Spominjamo se dne 29. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Sv. Marta

V vsaki družini, ki premore več kot enega potomca in kjer starši otrok …

313. oddaja

Predvajali smo skladbe: Vzameš me v roke - Elda Viler, Spanish Flea - Herb Alpert’s & the Tijuana Brass, L’amour est toujours en vacances - Patricija Lavila, Breskvice - Sonja Gabršček, All I ever need is you - Tom Jones, Michaela - Bata Illić, Ritem srca - Janez Bončina Benč, Karoca in Oprosti mi, pape - Oliver Dragojević, Caruso - Al Bano, Xanadu - Olivia Newton-John, On je rekel sonce - Marjetka Falk, Smoke get’s in your eyes - The Platters, Zorba’s dance - Mikis Theodorakis, Poletna noč - Marjana Deržaj ...

Spominjamo se dne 28. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Sv. Viktor I.

Ljubi moj sveti Viktor I., ki si papeževal tam nekje konec …

Spominjamo se dne 27. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Sv. Gorazd in Kliment

Ni lahka, prav gotovo, da ne, ta zelo pogosta vaja v ponižnosti: da tvoje ime ostane …

Spominjamo se dne 26. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Sv. Joahim in Ana

Naj za začetek povem, da je tole moje pismo čisti presedan, saj v Svetem pismu nista niti …

Ljudska pesem Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici

Konec junija je Slavi Košir, naša radijska sodelavka in velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila 14. večer slovenskega ljudskega izročila. Ljudsko pesem je predstavila pevska skupina Cintare iz Ljubljane. Odlomke s prireditve je prinesla oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Spominjamo se dne 25. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 2.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. Danes je bila na sporedu druga oddaja s prispevkoma dr. Jožeta Možine in dr. Jelke Piškurić.

Spominjamo se dne 24. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Marjeta Rigler - Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji

Marjeta Rigler je skupaj s svojim pokojnim možem Metodijem za svoje poslanstvo vzela oživljanje slovenske Jakobove poti. Nadškof Stanislav Zore jima je podelil odličje sv. Cirila in Metoda.

Spominjamo se dne 23. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Sv. Brigita Švedska

Oprosti, ker se nate ne bom obrnil kot na véliko svetnico …

Sv. Marija Magdalena

Čeprav se o tebi, kljub tvoji – ali pa prav zaradi tvoje – preteklosti precej govori …

312. oddaja

Predvajali smo skladbe: Ljubljanski zvon in Tvoje barka mala - Ljupka Dimitrovska, Mamma Maria - Ricchi e poveri, Bil je tako prikupno zmeden - Irena Kohont in Strune, Pendant Les Vacances - Sheila, All I have to do is dream - The Everly brothers, Sonce sije na Portorož - Jožica Svete, Akropolis Adieu, Santa Maria de la mer - Mireille Mathieu, Oj uatruk muj - Ana Dežman, Oma so lieb - Heintje, Moja babica - Franjo Bobinac, Na suncu - Tereza Kesovija ...

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Spominjamo se dne 21. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Sv. Danijel

Ne vem ne kdo pri nebeški ne kdo pri tuzemski birokraciji delí …

Demenca

Demenca je bolezen, ki pride potiho in močno vpliva na življenje bolnika in njegove okolice. Z nami sta bila Štefanija Zlobec iz društva Spominčica in Simona Rihter, strokovna sodelavka Centra za socialno delo v Grosuplju.

Sv. Marjeta

Kdor bi na hitro in površno bral tvoj življenjepis, bi lahko prišel do …

Spominjamo se dne 19. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Sv. Makrina mlajša

Če bi danes s svojim rezimejem, oziroma CVjem prišla na kak …

Violinske citre, oprekelj in lajna

Violinske citre so strunsko glasbilo. Z desno roko se igra melodijo z lokom, z levico pa brenka akordično spremljavo. Na violinske citre, enega redkih glasbil na Slovenskem, igra Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem. Glasbeni svet Vlada Nunčiča iz Šmarij pri Jelšah pa zapolnjuje raziskovanje historičnih glasbil. Poleg njemu še vedno priljubljenim zvokom lajne in opreklja se danes posveča tudi tako imenovanim zvočilom za terapevtske namene v zdravstveni stroki. Zvoki violinskih citer, opreklja in lajne so odmevali v oddaji o ljudski glasbi.

Novice iz življenja Cerkve dne 19. 7.

• Kako bo odslej z mašami po misalu iz leta 1962?
• Srečanje slovenskih in avstrijskih vernikov na meji letos že petič
• Pred nami je prvi svetovni dan starih staršev in ostarelih
• Obhajamo spominski dan Magdalene Gornik

Spominjamo se dne 18. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

30 let Svetovnega slovenskega kongresa

30 let je minilo od ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa. Predvajali smo posnetke s slovesnosti, ki je bila v Canarjevem domu v Ljubljani in v okviru katere so na pročelju doma odkrili tudi spominsko obeležje. Ta teden sta državni odlikovanji  prejela Zorko Simčič in Stanka Gregorič, rojaka, ki sta vrsto let pomembno delovala v Argentini in Avstraliji.

Simpozij 80 let začetka 2. sv. vojne - 1. Tamara Griesser Pečar

V Parku vojaške zgodovine v Pivki je 3. junija 2021 potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v Sloveniji z naslovom Tragedija 1941. Simpozij sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Park vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba boste lahko poleti poslušali prispevke sodelujočih. V uvodni oddaji je simpozij predstavil z dr. Renato Podbersič, slišali pa ste tudi prispevek dr. Tamare Grieser Pečar o Preseljevanje duhovnikov in redovnikov po okupaciji leta 1941. 

Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

Spominjamo se dne 17. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Toni Mežan

V oddaji Naš gost ste tokrat lahko spoznali čarodeja, blejskega fijakerja, lokalnega politika, moža in očeta, pa še kakšno vlogo bi lahko dodali človeku, ki zre v svet z optimizmom, poštenostjo in ljubeznijo do domačega kraja. Toni Mežan je spisal knjigo o svoji dosedanji poti in odločili smo se, da jo spoznamo tudi v radijskem pogovoru.

Spominjamo se dne 16. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Karmelska Mati Božja

Da v naši mali deželici, gosto posejani s hribčki in cerkvicami, vsak šesti …

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Spominjamo se dne 15. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

311. oddaja

Predvajali smo skladbe: Tiho, tiho - Franci Pirš, Azzurro - Adriano Celentano, Vacation - Connie Francis, Čas počitnic - Ivanka Kraševec, Luglio - Riccardo del Turco, Ljeto - Ivica Šerfezi, Sunshine Reggae - Laid Back, Včasih, ko se srečava - Nino Robić, Edelweiss - Karel Gott, More, more - Meri Cetinić (Skupina More), Moje orglice - Janko Ropret, Moja obala - Beti Jurković, Killing me softly - Roberta Flack ... 

Spominjamo se dne 14. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Sv. Kamil de Lellis

Moj soimenjak Gregor XIV., za katerega je seveda potrebno omeniti, da je bil …

Spominjamo se dne 13. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Sv. Henrik II.

Politiki si bil zapisan že od zibelke dalje. Kot sin …

Spominjamo se dne 12. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Sv. Mohor in Fortunat

Ne dvomim, da vsaj na godovni dan sedita eden ob drugem pri …

Ljudski godec Drago Žekar

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo gostili ljudskega godca Draga Žekarja iz kraja Presečno, v občini Dobje. V domačem kraju in okoliških Kozjanskih vaseh je poznan kot dober muzikant. Nekdaj je igral na ohcetih, danes pa s harmoniko razveseljuje staro in mlado na različnih družinskih praznovanjih, zabavah in priložnostnih druženjih.

Sv. Benedikt

Spominjamo se dne 11. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Srebrni red za zasluge Zedinjeni Sloveniji

Na nedeljo Slovencev po svetu je v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah sveto mašo daroval rojak, nadškof metropolit v Izmirju v Turčiji, Martin Kmetec. Krovno društvo naših rojakov v Argentini Zedinjena Slovenija je prejelo državno odlikovanje, srebrni red za zasluge. Spomin na dr. Marka Krežmarja, ki je k Bogu odšel pred 30-imi dnevi.

Jože Gorše - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali pričevanje nekdanjega župana občine Loška dolina Jožeta Goršeta, ki je bil med drugim aktiven udeleženec v boju za slovensko osamosvojitev kot član teritorialne obrambe v krajevni skupnosti Loška dolina. Njegova pripoved o osamosvojitvi Slovenije nas je popeljala v napete čase prevzemanja orožja s strani TO in v čas osamosvojitvene vojne, ko se je bilo treba odločati hitro, odločno in pogumno. 

Spominjamo se dne 10. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Sv. Pavlina Visintainer

Čeprav si prva brazilska svetnica, sva tako rekoč soseda …

Sv. Kilijan

Medtem ko se mi pritožujemo nad udobnostjo stolov in dolžino sestankov naših …

310. oddaja

Predvajali smo skladbe: Ribič, ribič me je ujel - Majda Sepe, You Are My Destiny - Paul Anka, On me voli na svoj način - Gabi Novak, Portorož 1905 - Bazar, Thats what friends are for - Dionne Warwick, Solo noi - Toto Cutugno, Tople julijske noči - Oto Pestner, Wenn Es Sein Muß, Kann Ich Treu Sein - Rex Gildo, Rock Around The Clock - Bill Haley, Osliček - Elda Viler, Rien Quun Homme - Alain Barrière, Hello, Dolly - Louis Armstrong, A far lamore comincia tu - Raffaella Carrà ...

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Novice iz življenja Cerkve dne 8. 7.

• Društvo Vincencijeve zveze dobrote pripravilo oratorij na Mirenskem gradu.
• V Rimu se je ta teden začel generalni kapitelj reda manjših bratov - frančiškanov.
• Slovesnost ob spominski plošči v ljubljanski stolnici ob 30. obletnici konca oboroženih spopadov in zmage v vojni za samostojno Slovenijo.

Spominjamo se dne 7. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Sv. Vilibald

Prej kot v Knjigi svetnikov, bi človek pričakoval, da tako ime najde zapisano v kakšni …

Novice iz življenja Cerkve dne 7. 7.

• Kako živijo kristjani v Turčiji?
• Škof Matjaž v luči premestitev duhovnikov: starejši prinašajo modrost, mladi pa svojo moč.
• Nocoj maša ob spominu na konec oboroženih spopadov za Slovenijo.
• Kdo požiga cerkve v Kanadi?

Spominjamo se dne 6. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Sv. Marija Goretti

Ko je v naši hiši zavel pubertetniški prepih in ko sva z ženo videla, da se …

O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«