Informativne oddaje

VEČ ...|10. 12. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|10. 12. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|10. 12. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|10. 12. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|10. 12. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|10. 12. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|9. 12. 2019
Bogastvo skrito v propolisu

Tomaž Samec, svetovalec specialist pri čebelarski svetovalni službi je predstavil nekaj poemmebnih informacij o propolisu in bogastvu snovi, ki jih vsebuje.

Bogastvo skrito v propolisu

Tomaž Samec, svetovalec specialist pri čebelarski svetovalni službi je predstavil nekaj poemmebnih informacij o propolisu in bogastvu snovi, ki jih vsebuje.

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Bogastvo skrito v propolisu
Tomaž Samec, svetovalec specialist pri čebelarski svetovalni službi je predstavil nekaj poemmebnih informacij o propolisu in bogastvu snovi, ki jih vsebuje.
VEČ ...|9. 12. 2019
Bogastvo skrito v propolisu
Tomaž Samec, svetovalec specialist pri čebelarski svetovalni službi je predstavil nekaj poemmebnih informacij o propolisu in bogastvu snovi, ki jih vsebuje.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Informativne oddaje

VEČ ...|9. 12. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|9. 12. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|9. 12. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|9. 12. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|9. 12. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|9. 12. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 12. 2019
25 let Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je s prireditvijo obeležil 25-letnico delovanja. Na njej so v preteklost in prihodnost pogledali višji sekretar Rudi Merljak, državna sekretarka Olga Belec in minister Peter J. Česnik. Pred mikrofon smo ujeli tudi nekaj nekdanjih predstojnikov Urada.

25 let Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je s prireditvijo obeležil 25-letnico delovanja. Na njej so v preteklost in prihodnost pogledali višji sekretar Rudi Merljak, državna sekretarka Olga Belec in minister Peter J. Česnik. Pred mikrofon smo ujeli tudi nekaj nekdanjih predstojnikov Urada.

rojakiinfourad

Slovencem po svetu in domovini

25 let Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je s prireditvijo obeležil 25-letnico delovanja. Na njej so v preteklost in prihodnost pogledali višji sekretar Rudi Merljak, državna sekretarka Olga Belec in minister Peter J. Česnik. Pred mikrofon smo ujeli tudi nekaj nekdanjih predstojnikov Urada.
VEČ ...|8. 12. 2019
25 let Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je s prireditvijo obeležil 25-letnico delovanja. Na njej so v preteklost in prihodnost pogledali višji sekretar Rudi Merljak, državna sekretarka Olga Belec in minister Peter J. Česnik. Pred mikrofon smo ujeli tudi nekaj nekdanjih predstojnikov Urada.

Matjaž Merljak

rojakiinfourad

Informativne oddaje

VEČ ...|8. 12. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|8. 12. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|7. 12. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|7. 12. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Iz naših krajev

VEČ ...|7. 12. 2019
Ljubljana, Žiri, Šentjur

Poročali smo o težavah Slovenije, ker je Madžarska prepovedala uvoz komunalnega blata, novostih, ki jih občini Žiri prinaša projekt Leseni feniks, koliko ljudem so pomagali v akciji Veriga dobrih ljudi ter da so med 100 najlepšimi jaslicami v Vatikanu tudi jaslice Slovenke Klavdije Simler.

Ljubljana, Žiri, Šentjur

Poročali smo o težavah Slovenije, ker je Madžarska prepovedala uvoz komunalnega blata, novostih, ki jih občini Žiri prinaša projekt Leseni feniks, koliko ljudem so pomagali v akciji Veriga dobrih ljudi ter da so med 100 najlepšimi jaslicami v Vatikanu tudi jaslice Slovenke Klavdije Simler.

infopolitika

Iz naših krajev

Ljubljana, Žiri, Šentjur
Poročali smo o težavah Slovenije, ker je Madžarska prepovedala uvoz komunalnega blata, novostih, ki jih občini Žiri prinaša projekt Leseni feniks, koliko ljudem so pomagali v akciji Veriga dobrih ljudi ter da so med 100 najlepšimi jaslicami v Vatikanu tudi jaslice Slovenke Klavdije Simler.
VEČ ...|7. 12. 2019
Ljubljana, Žiri, Šentjur
Poročali smo o težavah Slovenije, ker je Madžarska prepovedala uvoz komunalnega blata, novostih, ki jih občini Žiri prinaša projekt Leseni feniks, koliko ljudem so pomagali v akciji Veriga dobrih ljudi ter da so med 100 najlepšimi jaslicami v Vatikanu tudi jaslice Slovenke Klavdije Simler.

Andrej Šinko

infopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|6. 12. 2019
Priložnost za 4000 malih kmetij

V novembru je bil odprt javni razpis namenjen ohranjanju in razvoju majhnih kmetij. Tako kot pri prvem razpisu je tudi sedaj na voljo 20 miljonov evrov, ki bodo razdeljeni med približno 4.000 upravičencev. Razpis bo odprt do sredine februarja naslednje leto, Špela Drnovšek, svetovalka na KGZ Ljubljana pa priporoča, da se kmetje, ki izpolnjujejo pogoje, čimprej oglasijo na kmetijsko svetovalno službo, kjer bodo pridobili dodatne informacije glede izvajanja podukrepa, obveznosti ter možnosti za izdelavo vloge.

Priložnost za 4000 malih kmetij

V novembru je bil odprt javni razpis namenjen ohranjanju in razvoju majhnih kmetij. Tako kot pri prvem razpisu je tudi sedaj na voljo 20 miljonov evrov, ki bodo razdeljeni med približno 4.000 upravičencev. Razpis bo odprt do sredine februarja naslednje leto, Špela Drnovšek, svetovalka na KGZ Ljubljana pa priporoča, da se kmetje, ki izpolnjujejo pogoje, čimprej oglasijo na kmetijsko svetovalno službo, kjer bodo pridobili dodatne informacije glede izvajanja podukrepa, obveznosti ter možnosti za izdelavo vloge.

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Priložnost za 4000 malih kmetij
V novembru je bil odprt javni razpis namenjen ohranjanju in razvoju majhnih kmetij. Tako kot pri prvem razpisu je tudi sedaj na voljo 20 miljonov evrov, ki bodo razdeljeni med približno 4.000 upravičencev. Razpis bo odprt do sredine februarja naslednje leto, Špela Drnovšek, svetovalka na KGZ Ljubljana pa priporoča, da se kmetje, ki izpolnjujejo pogoje, čimprej oglasijo na kmetijsko svetovalno službo, kjer bodo pridobili dodatne informacije glede izvajanja podukrepa, obveznosti ter možnosti za izdelavo vloge.
VEČ ...|6. 12. 2019
Priložnost za 4000 malih kmetij
V novembru je bil odprt javni razpis namenjen ohranjanju in razvoju majhnih kmetij. Tako kot pri prvem razpisu je tudi sedaj na voljo 20 miljonov evrov, ki bodo razdeljeni med približno 4.000 upravičencev. Razpis bo odprt do sredine februarja naslednje leto, Špela Drnovšek, svetovalka na KGZ Ljubljana pa priporoča, da se kmetje, ki izpolnjujejo pogoje, čimprej oglasijo na kmetijsko svetovalno službo, kjer bodo pridobili dodatne informacije glede izvajanja podukrepa, obveznosti ter možnosti za izdelavo vloge.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Informativne oddaje

VEČ ...|6. 12. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|6. 12. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|6. 12. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|6. 12. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|6. 12. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|6. 12. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 12. 2019
Zakaj se bodo povečale oskrbnine v domovih za ostarele?

Skupnost socialnih zavodov napoveduje, da se bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi po novem letu podražili za od dva do tri odstotke. Razlog so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar bodo stroški dela v domovih in posebnih zavodih od pet do osem odstotkov višji. Na ministrstvu za delo zanikajo tolikšen dvig cen. Ocenjujejo, da se bodo storitve v povprečju v posameznih domovih povečale za največ 1,5 odstotka. Zakaj razhajanja? Alen Salihović se je pogovarjal s sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jakom Bizjakom.

Zakaj se bodo povečale oskrbnine v domovih za ostarele?

Skupnost socialnih zavodov napoveduje, da se bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi po novem letu podražili za od dva do tri odstotke. Razlog so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar bodo stroški dela v domovih in posebnih zavodih od pet do osem odstotkov višji. Na ministrstvu za delo zanikajo tolikšen dvig cen. Ocenjujejo, da se bodo storitve v povprečju v posameznih domovih povečale za največ 1,5 odstotka. Zakaj razhajanja? Alen Salihović se je pogovarjal s sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jakom Bizjakom.

domovi za ostarelepodražitveceneinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

Zakaj se bodo povečale oskrbnine v domovih za ostarele?
Skupnost socialnih zavodov napoveduje, da se bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi po novem letu podražili za od dva do tri odstotke. Razlog so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar bodo stroški dela v domovih in posebnih zavodih od pet do osem odstotkov višji. Na ministrstvu za delo zanikajo tolikšen dvig cen. Ocenjujejo, da se bodo storitve v povprečju v posameznih domovih povečale za največ 1,5 odstotka. Zakaj razhajanja? Alen Salihović se je pogovarjal s sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jakom Bizjakom.
VEČ ...|6. 12. 2019
Zakaj se bodo povečale oskrbnine v domovih za ostarele?
Skupnost socialnih zavodov napoveduje, da se bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi po novem letu podražili za od dva do tri odstotke. Razlog so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar bodo stroški dela v domovih in posebnih zavodih od pet do osem odstotkov višji. Na ministrstvu za delo zanikajo tolikšen dvig cen. Ocenjujejo, da se bodo storitve v povprečju v posameznih domovih povečale za največ 1,5 odstotka. Zakaj razhajanja? Alen Salihović se je pogovarjal s sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jakom Bizjakom.

Alen Salihović

domovi za ostarelepodražitveceneinfopogovorpolitika

Informativne oddaje

VEČ ...|5. 12. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|5. 12. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|5. 12. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|5. 12. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|5. 12. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|5. 12. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|4. 12. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|4. 12. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|4. 12. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|4. 12. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|4. 12. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|4. 12. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 12. 2019
Tri desetletja od ustanovitve koalicije, ki je vodila osamosvojitveno vlado

Mineva 30 let od ustanovitve Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 zmagala in prevzela vodenje prve slovenske vlade. Ta pa je bila nato gonilna sila slovenskega plebiscita in osamosvojitve. V predsedniški palači je ponedeljek potekal sprejem v počastitev te obletnice. Govorniki so izpostavili pomen dialoga med strankami za to, da je prišlo do osamosvojitve. Slavnostna govornika na sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju sta bila člana tedanjega predsedstva Demosa Hubert Požarnik in Matjaž Šinkovec. V prispevku lahko prisluhnete nekaj njunim poudarkom, in poudarku predsednika države Pahorja, nato pa še pogovoru s poslancem Demosa Antonom Tomažičem.

Tri desetletja od ustanovitve koalicije, ki je vodila osamosvojitveno vlado

Mineva 30 let od ustanovitve Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 zmagala in prevzela vodenje prve slovenske vlade. Ta pa je bila nato gonilna sila slovenskega plebiscita in osamosvojitve. V predsedniški palači je ponedeljek potekal sprejem v počastitev te obletnice. Govorniki so izpostavili pomen dialoga med strankami za to, da je prišlo do osamosvojitve. Slavnostna govornika na sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju sta bila člana tedanjega predsedstva Demosa Hubert Požarnik in Matjaž Šinkovec. V prispevku lahko prisluhnete nekaj njunim poudarkom, in poudarku predsednika države Pahorja, nato pa še pogovoru s poslancem Demosa Antonom Tomažičem.

demosobletnicainfopolitikaizobraževanjespomin

Informativni prispevki

Tri desetletja od ustanovitve koalicije, ki je vodila osamosvojitveno vlado
Mineva 30 let od ustanovitve Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 zmagala in prevzela vodenje prve slovenske vlade. Ta pa je bila nato gonilna sila slovenskega plebiscita in osamosvojitve. V predsedniški palači je ponedeljek potekal sprejem v počastitev te obletnice. Govorniki so izpostavili pomen dialoga med strankami za to, da je prišlo do osamosvojitve. Slavnostna govornika na sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju sta bila člana tedanjega predsedstva Demosa Hubert Požarnik in Matjaž Šinkovec. V prispevku lahko prisluhnete nekaj njunim poudarkom, in poudarku predsednika države Pahorja, nato pa še pogovoru s poslancem Demosa Antonom Tomažičem.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tri desetletja od ustanovitve koalicije, ki je vodila osamosvojitveno vlado
Mineva 30 let od ustanovitve Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 zmagala in prevzela vodenje prve slovenske vlade. Ta pa je bila nato gonilna sila slovenskega plebiscita in osamosvojitve. V predsedniški palači je ponedeljek potekal sprejem v počastitev te obletnice. Govorniki so izpostavili pomen dialoga med strankami za to, da je prišlo do osamosvojitve. Slavnostna govornika na sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju sta bila člana tedanjega predsedstva Demosa Hubert Požarnik in Matjaž Šinkovec. V prispevku lahko prisluhnete nekaj njunim poudarkom, in poudarku predsednika države Pahorja, nato pa še pogovoru s poslancem Demosa Antonom Tomažičem.

Alen Salihović

demosobletnicainfopolitikaizobraževanjespomin

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Informativne oddaje

VEČ ...|3. 12. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|3. 12. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|3. 12. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|3. 12. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|3. 12. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|3. 12. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 12. 2019
Potrditi enotnost trenutno največji izziv Nata

Voditelji članic bodo Nata želijo v Londonu v Veliki Britaniji predvsem zaznamovati 70 let Severnoatlantskega zavezništva. A ena glavnih tem razprav bo reformiranje te vojaške organizacije. Izzivov ni malo. Poklicali smo profesorja obramboslovja na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Vladimirja Prebiliča.

Potrditi enotnost trenutno največji izziv Nata

Voditelji članic bodo Nata želijo v Londonu v Veliki Britaniji predvsem zaznamovati 70 let Severnoatlantskega zavezništva. A ena glavnih tem razprav bo reformiranje te vojaške organizacije. Izzivov ni malo. Poklicali smo profesorja obramboslovja na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Vladimirja Prebiliča.

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

Potrditi enotnost trenutno največji izziv Nata
Voditelji članic bodo Nata želijo v Londonu v Veliki Britaniji predvsem zaznamovati 70 let Severnoatlantskega zavezništva. A ena glavnih tem razprav bo reformiranje te vojaške organizacije. Izzivov ni malo. Poklicali smo profesorja obramboslovja na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Vladimirja Prebiliča.
VEČ ...|3. 12. 2019
Potrditi enotnost trenutno največji izziv Nata
Voditelji članic bodo Nata želijo v Londonu v Veliki Britaniji predvsem zaznamovati 70 let Severnoatlantskega zavezništva. A ena glavnih tem razprav bo reformiranje te vojaške organizacije. Izzivov ni malo. Poklicali smo profesorja obramboslovja na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Vladimirja Prebiliča.

Helena Križnik

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 12. 2019
Koroški Slovenec Jože Marketz postal novi krški škof

Koroški Slovenec in predsednik tamkajšnje Karitas Jože Marketz je bil danes imenovan za novega krškega škofa. Za slovenske vernike na Koroškem je odločitev Vatikana veliko priznanje, poudarja urednica Nedelje, cerkvenega lista krške škofije Mateja Rihter.

Koroški Slovenec Jože Marketz postal novi krški škof

Koroški Slovenec in predsednik tamkajšnje Karitas Jože Marketz je bil danes imenovan za novega krškega škofa. Za slovenske vernike na Koroškem je odločitev Vatikana veliko priznanje, poudarja urednica Nedelje, cerkvenega lista krške škofije Mateja Rihter.

duhovnostinfomarkeztCelovecškof

Informativni prispevki

Koroški Slovenec Jože Marketz postal novi krški škof
Koroški Slovenec in predsednik tamkajšnje Karitas Jože Marketz je bil danes imenovan za novega krškega škofa. Za slovenske vernike na Koroškem je odločitev Vatikana veliko priznanje, poudarja urednica Nedelje, cerkvenega lista krške škofije Mateja Rihter.
VEČ ...|3. 12. 2019
Koroški Slovenec Jože Marketz postal novi krški škof
Koroški Slovenec in predsednik tamkajšnje Karitas Jože Marketz je bil danes imenovan za novega krškega škofa. Za slovenske vernike na Koroškem je odločitev Vatikana veliko priznanje, poudarja urednica Nedelje, cerkvenega lista krške škofije Mateja Rihter.

Alen Salihović

duhovnostinfomarkeztCelovecškof

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 12. 2019
Jezikoslovec Kozma Ahačič ob predstavitvi obogatenega jezikovnega portala Fran

Jezikoslovec Kozma Ahačič ob predstavitvi obogatenega jezikovnega portala Fran

izobraževanjekulturainfo

Informativni prispevki

Jezikoslovec Kozma Ahačič ob predstavitvi obogatenega jezikovnega portala Fran
VEČ ...|3. 12. 2019
Jezikoslovec Kozma Ahačič ob predstavitvi obogatenega jezikovnega portala Fran

Petra Stopar

izobraževanjekulturainfo

Informativne oddaje

VEČ ...|2. 12. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|2. 12. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|2. 12. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|2. 12. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|2. 12. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|2. 12. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 12. 2019
Intervju z Jankom Krištofom

Dekan Janko Krištof bo tudi naslednja tri leta predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. V pogovoru je spregovoril o dosežkih in načrtih, vprašali smo ga tudi o odzivih na novico, da bo koroški Slovenec Jože Marketz novi škof v Celovcu. Spomnili se bomo tudi velikega Slovenca prof. dr. Antona Mavretiča, ki je odšel v večnost.

Intervju z Jankom Krištofom

Dekan Janko Krištof bo tudi naslednja tri leta predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. V pogovoru je spregovoril o dosežkih in načrtih, vprašali smo ga tudi o odzivih na novico, da bo koroški Slovenec Jože Marketz novi škof v Celovcu. Spomnili se bomo tudi velikega Slovenca prof. dr. Antona Mavretiča, ki je odšel v večnost.

rojakiinfo

Slovencem po svetu in domovini

Intervju z Jankom Krištofom
Dekan Janko Krištof bo tudi naslednja tri leta predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. V pogovoru je spregovoril o dosežkih in načrtih, vprašali smo ga tudi o odzivih na novico, da bo koroški Slovenec Jože Marketz novi škof v Celovcu. Spomnili se bomo tudi velikega Slovenca prof. dr. Antona Mavretiča, ki je odšel v večnost.
VEČ ...|1. 12. 2019
Intervju z Jankom Krištofom
Dekan Janko Krištof bo tudi naslednja tri leta predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. V pogovoru je spregovoril o dosežkih in načrtih, vprašali smo ga tudi o odzivih na novico, da bo koroški Slovenec Jože Marketz novi škof v Celovcu. Spomnili se bomo tudi velikega Slovenca prof. dr. Antona Mavretiča, ki je odšel v večnost.

Matjaž Merljak

rojakiinfo

Informativne oddaje

VEČ ...|1. 12. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|1. 12. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|30. 11. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|30. 11. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|29. 11. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|29. 11. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|29. 11. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|29. 11. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|29. 11. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|29. 11. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 11. 2019
Jože Marketz novi škof v Celovcu

Jože Marketz naj bi postal novi krški škof. Uradne potrditve iz Vatikana še ni, poznavalci pa pričakujejo, da naj bi bile do najkasneje sredi prihodnjega tedna vse uradne formalnosti opravljene. Posvečenje naj bi bilo na svečnico. Pogovarjali smo se z dekanom Jankom Krištofom, predsednikom Krščanske kulturne zveze.

Jože Marketz novi škof v Celovcu

Jože Marketz naj bi postal novi krški škof. Uradne potrditve iz Vatikana še ni, poznavalci pa pričakujejo, da naj bi bile do najkasneje sredi prihodnjega tedna vse uradne formalnosti opravljene. Posvečenje naj bi bilo na svečnico. Pogovarjali smo se z dekanom Jankom Krištofom, predsednikom Krščanske kulturne zveze.

info

Informativni prispevki

Jože Marketz novi škof v Celovcu
Jože Marketz naj bi postal novi krški škof. Uradne potrditve iz Vatikana še ni, poznavalci pa pričakujejo, da naj bi bile do najkasneje sredi prihodnjega tedna vse uradne formalnosti opravljene. Posvečenje naj bi bilo na svečnico. Pogovarjali smo se z dekanom Jankom Krištofom, predsednikom Krščanske kulturne zveze.
VEČ ...|28. 11. 2019
Jože Marketz novi škof v Celovcu
Jože Marketz naj bi postal novi krški škof. Uradne potrditve iz Vatikana še ni, poznavalci pa pričakujejo, da naj bi bile do najkasneje sredi prihodnjega tedna vse uradne formalnosti opravljene. Posvečenje naj bi bilo na svečnico. Pogovarjali smo se z dekanom Jankom Krištofom, predsednikom Krščanske kulturne zveze.

Matjaž Merljak

info

Informativne oddaje

VEČ ...|27. 11. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|27. 11. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|27. 11. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|27. 11. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|27. 11. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|27. 11. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 11. 2019
Profesor Letnar Černič kritičen, da bo o pritožbi v primeru Novič odločal isti senat, ki je Noviča že obsodil

Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, da bi o pritožbi na sodbo, s katero je bil Milko Novič oproščen umora Janka Jamnika, razsojalo katero drugo in ne ljubljansko višje sodišče. Sodniki so ocenili, da napačna odločitev konkretnega senata še ne pomeni okrnitve videza nepristranskosti celotnega sodišča. A to še ni vse. O pritožbi bo odločal isti senat, ki je Noviča enkrat že obsodil. Izredni profesor za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič je do poteze sodišča kritičen.

Profesor Letnar Černič kritičen, da bo o pritožbi v primeru Novič odločal isti senat, ki je Noviča že obsodil

Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, da bi o pritožbi na sodbo, s katero je bil Milko Novič oproščen umora Janka Jamnika, razsojalo katero drugo in ne ljubljansko višje sodišče. Sodniki so ocenili, da napačna odločitev konkretnega senata še ne pomeni okrnitve videza nepristranskosti celotnega sodišča. A to še ni vse. O pritožbi bo odločal isti senat, ki je Noviča enkrat že obsodil. Izredni profesor za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič je do poteze sodišča kritičen.

sodstvonovičinfopolitikapogovor

Informativni prispevki

Profesor Letnar Černič kritičen, da bo o pritožbi v primeru Novič odločal isti senat, ki je Noviča že obsodil
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, da bi o pritožbi na sodbo, s katero je bil Milko Novič oproščen umora Janka Jamnika, razsojalo katero drugo in ne ljubljansko višje sodišče. Sodniki so ocenili, da napačna odločitev konkretnega senata še ne pomeni okrnitve videza nepristranskosti celotnega sodišča. A to še ni vse. O pritožbi bo odločal isti senat, ki je Noviča enkrat že obsodil. Izredni profesor za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič je do poteze sodišča kritičen.
VEČ ...|27. 11. 2019
Profesor Letnar Černič kritičen, da bo o pritožbi v primeru Novič odločal isti senat, ki je Noviča že obsodil
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, da bi o pritožbi na sodbo, s katero je bil Milko Novič oproščen umora Janka Jamnika, razsojalo katero drugo in ne ljubljansko višje sodišče. Sodniki so ocenili, da napačna odločitev konkretnega senata še ne pomeni okrnitve videza nepristranskosti celotnega sodišča. A to še ni vse. O pritožbi bo odločal isti senat, ki je Noviča enkrat že obsodil. Izredni profesor za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič je do poteze sodišča kritičen.

Alen Salihović

sodstvonovičinfopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 11. 2019
Nadškof Cvikl na Ponikvi sodelavcem Karitas: Srce, ki je polno Boga, je spodobno izžarevati dobro

Današnje romanje prostovoljcev ter sodelavcev Karitas na Slomškovo Ponikvo in koncert Klic dobrote v Celju predstavljata vrh Tedna karitas. Ta vabi k sočutju, dobroti in solidarnosti, letos pod geslom Dobro iz vsakega srca. Na Ponikvi je slovesno sveto mašo daroval predsednik Slovenske karitas in mariborski nadškof Alojzij Cvikl. V pridigi je dejal, da je srce, ki je polno Boga, spodobno izžarevati dobro.

Nadškof Cvikl na Ponikvi sodelavcem Karitas: Srce, ki je polno Boga, je spodobno izžarevati dobro

Današnje romanje prostovoljcev ter sodelavcev Karitas na Slomškovo Ponikvo in koncert Klic dobrote v Celju predstavljata vrh Tedna karitas. Ta vabi k sočutju, dobroti in solidarnosti, letos pod geslom Dobro iz vsakega srca. Na Ponikvi je slovesno sveto mašo daroval predsednik Slovenske karitas in mariborski nadškof Alojzij Cvikl. V pridigi je dejal, da je srce, ki je polno Boga, spodobno izžarevati dobro.

prostovoljstvoinfo

Informativni prispevki

Nadškof Cvikl na Ponikvi sodelavcem Karitas: Srce, ki je polno Boga, je spodobno izžarevati dobro
Današnje romanje prostovoljcev ter sodelavcev Karitas na Slomškovo Ponikvo in koncert Klic dobrote v Celju predstavljata vrh Tedna karitas. Ta vabi k sočutju, dobroti in solidarnosti, letos pod geslom Dobro iz vsakega srca. Na Ponikvi je slovesno sveto mašo daroval predsednik Slovenske karitas in mariborski nadškof Alojzij Cvikl. V pridigi je dejal, da je srce, ki je polno Boga, spodobno izžarevati dobro.
VEČ ...|27. 11. 2019
Nadškof Cvikl na Ponikvi sodelavcem Karitas: Srce, ki je polno Boga, je spodobno izžarevati dobro
Današnje romanje prostovoljcev ter sodelavcev Karitas na Slomškovo Ponikvo in koncert Klic dobrote v Celju predstavljata vrh Tedna karitas. Ta vabi k sočutju, dobroti in solidarnosti, letos pod geslom Dobro iz vsakega srca. Na Ponikvi je slovesno sveto mašo daroval predsednik Slovenske karitas in mariborski nadškof Alojzij Cvikl. V pridigi je dejal, da je srce, ki je polno Boga, spodobno izžarevati dobro.

Alen Salihović

prostovoljstvoinfo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 11. 2019
Grad Gornja Radgona - grad Agata

V sklepni radijski akciji Odgovorno na pot - varno na vrh, ob srebrnem jubileju delovanja Radia Ognjišče, smo obiskali oddajnik v Gornji Radgoni, ki stoji na strehi gradu Agata. Lastnik, oziroma najemnik gradu za 99 let, Milan Herzog živi v tujini, zato je grad predstavil oskrbnik Samo Tuš.

Grad Gornja Radgona - grad Agata

V sklepni radijski akciji Odgovorno na pot - varno na vrh, ob srebrnem jubileju delovanja Radia Ognjišče, smo obiskali oddajnik v Gornji Radgoni, ki stoji na strehi gradu Agata. Lastnik, oziroma najemnik gradu za 99 let, Milan Herzog živi v tujini, zato je grad predstavil oskrbnik Samo Tuš.

infodediščinakulturaizročilopogovorspominizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Grad Gornja Radgona - grad Agata
V sklepni radijski akciji Odgovorno na pot - varno na vrh, ob srebrnem jubileju delovanja Radia Ognjišče, smo obiskali oddajnik v Gornji Radgoni, ki stoji na strehi gradu Agata. Lastnik, oziroma najemnik gradu za 99 let, Milan Herzog živi v tujini, zato je grad predstavil oskrbnik Samo Tuš.
VEČ ...|26. 11. 2019
Grad Gornja Radgona - grad Agata
V sklepni radijski akciji Odgovorno na pot - varno na vrh, ob srebrnem jubileju delovanja Radia Ognjišče, smo obiskali oddajnik v Gornji Radgoni, ki stoji na strehi gradu Agata. Lastnik, oziroma najemnik gradu za 99 let, Milan Herzog živi v tujini, zato je grad predstavil oskrbnik Samo Tuš.

Nataša Ličen

infodediščinakulturaizročilopogovorspominizobraževanje

Informativne oddaje

VEČ ...|26. 11. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|26. 11. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|26. 11. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|26. 11. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|26. 11. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|26. 11. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 11. 2019
Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca

Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca

Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

25 letinfodružba

Informativni prispevki

Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca
Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.
VEČ ...|26. 11. 2019
Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca
Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

Tadej Sadar

25 letinfodružba

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|10. 12. 2019
Benedict Groeschel: Vstani iz teme

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Benedict Groeschel: Vstani iz teme

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Duhovna misel

VEČ ...|10. 12. 2019
Najdena in rešena

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kaj se vam zdi? Če ima kdo sto ovac in katera izmed njih zaide, ali ne pusti na gorah devetindevetdesetih in gre iskat tisto, ki je zašla? In če jo najde, resnično, povem vam, veseli se je bolj ko devet in devetdesetih, ki niso bile zašle. Tako ni volja vašega nebeškega Očeta, da bi se izgubil kateri teh malih. (Mt 18,12-14)

Najdena in rešena

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kaj se vam zdi? Če ima kdo sto ovac in katera izmed njih zaide, ali ne pusti na gorah devetindevetdesetih in gre iskat tisto, ki je zašla? In če jo najde, resnično, povem vam, veseli se je bolj ko devet in devetdesetih, ki niso bile zašle. Tako ni volja vašega nebeškega Očeta, da bi se izgubil kateri teh malih. (Mt 18,12-14)

Gregor Čušin

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|9. 12. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

V tokratni oddaji ste sestro Nikolino spraševali: kako narediti beljakove poljubčke, sladico iz kostanja, enostavno musako (krompirjevo in zeljno), za kaj se uporablja sladki krompir in za kaj fuži, kako pripraviti strojne piškote, o medenjakih in skutinem narastku.

Kuhajmo s sestro Nikolino

V tokratni oddaji ste sestro Nikolino spraševali: kako narediti beljakove poljubčke, sladico iz kostanja, enostavno musako (krompirjevo in zeljno), za kaj se uporablja sladki krompir in za kaj fuži, kako pripraviti strojne piškote, o medenjakih in skutinem narastku.

Matjaž Merljak

svetovanje

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|8. 12. 2019
Vera Lestan (1908 – 1943)

Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.

Vera Lestan (1908 – 1943)

Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.

Jože Bartolj

Vera Lestanslovenski mučencispomin

Doživetja narave

VEČ ...|6. 12. 2019
Svetlobno onesnaženje

Pred zimskim sončevim obratom, ko je noč najdaljša, smo v Doživetjih spregovorili o svetlobnem onesnaženju in vplivu prekomerne osvetlitve na zdravje ljudi, živali in rastlin. Beseda je tekla tudi o marsičem, tudi o tem, kje lahko resnično uživamo v temnem nebu ter brskamo globokem vesolju. Z nami je bil Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije.

Svetlobno onesnaženje

Pred zimskim sončevim obratom, ko je noč najdaljša, smo v Doživetjih spregovorili o svetlobnem onesnaženju in vplivu prekomerne osvetlitve na zdravje ljudi, živali in rastlin. Beseda je tekla tudi o marsičem, tudi o tem, kje lahko resnično uživamo v temnem nebu ter brskamo globokem vesolju. Z nami je bil Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije.

Blaž Lesnik

naravaastronomijatemno nebosvetlobno onesnaženje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|10. 12. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sol in luč

VEČ ...|10. 12. 2019
Benedict Groeschel: Vstani iz teme

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Benedict Groeschel: Vstani iz teme

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 12. 2019
Pomnik Franju in Ivi Stiplovšek - Mahničev večer - Projekti Muzej Bistra - Razstava Jaslic Gradež

V brežiškem gradu so odkrili bronasti reliefni pomnik začetnikoma posavskega muzealstva Franju in Ivi Stiplovšek.Nocoj ob 18.h bo literarni večer, ki ga posvečajo vsestranskemu gledališkemu ustvarjalcu Mirku Mahniču.V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki bodo odprli razstavo študentskih projektov prenove.Največjo razstavo jaslic v Sloveniji bodo v Gradežu pri Turjaku odprli v nedeljo, 15. decembra, ob 17.30.

Pomnik Franju in Ivi Stiplovšek - Mahničev večer - Projekti Muzej Bistra - Razstava Jaslic Gradež

V brežiškem gradu so odkrili bronasti reliefni pomnik začetnikoma posavskega muzealstva Franju in Ivi Stiplovšek.Nocoj ob 18.h bo literarni večer, ki ga posvečajo vsestranskemu gledališkemu ustvarjalcu Mirku Mahniču.V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki bodo odprli razstavo študentskih projektov prenove.Največjo razstavo jaslic v Sloveniji bodo v Gradežu pri Turjaku odprli v nedeljo, 15. decembra, ob 17.30.

Jože Bartolj

kultura

Naš pogled

VEČ ...|10. 12. 2019
Mirjam Judež: O hvaležnosti in vzgajanju sreče

Tokrat o hvaležnosti in vzgajanju sreče. O zdajšnjih generacijah otrok, ki ne znajo ceniti vsega, kar imajo. O besedi hvala, ki ni nikoli dovolj pogosto izgovorjena.

Mirjam Judež: O hvaležnosti in vzgajanju sreče

Tokrat o hvaležnosti in vzgajanju sreče. O zdajšnjih generacijah otrok, ki ne znajo ceniti vsega, kar imajo. O besedi hvala, ki ni nikoli dovolj pogosto izgovorjena.

Mirjam Judež

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|10. 12. 2019
Spominjamo se dne 10. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 10. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup