spomnili glasbenikov, ki so v tem letu odšli v večnost: Staneta Mancinija, Doris Day, Karla Gotta, Đela Jusića, Djura Penzeša, Šerbi, Urbana Kodra … Predvajali smo: Brez tebe – Ivanka Kraševec, Che Sara in Ja toužim po živote – Karel Gott; Kam letijo lastovke in Ko pride večer - Stane Mancini, Marijana – Dubrovački trubaduri, Pazza Idea – Patty Pravo, Que sera, sera – Doris Day, Mi casa, su casa – Doris Day in Dean Martin; Presenečenja – Bele vrane, Šerbi – Agropop, Kdo si, ne vem – Elda Viler; Cvetje v jeseni (Urban Koder), Spoznanje – Minores …

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Spominjamo se

VEČ ...|30. 10. 2019
Spominjamo se dne 30. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 30. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 30. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|30. 10. 2019
Spominjamo se dne 30. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Komentar Časnik.si

VEČ ...|30. 10. 2019
Dr. Jože Urbanija: V Srebrenici so ljudje izjokali svojo bolečino, v Sloveniji je dolgo nismo smeli

Razmišljanje za žalno slovesnost v parku spomina in opomina Kamniška Bistrica, kjer bo potekala sv. maša za žrtve vojne in revolucionarnega nasilja.

Dr. Jože Urbanija: V Srebrenici so ljudje izjokali svojo bolečino, v Sloveniji je dolgo nismo smeli

Razmišljanje za žalno slovesnost v parku spomina in opomina Kamniška Bistrica, kjer bo potekala sv. maša za žrtve vojne in revolucionarnega nasilja.

zgodovinapolitika

Komentar Časnik.si

Dr. Jože Urbanija: V Srebrenici so ljudje izjokali svojo bolečino, v Sloveniji je dolgo nismo smeli
Razmišljanje za žalno slovesnost v parku spomina in opomina Kamniška Bistrica, kjer bo potekala sv. maša za žrtve vojne in revolucionarnega nasilja.
VEČ ...|30. 10. 2019
Dr. Jože Urbanija: V Srebrenici so ljudje izjokali svojo bolečino, v Sloveniji je dolgo nismo smeli
Razmišljanje za žalno slovesnost v parku spomina in opomina Kamniška Bistrica, kjer bo potekala sv. maša za žrtve vojne in revolucionarnega nasilja.

Radio Ognjišče

zgodovinapolitika

Iz Betanije

VEČ ...|30. 10. 2019
Odnos do pokojnih

Misli v teh dneh odhajajo k našim pokojnim, ki se jih običajno spominjamo tudi na pokopališčih. Nekaj o tem nam je povedal jezuit p. Mio Kekič.

Odnos do pokojnih

Misli v teh dneh odhajajo k našim pokojnim, ki se jih običajno spominjamo tudi na pokopališčih. Nekaj o tem nam je povedal jezuit p. Mio Kekič.

družbaduhovnostpogovor

Iz Betanije

Odnos do pokojnih
Misli v teh dneh odhajajo k našim pokojnim, ki se jih običajno spominjamo tudi na pokopališčih. Nekaj o tem nam je povedal jezuit p. Mio Kekič.
VEČ ...|30. 10. 2019
Odnos do pokojnih
Misli v teh dneh odhajajo k našim pokojnim, ki se jih običajno spominjamo tudi na pokopališčih. Nekaj o tem nam je povedal jezuit p. Mio Kekič.

Mateja Subotičanec

družbaduhovnostpogovor

Spominjamo se

VEČ ...|29. 10. 2019
Spominjamo se dne 29. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 29. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 29. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|29. 10. 2019
Spominjamo se dne 29. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Sveta maša

VEČ ...|29. 10. 2019
Spominska sv. maša za Davida Tasića iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani smo prenašali spominsko sv. mašo za Davida Tasića. Somaševanje je vodil nadškof Anton Stres. Orglal je Saša Frelih Mišo. Pri sveti maši je pela tudi Lejla Irgel in vokalna skupina Prijatelji iz Šentvida pri Stični pod vodstvom Robija Markoviča. Po sv. maši so pokojnemu Davidu Tasiću v slovo spregovorili Marko Klavora, Peter Bergant, Igor Omerza, Milan Zver, Jože Možina in Aleš Primc.

Spominska sv. maša za Davida Tasića iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani smo prenašali spominsko sv. mašo za Davida Tasića. Somaševanje je vodil nadškof Anton Stres. Orglal je Saša Frelih Mišo. Pri sveti maši je pela tudi Lejla Irgel in vokalna skupina Prijatelji iz Šentvida pri Stični pod vodstvom Robija Markoviča. Po sv. maši so pokojnemu Davidu Tasiću v slovo spregovorili Marko Klavora, Peter Bergant, Igor Omerza, Milan Zver, Jože Možina in Aleš Primc.

duhovnost

Sveta maša

Spominska sv. maša za Davida Tasića iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani smo prenašali spominsko sv. mašo za Davida Tasića. Somaševanje je vodil nadškof Anton Stres. Orglal je Saša Frelih Mišo. Pri sveti maši je pela tudi Lejla Irgel in vokalna skupina Prijatelji iz Šentvida pri Stični pod vodstvom Robija Markoviča. Po sv. maši so pokojnemu Davidu Tasiću v slovo spregovorili Marko Klavora, Peter Bergant, Igor Omerza, Milan Zver, Jože Možina in Aleš Primc.
VEČ ...|29. 10. 2019
Spominska sv. maša za Davida Tasića iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani smo prenašali spominsko sv. mašo za Davida Tasića. Somaševanje je vodil nadškof Anton Stres. Orglal je Saša Frelih Mišo. Pri sveti maši je pela tudi Lejla Irgel in vokalna skupina Prijatelji iz Šentvida pri Stični pod vodstvom Robija Markoviča. Po sv. maši so pokojnemu Davidu Tasiću v slovo spregovorili Marko Klavora, Peter Bergant, Igor Omerza, Milan Zver, Jože Možina in Aleš Primc.

Radio Ognjišče

duhovnost

Spominjamo se

VEČ ...|28. 10. 2019
Spominjamo se dne 28. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 28. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 28. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|28. 10. 2019
Spominjamo se dne 28. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|28. 10. 2019
Glasbeniki 25. gala koncerta in romanje v Fatimo

V tokratni oddaji smo predstavili vse glasbenike, ki bodo nastopili na jubilejnem 25. gala koncertu, ki ga pripravljamo za nedeljo, 24 novembra ob 15.00 in 19.00 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Najprej pa smo slišali kratko poročilo z romanja v Fatimo, ki smo ga pripravili od 19. do 20. oktobra in ga je vodil nadškof Anton Stres.

Glasbeniki 25. gala koncerta in romanje v Fatimo

V tokratni oddaji smo predstavili vse glasbenike, ki bodo nastopili na jubilejnem 25. gala koncertu, ki ga pripravljamo za nedeljo, 24 novembra ob 15.00 in 19.00 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Najprej pa smo slišali kratko poročilo z romanja v Fatimo, ki smo ga pripravili od 19. do 20. oktobra in ga je vodil nadškof Anton Stres.

glasbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

Glasbeniki 25. gala koncerta in romanje v Fatimo
V tokratni oddaji smo predstavili vse glasbenike, ki bodo nastopili na jubilejnem 25. gala koncertu, ki ga pripravljamo za nedeljo, 24 novembra ob 15.00 in 19.00 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Najprej pa smo slišali kratko poročilo z romanja v Fatimo, ki smo ga pripravili od 19. do 20. oktobra in ga je vodil nadškof Anton Stres.
VEČ ...|28. 10. 2019
Glasbeniki 25. gala koncerta in romanje v Fatimo
V tokratni oddaji smo predstavili vse glasbenike, ki bodo nastopili na jubilejnem 25. gala koncertu, ki ga pripravljamo za nedeljo, 24 novembra ob 15.00 in 19.00 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Najprej pa smo slišali kratko poročilo z romanja v Fatimo, ki smo ga pripravili od 19. do 20. oktobra in ga je vodil nadškof Anton Stres.

Franci Trstenjak

glasbaspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|27. 10. 2019
Sv. Vincenc in sv. Sabina

Sv. Vincenc in sv. Sabina

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Vincenc in sv. Sabina
VEČ ...|27. 10. 2019
Sv. Vincenc in sv. Sabina

Jure Sešek

duhovnostspomin

Spominjamo se

VEČ ...|27. 10. 2019
Spominjamo se dne 27. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 27. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 27. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|27. 10. 2019
Spominjamo se dne 27. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|26. 10. 2019
Spominjamo se dne 26. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 26. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 26. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|26. 10. 2019
Spominjamo se dne 26. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Radijska kateheza

VEČ ...|26. 10. 2019
Knjigi preroka Abdija in Nahuma

Tokratno katekezo je predstavil Slavko Rebec s Katehetskega urada.

Knjigi preroka Abdija in Nahuma

Tokratno katekezo je predstavil Slavko Rebec s Katehetskega urada.

duhovnostspomin

Radijska kateheza

Knjigi preroka Abdija in Nahuma
Tokratno katekezo je predstavil Slavko Rebec s Katehetskega urada.
VEČ ...|26. 10. 2019
Knjigi preroka Abdija in Nahuma
Tokratno katekezo je predstavil Slavko Rebec s Katehetskega urada.

Mateja Subotičanec

duhovnostspomin

Naš gost

VEČ ...|26. 10. 2019
p. Miha Drevenšek

V oddaji Naš gost ste prisluhnili arhivskemu posnetku pogovora s pokojnim misijonarjem patrom Mihom Drevenškom.

p. Miha Drevenšek

V oddaji Naš gost ste prisluhnili arhivskemu posnetku pogovora s pokojnim misijonarjem patrom Mihom Drevenškom.

spominduhovnostglasbamisijon

Naš gost

p. Miha Drevenšek
V oddaji Naš gost ste prisluhnili arhivskemu posnetku pogovora s pokojnim misijonarjem patrom Mihom Drevenškom.
VEČ ...|26. 10. 2019
p. Miha Drevenšek
V oddaji Naš gost ste prisluhnili arhivskemu posnetku pogovora s pokojnim misijonarjem patrom Mihom Drevenškom.

Mateja Subotičanec

spominduhovnostglasbamisijon

Svetnik dneva

VEČ ...|25. 10. 2019
Sv. Krizant in Darija

Sv. Krizant in Darija

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Krizant in Darija
VEČ ...|25. 10. 2019
Sv. Krizant in Darija

Radio Ognjišče

duhovnostspomin

Spominjamo se

VEČ ...|25. 10. 2019
Spominjamo se dne 25. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 25. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 25. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|25. 10. 2019
Spominjamo se dne 25. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Petkov večer

VEČ ...|25. 10. 2019
Spomini...

Pogledali smo med spomine in se posvetili slovesu. Na pragu jeseni smo namreč pomahali v slovo kar nekaj ustvarjalcem narodno zabavne glasbe. Z besedami in njihovim delom smo se spomnili: basista Janeza Dolenca, pesnice Malči Božič, glasbenika Vinka Cverleta in pevcev Staneta Mancinija in Julija Brodnika. Njihova glasba je naš najlepši poklon.

Spomini...

Pogledali smo med spomine in se posvetili slovesu. Na pragu jeseni smo namreč pomahali v slovo kar nekaj ustvarjalcem narodno zabavne glasbe. Z besedami in njihovim delom smo se spomnili: basista Janeza Dolenca, pesnice Malči Božič, glasbenika Vinka Cverleta in pevcev Staneta Mancinija in Julija Brodnika. Njihova glasba je naš najlepši poklon.

glasbakultura

Petkov večer

Spomini...
Pogledali smo med spomine in se posvetili slovesu. Na pragu jeseni smo namreč pomahali v slovo kar nekaj ustvarjalcem narodno zabavne glasbe. Z besedami in njihovim delom smo se spomnili: basista Janeza Dolenca, pesnice Malči Božič, glasbenika Vinka Cverleta in pevcev Staneta Mancinija in Julija Brodnika. Njihova glasba je naš najlepši poklon.
VEČ ...|25. 10. 2019
Spomini...
Pogledali smo med spomine in se posvetili slovesu. Na pragu jeseni smo namreč pomahali v slovo kar nekaj ustvarjalcem narodno zabavne glasbe. Z besedami in njihovim delom smo se spomnili: basista Janeza Dolenca, pesnice Malči Božič, glasbenika Vinka Cverleta in pevcev Staneta Mancinija in Julija Brodnika. Njihova glasba je naš najlepši poklon.

Jure Sešek

glasbakultura

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|15. 11. 2019
Zdrava rastlinska prehrana

Tokrat smo govorili o zdravi prehrani. Jelena Dimitrijevič je priznana holistična svetovalka za zdravo rastlinsko prehrano in certificirana nutricionistka in ambasadorka zdravega načina življenja.

Zdrava rastlinska prehrana

Tokrat smo govorili o zdravi prehrani. Jelena Dimitrijevič je priznana holistična svetovalka za zdravo rastlinsko prehrano in certificirana nutricionistka in ambasadorka zdravega načina življenja.

Nataša Ličen

svetovanjehranazdravje

Sol in luč

VEČ ...|12. 11. 2019
Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Tadej Sadar

družbaodnosivzgoja

Naš gost

VEČ ...|9. 11. 2019
Draga Gelt

Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.

Draga Gelt

Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.

Matjaž Merljak

pogovorrojaki

Pogovor o

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

starostdomovi za ostarele

Program zadnjega tedna

VEČ ...|15. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. november 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. november 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 11. 2019
Večer v spomin dr. Andreju Capudru

V torek, 19. novembra 2019, ob 19. uri, bo v dvorani Slovenske matice večer v spomin dr. Andreju Capudru. predstavil nam ga je publicist in diplomat Igor Senčar.

Večer v spomin dr. Andreju Capudru

V torek, 19. novembra 2019, ob 19. uri, bo v dvorani Slovenske matice večer v spomin dr. Andreju Capudru. predstavil nam ga je publicist in diplomat Igor Senčar.

Jože Bartolj

kultura Igor SenčarAndrej Capuder

Komentar tedna

VEČ ...|15. 11. 2019
Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike

Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike

Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitika

Vabilo na pot

VEČ ...|15. 11. 2019
Pohod po poteh Soseske zidanice

V Vabilu na pot so na sporedu Pohod po poteh Soseske zidanice in pohoda po Vertovčevih [izg. vŕtovčevih] poteh ter radgonskih gričih.

Pohod po poteh Soseske zidanice

V Vabilu na pot so na sporedu Pohod po poteh Soseske zidanice in pohoda po Vertovčevih [izg. vŕtovčevih] poteh ter radgonskih gričih.

Blaž Lesnik

naravadružba

Iz Betanije

VEČ ...|15. 11. 2019
Kjer je volja, tam je pot

Društva Al-anon pomagajo svojcem, zasvojencev z alkoholomZgodbo nam je zaupala Julija

Kjer je volja, tam je pot

Društva Al-anon pomagajo svojcem, zasvojencev z alkoholomZgodbo nam je zaupala Julija

Mateja Subotičanec

družbasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 11. 2019
Kolobar je temelj dobrega gospodarjenja

Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo še posebej v pridelavi vrtnih dobro zasnovati kolobar in zakaj je pomembno opravljati analize zemlje.

Kolobar je temelj dobrega gospodarjenja

Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo še posebej v pridelavi vrtnih dobro zasnovati kolobar in zakaj je pomembno opravljati analize zemlje.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje