Spominjamo se

VEČ ...|29. 7. 2021
Spominjamo se dne 29. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 29. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se

Spominjamo se dne 29. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
VEČ ...|29. 7. 2021
Spominjamo se dne 29. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|29. 7. 2021
Sv. Marta

V vsaki družini, ki premore več kot enega potomca in kjer starši otrok …

Sv. Marta

V vsaki družini, ki premore več kot enega potomca in kjer starši otrok …

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

Sv. Marta

V vsaki družini, ki premore več kot enega potomca in kjer starši otrok …

VEČ ...|29. 7. 2021
Sv. Marta

V vsaki družini, ki premore več kot enega potomca in kjer starši otrok …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|29. 7. 2021
313. oddaja

Predvajali smo skladbe: Vzameš me v roke - Elda Viler, Spanish Flea - Herb Alpert’s & the Tijuana Brass, L’amour est toujours en vacances - Patricija Lavila, Breskvice - Sonja Gabršček, All I ever need is you - Tom Jones, Michaela - Bata Illić, Ritem srca - Janez Bončina Benč, Karoca in Oprosti mi, pape - Oliver Dragojević, Caruso - Al Bano, Xanadu - Olivia Newton-John, On je rekel sonce - Marjetka Falk, Smoke get’s in your eyes - The Platters, Zorba’s dance - Mikis Theodorakis, Poletna noč - Marjana Deržaj ...

313. oddaja

Predvajali smo skladbe: Vzameš me v roke - Elda Viler, Spanish Flea - Herb Alpert’s & the Tijuana Brass, L’amour est toujours en vacances - Patricija Lavila, Breskvice - Sonja Gabršček, All I ever need is you - Tom Jones, Michaela - Bata Illić, Ritem srca - Janez Bončina Benč, Karoca in Oprosti mi, pape - Oliver Dragojević, Caruso - Al Bano, Xanadu - Olivia Newton-John, On je rekel sonce - Marjetka Falk, Smoke get’s in your eyes - The Platters, Zorba’s dance - Mikis Theodorakis, Poletna noč - Marjana Deržaj ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

313. oddaja

Predvajali smo skladbe: Vzameš me v roke - Elda Viler, Spanish Flea - Herb Alpert’s & the Tijuana Brass, L’amour est toujours en vacances - Patricija Lavila, Breskvice - Sonja Gabršček, All I ever need is you - Tom Jones, Michaela - Bata Illić, Ritem srca - Janez Bončina Benč, Karoca in Oprosti mi, pape - Oliver Dragojević, Caruso - Al Bano, Xanadu - Olivia Newton-John, On je rekel sonce - Marjetka Falk, Smoke get’s in your eyes - The Platters, Zorba’s dance - Mikis Theodorakis, Poletna noč - Marjana Deržaj ...

VEČ ...|29. 7. 2021
313. oddaja

Predvajali smo skladbe: Vzameš me v roke - Elda Viler, Spanish Flea - Herb Alpert’s & the Tijuana Brass, L’amour est toujours en vacances - Patricija Lavila, Breskvice - Sonja Gabršček, All I ever need is you - Tom Jones, Michaela - Bata Illić, Ritem srca - Janez Bončina Benč, Karoca in Oprosti mi, pape - Oliver Dragojević, Caruso - Al Bano, Xanadu - Olivia Newton-John, On je rekel sonce - Marjetka Falk, Smoke get’s in your eyes - The Platters, Zorba’s dance - Mikis Theodorakis, Poletna noč - Marjana Deržaj ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Spominjamo se

VEČ ...|28. 7. 2021
Spominjamo se dne 28. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 28. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se

Spominjamo se dne 28. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
VEČ ...|28. 7. 2021
Spominjamo se dne 28. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|28. 7. 2021
Sv. Viktor I.

Ljubi moj sveti Viktor I., ki si papeževal tam nekje konec …

Sv. Viktor I.

Ljubi moj sveti Viktor I., ki si papeževal tam nekje konec …

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

Sv. Viktor I.

Ljubi moj sveti Viktor I., ki si papeževal tam nekje konec …

VEČ ...|28. 7. 2021
Sv. Viktor I.

Ljubi moj sveti Viktor I., ki si papeževal tam nekje konec …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Spominjamo se

VEČ ...|27. 7. 2021
Spominjamo se dne 27. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 27. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se

Spominjamo se dne 27. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
VEČ ...|27. 7. 2021
Spominjamo se dne 27. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|27. 7. 2021
Sv. Gorazd in Kliment

Ni lahka, prav gotovo, da ne, ta zelo pogosta vaja v ponižnosti: da tvoje ime ostane …

Sv. Gorazd in Kliment

Ni lahka, prav gotovo, da ne, ta zelo pogosta vaja v ponižnosti: da tvoje ime ostane …

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

Sv. Gorazd in Kliment

Ni lahka, prav gotovo, da ne, ta zelo pogosta vaja v ponižnosti: da tvoje ime ostane …

VEČ ...|27. 7. 2021
Sv. Gorazd in Kliment

Ni lahka, prav gotovo, da ne, ta zelo pogosta vaja v ponižnosti: da tvoje ime ostane …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Spominjamo se

VEČ ...|26. 7. 2021
Spominjamo se dne 26. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 26. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se

Spominjamo se dne 26. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
VEČ ...|26. 7. 2021
Spominjamo se dne 26. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|26. 7. 2021
Sv. Joahim in Ana

Naj za začetek povem, da je tole moje pismo čisti presedan, saj v Svetem pismu nista niti …

Sv. Joahim in Ana

Naj za začetek povem, da je tole moje pismo čisti presedan, saj v Svetem pismu nista niti …

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

Sv. Joahim in Ana

Naj za začetek povem, da je tole moje pismo čisti presedan, saj v Svetem pismu nista niti …

VEČ ...|26. 7. 2021
Sv. Joahim in Ana

Naj za začetek povem, da je tole moje pismo čisti presedan, saj v Svetem pismu nista niti …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|26. 7. 2021
Ljudska pesem Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici

Konec junija je Slavi Košir, naša radijska sodelavka in velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila 14. večer slovenskega ljudskega izročila. Ljudsko pesem je predstavila pevska skupina Cintare iz Ljubljane. Odlomke s prireditve je prinesla oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.


 

Ljudska pesem Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici

Konec junija je Slavi Košir, naša radijska sodelavka in velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila 14. večer slovenskega ljudskega izročila. Ljudsko pesem je predstavila pevska skupina Cintare iz Ljubljane. Odlomke s prireditve je prinesla oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.


 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Ljudska pesem Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici

Konec junija je Slavi Košir, naša radijska sodelavka in velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila 14. večer slovenskega ljudskega izročila. Ljudsko pesem je predstavila pevska skupina Cintare iz Ljubljane. Odlomke s prireditve je prinesla oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.


 

VEČ ...|26. 7. 2021
Ljudska pesem Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici

Konec junija je Slavi Košir, naša radijska sodelavka in velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila 14. večer slovenskega ljudskega izročila. Ljudsko pesem je predstavila pevska skupina Cintare iz Ljubljane. Odlomke s prireditve je prinesla oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Spominjamo se

VEČ ...|25. 7. 2021
Spominjamo se dne 25. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 25. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se

Spominjamo se dne 25. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
VEČ ...|25. 7. 2021
Spominjamo se dne 25. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ...|25. 7. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 2.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. Danes je bila na sporedu druga oddaja s prispevkoma dr. Jožeta Možine in dr. Jelke Piškurić.

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 2.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. Danes je bila na sporedu druga oddaja s prispevkoma dr. Jožeta Možine in dr. Jelke Piškurić.

spominpolitikavojnaMožinaPiškurić

Moja zgodba

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 2.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. Danes je bila na sporedu druga oddaja s prispevkoma dr. Jožeta Možine in dr. Jelke Piškurić.

VEČ ...|25. 7. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 2.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. Danes je bila na sporedu druga oddaja s prispevkoma dr. Jožeta Možine in dr. Jelke Piškurić.

Jože Bartolj

spominpolitikavojnaMožinaPiškurić

Spominjamo se

VEČ ...|24. 7. 2021
Spominjamo se dne 24. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se

Spominjamo se dne 24. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
VEČ ...|24. 7. 2021
Spominjamo se dne 24. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Naš gost

VEČ ...|24. 7. 2021
Marjeta Rigler - Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji

Marjeta Rigler je skupaj s svojim pokojnim možem Metodijem za svoje poslanstvo vzela oživljanje slovenske Jakobove poti. Nadškof Stanislav Zore jima je podelil odličje sv. Cirila in Metoda.

Marjeta Rigler - Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji

Marjeta Rigler je skupaj s svojim pokojnim možem Metodijem za svoje poslanstvo vzela oživljanje slovenske Jakobove poti. Nadškof Stanislav Zore jima je podelil odličje sv. Cirila in Metoda.

spominživljenjeJakobova potcamino

Naš gost

Marjeta Rigler - Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji

Marjeta Rigler je skupaj s svojim pokojnim možem Metodijem za svoje poslanstvo vzela oživljanje slovenske Jakobove poti. Nadškof Stanislav Zore jima je podelil odličje sv. Cirila in Metoda.

VEČ ...|24. 7. 2021
Marjeta Rigler - Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji

Marjeta Rigler je skupaj s svojim pokojnim možem Metodijem za svoje poslanstvo vzela oživljanje slovenske Jakobove poti. Nadškof Stanislav Zore jima je podelil odličje sv. Cirila in Metoda.

Marjan Bunič

spominživljenjeJakobova potcamino

Spominjamo se

VEČ ...|23. 7. 2021
Spominjamo se dne 23. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 23. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se

Spominjamo se dne 23. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
VEČ ...|23. 7. 2021
Spominjamo se dne 23. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|23. 7. 2021
Sv. Brigita Švedska

Oprosti, ker se nate ne bom obrnil kot na véliko svetnico …

Sv. Brigita Švedska

Oprosti, ker se nate ne bom obrnil kot na véliko svetnico …

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

Sv. Brigita Švedska

Oprosti, ker se nate ne bom obrnil kot na véliko svetnico …

VEČ ...|23. 7. 2021
Sv. Brigita Švedska

Oprosti, ker se nate ne bom obrnil kot na véliko svetnico …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

VEČ ...|22. 7. 2021
Sv. Marija Magdalena

Čeprav se o tebi, kljub tvoji – ali pa prav zaradi tvoje – preteklosti precej govori …

Sv. Marija Magdalena

Čeprav se o tebi, kljub tvoji – ali pa prav zaradi tvoje – preteklosti precej govori …

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

Sv. Marija Magdalena

Čeprav se o tebi, kljub tvoji – ali pa prav zaradi tvoje – preteklosti precej govori …

VEČ ...|22. 7. 2021
Sv. Marija Magdalena

Čeprav se o tebi, kljub tvoji – ali pa prav zaradi tvoje – preteklosti precej govori …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|22. 7. 2021
312. oddaja

Predvajali smo skladbe: Ljubljanski zvon in Tvoje barka mala - Ljupka Dimitrovska, Mamma Maria - Ricchi e poveri, Bil je tako prikupno zmeden - Irena Kohont in Strune, Pendant Les Vacances - Sheila, All I have to do is dream - The Everly brothers, Sonce sije na Portorož - Jožica Svete, Akropolis Adieu, Santa Maria de la mer - Mireille Mathieu, Oj uatruk muj - Ana Dežman, Oma so lieb - Heintje, Moja babica - Franjo Bobinac, Na suncu - Tereza Kesovija ...

312. oddaja

Predvajali smo skladbe: Ljubljanski zvon in Tvoje barka mala - Ljupka Dimitrovska, Mamma Maria - Ricchi e poveri, Bil je tako prikupno zmeden - Irena Kohont in Strune, Pendant Les Vacances - Sheila, All I have to do is dream - The Everly brothers, Sonce sije na Portorož - Jožica Svete, Akropolis Adieu, Santa Maria de la mer - Mireille Mathieu, Oj uatruk muj - Ana Dežman, Oma so lieb - Heintje, Moja babica - Franjo Bobinac, Na suncu - Tereza Kesovija ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

312. oddaja

Predvajali smo skladbe: Ljubljanski zvon in Tvoje barka mala - Ljupka Dimitrovska, Mamma Maria - Ricchi e poveri, Bil je tako prikupno zmeden - Irena Kohont in Strune, Pendant Les Vacances - Sheila, All I have to do is dream - The Everly brothers, Sonce sije na Portorož - Jožica Svete, Akropolis Adieu, Santa Maria de la mer - Mireille Mathieu, Oj uatruk muj - Ana Dežman, Oma so lieb - Heintje, Moja babica - Franjo Bobinac, Na suncu - Tereza Kesovija ...

VEČ ...|22. 7. 2021
312. oddaja

Predvajali smo skladbe: Ljubljanski zvon in Tvoje barka mala - Ljupka Dimitrovska, Mamma Maria - Ricchi e poveri, Bil je tako prikupno zmeden - Irena Kohont in Strune, Pendant Les Vacances - Sheila, All I have to do is dream - The Everly brothers, Sonce sije na Portorož - Jožica Svete, Akropolis Adieu, Santa Maria de la mer - Mireille Mathieu, Oj uatruk muj - Ana Dežman, Oma so lieb - Heintje, Moja babica - Franjo Bobinac, Na suncu - Tereza Kesovija ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Za nasmeh

VEČ ...|22. 7. 2021
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|22. 7. 2021
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Spominjamo se

VEČ ...|21. 7. 2021
Spominjamo se dne 21. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 21. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se

Spominjamo se dne 21. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
VEČ ...|21. 7. 2021
Spominjamo se dne 21. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|21. 7. 2021
Sv. Danijel

Ne vem ne kdo pri nebeški ne kdo pri tuzemski birokraciji delí …

Sv. Danijel

Ne vem ne kdo pri nebeški ne kdo pri tuzemski birokraciji delí …

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

Sv. Danijel

Ne vem ne kdo pri nebeški ne kdo pri tuzemski birokraciji delí …

VEČ ...|21. 7. 2021
Sv. Danijel

Ne vem ne kdo pri nebeški ne kdo pri tuzemski birokraciji delí …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Svetovalnica

VEČ ...|20. 7. 2021
Demenca

Demenca je bolezen, ki pride potiho in močno vpliva na življenje bolnika in njegove okolice. Z nami sta bila Štefanija Zlobec iz društva Spominčica in Simona Rihter, strokovna sodelavka Centra za socialno delo v Grosuplju.

Demenca

Demenca je bolezen, ki pride potiho in močno vpliva na življenje bolnika in njegove okolice. Z nami sta bila Štefanija Zlobec iz društva Spominčica in Simona Rihter, strokovna sodelavka Centra za socialno delo v Grosuplju.

svetovanjedemenca

Svetovalnica

Demenca

Demenca je bolezen, ki pride potiho in močno vpliva na življenje bolnika in njegove okolice. Z nami sta bila Štefanija Zlobec iz društva Spominčica in Simona Rihter, strokovna sodelavka Centra za socialno delo v Grosuplju.

VEČ ...|20. 7. 2021
Demenca

Demenca je bolezen, ki pride potiho in močno vpliva na življenje bolnika in njegove okolice. Z nami sta bila Štefanija Zlobec iz društva Spominčica in Simona Rihter, strokovna sodelavka Centra za socialno delo v Grosuplju.

Radio Ognjišče

svetovanjedemenca

S svetnikom na ti

VEČ ...|20. 7. 2021
Sv. Marjeta

Kdor bi na hitro in površno bral tvoj življenjepis, bi lahko prišel do …

Sv. Marjeta

Kdor bi na hitro in površno bral tvoj življenjepis, bi lahko prišel do …

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

Sv. Marjeta

Kdor bi na hitro in površno bral tvoj življenjepis, bi lahko prišel do …

VEČ ...|20. 7. 2021
Sv. Marjeta

Kdor bi na hitro in površno bral tvoj življenjepis, bi lahko prišel do …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Spominjamo se

VEČ ...|19. 7. 2021
Spominjamo se dne 19. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 19. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se

Spominjamo se dne 19. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
VEČ ...|19. 7. 2021
Spominjamo se dne 19. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|19. 7. 2021
Sv. Makrina mlajša

Če bi danes s svojim rezimejem, oziroma CVjem prišla na kak …

Sv. Makrina mlajša

Če bi danes s svojim rezimejem, oziroma CVjem prišla na kak …

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

Sv. Makrina mlajša

Če bi danes s svojim rezimejem, oziroma CVjem prišla na kak …

VEČ ...|19. 7. 2021
Sv. Makrina mlajša

Če bi danes s svojim rezimejem, oziroma CVjem prišla na kak …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|19. 7. 2021
Violinske citre, oprekelj in lajna

Violinske citre so strunsko glasbilo. Z desno roko se igra melodijo z lokom, z levico pa brenka akordično spremljavo. Na violinske citre, enega redkih glasbil na Slovenskem, igra Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem. Glasbeni svet Vlada Nunčiča iz Šmarij pri Jelšah pa zapolnjuje raziskovanje historičnih glasbil. Poleg njemu še vedno priljubljenim zvokom lajne in opreklja se danes posveča tudi tako imenovanim zvočilom za terapevtske namene v zdravstveni stroki. Zvoki violinskih citer, opreklja in lajne so odmevali v oddaji o ljudski glasbi.

Violinske citre, oprekelj in lajna

Violinske citre so strunsko glasbilo. Z desno roko se igra melodijo z lokom, z levico pa brenka akordično spremljavo. Na violinske citre, enega redkih glasbil na Slovenskem, igra Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem. Glasbeni svet Vlada Nunčiča iz Šmarij pri Jelšah pa zapolnjuje raziskovanje historičnih glasbil. Poleg njemu še vedno priljubljenim zvokom lajne in opreklja se danes posveča tudi tako imenovanim zvočilom za terapevtske namene v zdravstveni stroki. Zvoki violinskih citer, opreklja in lajne so odmevali v oddaji o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Violinske citre, oprekelj in lajna

Violinske citre so strunsko glasbilo. Z desno roko se igra melodijo z lokom, z levico pa brenka akordično spremljavo. Na violinske citre, enega redkih glasbil na Slovenskem, igra Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem. Glasbeni svet Vlada Nunčiča iz Šmarij pri Jelšah pa zapolnjuje raziskovanje historičnih glasbil. Poleg njemu še vedno priljubljenim zvokom lajne in opreklja se danes posveča tudi tako imenovanim zvočilom za terapevtske namene v zdravstveni stroki. Zvoki violinskih citer, opreklja in lajne so odmevali v oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|19. 7. 2021
Violinske citre, oprekelj in lajna

Violinske citre so strunsko glasbilo. Z desno roko se igra melodijo z lokom, z levico pa brenka akordično spremljavo. Na violinske citre, enega redkih glasbil na Slovenskem, igra Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem. Glasbeni svet Vlada Nunčiča iz Šmarij pri Jelšah pa zapolnjuje raziskovanje historičnih glasbil. Poleg njemu še vedno priljubljenim zvokom lajne in opreklja se danes posveča tudi tako imenovanim zvočilom za terapevtske namene v zdravstveni stroki. Zvoki violinskih citer, opreklja in lajne so odmevali v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Informativne oddaje

VEČ ...|19. 7. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 19. 7.

  • Kako bo odslej z mašami po misalu iz leta 1962?
  • Srečanje slovenskih in avstrijskih vernikov na meji letos že petič
  • Pred nami je prvi svetovni dan starih staršev in ostarelih
  • Obhajamo spominski dan Magdalene Gornik

Novice iz življenja Cerkve dne 19. 7.

  • Kako bo odslej z mašami po misalu iz leta 1962?
  • Srečanje slovenskih in avstrijskih vernikov na meji letos že petič
  • Pred nami je prvi svetovni dan starih staršev in ostarelih
  • Obhajamo spominski dan Magdalene Gornik

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 19. 7.
  • Kako bo odslej z mašami po misalu iz leta 1962?
  • Srečanje slovenskih in avstrijskih vernikov na meji letos že petič
  • Pred nami je prvi svetovni dan starih staršev in ostarelih
  • Obhajamo spominski dan Magdalene Gornik
VEČ ...|19. 7. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 19. 7.
  • Kako bo odslej z mašami po misalu iz leta 1962?
  • Srečanje slovenskih in avstrijskih vernikov na meji letos že petič
  • Pred nami je prvi svetovni dan starih staršev in ostarelih
  • Obhajamo spominski dan Magdalene Gornik

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Spominjamo se

VEČ ...|18. 7. 2021
Spominjamo se dne 18. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 18. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se

Spominjamo se dne 18. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
VEČ ...|18. 7. 2021
Spominjamo se dne 18. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 7. 2021
30 let Svetovnega slovenskega kongresa

30 let je minilo od ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa. Predvajali smo posnetke s slovesnosti, ki je bila v Canarjevem domu v Ljubljani in v okviru katere so na pročelju doma odkrili tudi spominsko obeležje. Ta teden sta državni odlikovanji  prejela Zorko Simčič in Stanka Gregorič, rojaka, ki sta vrsto let pomembno delovala v Argentini in Avstraliji.

30 let Svetovnega slovenskega kongresa

30 let je minilo od ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa. Predvajali smo posnetke s slovesnosti, ki je bila v Canarjevem domu v Ljubljani in v okviru katere so na pročelju doma odkrili tudi spominsko obeležje. Ta teden sta državni odlikovanji  prejela Zorko Simčič in Stanka Gregorič, rojaka, ki sta vrsto let pomembno delovala v Argentini in Avstraliji.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

30 let Svetovnega slovenskega kongresa

30 let je minilo od ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa. Predvajali smo posnetke s slovesnosti, ki je bila v Canarjevem domu v Ljubljani in v okviru katere so na pročelju doma odkrili tudi spominsko obeležje. Ta teden sta državni odlikovanji  prejela Zorko Simčič in Stanka Gregorič, rojaka, ki sta vrsto let pomembno delovala v Argentini in Avstraliji.

VEČ ...|18. 7. 2021
30 let Svetovnega slovenskega kongresa

30 let je minilo od ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa. Predvajali smo posnetke s slovesnosti, ki je bila v Canarjevem domu v Ljubljani in v okviru katere so na pročelju doma odkrili tudi spominsko obeležje. Ta teden sta državni odlikovanji  prejela Zorko Simčič in Stanka Gregorič, rojaka, ki sta vrsto let pomembno delovala v Argentini in Avstraliji.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Moja zgodba

VEČ ...|18. 7. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. sv. vojne - 1. Tamara Griesser Pečar

V Parku vojaške zgodovine v Pivki je 3. junija 2021 potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v Sloveniji z naslovom Tragedija 1941. Simpozij sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Park vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba boste lahko poleti poslušali prispevke sodelujočih. V uvodni oddaji je simpozij predstavil z dr. Renato Podbersič, slišali pa ste tudi prispevek dr. Tamare Grieser Pečar o Preseljevanje duhovnikov in redovnikov po okupaciji leta 1941. 

Simpozij 80 let začetka 2. sv. vojne - 1. Tamara Griesser Pečar

V Parku vojaške zgodovine v Pivki je 3. junija 2021 potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v Sloveniji z naslovom Tragedija 1941. Simpozij sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Park vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba boste lahko poleti poslušali prispevke sodelujočih. V uvodni oddaji je simpozij predstavil z dr. Renato Podbersič, slišali pa ste tudi prispevek dr. Tamare Grieser Pečar o Preseljevanje duhovnikov in redovnikov po okupaciji leta 1941. 

spominpolitika80 let 2 svetovne vojneRenato PodbersičTamara Griesser Pečar

Moja zgodba

Simpozij 80 let začetka 2. sv. vojne - 1. Tamara Griesser Pečar

V Parku vojaške zgodovine v Pivki je 3. junija 2021 potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v Sloveniji z naslovom Tragedija 1941. Simpozij sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Park vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba boste lahko poleti poslušali prispevke sodelujočih. V uvodni oddaji je simpozij predstavil z dr. Renato Podbersič, slišali pa ste tudi prispevek dr. Tamare Grieser Pečar o Preseljevanje duhovnikov in redovnikov po okupaciji leta 1941. 

VEČ ...|18. 7. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. sv. vojne - 1. Tamara Griesser Pečar

V Parku vojaške zgodovine v Pivki je 3. junija 2021 potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v Sloveniji z naslovom Tragedija 1941. Simpozij sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Park vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba boste lahko poleti poslušali prispevke sodelujočih. V uvodni oddaji je simpozij predstavil z dr. Renato Podbersič, slišali pa ste tudi prispevek dr. Tamare Grieser Pečar o Preseljevanje duhovnikov in redovnikov po okupaciji leta 1941. 

Jože Bartolj

spominpolitika80 let 2 svetovne vojneRenato PodbersičTamara Griesser Pečar

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|18. 7. 2021
Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

spominmednarodno pravoustavadržavanaroduniverzaSAZU

Graditelji slovenskega doma

Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

VEČ ...|18. 7. 2021
Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

Tone Gorjup

spominmednarodno pravoustavadržavanaroduniverzaSAZU

Spominjamo se

VEČ ...|17. 7. 2021
Spominjamo se dne 17. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 17. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se

Spominjamo se dne 17. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
VEČ ...|17. 7. 2021
Spominjamo se dne 17. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Naš gost

VEČ ...|17. 7. 2021
Toni Mežan

V oddaji Naš gost ste tokrat lahko spoznali čarodeja, blejskega fijakerja, lokalnega politika, moža in očeta, pa še kakšno vlogo bi lahko dodali človeku, ki zre v svet z optimizmom, poštenostjo in ljubeznijo do domačega kraja. Toni Mežan je spisal knjigo o svoji dosedanji poti in odločili smo se, da jo spoznamo tudi v radijskem pogovoru.

Toni Mežan

V oddaji Naš gost ste tokrat lahko spoznali čarodeja, blejskega fijakerja, lokalnega politika, moža in očeta, pa še kakšno vlogo bi lahko dodali človeku, ki zre v svet z optimizmom, poštenostjo in ljubeznijo do domačega kraja. Toni Mežan je spisal knjigo o svoji dosedanji poti in odločili smo se, da jo spoznamo tudi v radijskem pogovoru.

spominživljenjeToni MežančarodejBledfijakar

Naš gost

Toni Mežan

V oddaji Naš gost ste tokrat lahko spoznali čarodeja, blejskega fijakerja, lokalnega politika, moža in očeta, pa še kakšno vlogo bi lahko dodali človeku, ki zre v svet z optimizmom, poštenostjo in ljubeznijo do domačega kraja. Toni Mežan je spisal knjigo o svoji dosedanji poti in odločili smo se, da jo spoznamo tudi v radijskem pogovoru.

VEČ ...|17. 7. 2021
Toni Mežan

V oddaji Naš gost ste tokrat lahko spoznali čarodeja, blejskega fijakerja, lokalnega politika, moža in očeta, pa še kakšno vlogo bi lahko dodali človeku, ki zre v svet z optimizmom, poštenostjo in ljubeznijo do domačega kraja. Toni Mežan je spisal knjigo o svoji dosedanji poti in odločili smo se, da jo spoznamo tudi v radijskem pogovoru.

Radio Ognjišče

spominživljenjeToni MežančarodejBledfijakar

Spominjamo se

VEČ ...|16. 7. 2021
Spominjamo se dne 16. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 16. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se

Spominjamo se dne 16. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
VEČ ...|16. 7. 2021
Spominjamo se dne 16. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|16. 7. 2021
Karmelska Mati Božja

Da v naši mali deželici, gosto posejani s hribčki in cerkvicami, vsak šesti …

Karmelska Mati Božja

Da v naši mali deželici, gosto posejani s hribčki in cerkvicami, vsak šesti …

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

Karmelska Mati Božja

Da v naši mali deželici, gosto posejani s hribčki in cerkvicami, vsak šesti …

VEČ ...|16. 7. 2021
Karmelska Mati Božja

Da v naši mali deželici, gosto posejani s hribčki in cerkvicami, vsak šesti …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Za nasmeh

VEČ ...|16. 7. 2021
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|16. 7. 2021
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Spominjamo se

VEČ ...|15. 7. 2021
Spominjamo se dne 15. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 15. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se

Spominjamo se dne 15. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
VEČ ...|15. 7. 2021
Spominjamo se dne 15. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|15. 7. 2021
311. oddaja

Predvajali smo skladbe: Tiho, tiho - Franci Pirš, Azzurro - Adriano Celentano, Vacation - Connie Francis, Čas počitnic - Ivanka Kraševec, Luglio - Riccardo del Turco, Ljeto - Ivica Šerfezi, Sunshine Reggae - Laid Back, Včasih, ko se srečava - Nino Robić, Edelweiss - Karel Gott, More, more - Meri Cetinić (Skupina More), Moje orglice - Janko Ropret, Moja obala - Beti Jurković, Killing me softly - Roberta Flack ... 

 

311. oddaja

Predvajali smo skladbe: Tiho, tiho - Franci Pirš, Azzurro - Adriano Celentano, Vacation - Connie Francis, Čas počitnic - Ivanka Kraševec, Luglio - Riccardo del Turco, Ljeto - Ivica Šerfezi, Sunshine Reggae - Laid Back, Včasih, ko se srečava - Nino Robić, Edelweiss - Karel Gott, More, more - Meri Cetinić (Skupina More), Moje orglice - Janko Ropret, Moja obala - Beti Jurković, Killing me softly - Roberta Flack ... 

 

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

311. oddaja

Predvajali smo skladbe: Tiho, tiho - Franci Pirš, Azzurro - Adriano Celentano, Vacation - Connie Francis, Čas počitnic - Ivanka Kraševec, Luglio - Riccardo del Turco, Ljeto - Ivica Šerfezi, Sunshine Reggae - Laid Back, Včasih, ko se srečava - Nino Robić, Edelweiss - Karel Gott, More, more - Meri Cetinić (Skupina More), Moje orglice - Janko Ropret, Moja obala - Beti Jurković, Killing me softly - Roberta Flack ... 

 

VEČ ...|15. 7. 2021
311. oddaja

Predvajali smo skladbe: Tiho, tiho - Franci Pirš, Azzurro - Adriano Celentano, Vacation - Connie Francis, Čas počitnic - Ivanka Kraševec, Luglio - Riccardo del Turco, Ljeto - Ivica Šerfezi, Sunshine Reggae - Laid Back, Včasih, ko se srečava - Nino Robić, Edelweiss - Karel Gott, More, more - Meri Cetinić (Skupina More), Moje orglice - Janko Ropret, Moja obala - Beti Jurković, Killing me softly - Roberta Flack ... 

 

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Spominjamo se

VEČ ...|14. 7. 2021
Spominjamo se dne 14. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 14. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se

Spominjamo se dne 14. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
VEČ ...|14. 7. 2021
Spominjamo se dne 14. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|14. 7. 2021
Sv. Kamil de Lellis

Moj soimenjak Gregor XIV., za katerega je seveda potrebno omeniti, da je bil …

Sv. Kamil de Lellis

Moj soimenjak Gregor XIV., za katerega je seveda potrebno omeniti, da je bil …

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

Sv. Kamil de Lellis

Moj soimenjak Gregor XIV., za katerega je seveda potrebno omeniti, da je bil …

VEČ ...|14. 7. 2021
Sv. Kamil de Lellis

Moj soimenjak Gregor XIV., za katerega je seveda potrebno omeniti, da je bil …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Spominjamo se

VEČ ...|13. 7. 2021
Spominjamo se dne 13. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 13. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se

Spominjamo se dne 13. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
VEČ ...|13. 7. 2021
Spominjamo se dne 13. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|13. 7. 2021
Sv. Henrik II.

Politiki si bil zapisan že od zibelke dalje. Kot sin …

Sv. Henrik II.

Politiki si bil zapisan že od zibelke dalje. Kot sin …

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

Sv. Henrik II.

Politiki si bil zapisan že od zibelke dalje. Kot sin …

VEČ ...|13. 7. 2021
Sv. Henrik II.

Politiki si bil zapisan že od zibelke dalje. Kot sin …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Spominjamo se

VEČ ...|12. 7. 2021
Spominjamo se dne 12. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 12. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se

Spominjamo se dne 12. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
VEČ ...|12. 7. 2021
Spominjamo se dne 12. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|12. 7. 2021
Sv. Mohor in Fortunat

Ne dvomim, da vsaj na godovni dan sedita eden ob drugem pri …

Sv. Mohor in Fortunat

Ne dvomim, da vsaj na godovni dan sedita eden ob drugem pri …

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

Sv. Mohor in Fortunat

Ne dvomim, da vsaj na godovni dan sedita eden ob drugem pri …

VEČ ...|12. 7. 2021
Sv. Mohor in Fortunat

Ne dvomim, da vsaj na godovni dan sedita eden ob drugem pri …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|12. 7. 2021
Ljudski godec Drago Žekar

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo gostili ljudskega godca Draga Žekarja iz kraja Presečno, v občini Dobje. V domačem kraju in okoliških Kozjanskih vaseh je poznan kot dober muzikant. Nekdaj je igral na ohcetih, danes pa s harmoniko razveseljuje staro in mlado na različnih družinskih praznovanjih, zabavah in priložnostnih druženjih.

Ljudski godec Drago Žekar

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo gostili ljudskega godca Draga Žekarja iz kraja Presečno, v občini Dobje. V domačem kraju in okoliških Kozjanskih vaseh je poznan kot dober muzikant. Nekdaj je igral na ohcetih, danes pa s harmoniko razveseljuje staro in mlado na različnih družinskih praznovanjih, zabavah in priložnostnih druženjih.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Ljudski godec Drago Žekar

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo gostili ljudskega godca Draga Žekarja iz kraja Presečno, v občini Dobje. V domačem kraju in okoliških Kozjanskih vaseh je poznan kot dober muzikant. Nekdaj je igral na ohcetih, danes pa s harmoniko razveseljuje staro in mlado na različnih družinskih praznovanjih, zabavah in priložnostnih druženjih.

VEČ ...|12. 7. 2021
Ljudski godec Drago Žekar

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo gostili ljudskega godca Draga Žekarja iz kraja Presečno, v občini Dobje. V domačem kraju in okoliških Kozjanskih vaseh je poznan kot dober muzikant. Nekdaj je igral na ohcetih, danes pa s harmoniko razveseljuje staro in mlado na različnih družinskih praznovanjih, zabavah in priložnostnih druženjih.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|11. 7. 2021
Sv. Benedikt

Svetnik dneva

Sv. Benedikt
VEČ ...|11. 7. 2021

Spominjamo se

VEČ ...|11. 7. 2021
Spominjamo se dne 11. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 11. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se

Spominjamo se dne 11. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
VEČ ...|11. 7. 2021
Spominjamo se dne 11. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|11. 7. 2021
Srebrni red za zasluge Zedinjeni Sloveniji

Na nedeljo Slovencev po svetu je v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah sveto mašo daroval rojak, nadškof metropolit v Izmirju v Turčiji, Martin Kmetec. Krovno društvo naših rojakov v Argentini Zedinjena Slovenija je prejelo državno odlikovanje, srebrni red za zasluge. Spomin na dr. Marka Krežmarja, ki je k Bogu odšel pred 30-imi dnevi.

Srebrni red za zasluge Zedinjeni Sloveniji

Na nedeljo Slovencev po svetu je v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah sveto mašo daroval rojak, nadškof metropolit v Izmirju v Turčiji, Martin Kmetec. Krovno društvo naših rojakov v Argentini Zedinjena Slovenija je prejelo državno odlikovanje, srebrni red za zasluge. Spomin na dr. Marka Krežmarja, ki je k Bogu odšel pred 30-imi dnevi.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Srebrni red za zasluge Zedinjeni Sloveniji

Na nedeljo Slovencev po svetu je v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah sveto mašo daroval rojak, nadškof metropolit v Izmirju v Turčiji, Martin Kmetec. Krovno društvo naših rojakov v Argentini Zedinjena Slovenija je prejelo državno odlikovanje, srebrni red za zasluge. Spomin na dr. Marka Krežmarja, ki je k Bogu odšel pred 30-imi dnevi.

VEČ ...|11. 7. 2021
Srebrni red za zasluge Zedinjeni Sloveniji

Na nedeljo Slovencev po svetu je v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah sveto mašo daroval rojak, nadškof metropolit v Izmirju v Turčiji, Martin Kmetec. Krovno društvo naših rojakov v Argentini Zedinjena Slovenija je prejelo državno odlikovanje, srebrni red za zasluge. Spomin na dr. Marka Krežmarja, ki je k Bogu odšel pred 30-imi dnevi.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Moja zgodba

VEČ ...|11. 7. 2021
Jože Gorše - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali pričevanje nekdanjega župana občine Loška dolina Jožeta Goršeta, ki je bil med drugim aktiven udeleženec v boju za slovensko osamosvojitev kot član teritorialne obrambe v krajevni skupnosti Loška dolina. Njegova pripoved o osamosvojitvi Slovenije nas je popeljala v napete čase prevzemanja orožja s strani TO in v čas osamosvojitvene vojne, ko se je bilo treba odločati hitro, odločno in pogumno. 

Jože Gorše - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali pričevanje nekdanjega župana občine Loška dolina Jožeta Goršeta, ki je bil med drugim aktiven udeleženec v boju za slovensko osamosvojitev kot član teritorialne obrambe v krajevni skupnosti Loška dolina. Njegova pripoved o osamosvojitvi Slovenije nas je popeljala v napete čase prevzemanja orožja s strani TO in v čas osamosvojitvene vojne, ko se je bilo treba odločati hitro, odločno in pogumno. 

spominpolitikaJože Goršeosamosvojanje pričevanje

Moja zgodba

Jože Gorše - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali pričevanje nekdanjega župana občine Loška dolina Jožeta Goršeta, ki je bil med drugim aktiven udeleženec v boju za slovensko osamosvojitev kot član teritorialne obrambe v krajevni skupnosti Loška dolina. Njegova pripoved o osamosvojitvi Slovenije nas je popeljala v napete čase prevzemanja orožja s strani TO in v čas osamosvojitvene vojne, ko se je bilo treba odločati hitro, odločno in pogumno. 

VEČ ...|11. 7. 2021
Jože Gorše - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali pričevanje nekdanjega župana občine Loška dolina Jožeta Goršeta, ki je bil med drugim aktiven udeleženec v boju za slovensko osamosvojitev kot član teritorialne obrambe v krajevni skupnosti Loška dolina. Njegova pripoved o osamosvojitvi Slovenije nas je popeljala v napete čase prevzemanja orožja s strani TO in v čas osamosvojitvene vojne, ko se je bilo treba odločati hitro, odločno in pogumno. 

Jože Bartolj

spominpolitikaJože Goršeosamosvojanje pričevanje

Spominjamo se

VEČ ...|10. 7. 2021
Spominjamo se dne 10. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 10. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se

Spominjamo se dne 10. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
VEČ ...|10. 7. 2021
Spominjamo se dne 10. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Spominjamo se

VEČ ...|9. 7. 2021
Spominjamo se dne 9. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se

Spominjamo se dne 9. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
VEČ ...|9. 7. 2021
Spominjamo se dne 9. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|9. 7. 2021
Sv. Pavlina Visintainer

Čeprav si prva brazilska svetnica, sva tako rekoč soseda …

Sv. Pavlina Visintainer

Čeprav si prva brazilska svetnica, sva tako rekoč soseda …

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

Sv. Pavlina Visintainer

Čeprav si prva brazilska svetnica, sva tako rekoč soseda …

VEČ ...|9. 7. 2021
Sv. Pavlina Visintainer

Čeprav si prva brazilska svetnica, sva tako rekoč soseda …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

VEČ ...|8. 7. 2021
Sv. Kilijan

Medtem ko se mi pritožujemo nad udobnostjo stolov in dolžino sestankov naših …

Sv. Kilijan

Medtem ko se mi pritožujemo nad udobnostjo stolov in dolžino sestankov naših …

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

Sv. Kilijan

Medtem ko se mi pritožujemo nad udobnostjo stolov in dolžino sestankov naših …

VEČ ...|8. 7. 2021
Sv. Kilijan

Medtem ko se mi pritožujemo nad udobnostjo stolov in dolžino sestankov naših …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|8. 7. 2021
310. oddaja

Predvajali smo skladbe: Ribič, ribič me je ujel - Majda Sepe, You Are My Destiny - Paul Anka, On me voli na svoj način - Gabi Novak, Portorož 1905 - Bazar, Thats what friends are for - Dionne Warwick, Solo noi - Toto Cutugno, Tople julijske noči - Oto Pestner, Wenn Es Sein Muß, Kann Ich Treu Sein - Rex Gildo, Rock Around The Clock - Bill Haley, Osliček - Elda Viler, Rien Quun Homme - Alain Barrière, Hello, Dolly - Louis Armstrong, A far lamore comincia tu - Raffaella Carrà ...

310. oddaja

Predvajali smo skladbe: Ribič, ribič me je ujel - Majda Sepe, You Are My Destiny - Paul Anka, On me voli na svoj način - Gabi Novak, Portorož 1905 - Bazar, Thats what friends are for - Dionne Warwick, Solo noi - Toto Cutugno, Tople julijske noči - Oto Pestner, Wenn Es Sein Muß, Kann Ich Treu Sein - Rex Gildo, Rock Around The Clock - Bill Haley, Osliček - Elda Viler, Rien Quun Homme - Alain Barrière, Hello, Dolly - Louis Armstrong, A far lamore comincia tu - Raffaella Carrà ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

310. oddaja

Predvajali smo skladbe: Ribič, ribič me je ujel - Majda Sepe, You Are My Destiny - Paul Anka, On me voli na svoj način - Gabi Novak, Portorož 1905 - Bazar, Thats what friends are for - Dionne Warwick, Solo noi - Toto Cutugno, Tople julijske noči - Oto Pestner, Wenn Es Sein Muß, Kann Ich Treu Sein - Rex Gildo, Rock Around The Clock - Bill Haley, Osliček - Elda Viler, Rien Quun Homme - Alain Barrière, Hello, Dolly - Louis Armstrong, A far lamore comincia tu - Raffaella Carrà ...

VEČ ...|8. 7. 2021
310. oddaja

Predvajali smo skladbe: Ribič, ribič me je ujel - Majda Sepe, You Are My Destiny - Paul Anka, On me voli na svoj način - Gabi Novak, Portorož 1905 - Bazar, Thats what friends are for - Dionne Warwick, Solo noi - Toto Cutugno, Tople julijske noči - Oto Pestner, Wenn Es Sein Muß, Kann Ich Treu Sein - Rex Gildo, Rock Around The Clock - Bill Haley, Osliček - Elda Viler, Rien Quun Homme - Alain Barrière, Hello, Dolly - Louis Armstrong, A far lamore comincia tu - Raffaella Carrà ...

Matjaž MerljakMateja Feltrin NovljanMarko Zupan

glasbaspomin

Za nasmeh

VEČ ...|8. 7. 2021
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|8. 7. 2021
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|8. 7. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 8. 7.

  • Društvo Vincencijeve zveze dobrote pripravilo oratorij na Mirenskem gradu.
  • V Rimu se je ta teden začel generalni kapitelj reda manjših bratov - frančiškanov.
  • Slovesnost ob spominski plošči v ljubljanski stolnici ob 30. obletnici konca oboroženih spopadov in zmage v vojni za samostojno Slovenijo.

Novice iz življenja Cerkve dne 8. 7.

  • Društvo Vincencijeve zveze dobrote pripravilo oratorij na Mirenskem gradu.
  • V Rimu se je ta teden začel generalni kapitelj reda manjših bratov - frančiškanov.
  • Slovesnost ob spominski plošči v ljubljanski stolnici ob 30. obletnici konca oboroženih spopadov in zmage v vojni za samostojno Slovenijo.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 8. 7.
  • Društvo Vincencijeve zveze dobrote pripravilo oratorij na Mirenskem gradu.
  • V Rimu se je ta teden začel generalni kapitelj reda manjših bratov - frančiškanov.
  • Slovesnost ob spominski plošči v ljubljanski stolnici ob 30. obletnici konca oboroženih spopadov in zmage v vojni za samostojno Slovenijo.
VEČ ...|8. 7. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 8. 7.
  • Društvo Vincencijeve zveze dobrote pripravilo oratorij na Mirenskem gradu.
  • V Rimu se je ta teden začel generalni kapitelj reda manjših bratov - frančiškanov.
  • Slovesnost ob spominski plošči v ljubljanski stolnici ob 30. obletnici konca oboroženih spopadov in zmage v vojni za samostojno Slovenijo.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Spominjamo se

VEČ ...|7. 7. 2021
Spominjamo se dne 7. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se

Spominjamo se dne 7. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
VEČ ...|7. 7. 2021
Spominjamo se dne 7. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|7. 7. 2021
Sv. Vilibald

Prej kot v Knjigi svetnikov, bi človek pričakoval, da tako ime najde zapisano v kakšni …

Sv. Vilibald

Prej kot v Knjigi svetnikov, bi človek pričakoval, da tako ime najde zapisano v kakšni …

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

Sv. Vilibald

Prej kot v Knjigi svetnikov, bi človek pričakoval, da tako ime najde zapisano v kakšni …

VEČ ...|7. 7. 2021
Sv. Vilibald

Prej kot v Knjigi svetnikov, bi človek pričakoval, da tako ime najde zapisano v kakšni …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Informativne oddaje

VEČ ...|7. 7. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 7. 7.

  • Kako živijo kristjani v Turčiji?
  • Škof Matjaž v luči premestitev duhovnikov: starejši prinašajo modrost, mladi pa svojo moč.
  • Nocoj maša ob spominu na konec oboroženih spopadov za Slovenijo.
  • Kdo požiga cerkve v Kanadi?

Novice iz življenja Cerkve dne 7. 7.

  • Kako živijo kristjani v Turčiji?
  • Škof Matjaž v luči premestitev duhovnikov: starejši prinašajo modrost, mladi pa svojo moč.
  • Nocoj maša ob spominu na konec oboroženih spopadov za Slovenijo.
  • Kdo požiga cerkve v Kanadi?

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 7. 7.
  • Kako živijo kristjani v Turčiji?
  • Škof Matjaž v luči premestitev duhovnikov: starejši prinašajo modrost, mladi pa svojo moč.
  • Nocoj maša ob spominu na konec oboroženih spopadov za Slovenijo.
  • Kdo požiga cerkve v Kanadi?
VEČ ...|7. 7. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 7. 7.
  • Kako živijo kristjani v Turčiji?
  • Škof Matjaž v luči premestitev duhovnikov: starejši prinašajo modrost, mladi pa svojo moč.
  • Nocoj maša ob spominu na konec oboroženih spopadov za Slovenijo.
  • Kdo požiga cerkve v Kanadi?

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Spominjamo se

VEČ ...|6. 7. 2021
Spominjamo se dne 6. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 6. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se

Spominjamo se dne 6. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
VEČ ...|6. 7. 2021
Spominjamo se dne 6. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|6. 7. 2021
Sv. Marija Goretti

Ko je v naši hiši zavel pubertetniški prepih in ko sva z ženo videla, da se …

Sv. Marija Goretti

Ko je v naši hiši zavel pubertetniški prepih in ko sva z ženo videla, da se …

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

Sv. Marija Goretti

Ko je v naši hiši zavel pubertetniški prepih in ko sva z ženo videla, da se …

VEČ ...|6. 7. 2021
Sv. Marija Goretti

Ko je v naši hiši zavel pubertetniški prepih in ko sva z ženo videla, da se …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Naš pogled

VEČ ...|6. 7. 2021
O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

komentar

Naš pogled

O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

VEČ ...|6. 7. 2021
O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

Nataša Ličen

komentar

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|27. 7. 2021
Matej in Maks Tušak in Maksimiljana Marinšek: Družina in športnik.

V oddaji Sol in luč smo se ob obilici športnih dogodkov odločili za predstavitev knjige z naslovom Družina in športnik, ki je sicer strokovno delo Mateja in Maksa Tušaka in Maksimiljane Marinšek, prinaša pa zelo zanimive misli, podkrepljene z raziskavami, o vplivu športa na naše celostno zdravje, še bolj pa o vplivu družine na vrhunske športnike. Moderni šport je bojno polje polno stresa, pa tudi vzvod za razvoj samozavesti in samopodobe, sredstvo za vadbo odpornosti na stres, za zmanjšanje anksioznosti in depresivnosti, za razvoj delovnih navad in samodiscipline ter vztrajnosti in pripadnosti skupini.«

Matej in Maks Tušak in Maksimiljana Marinšek: Družina in športnik.

V oddaji Sol in luč smo se ob obilici športnih dogodkov odločili za predstavitev knjige z naslovom Družina in športnik, ki je sicer strokovno delo Mateja in Maksa Tušaka in Maksimiljane Marinšek, prinaša pa zelo zanimive misli, podkrepljene z raziskavami, o vplivu športa na naše celostno zdravje, še bolj pa o vplivu družine na vrhunske športnike. Moderni šport je bojno polje polno stresa, pa tudi vzvod za razvoj samozavesti in samopodobe, sredstvo za vadbo odpornosti na stres, za zmanjšanje anksioznosti in depresivnosti, za razvoj delovnih navad in samodiscipline ter vztrajnosti in pripadnosti skupini.«

Tadej Sadar

mladinaravaodnosivzgojašport

Moja zgodba

VEČ ...|25. 7. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 2.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. Danes je bila na sporedu druga oddaja s prispevkoma dr. Jožeta Možine in dr. Jelke Piškurić.

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 2.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. Danes je bila na sporedu druga oddaja s prispevkoma dr. Jožeta Možine in dr. Jelke Piškurić.

Jože Bartolj

spominpolitikavojnaMožinaPiškurić

Globine

VEČ ...|13. 7. 2021
Kaj so papeške okrožnice in o čem govorijo?

Ker smo se v letošnjih Globinah posvečali različnim tematikam, ki jih odpira zadnja papeževa okrožnica Vsi bratje, smo se tokrat odločili celostno predstaviti papeške dokumente, v prvi vrsti okrožnice. Kakšen je njihov pomen, zakaj so jih papeži začeli pisati, na katera področja življenja posegajo in ali velja za katoličane obveza nauka, ki ga podajajo? Naš gost je bil ekleziolog prof. dr. Bogdan Dolenc.

Kaj so papeške okrožnice in o čem govorijo?

Ker smo se v letošnjih Globinah posvečali različnim tematikam, ki jih odpira zadnja papeževa okrožnica Vsi bratje, smo se tokrat odločili celostno predstaviti papeške dokumente, v prvi vrsti okrožnice. Kakšen je njihov pomen, zakaj so jih papeži začeli pisati, na katera področja življenja posegajo in ali velja za katoličane obveza nauka, ki ga podajajo? Naš gost je bil ekleziolog prof. dr. Bogdan Dolenc.

Blaž Lesnik

duhovnostpapežokrožnicadružbaizobraževanjeteologijaCerkveni naukpapeški dokumenti

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 7. 2021
Rast 50 v Sloveniji

Pettedenski obisk v Slovenji so zaključili maturantje Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Argentine. 50. jubilejno t.i. RAST sestavlja 17 nadobudih 17-letnikov slovenskih korenin. Nekaj svojih vtisov so za našo oddajo strnili Aleks Zupanc, Myrna Vodnik, Magdalena Cordoba, Jana Kastelic in Martin Godec ter spremljevalki Tatjana Modic Kržišnik in Mirjam Mehle. Z njimi sem se pogovarjal v sredo na Brezjah, kjer so se prišli Mariji Pomagaj zahvalit za lepe trenutke v Sloveniji, s prošnjo za srečno pot v Argentino.

 

Rast 50 v Sloveniji

Pettedenski obisk v Slovenji so zaključili maturantje Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Argentine. 50. jubilejno t.i. RAST sestavlja 17 nadobudih 17-letnikov slovenskih korenin. Nekaj svojih vtisov so za našo oddajo strnili Aleks Zupanc, Myrna Vodnik, Magdalena Cordoba, Jana Kastelic in Martin Godec ter spremljevalki Tatjana Modic Kržišnik in Mirjam Mehle. Z njimi sem se pogovarjal v sredo na Brezjah, kjer so se prišli Mariji Pomagaj zahvalit za lepe trenutke v Sloveniji, s prošnjo za srečno pot v Argentino.

 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Pogovor o

VEČ ...|28. 7. 2021
Matej Tonin

Gostili smo predsednika Nove Slovenije in obrambnega ministra Mateja Tonina. Povedal je kako vidi aktualno dogajanje in izzive, ki vlado čakajo jeseni, kako so zadovoljni z delom vlade nasploh, kako se stranka pripravlja na volilno leto ter kateri so izzivi obrambnega resorja. 

Matej Tonin

Gostili smo predsednika Nove Slovenije in obrambnega ministra Mateja Tonina. Povedal je kako vidi aktualno dogajanje in izzive, ki vlado čakajo jeseni, kako so zadovoljni z delom vlade nasploh, kako se stranka pripravlja na volilno leto ter kateri so izzivi obrambnega resorja. 

Tanja Dominko

politikaživljenjedružbaSlovenija

Zgodbe za otroke

VEČ ...|28. 7. 2021
O deklici žabici

Hrvaška ljudska pravljica pripoveduje o možu in ženi, ki sta se postarala brez otrok. Vsak dan sta prosila Boga, da bi jima dal otroka. Pa čeprav bi bila žabica … Verjetno slutite kako se pravljica nadaljuje. Pa vendar mislimo, da vas bo vsebina presenetila. Prisluhnite pravljici iz soseščine.

O deklici žabici

Hrvaška ljudska pravljica pripoveduje o možu in ženi, ki sta se postarala brez otrok. Vsak dan sta prosila Boga, da bi jima dal otroka. Pa čeprav bi bila žabica … Verjetno slutite kako se pravljica nadaljuje. Pa vendar mislimo, da vas bo vsebina presenetila. Prisluhnite pravljici iz soseščine.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|29. 7. 2021
313. oddaja

Predvajali smo skladbe: Vzameš me v roke - Elda Viler, Spanish Flea - Herb Alpert’s & the Tijuana Brass, L’amour est toujours en vacances - Patricija Lavila, Breskvice - Sonja Gabršček, All I ever need is you - Tom Jones, Michaela - Bata Illić, Ritem srca - Janez Bončina Benč, Karoca in Oprosti mi, pape - Oliver Dragojević, Caruso - Al Bano, Xanadu - Olivia Newton-John, On je rekel sonce - Marjetka Falk, Smoke get’s in your eyes - The Platters, Zorba’s dance - Mikis Theodorakis, Poletna noč - Marjana Deržaj ...

313. oddaja

Predvajali smo skladbe: Vzameš me v roke - Elda Viler, Spanish Flea - Herb Alpert’s & the Tijuana Brass, L’amour est toujours en vacances - Patricija Lavila, Breskvice - Sonja Gabršček, All I ever need is you - Tom Jones, Michaela - Bata Illić, Ritem srca - Janez Bončina Benč, Karoca in Oprosti mi, pape - Oliver Dragojević, Caruso - Al Bano, Xanadu - Olivia Newton-John, On je rekel sonce - Marjetka Falk, Smoke get’s in your eyes - The Platters, Zorba’s dance - Mikis Theodorakis, Poletna noč - Marjana Deržaj ...

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|29. 7. 2021
Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

Nataša Ličen

družbapogovorkoronavirusodnosivzgojaizobraževanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|29. 7. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 7. 2021
Plečnikova dela na Unescovem seznamu svetovne dediščine

Odbor za svetovno dediščino Unesca je na zasedanju na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani. Nominacijo ‘Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka’ je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje.

Plečnikova dela na Unescovem seznamu svetovne dediščine

Odbor za svetovno dediščino Unesca je na zasedanju na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani. Nominacijo ‘Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka’ je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm