Svetnik dneva

VEČ ...|26. 1. 2020
Sv. Timotej in Tit

Sv. Timotej in Tit

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Timotej in Tit
VEČ ...|26. 1. 2020
Sv. Timotej in Tit

Jure Sešek

duhovnostspomin

Spominjamo se

VEČ ...|25. 1. 2020
Spominjamo se dne 25. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 25. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 25. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|25. 1. 2020
Spominjamo se dne 25. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Svetnik dneva

VEČ ...|24. 1. 2020
Sv. Frančišek Saleški

Sv. Frančišek Saleški

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Frančišek Saleški
VEČ ...|24. 1. 2020
Sv. Frančišek Saleški

Radio Ognjišče

duhovnostspomin

Spominjamo se

VEČ ...|24. 1. 2020
Spominjamo se dne 24. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 24. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 24. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|24. 1. 2020
Spominjamo se dne 24. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Mladoskop

VEČ ...|24. 1. 2020
Pišem z roko

Ob svetovnem dnevu izobraževanja smo z mladimi govorili o pomenu pisanja z roko. Sploh še pišejo ali le tipkajo in drsijo po ekranih? osrednja sogovornica oddaje, predsednica Društva Radi pišemo z roko, Marijana Jazbec, je dejala, da če pišemo z roko, krepimo spomin in zbranost.

Pišem z roko

Ob svetovnem dnevu izobraževanja smo z mladimi govorili o pomenu pisanja z roko. Sploh še pišejo ali le tipkajo in drsijo po ekranih? osrednja sogovornica oddaje, predsednica Društva Radi pišemo z roko, Marijana Jazbec, je dejala, da če pišemo z roko, krepimo spomin in zbranost.

izobraževanjemladikulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Mladoskop

Pišem z roko
Ob svetovnem dnevu izobraževanja smo z mladimi govorili o pomenu pisanja z roko. Sploh še pišejo ali le tipkajo in drsijo po ekranih? osrednja sogovornica oddaje, predsednica Društva Radi pišemo z roko, Marijana Jazbec, je dejala, da če pišemo z roko, krepimo spomin in zbranost.
VEČ ...|24. 1. 2020
Pišem z roko
Ob svetovnem dnevu izobraževanja smo z mladimi govorili o pomenu pisanja z roko. Sploh še pišejo ali le tipkajo in drsijo po ekranih? osrednja sogovornica oddaje, predsednica Društva Radi pišemo z roko, Marijana Jazbec, je dejala, da če pišemo z roko, krepimo spomin in zbranost.

Nataša Ličen

izobraževanjemladikulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Svetnik dneva

VEČ ...|23. 1. 2020
Sv. Ildefonz

Svetnik dneva

Sv. Ildefonz
VEČ ...|23. 1. 2020

Spominjamo se

VEČ ...|23. 1. 2020
Spominjamo se dne 23. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 23. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 23. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|23. 1. 2020
Spominjamo se dne 23. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|23. 1. 2020
237. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Šuštarski most – Majda Sepe, Les Trois Cloches - Edith Piaf, The Three Bells – Browns; Oh, Suzana – Rafko Irgolič, LArca Di Noé - Iva Zanicchi;‎ Yester-Me, Yester-You, Yesterday - Stevie Wonder; Rdeče lastovke - Elda Viler, Bosonoga Sendi - Olivera Vučo, Znam da negdje živi žena - Duško Lokin; Vem, nekje živeti mora - Oto Pestner, Goodbye, my love, goodbye - Demis Roussos, Mit 17 hat man noch Träume - Peggy March ...

237. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Šuštarski most – Majda Sepe, Les Trois Cloches - Edith Piaf, The Three Bells – Browns; Oh, Suzana – Rafko Irgolič, LArca Di Noé - Iva Zanicchi;‎ Yester-Me, Yester-You, Yesterday - Stevie Wonder; Rdeče lastovke - Elda Viler, Bosonoga Sendi - Olivera Vučo, Znam da negdje živi žena - Duško Lokin; Vem, nekje živeti mora - Oto Pestner, Goodbye, my love, goodbye - Demis Roussos, Mit 17 hat man noch Träume - Peggy March ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

237. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Šuštarski most – Majda Sepe, Les Trois Cloches - Edith Piaf, The Three Bells – Browns; Oh, Suzana – Rafko Irgolič, LArca Di Noé - Iva Zanicchi;‎ Yester-Me, Yester-You, Yesterday - Stevie Wonder; Rdeče lastovke - Elda Viler, Bosonoga Sendi - Olivera Vučo, Znam da negdje živi žena - Duško Lokin; Vem, nekje živeti mora - Oto Pestner, Goodbye, my love, goodbye - Demis Roussos, Mit 17 hat man noch Träume - Peggy March ...
VEČ ...|23. 1. 2020
237. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Šuštarski most – Majda Sepe, Les Trois Cloches - Edith Piaf, The Three Bells – Browns; Oh, Suzana – Rafko Irgolič, LArca Di Noé - Iva Zanicchi;‎ Yester-Me, Yester-You, Yesterday - Stevie Wonder; Rdeče lastovke - Elda Viler, Bosonoga Sendi - Olivera Vučo, Znam da negdje živi žena - Duško Lokin; Vem, nekje živeti mora - Oto Pestner, Goodbye, my love, goodbye - Demis Roussos, Mit 17 hat man noch Träume - Peggy March ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Za nasmeh

VEČ ...|23. 1. 2020
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|23. 1. 2020
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Spominjamo se

VEČ ...|22. 1. 2020
Spominjamo se dne 22. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 22. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 22. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|22. 1. 2020
Spominjamo se dne 22. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|21. 1. 2020
Spominjamo se dne 21. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 21. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 21. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|21. 1. 2020
Spominjamo se dne 21. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Od slike do besede

VEČ ...|21. 1. 2020
Slovensko slovstvo, rokopisi

SLOVENSKO SLOVSTVENO IZROČILODrobci slovenskega slovstva, izročeni v rokopisihdr. Matija Ogrin

Slovensko slovstvo, rokopisi

SLOVENSKO SLOVSTVENO IZROČILODrobci slovenskega slovstva, izročeni v rokopisihdr. Matija Ogrin

družbaduhovnostkulturaspomin

Od slike do besede

Slovensko slovstvo, rokopisi
SLOVENSKO SLOVSTVENO IZROČILODrobci slovenskega slovstva, izročeni v rokopisihdr. Matija Ogrin
VEČ ...|21. 1. 2020
Slovensko slovstvo, rokopisi
SLOVENSKO SLOVSTVENO IZROČILODrobci slovenskega slovstva, izročeni v rokopisihdr. Matija Ogrin

Mateja Subotičanec

družbaduhovnostkulturaspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 1. 2020
Dr. Andreja Valič Zver o odhodku delegacije komunistov iz partijskega kongres v Beogradu

22. januarja mineva 30 let od odhoda delegatov tedanje slovenske zveze komunistov z zadnjega, 14. kongresa ZKJ. Direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver je za Radio Ognjišče dejala, da so se za odhod odločili glede na razmere, ki so bile v Evropski in so za komuniste pomenile grožnjo obstoja in nadaljnjega vladanja.

Dr. Andreja Valič Zver o odhodku delegacije komunistov iz partijskega kongres v Beogradu

22. januarja mineva 30 let od odhoda delegatov tedanje slovenske zveze komunistov z zadnjega, 14. kongresa ZKJ. Direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver je za Radio Ognjišče dejala, da so se za odhod odločili glede na razmere, ki so bile v Evropski in so za komuniste pomenile grožnjo obstoja in nadaljnjega vladanja.

valič zverinfodemokratizacijakomunistipogovorspomin

Informativni prispevki

Dr. Andreja Valič Zver o odhodku delegacije komunistov iz partijskega kongres v Beogradu
22. januarja mineva 30 let od odhoda delegatov tedanje slovenske zveze komunistov z zadnjega, 14. kongresa ZKJ. Direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver je za Radio Ognjišče dejala, da so se za odhod odločili glede na razmere, ki so bile v Evropski in so za komuniste pomenile grožnjo obstoja in nadaljnjega vladanja.
VEČ ...|21. 1. 2020
Dr. Andreja Valič Zver o odhodku delegacije komunistov iz partijskega kongres v Beogradu
22. januarja mineva 30 let od odhoda delegatov tedanje slovenske zveze komunistov z zadnjega, 14. kongresa ZKJ. Direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver je za Radio Ognjišče dejala, da so se za odhod odločili glede na razmere, ki so bile v Evropski in so za komuniste pomenile grožnjo obstoja in nadaljnjega vladanja.

Alen Salihović

valič zverinfodemokratizacijakomunistipogovorspomin

Spominjamo se

VEČ ...|20. 1. 2020
Spominjamo se dne 20. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 20. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 20. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|20. 1. 2020
Spominjamo se dne 20. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|20. 1. 2020
Posnetek 25. gala koncerta Radia Ognjišče 2/3

V oddaji PRO ste slišali posnetek druge tretjine 25. gala koncerta Radia Ognjišče. Zadnji del bo na sporedu 27. januarja.

Posnetek 25. gala koncerta Radia Ognjišče 2/3

V oddaji PRO ste slišali posnetek druge tretjine 25. gala koncerta Radia Ognjišče. Zadnji del bo na sporedu 27. januarja.

spominglasba

Prijatelji Radia Ognjišče

Posnetek 25. gala koncerta Radia Ognjišče 2/3
V oddaji PRO ste slišali posnetek druge tretjine 25. gala koncerta Radia Ognjišče. Zadnji del bo na sporedu 27. januarja.
VEČ ...|20. 1. 2020
Posnetek 25. gala koncerta Radia Ognjišče 2/3
V oddaji PRO ste slišali posnetek druge tretjine 25. gala koncerta Radia Ognjišče. Zadnji del bo na sporedu 27. januarja.

Franci Trstenjak

spominglasba

Svetnik dneva

VEČ ...|19. 1. 2020
Sv. Arsenij in Baraga

Sv. Arsenij in Baraga

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Arsenij in Baraga
VEČ ...|19. 1. 2020
Sv. Arsenij in Baraga

Radio Ognjišče

duhovnostspomin

Spominjamo se

VEČ ...|19. 1. 2020
Spominjamo se dne 19. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 19. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 19. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|19. 1. 2020
Spominjamo se dne 19. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|19. 1. 2020
Brata Alojzij (1923 - 1942) in Anton (1918 - 1942) Murgelj

Dr. Metod Benedik je predstavil preprosta verna fanta Antona in Alojzij Murgelj iz Prečne na Dolnjskem, ki so ju komunisti ubili skupaj z njunim župnikom Jankom Komljancem junija 1942 pod gradom Hmeljnik.

Brata Alojzij (1923 - 1942) in Anton (1918 - 1942) Murgelj

Dr. Metod Benedik je predstavil preprosta verna fanta Antona in Alojzij Murgelj iz Prečne na Dolnjskem, ki so ju komunisti ubili skupaj z njunim župnikom Jankom Komljancem junija 1942 pod gradom Hmeljnik.

spominbrata MurgeljAnton MurgeljAlojzij Murgelj

Slovenski mučenci 20. stoletja

Brata Alojzij (1923 - 1942) in Anton (1918 - 1942) Murgelj
Dr. Metod Benedik je predstavil preprosta verna fanta Antona in Alojzij Murgelj iz Prečne na Dolnjskem, ki so ju komunisti ubili skupaj z njunim župnikom Jankom Komljancem junija 1942 pod gradom Hmeljnik.
VEČ ...|19. 1. 2020
Brata Alojzij (1923 - 1942) in Anton (1918 - 1942) Murgelj
Dr. Metod Benedik je predstavil preprosta verna fanta Antona in Alojzij Murgelj iz Prečne na Dolnjskem, ki so ju komunisti ubili skupaj z njunim župnikom Jankom Komljancem junija 1942 pod gradom Hmeljnik.

Jože Bartolj

spominbrata MurgeljAnton MurgeljAlojzij Murgelj

Moja zgodba

VEČ ...|19. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del

Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del

Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

spominRenato PodbersičPeter ČernicErnest Jazbec

Moja zgodba

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del
Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.
VEČ ...|19. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del
Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

Jože Bartolj

spominRenato PodbersičPeter ČernicErnest Jazbec

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|19. 1. 2020
Tone Bitenc (1920 - 1977)

Arhitekt Tone oziroma Anton Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent, je v duhu pokoncilske prenove bogoslužnih prostorov preuredil prek sto cerkvenih notranjščin in projektiral več novih; v Dražgošah, Idriji, Poljanah nad Škofjo Loko, Kosezah in drugod ... Posveča se je tudi obnovi kulturnih spomenikov: od blejskega gradu in cerkve Marijinega rojstva na blejskem Otoku, za kar je leta 1973 prejel Plečnikovo nagrado, do dvorca Zemono. Ker je bil tih in skromen, o njem ni prav dosti zapisov.Stoletnica rojstva pa je priložnost, da ga bolje spoznamo.

Tone Bitenc (1920 - 1977)

Arhitekt Tone oziroma Anton Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent, je v duhu pokoncilske prenove bogoslužnih prostorov preuredil prek sto cerkvenih notranjščin in projektiral več novih; v Dražgošah, Idriji, Poljanah nad Škofjo Loko, Kosezah in drugod ... Posveča se je tudi obnovi kulturnih spomenikov: od blejskega gradu in cerkve Marijinega rojstva na blejskem Otoku, za kar je leta 1973 prejel Plečnikovo nagrado, do dvorca Zemono. Ker je bil tih in skromen, o njem ni prav dosti zapisov.Stoletnica rojstva pa je priložnost, da ga bolje spoznamo.

spomin

Graditelji slovenskega doma

Tone Bitenc (1920 - 1977)
Arhitekt Tone oziroma Anton Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent, je v duhu pokoncilske prenove bogoslužnih prostorov preuredil prek sto cerkvenih notranjščin in projektiral več novih; v Dražgošah, Idriji, Poljanah nad Škofjo Loko, Kosezah in drugod ... Posveča se je tudi obnovi kulturnih spomenikov: od blejskega gradu in cerkve Marijinega rojstva na blejskem Otoku, za kar je leta 1973 prejel Plečnikovo nagrado, do dvorca Zemono. Ker je bil tih in skromen, o njem ni prav dosti zapisov.Stoletnica rojstva pa je priložnost, da ga bolje spoznamo.
VEČ ...|19. 1. 2020
Tone Bitenc (1920 - 1977)
Arhitekt Tone oziroma Anton Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent, je v duhu pokoncilske prenove bogoslužnih prostorov preuredil prek sto cerkvenih notranjščin in projektiral več novih; v Dražgošah, Idriji, Poljanah nad Škofjo Loko, Kosezah in drugod ... Posveča se je tudi obnovi kulturnih spomenikov: od blejskega gradu in cerkve Marijinega rojstva na blejskem Otoku, za kar je leta 1973 prejel Plečnikovo nagrado, do dvorca Zemono. Ker je bil tih in skromen, o njem ni prav dosti zapisov.Stoletnica rojstva pa je priložnost, da ga bolje spoznamo.

Tone Gorjup

spomin

Spominjamo se

VEČ ...|18. 1. 2020
Spominjamo se dne 18. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 18. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 18. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|18. 1. 2020
Spominjamo se dne 18. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Naš gost

VEČ ...|18. 1. 2020
Naš gost basist Luka Debevc Mayer

Tokrat smo gostili opernega pevca, večkrat za najboljšega pevca Argentine razglašenega basista Luka Debevca Mayerja. Rodil se je v Buenos Airesu slovenskim staršem. Že več kot petindvajset let se vrača v domovino svojih staršev in v božičnem času izvaja koncerte duhovne glasbe večinoma po cerkvah. Sad njegovih turnej s sakralno glasbo, je tudi zgoščenka, pod imenom V živi spomin iz katere smo izbrali tudi glasbeno spremljavo oddaje.

Naš gost basist Luka Debevc Mayer

Tokrat smo gostili opernega pevca, večkrat za najboljšega pevca Argentine razglašenega basista Luka Debevca Mayerja. Rodil se je v Buenos Airesu slovenskim staršem. Že več kot petindvajset let se vrača v domovino svojih staršev in v božičnem času izvaja koncerte duhovne glasbe večinoma po cerkvah. Sad njegovih turnej s sakralno glasbo, je tudi zgoščenka, pod imenom V živi spomin iz katere smo izbrali tudi glasbeno spremljavo oddaje.

pogovorglasbaLuka Debevec Mayer

Naš gost

Naš gost basist Luka Debevc Mayer
Tokrat smo gostili opernega pevca, večkrat za najboljšega pevca Argentine razglašenega basista Luka Debevca Mayerja. Rodil se je v Buenos Airesu slovenskim staršem. Že več kot petindvajset let se vrača v domovino svojih staršev in v božičnem času izvaja koncerte duhovne glasbe večinoma po cerkvah. Sad njegovih turnej s sakralno glasbo, je tudi zgoščenka, pod imenom V živi spomin iz katere smo izbrali tudi glasbeno spremljavo oddaje.
VEČ ...|18. 1. 2020
Naš gost basist Luka Debevc Mayer
Tokrat smo gostili opernega pevca, večkrat za najboljšega pevca Argentine razglašenega basista Luka Debevca Mayerja. Rodil se je v Buenos Airesu slovenskim staršem. Že več kot petindvajset let se vrača v domovino svojih staršev in v božičnem času izvaja koncerte duhovne glasbe večinoma po cerkvah. Sad njegovih turnej s sakralno glasbo, je tudi zgoščenka, pod imenom V živi spomin iz katere smo izbrali tudi glasbeno spremljavo oddaje.

Jože Bartolj

pogovorglasbaLuka Debevec Mayer

Spominjamo se

VEČ ...|17. 1. 2020
Spominjamo se dne 17. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 17. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 17. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|17. 1. 2020
Spominjamo se dne 17. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Petkov večer

VEČ ...|17. 1. 2020
Vokalna skupina Cantate Domino

Vokalna skupina Cantate Domino iz Kočevja je lani praznovala 30. obletnico ustanovitve. Svoje spomine na začetke, nastope in zanimive dogodke, med njimi na petje pri sveti maši s papežem Frančiškom, sta z nami delila Franc in Helena Štefanič.

Vokalna skupina Cantate Domino

Vokalna skupina Cantate Domino iz Kočevja je lani praznovala 30. obletnico ustanovitve. Svoje spomine na začetke, nastope in zanimive dogodke, med njimi na petje pri sveti maši s papežem Frančiškom, sta z nami delila Franc in Helena Štefanič.

glasbapogovorpapežvokalna skupina

Petkov večer

Vokalna skupina Cantate Domino
Vokalna skupina Cantate Domino iz Kočevja je lani praznovala 30. obletnico ustanovitve. Svoje spomine na začetke, nastope in zanimive dogodke, med njimi na petje pri sveti maši s papežem Frančiškom, sta z nami delila Franc in Helena Štefanič.
VEČ ...|17. 1. 2020
Vokalna skupina Cantate Domino
Vokalna skupina Cantate Domino iz Kočevja je lani praznovala 30. obletnico ustanovitve. Svoje spomine na začetke, nastope in zanimive dogodke, med njimi na petje pri sveti maši s papežem Frančiškom, sta z nami delila Franc in Helena Štefanič.

Marjan BuničPetra Stopar

glasbapogovorpapežvokalna skupina

Svetnik dneva

VEČ ...|16. 1. 2020
Sv. Marcel I.

Svetnik dneva

Sv. Marcel I.
VEČ ...|16. 1. 2020

Spominjamo se

VEČ ...|16. 1. 2020
Spominjamo se dne 16. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 16. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 16. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|16. 1. 2020
Spominjamo se dne 16. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|16. 1. 2020
236. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Moje orglice – Janko Ropret, On Ne Vit PAs Sans Se Dire Adieu - Mireille Mathieu, Suze kažu sve - Ivica Šerfezi, Mladost – Berta Ambrož, Ein Junges Herz - Peter Kraus, Moviestar – Harpo, Ne boj se tega časa in Violino tzigano - Marijana Deržaj, Ich war’so gern’ bei dir - Caterina Valente, Mexican Girl – Smokie, Brez ljubezni mi živeti ni – Moni Kovačič, Everybody’s talkin’ - Nilsson …

236. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Moje orglice – Janko Ropret, On Ne Vit PAs Sans Se Dire Adieu - Mireille Mathieu, Suze kažu sve - Ivica Šerfezi, Mladost – Berta Ambrož, Ein Junges Herz - Peter Kraus, Moviestar – Harpo, Ne boj se tega časa in Violino tzigano - Marijana Deržaj, Ich war’so gern’ bei dir - Caterina Valente, Mexican Girl – Smokie, Brez ljubezni mi živeti ni – Moni Kovačič, Everybody’s talkin’ - Nilsson …

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

236. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Moje orglice – Janko Ropret, On Ne Vit PAs Sans Se Dire Adieu - Mireille Mathieu, Suze kažu sve - Ivica Šerfezi, Mladost – Berta Ambrož, Ein Junges Herz - Peter Kraus, Moviestar – Harpo, Ne boj se tega časa in Violino tzigano - Marijana Deržaj, Ich war’so gern’ bei dir - Caterina Valente, Mexican Girl – Smokie, Brez ljubezni mi živeti ni – Moni Kovačič, Everybody’s talkin’ - Nilsson …
VEČ ...|16. 1. 2020
236. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Moje orglice – Janko Ropret, On Ne Vit PAs Sans Se Dire Adieu - Mireille Mathieu, Suze kažu sve - Ivica Šerfezi, Mladost – Berta Ambrož, Ein Junges Herz - Peter Kraus, Moviestar – Harpo, Ne boj se tega časa in Violino tzigano - Marijana Deržaj, Ich war’so gern’ bei dir - Caterina Valente, Mexican Girl – Smokie, Brez ljubezni mi živeti ni – Moni Kovačič, Everybody’s talkin’ - Nilsson …

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|15. 1. 2020
Sv. Pavel iz Teb

Svetnik dneva

Sv. Pavel iz Teb
VEČ ...|15. 1. 2020

Spominjamo se

VEČ ...|15. 1. 2020
Spominjamo se dne 15. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 15. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 15. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|15. 1. 2020
Spominjamo se dne 15. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Komentar Časnik.si

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.
VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Romana Bider

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Spominjamo se

VEČ ...|14. 1. 2020
Spominjamo se dne 14. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 14. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 14. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|14. 1. 2020
Spominjamo se dne 14. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|13. 1. 2020
Spominjamo se dne 13. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 13. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 13. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|13. 1. 2020
Spominjamo se dne 13. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|13. 1. 2020
Posnetek 25. gala koncerta Radia Ognjišče 1/3

V oddaji PRO ste slišali posnetek prve tretjine 25. gala koncerta Radia Ognjišče. Nadaljevanji bosta 20. in 27. januarja.

Posnetek 25. gala koncerta Radia Ognjišče 1/3

V oddaji PRO ste slišali posnetek prve tretjine 25. gala koncerta Radia Ognjišče. Nadaljevanji bosta 20. in 27. januarja.

spominglasba

Prijatelji Radia Ognjišče

Posnetek 25. gala koncerta Radia Ognjišče 1/3
V oddaji PRO ste slišali posnetek prve tretjine 25. gala koncerta Radia Ognjišče. Nadaljevanji bosta 20. in 27. januarja.
VEČ ...|13. 1. 2020
Posnetek 25. gala koncerta Radia Ognjišče 1/3
V oddaji PRO ste slišali posnetek prve tretjine 25. gala koncerta Radia Ognjišče. Nadaljevanji bosta 20. in 27. januarja.

Franci Trstenjak

spominglasba

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 1. 2020
Les Slovenes - Koroška galerija v 2020 - V spomin Tonetu Seifertu

Društvo slovenskih izobražencev v Trstu predstavlja knjigo o aleksandrinkah »Les Slovènes«.Korška galerija likovnih umetnosti v letu 2020.Umrl je akademski slikar Tone Seifert.

Les Slovenes - Koroška galerija v 2020 - V spomin Tonetu Seifertu

Društvo slovenskih izobražencev v Trstu predstavlja knjigo o aleksandrinkah »Les Slovènes«.Korška galerija likovnih umetnosti v letu 2020.Umrl je akademski slikar Tone Seifert.

kulturaTone Seifert

Kulturni utrinki

Les Slovenes - Koroška galerija v 2020 - V spomin Tonetu Seifertu
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu predstavlja knjigo o aleksandrinkah »Les Slovènes«.Korška galerija likovnih umetnosti v letu 2020.Umrl je akademski slikar Tone Seifert.
VEČ ...|13. 1. 2020
Les Slovenes - Koroška galerija v 2020 - V spomin Tonetu Seifertu
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu predstavlja knjigo o aleksandrinkah »Les Slovènes«.Korška galerija likovnih umetnosti v letu 2020.Umrl je akademski slikar Tone Seifert.

Jože Bartolj

kulturaTone Seifert

Spominjamo se

VEČ ...|12. 1. 2020
Spominjamo se dne 12. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 12. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 12. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|12. 1. 2020
Spominjamo se dne 12. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|12. 1. 2020
Srečko Huth (1907 – 1943)

Spoznali smo duhovnika Srečka Hutha, ki so ga partizani preoblečeni v nemške uniforme aretirali 18. oktobra 1943 in ga dan kasneje, po hudem mučenju, umorili pod Koprivnikom.

Srečko Huth (1907 – 1943)

Spoznali smo duhovnika Srečka Hutha, ki so ga partizani preoblečeni v nemške uniforme aretirali 18. oktobra 1943 in ga dan kasneje, po hudem mučenju, umorili pod Koprivnikom.

spominSrečko Huth

Slovenski mučenci 20. stoletja

Srečko Huth (1907 – 1943)
Spoznali smo duhovnika Srečka Hutha, ki so ga partizani preoblečeni v nemške uniforme aretirali 18. oktobra 1943 in ga dan kasneje, po hudem mučenju, umorili pod Koprivnikom.
VEČ ...|12. 1. 2020
Srečko Huth (1907 – 1943)
Spoznali smo duhovnika Srečka Hutha, ki so ga partizani preoblečeni v nemške uniforme aretirali 18. oktobra 1943 in ga dan kasneje, po hudem mučenju, umorili pod Koprivnikom.

Jože Bartolj

spominSrečko Huth

Moja zgodba

VEČ ...|12. 1. 2020
Ernes Jazbec - Zamolčani domoljub 1. del

Oddajo smo posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Za koga gre? To je človek, ki je že več desetletij grdo omadeževan, saj naj bi v Trstu 10. marca 1944 umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca. Pred kratkim je o njem potekalo študijsko srečanje, ki je pokazalo, da ni bil morilec v tržaški ulici Rossetti, ampak velik narodnjak, organizator slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. Slišali ste prof. Martina Breclja in Jezbečevo nečakinjo Majdo Jazbec Maček.

Ernes Jazbec - Zamolčani domoljub 1. del

Oddajo smo posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Za koga gre? To je človek, ki je že več desetletij grdo omadeževan, saj naj bi v Trstu 10. marca 1944 umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca. Pred kratkim je o njem potekalo študijsko srečanje, ki je pokazalo, da ni bil morilec v tržaški ulici Rossetti, ampak velik narodnjak, organizator slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. Slišali ste prof. Martina Breclja in Jezbečevo nečakinjo Majdo Jazbec Maček.

spominMartin BreceljMajda Jazbec MačekErnest Jazbec

Moja zgodba

Ernes Jazbec - Zamolčani domoljub 1. del
Oddajo smo posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Za koga gre? To je človek, ki je že več desetletij grdo omadeževan, saj naj bi v Trstu 10. marca 1944 umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca. Pred kratkim je o njem potekalo študijsko srečanje, ki je pokazalo, da ni bil morilec v tržaški ulici Rossetti, ampak velik narodnjak, organizator slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. Slišali ste prof. Martina Breclja in Jezbečevo nečakinjo Majdo Jazbec Maček.
VEČ ...|12. 1. 2020
Ernes Jazbec - Zamolčani domoljub 1. del
Oddajo smo posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Za koga gre? To je človek, ki je že več desetletij grdo omadeževan, saj naj bi v Trstu 10. marca 1944 umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca. Pred kratkim je o njem potekalo študijsko srečanje, ki je pokazalo, da ni bil morilec v tržaški ulici Rossetti, ampak velik narodnjak, organizator slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. Slišali ste prof. Martina Breclja in Jezbečevo nečakinjo Majdo Jazbec Maček.

Jože Bartolj

spominMartin BreceljMajda Jazbec MačekErnest Jazbec

Spominjamo se

VEČ ...|11. 1. 2020
Spominjamo se dne 11. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 11. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 11. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|11. 1. 2020
Spominjamo se dne 11. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Svetnik dneva

VEČ ...|10. 1. 2020
Sv. Agaton

Svetnik dneva

Sv. Agaton
VEČ ...|10. 1. 2020

Spominjamo se

VEČ ...|10. 1. 2020
Spominjamo se dne 10. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 10. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 10. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|10. 1. 2020
Spominjamo se dne 10. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Svetnik dneva

VEČ ...|9. 1. 2020
Sv. Andrej Corsini

Sv. Andrej Corsini

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Andrej Corsini
VEČ ...|9. 1. 2020
Sv. Andrej Corsini

Jure Sešek

duhovnostspomin

Spominjamo se

VEČ ...|9. 1. 2020
Spominjamo se dne 9. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 9. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 9. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|9. 1. 2020
Spominjamo se dne 9. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|9. 1. 2020
235. oddaja

četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Včasih, ko se srečava – Nino Robić; May each day – Andy Williams, Soleado - Daniel Sentacruz Ensemble, Lepše ni nikjer na svetu – Oto Pestner; Slovenija, najlepša si dežela – Nace Junkar in Oto Pestner, Nota per me - Adriano Celentano, In The Ghetto – Elvis Presley, Stara plošča – Ivanka Kraševec, Come back Liza – Harry Belafonte, What is life - George Harrison, Smoke gets in your eyes - The Platters, Volare - Domenico Modugno,‎ Please come to Boston - Joan Baez ...

235. oddaja

četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Včasih, ko se srečava – Nino Robić; May each day – Andy Williams, Soleado - Daniel Sentacruz Ensemble, Lepše ni nikjer na svetu – Oto Pestner; Slovenija, najlepša si dežela – Nace Junkar in Oto Pestner, Nota per me - Adriano Celentano, In The Ghetto – Elvis Presley, Stara plošča – Ivanka Kraševec, Come back Liza – Harry Belafonte, What is life - George Harrison, Smoke gets in your eyes - The Platters, Volare - Domenico Modugno,‎ Please come to Boston - Joan Baez ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

235. oddaja
četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Včasih, ko se srečava – Nino Robić; May each day – Andy Williams, Soleado - Daniel Sentacruz Ensemble, Lepše ni nikjer na svetu – Oto Pestner; Slovenija, najlepša si dežela – Nace Junkar in Oto Pestner, Nota per me - Adriano Celentano, In The Ghetto – Elvis Presley, Stara plošča – Ivanka Kraševec, Come back Liza – Harry Belafonte, What is life - George Harrison, Smoke gets in your eyes - The Platters, Volare - Domenico Modugno,‎ Please come to Boston - Joan Baez ...
VEČ ...|9. 1. 2020
235. oddaja
četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Včasih, ko se srečava – Nino Robić; May each day – Andy Williams, Soleado - Daniel Sentacruz Ensemble, Lepše ni nikjer na svetu – Oto Pestner; Slovenija, najlepša si dežela – Nace Junkar in Oto Pestner, Nota per me - Adriano Celentano, In The Ghetto – Elvis Presley, Stara plošča – Ivanka Kraševec, Come back Liza – Harry Belafonte, What is life - George Harrison, Smoke gets in your eyes - The Platters, Volare - Domenico Modugno,‎ Please come to Boston - Joan Baez ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Spominjamo se

VEČ ...|8. 1. 2020
Spominjamo se dne 8. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 8. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 8. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|8. 1. 2020
Spominjamo se dne 8. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Pogovor o

VEČ ...|8. 1. 2020
S Tonetom Hrovatom o procesu osamosvojitve in dogovoru, sklenjenem v novomeški kleti

V oddajo smo povabili Toneta Hrovata, sedanjega direktorja centra GRM v Novem mestu, nekdanjega predsednika državnega sveta in enega od mož, ki je sodeloval v času osamosvojitve. Govorili smo o tem, kam gre Slovenija na področju kmetijstva in podeželja, kako vidi vrh politike in kako dediščino osamosvojiteljev.

S Tonetom Hrovatom o procesu osamosvojitve in dogovoru, sklenjenem v novomeški kleti

V oddajo smo povabili Toneta Hrovata, sedanjega direktorja centra GRM v Novem mestu, nekdanjega predsednika državnega sveta in enega od mož, ki je sodeloval v času osamosvojitve. Govorili smo o tem, kam gre Slovenija na področju kmetijstva in podeželja, kako vidi vrh politike in kako dediščino osamosvojiteljev.

družbaizobraževanjeinfokomentarmladinaravapogovorpolitikaspominvzgoja

Pogovor o

S Tonetom Hrovatom o procesu osamosvojitve in dogovoru, sklenjenem v novomeški kleti
V oddajo smo povabili Toneta Hrovata, sedanjega direktorja centra GRM v Novem mestu, nekdanjega predsednika državnega sveta in enega od mož, ki je sodeloval v času osamosvojitve. Govorili smo o tem, kam gre Slovenija na področju kmetijstva in podeželja, kako vidi vrh politike in kako dediščino osamosvojiteljev.
VEČ ...|8. 1. 2020
S Tonetom Hrovatom o procesu osamosvojitve in dogovoru, sklenjenem v novomeški kleti
V oddajo smo povabili Toneta Hrovata, sedanjega direktorja centra GRM v Novem mestu, nekdanjega predsednika državnega sveta in enega od mož, ki je sodeloval v času osamosvojitve. Govorili smo o tem, kam gre Slovenija na področju kmetijstva in podeželja, kako vidi vrh politike in kako dediščino osamosvojiteljev.

Tanja Dominko

družbaizobraževanjeinfokomentarmladinaravapogovorpolitikaspominvzgoja

Spominjamo se

VEČ ...|7. 1. 2020
Spominjamo se dne 7. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 7. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 7. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|7. 1. 2020
Spominjamo se dne 7. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Za nasmeh

VEČ ...|7. 1. 2020
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|7. 1. 2020
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 1. 2020
Spominska razstava Janeza Bernika

V sredo 8. januarja ob 18.h bodo v Kregarjevem atriju pstavili na ogled spominsko razstavo pokojnega akademika Janeza Bernika. Razstavljena dela so iz zasebne zbirke slikarjeve sestre Ljudmile Mrzlikar.

Spominska razstava Janeza Bernika

V sredo 8. januarja ob 18.h bodo v Kregarjevem atriju pstavili na ogled spominsko razstavo pokojnega akademika Janeza Bernika. Razstavljena dela so iz zasebne zbirke slikarjeve sestre Ljudmile Mrzlikar.

kulturaJanez Bernik

Kulturni utrinki

Spominska razstava Janeza Bernika
V sredo 8. januarja ob 18.h bodo v Kregarjevem atriju pstavili na ogled spominsko razstavo pokojnega akademika Janeza Bernika. Razstavljena dela so iz zasebne zbirke slikarjeve sestre Ljudmile Mrzlikar.
VEČ ...|7. 1. 2020
Spominska razstava Janeza Bernika
V sredo 8. januarja ob 18.h bodo v Kregarjevem atriju pstavili na ogled spominsko razstavo pokojnega akademika Janeza Bernika. Razstavljena dela so iz zasebne zbirke slikarjeve sestre Ljudmile Mrzlikar.

Jože Bartolj

kulturaJanez Bernik

Spominjamo se

VEČ ...|6. 1. 2020
Spominjamo se dne 6. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 6. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 6. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|6. 1. 2020
Spominjamo se dne 6. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|6. 1. 2020
Posnetek radijske oddaje iz Clevelanda

Tokrat ste slišali posnetek radijske oddaje, ki je bila ustvarjena pred več kot šestdesetimi leti v Clevelandu v Ameriki in je bila celo objavljena na vinilni plošči. To ploščo smo pridobili in tako ste lahko slišali nekaj božičnih pesmi, kakor so jih odpeli naši rojaki pred več desetletji in govor škofa Gregorija Rožmana.

Posnetek radijske oddaje iz Clevelanda

Tokrat ste slišali posnetek radijske oddaje, ki je bila ustvarjena pred več kot šestdesetimi leti v Clevelandu v Ameriki in je bila celo objavljena na vinilni plošči. To ploščo smo pridobili in tako ste lahko slišali nekaj božičnih pesmi, kakor so jih odpeli naši rojaki pred več desetletji in govor škofa Gregorija Rožmana.

spomin

Prijatelji Radia Ognjišče

Posnetek radijske oddaje iz Clevelanda
Tokrat ste slišali posnetek radijske oddaje, ki je bila ustvarjena pred več kot šestdesetimi leti v Clevelandu v Ameriki in je bila celo objavljena na vinilni plošči. To ploščo smo pridobili in tako ste lahko slišali nekaj božičnih pesmi, kakor so jih odpeli naši rojaki pred več desetletji in govor škofa Gregorija Rožmana.
VEČ ...|6. 1. 2020
Posnetek radijske oddaje iz Clevelanda
Tokrat ste slišali posnetek radijske oddaje, ki je bila ustvarjena pred več kot šestdesetimi leti v Clevelandu v Ameriki in je bila celo objavljena na vinilni plošči. To ploščo smo pridobili in tako ste lahko slišali nekaj božičnih pesmi, kakor so jih odpeli naši rojaki pred več desetletji in govor škofa Gregorija Rožmana.

Franci Trstenjak

spomin

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 1. 2020
Komu dišijo zemljišča Agrarnih skupnosti, povišanje dajatev na področju kmetijstva in pogled na letošnjo licitacijo najboljšega lesa

SIDG je nekaterim solastnikom Agrarnih skupnosti pošiljal zanimanje za nakup zemljišč. Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije protestira. Janez Beja, član sveta KGZS je spregovoril o letošnjem povišanju katastrskega dohodka in nadomestil za uporabo gozdnih cest. Jože Mori, vodja Sektorja za ukrepe v gozdovih na ZGS, pa je predstavil zanimiv poged na strukturo kupcev, ki si v teh dneh na 14. licitaciji vrednejših sortimentov lesa ogledujejo najkakovostnejši slovenski les.

Komu dišijo zemljišča Agrarnih skupnosti, povišanje dajatev na področju kmetijstva in pogled na letošnjo licitacijo najboljšega lesa

SIDG je nekaterim solastnikom Agrarnih skupnosti pošiljal zanimanje za nakup zemljišč. Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije protestira. Janez Beja, član sveta KGZS je spregovoril o letošnjem povišanju katastrskega dohodka in nadomestil za uporabo gozdnih cest. Jože Mori, vodja Sektorja za ukrepe v gozdovih na ZGS, pa je predstavil zanimiv poged na strukturo kupcev, ki si v teh dneh na 14. licitaciji vrednejših sortimentov lesa ogledujejo najkakovostnejši slovenski les.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Duhovna misel

VEČ ...|25. 1. 2020
Kje so meje?

Rekel jim je: Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!(Mr 16, 15)

Kje so meje?

Rekel jim je: Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!(Mr 16, 15)

Gregor Čušin

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|25. 1. 2020
Sprejmi sebe

Prisluhnite oddaji Za življenje v kateri je z nami Karel Gržan in je govoril o sprejetju samega sebe.

Sprejmi sebe

Prisluhnite oddaji Za življenje v kateri je z nami Karel Gržan in je govoril o sprejetju samega sebe.

Mateja Feltrin Novljan

družbaodnosipogovorvzgoja

Sol in luč

VEČ ...|21. 1. 2020
Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.

Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).

Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.

Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 1. 2020
Ni dovolj, da smo povezani v jeziku, ampak se moramo poznati med seboj

V Čedadu je potekal 57. Dan emigranta, v Gorici že 21. leto deluje Skupnosti družin Sončnica in se pripravlja na muzikal Lak za sanje, tržaško Nagrado Dušana Černeta bo prejela Erika Jazbar, na avstrijskem Koroškem je potekal govorniški natečaj za mlade.

Ni dovolj, da smo povezani v jeziku, ampak se moramo poznati med seboj

V Čedadu je potekal 57. Dan emigranta, v Gorici že 21. leto deluje Skupnosti družin Sončnica in se pripravlja na muzikal Lak za sanje, tržaško Nagrado Dušana Černeta bo prejela Erika Jazbar, na avstrijskem Koroškem je potekal govorniški natečaj za mlade.

Matjaž Merljak

inforojakiitalijaavstrija

Pojdite in učite

VEČ ...|26. 1. 2020
Pismi misijonarjev

Prebrali smo dela pisem slovenskih misijonarjev, ki delujeta v Kirgiziji in Braziliji.

Pismi misijonarjev

Prebrali smo dela pisem slovenskih misijonarjev, ki delujeta v Kirgiziji in Braziliji.

Jure Sešek

družbamisijoniKirgizijaBrazilija

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|26. 1. 2020
Svetopisemski maraton 2020

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo predstavili letošnji Svetopisemski maraton, ki se je začel 26. januarja. Z nami sta bili članici projektne ekipe Katarina Zupančič in Eva Strajnar.

Svetopisemski maraton 2020

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo predstavili letošnji Svetopisemski maraton, ki se je začel 26. januarja. Z nami sta bili članici projektne ekipe Katarina Zupančič in Eva Strajnar.

Petra Stopar

duhovnostdružbaizobraževanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 1. 2020
Komu dišijo zemljišča Agrarnih skupnosti, povišanje dajatev na področju kmetijstva in pogled na letošnjo licitacijo najboljšega lesa

SIDG je nekaterim solastnikom Agrarnih skupnosti pošiljal zanimanje za nakup zemljišč. Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije protestira. Janez Beja, član sveta KGZS je spregovoril o letošnjem povišanju katastrskega dohodka in nadomestil za uporabo gozdnih cest. Jože Mori, vodja Sektorja za ukrepe v gozdovih na ZGS, pa je predstavil zanimiv poged na strukturo kupcev, ki si v teh dneh na 14. licitaciji vrednejših sortimentov lesa ogledujejo najkakovostnejši slovenski les.

Komu dišijo zemljišča Agrarnih skupnosti, povišanje dajatev na področju kmetijstva in pogled na letošnjo licitacijo najboljšega lesa

SIDG je nekaterim solastnikom Agrarnih skupnosti pošiljal zanimanje za nakup zemljišč. Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije protestira. Janez Beja, član sveta KGZS je spregovoril o letošnjem povišanju katastrskega dohodka in nadomestil za uporabo gozdnih cest. Jože Mori, vodja Sektorja za ukrepe v gozdovih na ZGS, pa je predstavil zanimiv poged na strukturo kupcev, ki si v teh dneh na 14. licitaciji vrednejših sortimentov lesa ogledujejo najkakovostnejši slovenski les.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|26. 1. 2020
Sporni zakon o bioetiki v Franciji in o slovenski podpori papežu Frančišku

Francija sprejema zakon o umetni oploditvi. Na rojstnem listu bosta v primeru lezbičnega para navedeni biološka mati in njena partnerka. Zakon sproža bazen etičnih vprašanj. O tem smo se pogovarjali z magistrom moralne teologije Gabrielom Kavčičem. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve tudi o sklepu akcije zbiranja podpisov v podporo papežu Frančišku.

Sporni zakon o bioetiki v Franciji in o slovenski podpori papežu Frančišku

Francija sprejema zakon o umetni oploditvi. Na rojstnem listu bosta v primeru lezbičnega para navedeni biološka mati in njena partnerka. Zakon sproža bazen etičnih vprašanj. O tem smo se pogovarjali z magistrom moralne teologije Gabrielom Kavčičem. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve tudi o sklepu akcije zbiranja podpisov v podporo papežu Frančišku.

Marta Jerebič

duhovnostpapežinfodružbaodnosi

Rožni venec

VEČ ...|26. 1. 2020
Častitljivi del

Molili so radijski sodelavci.

Častitljivi del

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost