Čas med veliko in malo mašo, oziroma po Velikem šmarnu, je že od nekdaj najprimernejši za nabiranje zdravilnih rožic in zelišč. O koristih raznih čajev in drugih pripravkov iz arnike, melise, poprove mete, rmana in brinja ter številnih ostalih rastlin, smo se pogovarjali in svetovali z Mirjam Grilc z zeliščne kmetije pod Krvavcem.
Čas med veliko in malo mašo, oziroma po Velikem šmarnu, je že od nekdaj najprimernejši za nabiranje zdravilnih rožic in zelišč. O koristih raznih čajev in drugih pripravkov iz arnike, melise, poprove mete, rmana in brinja ter številnih ostalih rastlin, smo se pogovarjali in svetovali z Mirjam Grilc z zeliščne kmetije pod Krvavcem.
Simona Kokot je članica Združenja glasbenih terapevtov Slovenije. Svetovala je o učinkovitosti glasbene terapije, tudi pri današnjih izzivih, kot so demenca, avtizem, stres, depresija, travmatične izkušnje in drugo.
Simona Kokot je članica Združenja glasbenih terapevtov Slovenije. Svetovala je o učinkovitosti glasbene terapije, tudi pri današnjih izzivih, kot so demenca, avtizem, stres, depresija, travmatične izkušnje in drugo.
»Našim otrokom in vsem prihodnjim generacijam smo skupaj dolžni zagotoviti boljšo in nasmejano prihodnost.« To so v javnem pismu napisali zobozdravnice in zobozdravniki, ki ki so razočarani nad razmerami, v katerih opravljajo svoj poklic Po njihovi oceni so kritične. Osebje namreč odhaja, delovni pogoji so slabi in nekonkurenčni, vsako leto so delovne obremenitve večje, čas, ki bi ga lahko namenili pacientom, pa jim odžira pisanje in urejanje papirjev. Plačnike obveznega zdravstvenega zavarovanja ter obveznega zdravstvenega prispevka so zato pozvali, naj od odgovornih zahtevajo konkretne rešitve. Poklicali smo člana delovne skupine za zobozdravstvo na Zdravniški zbornici Slovenije Krunoslava Pavlovića.
»Našim otrokom in vsem prihodnjim generacijam smo skupaj dolžni zagotoviti boljšo in nasmejano prihodnost.« To so v javnem pismu napisali zobozdravnice in zobozdravniki, ki ki so razočarani nad razmerami, v katerih opravljajo svoj poklic Po njihovi oceni so kritične. Osebje namreč odhaja, delovni pogoji so slabi in nekonkurenčni, vsako leto so delovne obremenitve večje, čas, ki bi ga lahko namenili pacientom, pa jim odžira pisanje in urejanje papirjev. Plačnike obveznega zdravstvenega zavarovanja ter obveznega zdravstvenega prispevka so zato pozvali, naj od odgovornih zahtevajo konkretne rešitve. Poklicali smo člana delovne skupine za zobozdravstvo na Zdravniški zbornici Slovenije Krunoslava Pavlovića.
Zdravniška stavka, ki poteka že pol leta še vedno traja. Poklicali smo družinskega zdravnika Roka Ravnikarja in se z njim pogovorili o stavki, stanju v zdravstvu ter predlogu zakona, ki bi preprečeval nasilje nad zdravstvenimi delavci.
Ravnikar je izpostavil, da stagnacija stavke zdravnikov po pol leta kaže na pomanjkanje resnega pristopa k problematiki s strani vlade. Poudaril je, da napadi na zdravnike preko medijev ne prispevajo k rešitvi težav v zdravstvu, ki se odražajo v zmanjšani dostopnosti do oskrbe. Spregovoril je tudi o pomembnosti reševanja kadrovskega problema in izboljšanja delovnih pogojev ter plač v javnem zdravstvu. Ocenil je razmere v zdravstvu kot odvisne od perspektive bolnika, ki se sooča s predolgimi čakalnimi dobami in pomanjkanjem zdravnikov.
Nadalje je poudaril potrebo po celovitih reformah v slovenskem zdravstvenem sistemu, vključno s financiranjem, upravljanjem in kadrovsko ter plačno politiko. Ravnikar je izpostavil tudi pomembnost ukrepanja proti nasilju v zdravstvu, ki je postalo vse bolj problematično zaradi slabše dostopnosti do oskrbe in naraščajočega nezadovoljstva pacientov. Opozoril je, da nasilje v zdravstvu terja nujno pozornost in ustrezne sankcije ter zaščito žrtev.
Zdravniška stavka, ki poteka že pol leta še vedno traja. Poklicali smo družinskega zdravnika Roka Ravnikarja in se z njim pogovorili o stavki, stanju v zdravstvu ter predlogu zakona, ki bi preprečeval nasilje nad zdravstvenimi delavci.
Ravnikar je izpostavil, da stagnacija stavke zdravnikov po pol leta kaže na pomanjkanje resnega pristopa k problematiki s strani vlade. Poudaril je, da napadi na zdravnike preko medijev ne prispevajo k rešitvi težav v zdravstvu, ki se odražajo v zmanjšani dostopnosti do oskrbe. Spregovoril je tudi o pomembnosti reševanja kadrovskega problema in izboljšanja delovnih pogojev ter plač v javnem zdravstvu. Ocenil je razmere v zdravstvu kot odvisne od perspektive bolnika, ki se sooča s predolgimi čakalnimi dobami in pomanjkanjem zdravnikov.
Nadalje je poudaril potrebo po celovitih reformah v slovenskem zdravstvenem sistemu, vključno s financiranjem, upravljanjem in kadrovsko ter plačno politiko. Ravnikar je izpostavil tudi pomembnost ukrepanja proti nasilju v zdravstvu, ki je postalo vse bolj problematično zaradi slabše dostopnosti do oskrbe in naraščajočega nezadovoljstva pacientov. Opozoril je, da nasilje v zdravstvu terja nujno pozornost in ustrezne sankcije ter zaščito žrtev.
Se zgodi tudi vam ali opazite pri drugih, da s prostimi dnevi pade volja in ni prave moči ter veselja ob počitnicah? Zakaj pride do poletne depresije, kako jo prepoznamo in kako si lahko pomagamo? Vse to smo vprašali Tineta Papiča, jungovskega učnega psihoanalitika in supervizorja.
Se zgodi tudi vam ali opazite pri drugih, da s prostimi dnevi pade volja in ni prave moči ter veselja ob počitnicah? Zakaj pride do poletne depresije, kako jo prepoznamo in kako si lahko pomagamo? Vse to smo vprašali Tineta Papiča, jungovskega učnega psihoanalitika in supervizorja.
Eva Maurer Škofič je klovnesa, režiserka, pisateljica, pobudnica in ustanoviteljico, umetniška vodja, Društva Rdeči noski, klovnov zdravnikov. V letu 2024 obeležujejo dvajset let delovanja. Vprašali smo jo, kakšno je delo bolnišničnih klovnov in klovnes, koga vse obiskujejo, kaj počno med klovnovskimi vizitami, kakšno mesto imajo milni mehurčki in nenazadnje, kako pomembno je na stvari pogledati drugače?
Eva Maurer Škofič je klovnesa, režiserka, pisateljica, pobudnica in ustanoviteljico, umetniška vodja, Društva Rdeči noski, klovnov zdravnikov. V letu 2024 obeležujejo dvajset let delovanja. Vprašali smo jo, kakšno je delo bolnišničnih klovnov in klovnes, koga vse obiskujejo, kaj počno med klovnovskimi vizitami, kakšno mesto imajo milni mehurčki in nenazadnje, kako pomembno je na stvari pogledati drugače?
V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko prisluhnili, da so v Mariboru odprli novo zgrajeno Zdravstveno postajo Magdalena, ki bo prve paciente sprejela julija ter, da je po interventnih ukrepih nujen razmislek o uravnavanju voda v prihodnje. Prav tako smo za vas pripravili prispevek, da podjetje Roto ob 75-letnici širi proizvodnjo tudi v Afriko ter, da bo osrednja mariborska tržnica v prihodnje iz garažne hiše omogočala vstop v staro mestno jedro. Oddajo pa smo sklenili z nenavadno nesrečo, v kateri je ni skupil zgolj kip Device Marije.
V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko prisluhnili, da so v Mariboru odprli novo zgrajeno Zdravstveno postajo Magdalena, ki bo prve paciente sprejela julija ter, da je po interventnih ukrepih nujen razmislek o uravnavanju voda v prihodnje. Prav tako smo za vas pripravili prispevek, da podjetje Roto ob 75-letnici širi proizvodnjo tudi v Afriko ter, da bo osrednja mariborska tržnica v prihodnje iz garažne hiše omogočala vstop v staro mestno jedro. Oddajo pa smo sklenili z nenavadno nesrečo, v kateri je ni skupil zgolj kip Device Marije.
V oddajo smo povabili Dejana Branca, diplomiranega zdravstvenika, ki je v Angliji opravil specializacijo iz intenzivne nege in terapije. Vrsto let živi in dela v tujini, deluje v javni bolnišnici, o tamkajšnjih primerih dobre prakse je govoril letos maja na 19-em Simpoziju Zdravstvene in babiške nege Slovenije.
V oddajo smo povabili Dejana Branca, diplomiranega zdravstvenika, ki je v Angliji opravil specializacijo iz intenzivne nege in terapije. Vrsto let živi in dela v tujini, deluje v javni bolnišnici, o tamkajšnjih primerih dobre prakse je govoril letos maja na 19-em Simpoziju Zdravstvene in babiške nege Slovenije.
Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.
Vnovič smo pokukali v knjigo z naslovom Kdo smo, psihoterapevtke Stefanie Stahl, ki je napisala strokovno delo, ki pa je hkrati dovolj poljudno, da je blizu poprečnemu bralcu. Vseskozi ohranja misel, ki je osredotočena na to, kako zaznavamo sebe in druge, kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni, ter kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje?
Materina ljubezen otroku predstavlja toplino gnezda, očetova pa mu da krila, je ena mnogih misli, ki smo jih našli v knjigi, druga pa, da “moramo odrasli sami prevzeti odgovornost za svoje težave.” Knjiga je izšla pri založbi Učila.
Tokrat smo predvajali posnetek pogovornega večera, ki je nastal v šoštanjski župnijski dvorani. Naš gost je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
V večjem delu tokratne oddaje smo gledali prek meja domovine. Ustavili smo se v Ukrajini, kjer je po novem prepovedano delovanje verskih organizacij, povezanih z Rusijo. Dotaknili smo se razmer v Gruziji, ki jo v kratkem čakajo parlamentarne volitve. Zanimalo nas je, kaj si lahko obeta Francija, ki je dobila novega premierja Michela Barnierja /mišela barnjeja/, in kaj sporočajo izidi deželnih volitev v vzhodni Nemčiji. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar profesor doktor Aleš Maver. Komentiral je tudi domačo politiko, vprašali smo ga, kaj zaznava v ozadju umika Tomaža Vesela od kandidature za člana nove Evropske komisije.
Erna in Damjan Dolinar sta s pomočjo Društva Deteljica posvojila dva otroka, ki sta potrebovala dom in starša. Pri tem sta spoznala, da je najprej potrebno žalovanje ob dejstvu, da ne moreta imeti lastnih otrok. Ko pa pride posvojeni otrok v družino, pa ni povsem enostavno, saj vsi v te odnose prinesejo svoje rane.
Tokrat smo pogledali, kaj trenutno pobiramo z vrta in poiskali nekaj idej, kako uporabiti viške zelenjave. Predstavili smo enostavne recepte in povedali, kaj lahko shranimo za uporabo v jesensko zimskem času brez predelave. Osredotočili smo se na paradižnik, papriko, buče in bučke, fižol, korenček in ostale korenovke ter tudi na blitvo, zelje in zelišča. Z nami je bila Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant.