Ali obstaja odgovorno pitje alkohola?

Alkohol na različne načine napaja pandemijo koronavirusa. V Svetovalnici smo spregovorili tako o tveganem pitju med epidemijo kot o učinkih alkoholne politike. Z nami je bil Rok Zaletel iz NIJZ.

Bomo počitnikovali v Sloveniji?

Zunanje ministrstvo še vedno odsvetuje vsa nenujna potovanja v tujino. Kljub temu je pričakovati, da bodo številni Slovenci že za prvomajske praznike odpotovali na Hrvaško, manjše število pa tudi na bolj oddaljene destinacije. Vodja konzularne službe Andrej Šter pri prehajanju meja svetuje previdnost in preverjanje informacij.

Vas muči migrena? Novo poglavje odpirajo biološka zdravila

Tokrat smo v zdravstveni Svetovalnici govorili o težavi, ki pesti vsaj 15 odstotkov Slovencev. Migrena je močan glavobol, ki ga spremlja kopica simptomov. Kakšne nove možnosti zdravljenja prinašajo biološka zdravila? Naša gostja je bila nevrologinja primarij prof. dr. Bojana Žvan.

Dr. Ernest Petrič o aktualnih zdravstvenih in političnih dogodkih

Kakšni so rezultati ustavitve javnega življenja za velikonočne praznike? Po eni strani je bilo ukrep, ki je oteževal izhod iz države, prekomeren, zato ga je ustavno sodišče zadržalo, po drugi strani so verni na največji krščanski paznik ostali pred zaprtimi vrati cerkva. Protestov ni bilo, pa bi bili morda bolj upravičeni. Z dr. Petričem tudi o tem, kaj šibka oziroma negotova večina v državnem zboru pomeni za reševanje epidemije in kaj za predsedovanje EU. Bi bile predčasne volitve rešitev?

Dr. Bojana Beović o epidemiji, izzivih, ki čakajo Zdravniški zbornico in razmerah v zdravstvu

Na svetovni dan zdravja smo gostili novo predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović. Z njo smo se pogovarjali o načrtih, ki jih ima v svojem programu dela, o težavah in rešitvah za slovenski zdravstveni sistem pa tudi o poteku epidemije novega koronavirusa.

Dr. Beović o novi strategiji cepljenja

Prvi dan vnovičnega zaprtja in strogih omejitvenih ukrepov smo v Svetovalnici na daljavo gostili vodjo posvetovalne skupine za cepljenje in infektologinjo dr. Bojano Beović. Pomembno so oblikovali oddajo številni poslušalci s svojimi vprašanji.

O bolezni, trpljenju in umiranju skozi oči zdravnika

Prisluhnite razmišljanju o bolezni, trpljenju in umiranju skozi oči zdravnika; o njegovih prizadevanjih, da bi bolnikom do zadnjega ohranil zdravje ter o srečevanjih z bolnikom in njegovimi najbližjimi, ko ni več pomoči, še vedno pa čas za dostojno slovo. O vsem tem je spregovoril prof. dr. Viljem Kovač z Onkološkega inštituta, dotaknil se je tudi covida-19 in pomena cepljenja proti njemu.

Ivan Oražen (1869-1921)

Zdravnik Ivan Oražen je pred smrtjo vse svoje premoženje zapustil za ustanovitev in vzdrževanje Oražnovega doma, ki je namenjen za bivanje manj premožnih študentov medicine v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bil v vodstvu sokolske zveze, da je kot zdravnik sodeloval v balkanski ter prvi svetovni vojni in si prizadeval za slovenstvo. Pomembno vlogo je imel tudi pri ustanavljanju Medicinske fakultete.  

Kako urediti svoje spanje

V tretjem tednu marca obeležujemo svetovni dan spanja, ki letos poteka pod sloganom »Urejeno spanje za zdravo prihodnost«. V obdobju epidemije je odstotek kronične neprespanosti znatno narasel povsod po svetu. Kaj to pomeni, kako si pomagati pri motnjah spanja in kaj pripomore h kakovostnemu spancu? V Svetovalnici je bila naša gostja prof. Leja Dolenc Grošelj.

Marika Mihelčič: Kar delamo radi in z veseljem, nam bo uspelo.

Marika Mihelčič je upokojena profesorica defektologije, surdopedagoginja. Tudi pisateljica otroških knjig. Najprej pa mama in žena. Delala je na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, tudi v vodstvenih vlogah. Iskala je prilagoditve in nove metode, ki bi prinesle še boljše rezultate v osnovni potrebi človeka po sporazumevanju z drugimi in okoljem. Besede, glasovi, so spoštovano in dragoceno orodje njenega življenjskega poslanstva. “Glas in pisava sta naša osebna izkaznica, izdajata, kdo smo”, pravi. Pogovarjali smo se o njenih spoznanjih in prizadevanjih poklicne, tudi zasebne poti. 

Alkoholni miti

Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru. 

Prehladi, covid in otroci

Zdravstvena Svetovalnica je bila aktualna za (stare) starše manjših otrok. Stari koronavirusi nas namreč v tem času, ko so otroci spet v vrtcih in šolah, opominjajo, da se niso poslovili in da želijo tudi oni svoj del pozornosti. Kako ravnati ob znakih prehlada, viroz v tem času, je povedal peidater Denis Baš.

Žiri, Postojna, Kamnik

Poročali smo o pospešeni gradnji domov za starejše, rezultatih presejalnega programa za odkrivanje raka dojk v mobilni enoti v Postojni in o odklopu elektrike Eco Resortu pri Kamniku, po mnenju lastnika, da se ga finančno zlomi.

Cepivo kot razpršilo

S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije? 

Presejalni program Dora v času epidemije

Opuščanje udeležbe v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka ima lahko resne posledice za zdravje. Kako uspešen je program Dora, katerega namen je zgodnje odkrivanje majhnih rakov dojk? Vodja mag. Kristijana Hertl, dr. med., pravi, da je lani na mamografijo prišlo 74 odstotkov vabljenih žensk.

Ožji pas - bolj zdravo srce

V kakšni povezavi sta ožji pas in boljše zdravje, kako je poskrbljeno za srčne bolnike v času epidemije in kakšno je priporočilo bolnikom s srčnim popuščanjem glede cepljenja? Z nami je bil primarij Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja.

Viktor Frankl: prinašalec smisla, utemeljitelj Logoterapije.

Predstavili smo njegovo knjigo Volja do smisla. Prisluhnite velikemu zagovorniku smisla, psihiatru, ki je preživel štiri nacistična taborišča smrti in ustanovil Logoterapijo - terapijo s smislom.

Etičnost cepiv in moralna odgovornost cepljenja

Ali smo se moralno dolžni cepiti proti covidu-19? Kaj pomeni, da je pri cepljenju z etično spornimi cepivi sodelovanje s splavom oddaljeno? Zakaj do razprave v javnosti prihaja šele zdaj, ko pa smo s cepivi, pridobljeni na sporen način, cepljeni pravzaprav skoraj vsi, npr. proti rdečkam, ošpicam? Na vprašanja sta odgovarjala Anja Kastelic, farmacevtka, ki sicer tega poklica zaradi ugovora vesti ne opravlja več, in moralni teolog dr. Roman Globokar.

Infektologinja Beović o hitrem testiranju, cepljenju in epidemičnih razmerah

Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.

Ali nosite masko pravilno?

Pojav novih variant virusov – govori se o angleški, južnoafriški in brazilski različici – je sprožil veliko zaskrbljenost po svetu. Ob težavah z dobavo cepiva je torej jasno, da se bo še nekaj časa potrebno držati samozaščitnih ukrepov, med njimi je v prvi vrsti uporaba obraznih mask. Vprašanje o tem, katere maske ščitijo bolje in katere so najbolj praktične za uporabo je postalo spet zelo aktualno. Z nami sta bili dr. Maja Remškar z Instituta Jožef Stefan in infektologinja dr. Mateja Logar iz UKC Ljubljana. 

Redovne skupnosti in covid-19

V tokratni oddaji nas je zanimalo, kako so se z epidemijo covida-19 soočili v redovnih skupnostih. S. Mojca Šimenc je povedala, kako se je v prvem valu pri njih za trenutek vse ustavilo, kakšne so bile prve reakcije, kako je to vplivalo na njihovo delo in duhovno življenje. Predstavila je izsledke ankete, v kateri je sodelovalo 134 sester; spregovorila o pozitivnih izkušnjah: od sester v skafandrih do novih oblik apostolata ter se z optimizmom zazrla v prihodnost, ki ni odvisna samo od človeka.

Ste preobčutljivi na gluten?

V vedno aktualni Svetovalnici smo se posvetili celiakiji in bolnikom s to avtoimuno sistemsko boleznijo. Strokovnjaki ocenjujejo, da veliko bolnikov svoje bolezni ne pozna. Kakšni so znaki, kako jo ločimo od glutenske preobčutljivosti in kaj za bolnike s celiakijo pomeni cepljenje proti covidu? Odgovarjal je gastroenterolog dr. Jernej Dolinšek.

Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi

V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

Cepljenje proti novemu koronavirusu

Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.

Na madžarskem ptičja gripa preskočila v reje perutnine

Bolezen so trenutno potrdili na treh kmetijah, dve gojijo okrog 50.000 puranov na eni pa več kot 100.000 z nesnic. Po informacijah pristojni madžarskih oblasti ni bilo prometa z živalmi ali proizvodi iz teh treh gospodarstev v druge države članice Evropske unije.

Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

dr. Jurij Gorjanc

Epidemija, gorsko reševanje, alpinizem, omrzline... Vse to in še kaj se je prepletalo v Doživetjih narave. Vanje smo povabili zdravnika kirurga in gorskega reševalca dr. Jurija Gorjanca.  

Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

Kdo vse miži? In zakaj?

Pred našimi očmi se dogajajo stvari, ki se po zdravi pameti ne bi smele. Če ste že pozabili afero s poljskim mesom, ki je vsebovalo veterinarska zdravila in so ga v večini primerov, še predenj so ga odkrile inšpekcije, zaužili ljubitelji kebaba, lahko zdaj vsi skupaj opazujemo, kako je Evropa preplavljena s strupenim sezamom indijskega porekla, ki je bil tako izdatno »razkužen« proti insektom in plesnim, da je v njem ostalo precej več rakotvornega etilen oksida, kot bi ga po evropskih predpisih smelo.

Začetek cepljenja - bo varno?

Ob začetku cepljenja proti novemu koronavirusu se vrstijo zdravstvena vprašanja: zakaj je pomembno, da se cepimo, kakšni so stranski učinki, kaj se svetuje kroničnim bolnikom? Gostja Svetovalnice je bila specialistka družinske medicine dr. Nena Kopčavar Guček, ki je odgovarjala na številna vprašanja naših poslušalk. 

Utrip dneva dne 9. 1.

Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.

Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.

Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.

Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.

Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.

Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.

Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.

Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.

ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.

Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.

Zakaj je etilen oksid prepovedan v pridelavi hrane?

»Ker zaradi njegove narave strupenosti ni možno postaviti varnega odmerka, je treba izpostavljenost etilen oksidu zmanjševati do največje možne mere. Evropska komisija je zato tudi predlagala zakonski ukrep, ki nalaga državam članicam spremljanje vsebnosti etilen oksida v pošiljkah sezama ob uvozu iz tretjih držav. Sprejet je bil tudi dogovor o umiku izdelkov, ki vsebujejo sezam z vsebnostjo etilen oksida nad predpisano vrednostjo,« je še zapisano na spletni strani NIJZ.

Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

Škrtanje z zobmi lahko poruši ravnovesje v telesu

O povezavi med čeljustmi, mišicami in hrbtenico smo govorili v Svetovalnici ob 8. uri. Zakaj pride do ne tako redke motnje in kako odpraviti težave? Z nami je bila zobozdravnica Irma Škoro.

Robert Friškovec o letu, ko so padle maske

»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«

Evropa je preplavljena z rakotvornim sezamom

Od oktobra lani se povsod po Evropi vrstijo odpoklici različnih prehranskih izdelkov, ki vsebujejo sezamovo seme. Stara celina je dobesedno preplavljena z indijskim sezamom, ki je bil v postopku pakiranja obdelan s strupenim in rakotvornim etilen oksidom, ki je v EU prepovedan. Ob nakupu izdelkov, pa naj bodo ti iz EKO ali običajne pridelave in vsebujejo sezamovo seme, je torej dobro biti previden.

Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta o smrtnosti zaradi cepljenja

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo o novih cepivih

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

Enostavno pomagam

Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.

O popuščanju medeničnega dna

Zadnja Svetovalnica v letošnjem letu je bila obarvana zdravstveno. Naš gost je bil kirurg proktolog prof. dr. Pavle Košorok, govorili smo o popuščanju medeničnega dna. S to težavo sta posredno povezana tudi zaprtje in inkontinenca.

Kako z mladimi vzpostaviti stik?

Otroci in mladostniki imajo ta teden počitnice, a vseeno smo se posvetili prav njim. Kako jih slišati, kako najti stik z njimi, če so sredi težavnega obdobja, kako prepoznati stiske in kako jim pomagati na poti do znanja? Z nami je bila Marija Krebelj, ki dela v enem od vzgojnih zavodov v državi.

Daljnosežne posledice stresa na odraščajoče

Epidemija ne prizanaša nikomur. Tudi otroci in mladostniki v negotovih razmerah čutijo stiske; stroka opozarja na daljnosežne posledice zgodnjega stresa na odraščajoče. Na kaj naj bomo vsi pozorni v prazničnih dneh, je v Svetovalnici poudarila pediatrinja Jasna Čuk Rupnik.

Čakš: Erjavec ni kredibilen kandidat za mandatarja

Urednik portala Domovina.je Rok Čakš je v pogovoru za RadioOgnjišče komentiral odhod stranke DeSUS iz koalicije, pa tudimožnost, da bi mandata postal Karl Erjavec.

O virusih in okužbah

Epidemiološke razmere se ne umirjajo, trend okužb ne nakazuje upada. Tokrat je v Svetovalnici sodelovala infektologinja dr. Mateja Logar. Spregovorili smo tudi o tem, kako naj se obnašamo med prihajajočimi prazniki in kako poteka zdravljenje bolnikov s plazmo.

Bojana Beović izvoljena za predsednico zdravniške zbornice: Želim, da se mnenje zdravnikov in zobozdravnikov sliši in upošteva

Člani Zdravniške zbornice Slovenije so za svojo predsednico izvolili infektologinjo Bojano Beović, ki je širši javnosti postala znana po vodenju svetovalne skupine za covid-19. Glede morebitnega hkratnega vodenja tako zbornice kot svetovalne skupine je za Radio Ognjišče dejala, da bo še nekaj časa trajalo do začetka mandata na čelu zbornice, dotlej pa pričakuje, da bo potreba po njenem strokovnem svetovanju na področju epidemije počasi izzvenela.

Claudia Croos-Müller (body2brain) - kako se znebiti travme in bolečega spomina.

Predstavili smo izjemno preprosto in hkratiučinkovito metodo imenovano body2brain, ki jo je razvila ClaudiaCroos-Müller, dr. med., specialistka za nevrologijo, živčnebolezni in psihoterapijo. Dela na kliniki v Rosenheimu in v zasebniordinaciji in je certificirana terapevtka za zdravljenje travmatskihmotenj. Na podlagi več kot 30-letnih terapevtskih izkušenj jerazvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa vmožgane“, ki je vsakodneven in uporaben način, kako prek telesaskrbimo za dobro čustveno počutje. Tokrat smo predstavili njenoknjižico, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi in ima naslov„Vse v redu“ v katero je zapisala, da je to mali učbenikpreživetja.

Hrana in gibanje v času epidemije

V Svetovalnici smo govorili o primerni prehranjenosti in gibanju v času epidemije. Vemo, da je tudi v Sloveniji podhranjenost predvsem pri starejših vse pogostejša. Zavedamo se tudi pomena gibanja, a se nam ob poplavi nasvetov porajajo vprašanja: kakšno gibanje je primerno zame in kako intenzivno, pogosto naj bo? Naša gostja je bila vodja enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu dr. Nada Rotovnik Kozjek.

Dr. Ernest Petrič: Lahko gremo naprej in šli bomo naprej.

V tej težki situaciji, ki jo je povzročil covid-19, je po besedah dr. Ernesta Petriča potrebno ohraniti optimizem. »Lahko gremo naprej in šli bomo naprej. Veliko lažje in veliko bolj uspešno bomo pa šli, če bomo zmogli stopiti skupaj.« V tokratni oddaji je prof. Petrič spregovoril še o predplebiscitnem času pred tridesetimi leti, o vlogi Cerkve in nadškofa Šuštarja v tem dogajanju, o spopadanju z virusom, odnosu do slovenske vojske, reševanju neustavnosti volilne zakonodaje.

Dr. Logar: Iskanje blišča v božičnih dneh je lahko nevarno

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.

Infektologinja dr. Bojana Beović: Ukrepi so nas rešili dodatnega naraščanja števila okuženih

Potem, ko je vlada včeraj večino ukrepov za zamejitev epidemije covida-19 podaljšala za teden dni, smo poklicali vodjo strokovne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinjo dr. Bojano Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da so ukrepi prijeli do te mere, da so ustavili naraščanje števila okuženih. Povedala je še, da je stanje v bolnišnicah pod nadzorom, ampak izjemno obremenjujoče in težko. Glede sproščanja ukrepov v mesecu decembrskega pa dodaja, da bodo morali biti zelo regulirani, saj se nam lahko krivulja hitro obrne navzgor.