Informativne oddaje

VEČ ...|21. 9. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|21. 9. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Iz naših krajev

VEČ ...|21. 9. 2019
Krško, Nova Gorica, Maribor, Zreče

V oddaji smo spregovorili o občutno slabši letini oljk, pogledali smo, kako je z letino vina na Štajerskem, dotaknili smo se poskusov oživitve središča Krškega, pogledali smo na Pohorje, kjer so odprli Pot med krošnjami, ter preverili, kako je s pripravami na novo smučarsko sezono.

Krško, Nova Gorica, Maribor, Zreče

V oddaji smo spregovorili o občutno slabši letini oljk, pogledali smo, kako je z letino vina na Štajerskem, dotaknili smo se poskusov oživitve središča Krškega, pogledali smo na Pohorje, kjer so odprli Pot med krošnjami, ter preverili, kako je s pripravami na novo smučarsko sezono.

infodružbapolitika

Iz naših krajev

Krško, Nova Gorica, Maribor, Zreče
V oddaji smo spregovorili o občutno slabši letini oljk, pogledali smo, kako je z letino vina na Štajerskem, dotaknili smo se poskusov oživitve središča Krškega, pogledali smo na Pohorje, kjer so odprli Pot med krošnjami, ter preverili, kako je s pripravami na novo smučarsko sezono.
VEČ ...|21. 9. 2019
Krško, Nova Gorica, Maribor, Zreče
V oddaji smo spregovorili o občutno slabši letini oljk, pogledali smo, kako je z letino vina na Štajerskem, dotaknili smo se poskusov oživitve središča Krškega, pogledali smo na Pohorje, kjer so odprli Pot med krošnjami, ter preverili, kako je s pripravami na novo smučarsko sezono.

Andrej Šinko

infodružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 9. 2019
Stična mladih - vtisi udeležencev

Stična mladih - vtisi udeležencev

Stična mladih 2019

Informativni prispevki

Stična mladih - vtisi udeležencev
VEČ ...|21. 9. 2019
Stična mladih - vtisi udeležencev

Tanja Dominko

Stična mladih 2019

Informativne oddaje

VEČ ...|20. 9. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|20. 9. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|20. 9. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|20. 9. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|20. 9. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|20. 9. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|19. 9. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|19. 9. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|19. 9. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|19. 9. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|19. 9. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|19. 9. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 9. 2019
Pred dvajsetimi leti je posijalo sonce Slomškove blaženosti na slovenskem nebu

Cerkev v Sloveniji je pred dvajsetimi leti obiskal sveti papež Janez Pavel. Med slovesno mašo pri Betnavskem gradu je škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Svetel dogodek ostaja v srcih številnih vernih Slovencev, saj smo z njim dobili prvega uradnega priprošnjika v nebesih. Za naš radio je o tem spregovoril nadškof Turnšek.

Pred dvajsetimi leti je posijalo sonce Slomškove blaženosti na slovenskem nebu

Cerkev v Sloveniji je pred dvajsetimi leti obiskal sveti papež Janez Pavel. Med slovesno mašo pri Betnavskem gradu je škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Svetel dogodek ostaja v srcih številnih vernih Slovencev, saj smo z njim dobili prvega uradnega priprošnjika v nebesih. Za naš radio je o tem spregovoril nadškof Turnšek.

Slomšek infospominpogovorizobraževanje

Informativni prispevki

Pred dvajsetimi leti je posijalo sonce Slomškove blaženosti na slovenskem nebu
Cerkev v Sloveniji je pred dvajsetimi leti obiskal sveti papež Janez Pavel. Med slovesno mašo pri Betnavskem gradu je škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Svetel dogodek ostaja v srcih številnih vernih Slovencev, saj smo z njim dobili prvega uradnega priprošnjika v nebesih. Za naš radio je o tem spregovoril nadškof Turnšek.
VEČ ...|19. 9. 2019
Pred dvajsetimi leti je posijalo sonce Slomškove blaženosti na slovenskem nebu
Cerkev v Sloveniji je pred dvajsetimi leti obiskal sveti papež Janez Pavel. Med slovesno mašo pri Betnavskem gradu je škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Svetel dogodek ostaja v srcih številnih vernih Slovencev, saj smo z njim dobili prvega uradnega priprošnjika v nebesih. Za naš radio je o tem spregovoril nadškof Turnšek.

Tone Gorjup

Slomšek infospominpogovorizobraževanje

Informativne oddaje

VEČ ...|18. 9. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|18. 9. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|18. 9. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|18. 9. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|18. 9. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|18. 9. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 9. 2019
Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

infokomentarčasnikpolitika

Komentar Časnik.si

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo
29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.
VEČ ...|18. 9. 2019
Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo
29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Toni Mrvič

infokomentarčasnikpolitika

Informativne oddaje

VEČ ...|17. 9. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|17. 9. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|17. 9. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|17. 9. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 9. 2019
Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje

Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje

Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

medijizakonodajainfopolitikapogovor

Informativni prispevki

Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje
Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
VEČ ...|17. 9. 2019
Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje
Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Alen Salihović

medijizakonodajainfopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 9. 2019
Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov

Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov

Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

računsko sodiščekomentarpolitikasocialni zavodisociala

Informativni prispevki

Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.
VEČ ...|17. 9. 2019
Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

Alen Salihović

računsko sodiščekomentarpolitikasocialni zavodisociala

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|16. 9. 2019
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o »slabih« in »dobrih« ideologijah

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v oddaji spregovoril o »slabih« in »dobrih« ideologijah, potrebi po ločenih mnenjih in o človekovih pravicah.

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o »slabih« in »dobrih« ideologijah

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v oddaji spregovoril o »slabih« in »dobrih« ideologijah, potrebi po ločenih mnenjih in o človekovih pravicah.

infopogovorsvpmklemen jakličustavno sodišče

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o »slabih« in »dobrih« ideologijah
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v oddaji spregovoril o »slabih« in »dobrih« ideologijah, potrebi po ločenih mnenjih in o človekovih pravicah.
VEČ ...|16. 9. 2019
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o »slabih« in »dobrih« ideologijah
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v oddaji spregovoril o »slabih« in »dobrih« ideologijah, potrebi po ločenih mnenjih in o človekovih pravicah.

Alen Salihović

infopogovorsvpmklemen jakličustavno sodišče

Informativne oddaje

VEČ ...|16. 9. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|16. 9. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|16. 9. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|16. 9. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|16. 9. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|16. 9. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 9. 2019
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije

Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije

duhovnostpapež

Informativni prispevki

Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije
VEČ ...|16. 9. 2019
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije

Petra Stopar

duhovnostpapež

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 9. 2019
John Kumše, oktet Castrum v Kanadi

Kjer delujejo slovenske župnije, so skupnosti rojakov močne. Tako ugotavlja Miran Rustja, umetniški vodja okteta Castrum, ki je bil na gostovanju v Kanadi. Pogovarjali smo z župnikom slovenske župnije Marije Vnebovzete Johnom Kumšetom. Slišali ste o praznovanjih 60. obletnice Slovenskega kulturnega in družabnega kluba Triglav v Londonu v Ontariu v Kanadi in 70-letnice Društva Slovencev v Mendozi ter napoved Slofesta 2019.

John Kumše, oktet Castrum v Kanadi

Kjer delujejo slovenske župnije, so skupnosti rojakov močne. Tako ugotavlja Miran Rustja, umetniški vodja okteta Castrum, ki je bil na gostovanju v Kanadi. Pogovarjali smo z župnikom slovenske župnije Marije Vnebovzete Johnom Kumšetom. Slišali ste o praznovanjih 60. obletnice Slovenskega kulturnega in družabnega kluba Triglav v Londonu v Ontariu v Kanadi in 70-letnice Društva Slovencev v Mendozi ter napoved Slofesta 2019.

inforojakicleveland

Slovencem po svetu in domovini

John Kumše, oktet Castrum v Kanadi
Kjer delujejo slovenske župnije, so skupnosti rojakov močne. Tako ugotavlja Miran Rustja, umetniški vodja okteta Castrum, ki je bil na gostovanju v Kanadi. Pogovarjali smo z župnikom slovenske župnije Marije Vnebovzete Johnom Kumšetom. Slišali ste o praznovanjih 60. obletnice Slovenskega kulturnega in družabnega kluba Triglav v Londonu v Ontariu v Kanadi in 70-letnice Društva Slovencev v Mendozi ter napoved Slofesta 2019.
VEČ ...|15. 9. 2019
John Kumše, oktet Castrum v Kanadi
Kjer delujejo slovenske župnije, so skupnosti rojakov močne. Tako ugotavlja Miran Rustja, umetniški vodja okteta Castrum, ki je bil na gostovanju v Kanadi. Pogovarjali smo z župnikom slovenske župnije Marije Vnebovzete Johnom Kumšetom. Slišali ste o praznovanjih 60. obletnice Slovenskega kulturnega in družabnega kluba Triglav v Londonu v Ontariu v Kanadi in 70-letnice Društva Slovencev v Mendozi ter napoved Slofesta 2019.

Matjaž Merljak

inforojakicleveland

Informativne oddaje

VEČ ...|15. 9. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|15. 9. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 9. 2019
Informativni prispevki

Informativni prispevki

Informativni prispevki

Informativni prispevki
VEČ ...|15. 9. 2019
Informativni prispevki

Radio Ognjišče

Za življenje

VEČ ...|14. 9. 2019
Trma, disleksija, ljubosumje

V septembrski oddaji iz rednega cikla pogovorov s specialnim pedagogom Markom Juhantom smo govorili o težavah deklice zaradi disleksije, o ljubosumju ter odgovorili tudi na več ostalih vprašanj poslušalk in poslušalcev.

Trma, disleksija, ljubosumje

V septembrski oddaji iz rednega cikla pogovorov s specialnim pedagogom Markom Juhantom smo govorili o težavah deklice zaradi disleksije, o ljubosumju ter odgovorili tudi na več ostalih vprašanj poslušalk in poslušalcev.

družbaizobraževanjeinfoodnosipogovorvzgojasvetovanje

Za življenje

Trma, disleksija, ljubosumje
V septembrski oddaji iz rednega cikla pogovorov s specialnim pedagogom Markom Juhantom smo govorili o težavah deklice zaradi disleksije, o ljubosumju ter odgovorili tudi na več ostalih vprašanj poslušalk in poslušalcev.
VEČ ...|14. 9. 2019
Trma, disleksija, ljubosumje
V septembrski oddaji iz rednega cikla pogovorov s specialnim pedagogom Markom Juhantom smo govorili o težavah deklice zaradi disleksije, o ljubosumju ter odgovorili tudi na več ostalih vprašanj poslušalk in poslušalcev.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfoodnosipogovorvzgojasvetovanje

Sobotna iskrica

VEČ ...|14. 9. 2019
Drugi del filma Košarkar naj bo, predstavitev septembrska številka Mavrice

Ob oddaji smo pogledali v kino. Pravzaprav smo o filmu kramljali med njegovim nastajanjem. Čez nekaj dni bo na filmska platna prisvetil drugi del filma Košarkar naj bo. Slišali ste, kako je nastajal in kaj o njem pravijo igralci in režiser. Z Melito Košir pa smo prelistali septembrsko Mavrico in se lotili jesensko šolskih tem.

Drugi del filma Košarkar naj bo, predstavitev septembrska številka Mavrice

Ob oddaji smo pogledali v kino. Pravzaprav smo o filmu kramljali med njegovim nastajanjem. Čez nekaj dni bo na filmska platna prisvetil drugi del filma Košarkar naj bo. Slišali ste, kako je nastajal in kaj o njem pravijo igralci in režiser. Z Melito Košir pa smo prelistali septembrsko Mavrico in se lotili jesensko šolskih tem.

infomladiotrocipogovor

Sobotna iskrica

Drugi del filma Košarkar naj bo, predstavitev septembrska številka Mavrice
Ob oddaji smo pogledali v kino. Pravzaprav smo o filmu kramljali med njegovim nastajanjem. Čez nekaj dni bo na filmska platna prisvetil drugi del filma Košarkar naj bo. Slišali ste, kako je nastajal in kaj o njem pravijo igralci in režiser. Z Melito Košir pa smo prelistali septembrsko Mavrico in se lotili jesensko šolskih tem.
VEČ ...|14. 9. 2019
Drugi del filma Košarkar naj bo, predstavitev septembrska številka Mavrice
Ob oddaji smo pogledali v kino. Pravzaprav smo o filmu kramljali med njegovim nastajanjem. Čez nekaj dni bo na filmska platna prisvetil drugi del filma Košarkar naj bo. Slišali ste, kako je nastajal in kaj o njem pravijo igralci in režiser. Z Melito Košir pa smo prelistali septembrsko Mavrico in se lotili jesensko šolskih tem.

Jure Sešek

infomladiotrocipogovor

Informativne oddaje

VEČ ...|14. 9. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|14. 9. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Iz naših krajev

VEČ ...|14. 9. 2019
Maribor, Kosovelje, Vransko

V oddaji smo poročali o onesnaževanju pitne vode z jedilnim oljem in ločevanju odpadkov v Mariboru, odkritju spominske plošče zavednima Primorcema ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, odprtju stalne razstave o dr. Jožefu Savinšku ob 150-letnici začetka požarne brambe in obnovi župnijske cerkve svetega Mihaela na Vranskem.

Maribor, Kosovelje, Vransko

V oddaji smo poročali o onesnaževanju pitne vode z jedilnim oljem in ločevanju odpadkov v Mariboru, odkritju spominske plošče zavednima Primorcema ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, odprtju stalne razstave o dr. Jožefu Savinšku ob 150-letnici začetka požarne brambe in obnovi župnijske cerkve svetega Mihaela na Vranskem.

družbainfonarava

Iz naših krajev

Maribor, Kosovelje, Vransko
V oddaji smo poročali o onesnaževanju pitne vode z jedilnim oljem in ločevanju odpadkov v Mariboru, odkritju spominske plošče zavednima Primorcema ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, odprtju stalne razstave o dr. Jožefu Savinšku ob 150-letnici začetka požarne brambe in obnovi župnijske cerkve svetega Mihaela na Vranskem.
VEČ ...|14. 9. 2019
Maribor, Kosovelje, Vransko
V oddaji smo poročali o onesnaževanju pitne vode z jedilnim oljem in ločevanju odpadkov v Mariboru, odkritju spominske plošče zavednima Primorcema ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, odprtju stalne razstave o dr. Jožefu Savinšku ob 150-letnici začetka požarne brambe in obnovi župnijske cerkve svetega Mihaela na Vranskem.

Andrej Šinko

družbainfonarava

Informativne oddaje

VEČ ...|13. 9. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|13. 9. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|13. 9. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|13. 9. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|13. 9. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|13. 9. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 9. 2019
Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.

Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.

Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.

Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.

odnosievtanazija

Informativni prispevki

Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.
Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.
VEČ ...|13. 9. 2019
Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.
Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.

Marta Jerebič

odnosievtanazija

Informativne oddaje

VEČ ...|12. 9. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|12. 9. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|12. 9. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|12. 9. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|12. 9. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|12. 9. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 9. 2019
Nas čaka domino efekt?

Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

Nas čaka domino efekt?

Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

infopolitikapogovordenarekonomijanemčija

Informativni prispevki

Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.
VEČ ...|12. 9. 2019
Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

Alen Salihović

infopolitikapogovordenarekonomijanemčija

Informativne oddaje

VEČ ...|11. 9. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|11. 9. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|11. 9. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|11. 9. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|11. 9. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|11. 9. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 9. 2019
Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu

V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.

Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu

V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.

družbainfopolitika

Informativni prispevki

Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu
V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.
VEČ ...|11. 9. 2019
Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu
V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Informativne oddaje

VEČ ...|10. 9. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|10. 9. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|10. 9. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|10. 9. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|10. 9. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|10. 9. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|9. 9. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|9. 9. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|9. 9. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|9. 9. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|9. 9. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|9. 9. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 9. 2019
Peter Opeka po papeževem obisku

Peter Opeka je v pogovoru za Radio Ognjišče strnil svoje vtise po papeževem obisku: To je bil zgodovinski obisk za nas!

Peter Opeka po papeževem obisku

Peter Opeka je v pogovoru za Radio Ognjišče strnil svoje vtise po papeževem obisku: To je bil zgodovinski obisk za nas!

papežpogovormladi

Informativni prispevki

Peter Opeka po papeževem obisku
Peter Opeka je v pogovoru za Radio Ognjišče strnil svoje vtise po papeževem obisku: To je bil zgodovinski obisk za nas!
VEČ ...|9. 9. 2019
Peter Opeka po papeževem obisku
Peter Opeka je v pogovoru za Radio Ognjišče strnil svoje vtise po papeževem obisku: To je bil zgodovinski obisk za nas!

Marta Jerebič

papežpogovormladi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 9. 2019
Draga 2019: podelitev Petrlinove nagrade in predavanje B. Rustje

Preteklo nedeljo so se na Opčinah pri Trstu sklenili Študijski dnevi Draga 2019. Slišali ste posnetke s podelitve 8. Peterlinove nagrade literarnemu kritiku in specialistu za gledališki jezik Jožetu Faganelu in posnetek predavanja duhovnika in publicista ter urednika Ognjišča Boža Rustje o upanju človeka in kristjana sredi nasprotij današnjega časa.

Draga 2019: podelitev Petrlinove nagrade in predavanje B. Rustje

Preteklo nedeljo so se na Opčinah pri Trstu sklenili Študijski dnevi Draga 2019. Slišali ste posnetke s podelitve 8. Peterlinove nagrade literarnemu kritiku in specialistu za gledališki jezik Jožetu Faganelu in posnetek predavanja duhovnika in publicista ter urednika Ognjišča Boža Rustje o upanju človeka in kristjana sredi nasprotij današnjega časa.

inforojaki

Slovencem po svetu in domovini

Draga 2019: podelitev Petrlinove nagrade in predavanje B. Rustje
Preteklo nedeljo so se na Opčinah pri Trstu sklenili Študijski dnevi Draga 2019. Slišali ste posnetke s podelitve 8. Peterlinove nagrade literarnemu kritiku in specialistu za gledališki jezik Jožetu Faganelu in posnetek predavanja duhovnika in publicista ter urednika Ognjišča Boža Rustje o upanju človeka in kristjana sredi nasprotij današnjega časa.
VEČ ...|8. 9. 2019
Draga 2019: podelitev Petrlinove nagrade in predavanje B. Rustje
Preteklo nedeljo so se na Opčinah pri Trstu sklenili Študijski dnevi Draga 2019. Slišali ste posnetke s podelitve 8. Peterlinove nagrade literarnemu kritiku in specialistu za gledališki jezik Jožetu Faganelu in posnetek predavanja duhovnika in publicista ter urednika Ognjišča Boža Rustje o upanju človeka in kristjana sredi nasprotij današnjega časa.

Matjaž Merljak

inforojaki

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|18. 9. 2019
Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Petra Stopar

kmetijstvopolitikanarava

Globine

VEČ ...|10. 9. 2019
O izpuščanju

Zakaj je včasih (ali vedno) tako težko nekaj izpustiti? Menda bo na oni svet vse nagrabljeno premoženje težko prinesti, a se ga kljub temu otepamo. Kot bogati mladenič, ki se je ob srečanju z Jezusom pohvalil, da izpolnjuje vse zapovedi, le bogastvu se ne bi odpovedal. Z nami je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

O izpuščanju

Zakaj je včasih (ali vedno) tako težko nekaj izpustiti? Menda bo na oni svet vse nagrabljeno premoženje težko prinesti, a se ga kljub temu otepamo. Kot bogati mladenič, ki se je ob srečanju z Jezusom pohvalil, da izpolnjuje vse zapovedi, le bogastvu se ne bi odpovedal. Z nami je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

Blaž Lesnik

duhovnostevangelijpogovor

Sol in luč

VEČ ...|17. 9. 2019
Thomas Erikson; O štirih vrstah vedenjskih tipov.

Vsi smo se že kdaj spraševali zakaj nekateri ničesar ne razumejo. Rdeči so dominantni in gospodovalni, rumeni družabni in optimistični, zeleni so sproščeni in prijazni, modri pa analitični in natančni. Predstavili smo knjigo (mednarodno uspešnico) z naslovom Obkroženi z idioti, avtorja Thomasa Eriksona.

Thomas Erikson; O štirih vrstah vedenjskih tipov.

Vsi smo se že kdaj spraševali zakaj nekateri ničesar ne razumejo. Rdeči so dominantni in gospodovalni, rumeni družabni in optimistični, zeleni so sproščeni in prijazni, modri pa analitični in natančni. Predstavili smo knjigo (mednarodno uspešnico) z naslovom Obkroženi z idioti, avtorja Thomasa Eriksona.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Za življenje

VEČ ...|21. 9. 2019
Načrtovanje prostega časa

Tokrat smo se v oddaji pogovarjali s gospo Vereno Perko o načrtovanju prostega časa. Malo je prostega časa in zato ga je potrebno dobro načrtovati in dobro izkoristiti. Vabljeni k poslušanju.

Načrtovanje prostega časa

Tokrat smo se v oddaji pogovarjali s gospo Vereno Perko o načrtovanju prostega časa. Malo je prostega časa in zato ga je potrebno dobro načrtovati in dobro izkoristiti. Vabljeni k poslušanju.

Mateja Subotičanec

odnosisvetovanjedružba

Dogodki

VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|21. 9. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 21. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 21. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Za življenje

VEČ ...|21. 9. 2019
Načrtovanje prostega časa

Tokrat smo se v oddaji pogovarjali s gospo Vereno Perko o načrtovanju prostega časa. Malo je prostega časa in zato ga je potrebno dobro načrtovati in dobro izkoristiti. Vabljeni k poslušanju.

Načrtovanje prostega časa

Tokrat smo se v oddaji pogovarjali s gospo Vereno Perko o načrtovanju prostega časa. Malo je prostega časa in zato ga je potrebno dobro načrtovati in dobro izkoristiti. Vabljeni k poslušanju.

Mateja Subotičanec

odnosisvetovanjedružba

Sobotna iskrica

VEČ ...|21. 9. 2019
Stična mladih

Sobotna iskrica ima lepo navado, da v dnevu, ko zažari Stična mladih, svojo ure nameni druženju z mladimi na Dolenjskem. Tudi tokrat se je med deveto in enajsto lahko slišalo kako se imajo v Stični, kaj pripravljajo in kakšen dan pričakujejo.

Stična mladih

Sobotna iskrica ima lepo navado, da v dnevu, ko zažari Stična mladih, svojo ure nameni druženju z mladimi na Dolenjskem. Tudi tokrat se je med deveto in enajsto lahko slišalo kako se imajo v Stični, kaj pripravljajo in kakšen dan pričakujejo.

Jure Sešek

Stična mladih 2019duhovnostizobraževanjemladiotrocivzgoja

Iz naših krajev

VEČ ...|21. 9. 2019
Krško, Nova Gorica, Maribor, Zreče

V oddaji smo spregovorili o občutno slabši letini oljk, pogledali smo, kako je z letino vina na Štajerskem, dotaknili smo se poskusov oživitve središča Krškega, pogledali smo na Pohorje, kjer so odprli Pot med krošnjami, ter preverili, kako je s pripravami na novo smučarsko sezono.

Krško, Nova Gorica, Maribor, Zreče

V oddaji smo spregovorili o občutno slabši letini oljk, pogledali smo, kako je z letino vina na Štajerskem, dotaknili smo se poskusov oživitve središča Krškega, pogledali smo na Pohorje, kjer so odprli Pot med krošnjami, ter preverili, kako je s pripravami na novo smučarsko sezono.

Andrej Šinko

infodružbapolitika

Duhovna misel

VEČ ...|21. 9. 2019
Še vedno vihamo nos ...

Zakaj vaš učenik jé s cestninarji in grešniki? Ko je on to slišal, je dejal: Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. (Mt 9, 11-12)

Še vedno vihamo nos ...

Zakaj vaš učenik jé s cestninarji in grešniki? Ko je on to slišal, je dejal: Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. (Mt 9, 11-12)

Gregor Čušin

duhovnost