Via positiva

VEČ ...|28. 5. 2020
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovor

Via positiva

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.
Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.
VEČ ...|28. 5. 2020
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.
Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 5. 2020
Jana Lampe o tem, da Slovenska karitas pomaga v boju proti covidu-19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi

V boju proti pandemiji koronavirusne bolezni 19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi s svojimi projekti, ki jih sofinancira slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, sodeluje tudi Slovenska karitas. V okviru projektov v teh treh državah bo aktivnostim, povezanim z bojem proti covidu-19, namenjenih več kot 31.000 evrov.

Jana Lampe o tem, da Slovenska karitas pomaga v boju proti covidu-19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi

V boju proti pandemiji koronavirusne bolezni 19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi s svojimi projekti, ki jih sofinancira slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, sodeluje tudi Slovenska karitas. V okviru projektov v teh treh državah bo aktivnostim, povezanim z bojem proti covidu-19, namenjenih več kot 31.000 evrov.

koronaviruskaritaspomoč

Informativni prispevki

Jana Lampe o tem, da Slovenska karitas pomaga v boju proti covidu-19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi
V boju proti pandemiji koronavirusne bolezni 19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi s svojimi projekti, ki jih sofinancira slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, sodeluje tudi Slovenska karitas. V okviru projektov v teh treh državah bo aktivnostim, povezanim z bojem proti covidu-19, namenjenih več kot 31.000 evrov.
VEČ ...|27. 5. 2020
Jana Lampe o tem, da Slovenska karitas pomaga v boju proti covidu-19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi
V boju proti pandemiji koronavirusne bolezni 19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi s svojimi projekti, ki jih sofinancira slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, sodeluje tudi Slovenska karitas. V okviru projektov v teh treh državah bo aktivnostim, povezanim z bojem proti covidu-19, namenjenih več kot 31.000 evrov.

Alen Salihović

koronaviruskaritaspomoč

Pogovor o

VEČ ...|27. 5. 2020
Premier Janša: Vlada je preprečila kaos, čeprav so se nekateri trudili zanj

Zadnji dan tega meseca bo Sloveniji prinesel uradni konec epidemije novega koronavirusa. Naša država je prvo bitko z nevidnim sovražnikom, kot mu pravijo mnogi, dobila v 80 dneh. Končne zmage še ne moremo slaviti, saj strokovnjaki opozarjajo, da se nam poleti ali jeseni obeta drugi val, morda bo sledil še tretji. Prav tako se bo treba soočiti s posledicami omejitev, ki jih je bilo treba sprejeti za zajezitev širjenja okužb. Premier Janez Janša je v Pogovoru o na Radiu Ognjišče ugotavljal, da je aktualna vlada preprečila kaos, čeprav so ga nekateri skušali ustvariti in se še trudijo v tej smeri.

Premier Janša: Vlada je preprečila kaos, čeprav so se nekateri trudili zanj

Zadnji dan tega meseca bo Sloveniji prinesel uradni konec epidemije novega koronavirusa. Naša država je prvo bitko z nevidnim sovražnikom, kot mu pravijo mnogi, dobila v 80 dneh. Končne zmage še ne moremo slaviti, saj strokovnjaki opozarjajo, da se nam poleti ali jeseni obeta drugi val, morda bo sledil še tretji. Prav tako se bo treba soočiti s posledicami omejitev, ki jih je bilo treba sprejeti za zajezitev širjenja okužb. Premier Janez Janša je v Pogovoru o na Radiu Ognjišče ugotavljal, da je aktualna vlada preprečila kaos, čeprav so ga nekateri skušali ustvariti in se še trudijo v tej smeri.

pogovorpolitikadružbakoronaviruszdravstvo

Pogovor o

Premier Janša: Vlada je preprečila kaos, čeprav so se nekateri trudili zanj
Zadnji dan tega meseca bo Sloveniji prinesel uradni konec epidemije novega koronavirusa. Naša država je prvo bitko z nevidnim sovražnikom, kot mu pravijo mnogi, dobila v 80 dneh. Končne zmage še ne moremo slaviti, saj strokovnjaki opozarjajo, da se nam poleti ali jeseni obeta drugi val, morda bo sledil še tretji. Prav tako se bo treba soočiti s posledicami omejitev, ki jih je bilo treba sprejeti za zajezitev širjenja okužb. Premier Janez Janša je v Pogovoru o na Radiu Ognjišče ugotavljal, da je aktualna vlada preprečila kaos, čeprav so ga nekateri skušali ustvariti in se še trudijo v tej smeri.
VEČ ...|27. 5. 2020
Premier Janša: Vlada je preprečila kaos, čeprav so se nekateri trudili zanj
Zadnji dan tega meseca bo Sloveniji prinesel uradni konec epidemije novega koronavirusa. Naša država je prvo bitko z nevidnim sovražnikom, kot mu pravijo mnogi, dobila v 80 dneh. Končne zmage še ne moremo slaviti, saj strokovnjaki opozarjajo, da se nam poleti ali jeseni obeta drugi val, morda bo sledil še tretji. Prav tako se bo treba soočiti s posledicami omejitev, ki jih je bilo treba sprejeti za zajezitev širjenja okužb. Premier Janez Janša je v Pogovoru o na Radiu Ognjišče ugotavljal, da je aktualna vlada preprečila kaos, čeprav so ga nekateri skušali ustvariti in se še trudijo v tej smeri.

Helena Križnik

pogovorpolitikadružbakoronaviruszdravstvo

Za sožitje

VEČ ...|26. 5. 2020
Čim bolj realistično, izenačeno torej, glejmo nase in na druge.

Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

Čim bolj realistično, izenačeno torej, glejmo nase in na druge.

Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

družbaduhovnostizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za sožitje

Čim bolj realistično, izenačeno torej, glejmo nase in na druge.
Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.
VEČ ...|26. 5. 2020
Čim bolj realistično, izenačeno torej, glejmo nase in na druge.
Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 5. 2020
P. Branko Cestnik

Razmišljal je ali je slovenska Cerkev res narekovala vladi sprostitev ukrepov 4. maja in o tem, kako je koronavirus na Slovenskem spisal tudi povest o dobrih ljudeh, ki so v dramatičnih razmerah čudovito opravili svojo humanistično nalogo, a o tem malokdo govori.

P. Branko Cestnik

Razmišljal je ali je slovenska Cerkev res narekovala vladi sprostitev ukrepov 4. maja in o tem, kako je koronavirus na Slovenskem spisal tudi povest o dobrih ljudeh, ki so v dramatičnih razmerah čudovito opravili svojo humanistično nalogo, a o tem malokdo govori.

družbakoronaviruspolitika

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik
Razmišljal je ali je slovenska Cerkev res narekovala vladi sprostitev ukrepov 4. maja in o tem, kako je koronavirus na Slovenskem spisal tudi povest o dobrih ljudeh, ki so v dramatičnih razmerah čudovito opravili svojo humanistično nalogo, a o tem malokdo govori.
VEČ ...|25. 5. 2020
P. Branko Cestnik
Razmišljal je ali je slovenska Cerkev res narekovala vladi sprostitev ukrepov 4. maja in o tem, kako je koronavirus na Slovenskem spisal tudi povest o dobrih ljudeh, ki so v dramatičnih razmerah čudovito opravili svojo humanistično nalogo, a o tem malokdo govori.

Jože Bartolj

družbakoronaviruspolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 5. 2020
Aleš Meden: Tretji protikoronaski paket zagotavlja, da se nam življenjski standard ne bo poslabšal

Malce si lahko oddahnemo. Bitka s koronavirusom je zaenkrat dobljena, kako je z vojno, bo pokazal čas. Državljani Slovenije, zlasti junaški zdravstveni delavci, pod taktirko Janševe vlade, smo se odrezali sijajno. Zdaj se bo treba posvetiti izključno reševanju gospodarstva, ki se je znašlo v hudih škripcih, ker je pandemija državo za nekaj časa popolnoma ohromila.Celoten komentar, ki ga je napisal Aleš Meden, prebral pa Jože Bartolj, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Aleš Meden: Tretji protikoronaski paket zagotavlja, da se nam življenjski standard ne bo poslabšal

Malce si lahko oddahnemo. Bitka s koronavirusom je zaenkrat dobljena, kako je z vojno, bo pokazal čas. Državljani Slovenije, zlasti junaški zdravstveni delavci, pod taktirko Janševe vlade, smo se odrezali sijajno. Zdaj se bo treba posvetiti izključno reševanju gospodarstva, ki se je znašlo v hudih škripcih, ker je pandemija državo za nekaj časa popolnoma ohromila.Celoten komentar, ki ga je napisal Aleš Meden, prebral pa Jože Bartolj, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

družbakoronaviruskomentarpolitika

Komentar Domovina.je

Aleš Meden: Tretji protikoronaski paket zagotavlja, da se nam življenjski standard ne bo poslabšal
Malce si lahko oddahnemo. Bitka s koronavirusom je zaenkrat dobljena, kako je z vojno, bo pokazal čas. Državljani Slovenije, zlasti junaški zdravstveni delavci, pod taktirko Janševe vlade, smo se odrezali sijajno. Zdaj se bo treba posvetiti izključno reševanju gospodarstva, ki se je znašlo v hudih škripcih, ker je pandemija državo za nekaj časa popolnoma ohromila.Celoten komentar, ki ga je napisal Aleš Meden, prebral pa Jože Bartolj, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
VEČ ...|25. 5. 2020
Aleš Meden: Tretji protikoronaski paket zagotavlja, da se nam življenjski standard ne bo poslabšal
Malce si lahko oddahnemo. Bitka s koronavirusom je zaenkrat dobljena, kako je z vojno, bo pokazal čas. Državljani Slovenije, zlasti junaški zdravstveni delavci, pod taktirko Janševe vlade, smo se odrezali sijajno. Zdaj se bo treba posvetiti izključno reševanju gospodarstva, ki se je znašlo v hudih škripcih, ker je pandemija državo za nekaj časa popolnoma ohromila.Celoten komentar, ki ga je napisal Aleš Meden, prebral pa Jože Bartolj, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Aleš Meden

družbakoronaviruskomentarpolitika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|24. 5. 2020
Problematika škod po zvereh in komentar III. svežnja ukrepov ob krizi z novim koronavirusom

Mag. Stane Bergant je v oddaji spregovoril o prizadevanjih, da bi se začelo urejati področje škod po zvereh, Peter Vrisk pa je z očmi zadružnikov komentiral sprejete ukrepe tretjega svežnja protikoronske zakonodaje.

Problematika škod po zvereh in komentar III. svežnja ukrepov ob krizi z novim koronavirusom

Mag. Stane Bergant je v oddaji spregovoril o prizadevanjih, da bi se začelo urejati področje škod po zvereh, Peter Vrisk pa je z očmi zadružnikov komentiral sprejete ukrepe tretjega svežnja protikoronske zakonodaje.

družbakmetijstvozverikoronavirus

Kmetijska oddaja

Problematika škod po zvereh in komentar III. svežnja ukrepov ob krizi z novim koronavirusom
Mag. Stane Bergant je v oddaji spregovoril o prizadevanjih, da bi se začelo urejati področje škod po zvereh, Peter Vrisk pa je z očmi zadružnikov komentiral sprejete ukrepe tretjega svežnja protikoronske zakonodaje.
VEČ ...|24. 5. 2020
Problematika škod po zvereh in komentar III. svežnja ukrepov ob krizi z novim koronavirusom
Mag. Stane Bergant je v oddaji spregovoril o prizadevanjih, da bi se začelo urejati področje škod po zvereh, Peter Vrisk pa je z očmi zadružnikov komentiral sprejete ukrepe tretjega svežnja protikoronske zakonodaje.

Robert Božič

družbakmetijstvozverikoronavirus

Pojdite in učite

VEČ ...|24. 5. 2020
Epidemija v Braziliji

Prebrali smo pismo misijonarke s. Agate Kociper, ki deluje v Braziliji. Opisala je kako se na severu Amazonije, v Manausu in okolici, spopadajo z epidemijo koronavirusa.

Epidemija v Braziliji

Prebrali smo pismo misijonarke s. Agate Kociper, ki deluje v Braziliji. Opisala je kako se na severu Amazonije, v Manausu in okolici, spopadajo z epidemijo koronavirusa.

cerkevmisijonikoronavirus

Pojdite in učite

Epidemija v Braziliji
Prebrali smo pismo misijonarke s. Agate Kociper, ki deluje v Braziliji. Opisala je kako se na severu Amazonije, v Manausu in okolici, spopadajo z epidemijo koronavirusa.
VEČ ...|24. 5. 2020
Epidemija v Braziliji
Prebrali smo pismo misijonarke s. Agate Kociper, ki deluje v Braziliji. Opisala je kako se na severu Amazonije, v Manausu in okolici, spopadajo z epidemijo koronavirusa.

Marjan BuničJure Sešek

cerkevmisijonikoronavirus

Za življenje

VEČ ...|23. 5. 2020
O doživljanju časa svetovne epidemije

Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.

O doživljanju časa svetovne epidemije

Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.

družbakoronaviruspogovorklepet

Za življenje

O doživljanju časa svetovne epidemije
Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.
VEČ ...|23. 5. 2020
O doživljanju časa svetovne epidemije
Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.

Mateja Feltrin Novljan

družbakoronaviruspogovorklepet

Naš gost

VEČ ...|23. 5. 2020
Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović

Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović

Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

zdravstvokoronavirusdružbapogovorizobraževanje

Naš gost

Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović
Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.
VEČ ...|23. 5. 2020
Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović
Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

Blaž Lesnik

zdravstvokoronavirusdružbapogovorizobraževanje

Pogovor o

VEČ ...|20. 5. 2020
Korona pastorala

Kako obnoviti pastoralno življenje v župnijah, ki je v času epidemije precej zastalo in kaj smo se v tednih, ko smo bili podvrženi številnim ukrepom, naučili? O tem smo razmišljali v tokratni oddaji »Pogovor o«. Sodelovala sta župnik župnije Dol Sv. Marjeta, obenem dekan dekanije Ljubljana - Moste Alojz Grebenc in župnik v Šmartnem pod Šmarno goro Sebastjan Likar.

Korona pastorala

Kako obnoviti pastoralno življenje v župnijah, ki je v času epidemije precej zastalo in kaj smo se v tednih, ko smo bili podvrženi številnim ukrepom, naučili? O tem smo razmišljali v tokratni oddaji »Pogovor o«. Sodelovala sta župnik župnije Dol Sv. Marjeta, obenem dekan dekanije Ljubljana - Moste Alojz Grebenc in župnik v Šmartnem pod Šmarno goro Sebastjan Likar.

koronaviruspogovor

Pogovor o

Korona pastorala
Kako obnoviti pastoralno življenje v župnijah, ki je v času epidemije precej zastalo in kaj smo se v tednih, ko smo bili podvrženi številnim ukrepom, naučili? O tem smo razmišljali v tokratni oddaji »Pogovor o«. Sodelovala sta župnik župnije Dol Sv. Marjeta, obenem dekan dekanije Ljubljana - Moste Alojz Grebenc in župnik v Šmartnem pod Šmarno goro Sebastjan Likar.
VEČ ...|20. 5. 2020
Korona pastorala
Kako obnoviti pastoralno življenje v župnijah, ki je v času epidemije precej zastalo in kaj smo se v tednih, ko smo bili podvrženi številnim ukrepom, naučili? O tem smo razmišljali v tokratni oddaji »Pogovor o«. Sodelovala sta župnik župnije Dol Sv. Marjeta, obenem dekan dekanije Ljubljana - Moste Alojz Grebenc in župnik v Šmartnem pod Šmarno goro Sebastjan Likar.

Tone Gorjup

koronaviruspogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 5. 2020
Do kdaj šolanje na daljavo?

Začetek pouka po prekinitvi je tudi za eno največjih šol z več kot 1200 učenci predstavljal veliko izziv. Ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brunšek meni, da ob sproščanju ukrepov ni najbolj smiselno, da so v šolo sprejeli samo učence prve triade. Spregovoril je tudi o pravilih omejevanja in pogled usmeril proti začetku novega šolskega leta.

Do kdaj šolanje na daljavo?

Začetek pouka po prekinitvi je tudi za eno največjih šol z več kot 1200 učenci predstavljal veliko izziv. Ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brunšek meni, da ob sproščanju ukrepov ni najbolj smiselno, da so v šolo sprejeli samo učence prve triade. Spregovoril je tudi o pravilih omejevanja in pogled usmeril proti začetku novega šolskega leta.

šoladružbakoronavirusodgovornost

Informativni prispevki

Do kdaj šolanje na daljavo?
Začetek pouka po prekinitvi je tudi za eno največjih šol z več kot 1200 učenci predstavljal veliko izziv. Ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brunšek meni, da ob sproščanju ukrepov ni najbolj smiselno, da so v šolo sprejeli samo učence prve triade. Spregovoril je tudi o pravilih omejevanja in pogled usmeril proti začetku novega šolskega leta.
VEČ ...|19. 5. 2020
Do kdaj šolanje na daljavo?
Začetek pouka po prekinitvi je tudi za eno največjih šol z več kot 1200 učenci predstavljal veliko izziv. Ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brunšek meni, da ob sproščanju ukrepov ni najbolj smiselno, da so v šolo sprejeli samo učence prve triade. Spregovoril je tudi o pravilih omejevanja in pogled usmeril proti začetku novega šolskega leta.

Blaž Lesnik

šoladružbakoronavirusodgovornost

Komentar Domovina.je

VEČ ...|18. 5. 2020
Peter Merše: Prvi znaki diktature

Simptomi diktature nastanejo takrat, ko skuša ena politična skupina s silo podrediti druge. Simptomi se pojavijo, ko skuša ena skupina preprečiti drugi, da po povsem demokratičnem postopku, predpisanem v ustavi, prevzame vlado.Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Merše: Prvi znaki diktature

Simptomi diktature nastanejo takrat, ko skuša ena politična skupina s silo podrediti druge. Simptomi se pojavijo, ko skuša ena skupina preprečiti drugi, da po povsem demokratičnem postopku, predpisanem v ustavi, prevzame vlado.Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentardružbakoronavirus

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Prvi znaki diktature
Simptomi diktature nastanejo takrat, ko skuša ena politična skupina s silo podrediti druge. Simptomi se pojavijo, ko skuša ena skupina preprečiti drugi, da po povsem demokratičnem postopku, predpisanem v ustavi, prevzame vlado.Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
VEČ ...|18. 5. 2020
Peter Merše: Prvi znaki diktature
Simptomi diktature nastanejo takrat, ko skuša ena politična skupina s silo podrediti druge. Simptomi se pojavijo, ko skuša ena skupina preprečiti drugi, da po povsem demokratičnem postopku, predpisanem v ustavi, prevzame vlado.Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Merše

komentardružbakoronavirus

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|17. 5. 2020
Družina kot domača cerkev

V času karantene zaradi pandemije so škofje poudarjali družino kot domačo cerkev, saj k maši in verouku nismo mogli. Kako so družine to doživljale in poskušale uresničevati? O tem sta v oddaji Utrip Cerkev v Sloveniji spregovorili Vailma in Dani Siter iz društva Družina in življenje. Povedala sta tudi o srečevanju zakonskih skupin na daljavo, pobudi stotinke za odnose in seminarju, ki so ga pripravili po spletu. Vabljeni k poslušanju.

Družina kot domača cerkev

V času karantene zaradi pandemije so škofje poudarjali družino kot domačo cerkev, saj k maši in verouku nismo mogli. Kako so družine to doživljale in poskušale uresničevati? O tem sta v oddaji Utrip Cerkev v Sloveniji spregovorili Vailma in Dani Siter iz društva Družina in življenje. Povedala sta tudi o srečevanju zakonskih skupin na daljavo, pobudi stotinke za odnose in seminarju, ki so ga pripravili po spletu. Vabljeni k poslušanju.

Cerkevduhovnostkoronavirus

Utrip Cerkve v Sloveniji

Družina kot domača cerkev
V času karantene zaradi pandemije so škofje poudarjali družino kot domačo cerkev, saj k maši in verouku nismo mogli. Kako so družine to doživljale in poskušale uresničevati? O tem sta v oddaji Utrip Cerkev v Sloveniji spregovorili Vailma in Dani Siter iz društva Družina in življenje. Povedala sta tudi o srečevanju zakonskih skupin na daljavo, pobudi stotinke za odnose in seminarju, ki so ga pripravili po spletu. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|17. 5. 2020
Družina kot domača cerkev
V času karantene zaradi pandemije so škofje poudarjali družino kot domačo cerkev, saj k maši in verouku nismo mogli. Kako so družine to doživljale in poskušale uresničevati? O tem sta v oddaji Utrip Cerkev v Sloveniji spregovorili Vailma in Dani Siter iz društva Družina in življenje. Povedala sta tudi o srečevanju zakonskih skupin na daljavo, pobudi stotinke za odnose in seminarju, ki so ga pripravili po spletu. Vabljeni k poslušanju.

Marjana Debevec

Cerkevduhovnostkoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 5. 2020
Evropska poslanka Romana Tomc o zasedanju EP in aktualnem dogajanju v Sloveniji

V podporo vladi je bila oblikovana peticija z naslovom Potrebujemo vlado, ki zna in zmore - in taka vlada potrebuje nas! To je po besedah ene izmed prvopodpisnic Metke Zevnik do danes podpisalo že 21.000 ljudi. K podpisu je v pogovoru za Radio Ognjišče povabila tudi evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romana Tomc, ki je tudi članica obora za pripravo protikoronskih ukrepov. Tomčeva je spregovorila tudi o sklepih majskega zasedanje Evropskega parlamenta.

Evropska poslanka Romana Tomc o zasedanju EP in aktualnem dogajanju v Sloveniji

V podporo vladi je bila oblikovana peticija z naslovom Potrebujemo vlado, ki zna in zmore - in taka vlada potrebuje nas! To je po besedah ene izmed prvopodpisnic Metke Zevnik do danes podpisalo že 21.000 ljudi. K podpisu je v pogovoru za Radio Ognjišče povabila tudi evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romana Tomc, ki je tudi članica obora za pripravo protikoronskih ukrepov. Tomčeva je spregovorila tudi o sklepih majskega zasedanje Evropskega parlamenta.

delokoronavirusinfoevropski parlamenteupolitika

Informativni prispevki

Evropska poslanka Romana Tomc o zasedanju EP in aktualnem dogajanju v Sloveniji
V podporo vladi je bila oblikovana peticija z naslovom Potrebujemo vlado, ki zna in zmore - in taka vlada potrebuje nas! To je po besedah ene izmed prvopodpisnic Metke Zevnik do danes podpisalo že 21.000 ljudi. K podpisu je v pogovoru za Radio Ognjišče povabila tudi evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romana Tomc, ki je tudi članica obora za pripravo protikoronskih ukrepov. Tomčeva je spregovorila tudi o sklepih majskega zasedanje Evropskega parlamenta.
VEČ ...|15. 5. 2020
Evropska poslanka Romana Tomc o zasedanju EP in aktualnem dogajanju v Sloveniji
V podporo vladi je bila oblikovana peticija z naslovom Potrebujemo vlado, ki zna in zmore - in taka vlada potrebuje nas! To je po besedah ene izmed prvopodpisnic Metke Zevnik do danes podpisalo že 21.000 ljudi. K podpisu je v pogovoru za Radio Ognjišče povabila tudi evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romana Tomc, ki je tudi članica obora za pripravo protikoronskih ukrepov. Tomčeva je spregovorila tudi o sklepih majskega zasedanje Evropskega parlamenta.

Alen Salihović

delokoronavirusinfoevropski parlamenteupolitika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 5. 2020
Pomoč v stiski

Spregovorila je Breda Brezovar Goljar.

Pomoč v stiski

Spregovorila je Breda Brezovar Goljar.

družbaodnosikoronavirus

Ni meje za dobre ideje

Pomoč v stiski
Spregovorila je Breda Brezovar Goljar.
VEČ ...|14. 5. 2020
Pomoč v stiski
Spregovorila je Breda Brezovar Goljar.

Nataša Ličen

družbaodnosikoronavirus

Komentar Družina

VEČ ...|14. 5. 2020
Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek

Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek

komentarizobraževanješolstvokoronavirus

Komentar Družina

Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek
VEČ ...|14. 5. 2020
Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek

Samo Repolusk

komentarizobraževanješolstvokoronavirus

Svetovalnica

VEČ ...|14. 5. 2020
Dr. Bojana Beović

Ker se ukrepi za zajezitev epidemije sproščajo, je bilo na mestu tudi vprašanje za strokovnjakinjo: Česa smo se doslej naučili o virusu in njegovem širjenju ter predvsem kaj nas čaka v bližnji prihodnosti? V Svetovalnici je bila naša gostja infektologinja in vodja strokovne skupine prof. dr. Bojana Beović.

Dr. Bojana Beović

Ker se ukrepi za zajezitev epidemije sproščajo, je bilo na mestu tudi vprašanje za strokovnjakinjo: Česa smo se doslej naučili o virusu in njegovem širjenju ter predvsem kaj nas čaka v bližnji prihodnosti? V Svetovalnici je bila naša gostja infektologinja in vodja strokovne skupine prof. dr. Bojana Beović.

koronaviruszdravstvodružba

Svetovalnica

Dr. Bojana Beović
Ker se ukrepi za zajezitev epidemije sproščajo, je bilo na mestu tudi vprašanje za strokovnjakinjo: Česa smo se doslej naučili o virusu in njegovem širjenju ter predvsem kaj nas čaka v bližnji prihodnosti? V Svetovalnici je bila naša gostja infektologinja in vodja strokovne skupine prof. dr. Bojana Beović.
VEČ ...|14. 5. 2020
Dr. Bojana Beović
Ker se ukrepi za zajezitev epidemije sproščajo, je bilo na mestu tudi vprašanje za strokovnjakinjo: Česa smo se doslej naučili o virusu in njegovem širjenju ter predvsem kaj nas čaka v bližnji prihodnosti? V Svetovalnici je bila naša gostja infektologinja in vodja strokovne skupine prof. dr. Bojana Beović.

Blaž Lesnik

koronaviruszdravstvodružba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 5. 2020
Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin

Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin

Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

politikakoronavirusdružbačlovekove pravicecovid-19demonstracijeepidemijagotof si

Komentar Časnik.si

Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin
Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.
VEČ ...|13. 5. 2020
Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin
Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

Mitja Pucelj

politikakoronavirusdružbačlovekove pravicecovid-19demonstracijeepidemijagotof si

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 5. 2020
Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije

Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije. Število lačnih na svetu se bo podvojilo. Najbolj bo prizadeta Afrika, kjer mnogi ljudje živijo iz dneva v dan in sedaj nimajo dnevnega zaslužka zaradi karantene. Mnogi niso jedli obroka hrane že po teden ali dva. S pomanjkanjem hrane pa se bodo borili tudi v Aziji in Latinski Ameriki. Z Jano Lampe iz Slovenske Karitas je pogovarjala Marjana Debevec.

Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije

Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije. Število lačnih na svetu se bo podvojilo. Najbolj bo prizadeta Afrika, kjer mnogi ljudje živijo iz dneva v dan in sedaj nimajo dnevnega zaslužka zaradi karantene. Mnogi niso jedli obroka hrane že po teden ali dva. S pomanjkanjem hrane pa se bodo borili tudi v Aziji in Latinski Ameriki. Z Jano Lampe iz Slovenske Karitas je pogovarjala Marjana Debevec.

koronavirusinfokaritas

Informativni prispevki

Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije
Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije. Število lačnih na svetu se bo podvojilo. Najbolj bo prizadeta Afrika, kjer mnogi ljudje živijo iz dneva v dan in sedaj nimajo dnevnega zaslužka zaradi karantene. Mnogi niso jedli obroka hrane že po teden ali dva. S pomanjkanjem hrane pa se bodo borili tudi v Aziji in Latinski Ameriki. Z Jano Lampe iz Slovenske Karitas je pogovarjala Marjana Debevec.
VEČ ...|13. 5. 2020
Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije
Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije. Število lačnih na svetu se bo podvojilo. Najbolj bo prizadeta Afrika, kjer mnogi ljudje živijo iz dneva v dan in sedaj nimajo dnevnega zaslužka zaradi karantene. Mnogi niso jedli obroka hrane že po teden ali dva. S pomanjkanjem hrane pa se bodo borili tudi v Aziji in Latinski Ameriki. Z Jano Lampe iz Slovenske Karitas je pogovarjala Marjana Debevec.

Marjana Debevec

koronavirusinfokaritas

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 5. 2020
Monika Ažman: Dokazali smo, da skupaj zmoremo

Medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege so največja poklicna skupina v zdravstvu. Tudi med epidemijo, ko obremenitve in pričakovanja še bolj presegajo fizične in kadrovske zmožnosti, ohranjajo zdravstveni sistem na vzdržni ravni, opozarjajo v sindikatu delavcev v zdravstveni negi. Ob tem sporočajo, da se bodo borili za pošteno plačilo. Ob letošnjemu dnevu medicinskih sester je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Monika Ažman.

Monika Ažman: Dokazali smo, da skupaj zmoremo

Medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege so največja poklicna skupina v zdravstvu. Tudi med epidemijo, ko obremenitve in pričakovanja še bolj presegajo fizične in kadrovske zmožnosti, ohranjajo zdravstveni sistem na vzdržni ravni, opozarjajo v sindikatu delavcev v zdravstveni negi. Ob tem sporočajo, da se bodo borili za pošteno plačilo. Ob letošnjemu dnevu medicinskih sester je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Monika Ažman.

pogovorpolitikakoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Monika Ažman: Dokazali smo, da skupaj zmoremo
Medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege so največja poklicna skupina v zdravstvu. Tudi med epidemijo, ko obremenitve in pričakovanja še bolj presegajo fizične in kadrovske zmožnosti, ohranjajo zdravstveni sistem na vzdržni ravni, opozarjajo v sindikatu delavcev v zdravstveni negi. Ob tem sporočajo, da se bodo borili za pošteno plačilo. Ob letošnjemu dnevu medicinskih sester je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Monika Ažman.
VEČ ...|12. 5. 2020
Monika Ažman: Dokazali smo, da skupaj zmoremo
Medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege so največja poklicna skupina v zdravstvu. Tudi med epidemijo, ko obremenitve in pričakovanja še bolj presegajo fizične in kadrovske zmožnosti, ohranjajo zdravstveni sistem na vzdržni ravni, opozarjajo v sindikatu delavcev v zdravstveni negi. Ob tem sporočajo, da se bodo borili za pošteno plačilo. Ob letošnjemu dnevu medicinskih sester je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Monika Ažman.

Alen Salihović

pogovorpolitikakoronaviruszdravstvo

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|11. 5. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

Zbrali smo se k skupni molitvi, s katero smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Prenašali smo jo iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

Zbrali smo se k skupni molitvi, s katero smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Prenašali smo jo iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

duhovnostmolitevkoronavirus

Prijatelji Radia Ognjišče

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
Zbrali smo se k skupni molitvi, s katero smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Prenašali smo jo iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.
VEČ ...|11. 5. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
Zbrali smo se k skupni molitvi, s katero smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Prenašali smo jo iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

Radio Ognjišče

duhovnostmolitevkoronavirus

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 5. 2020
Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju

Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.

Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju

Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.

družbakoronaviruspolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju
Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.
VEČ ...|11. 5. 2020
Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju
Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.

Tanja Dominko

družbakoronaviruspolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|11. 5. 2020
Blaž Čermelj: Upor proti vladi, ki je do svojih državljanov med najradodarnejšimi na svetu

Ena najuspešnejših držav pri boju z novim koronavirusom se trenutno ubada z valom protestniškega nezadovoljstva. Na sicer mirnih demonstracijah odmevajo protivladne parole in zahteve po odstopu vlade. A hitro se opazi tudi brezidejnost protestniškega nezadovoljstva, kar daje močan dvom v njihovo dobronamernost ...

Celoten komentar, ki ga je napisal Blaž Čermelj prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Blaž Čermelj: Upor proti vladi, ki je do svojih državljanov med najradodarnejšimi na svetu

Ena najuspešnejših držav pri boju z novim koronavirusom se trenutno ubada z valom protestniškega nezadovoljstva. Na sicer mirnih demonstracijah odmevajo protivladne parole in zahteve po odstopu vlade. A hitro se opazi tudi brezidejnost protestniškega nezadovoljstva, kar daje močan dvom v njihovo dobronamernost ...

Celoten komentar, ki ga je napisal Blaž Čermelj prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

družbapolitikakoronavirusprotesti

Komentar Domovina.je

Blaž Čermelj: Upor proti vladi, ki je do svojih državljanov med najradodarnejšimi na svetu
Ena najuspešnejših držav pri boju z novim koronavirusom se trenutno ubada z valom protestniškega nezadovoljstva. Na sicer mirnih demonstracijah odmevajo protivladne parole in zahteve po odstopu vlade. A hitro se opazi tudi brezidejnost protestniškega nezadovoljstva, kar daje močan dvom v njihovo dobronamernost ...

Celoten komentar, ki ga je napisal Blaž Čermelj prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
VEČ ...|11. 5. 2020
Blaž Čermelj: Upor proti vladi, ki je do svojih državljanov med najradodarnejšimi na svetu
Ena najuspešnejših držav pri boju z novim koronavirusom se trenutno ubada z valom protestniškega nezadovoljstva. Na sicer mirnih demonstracijah odmevajo protivladne parole in zahteve po odstopu vlade. A hitro se opazi tudi brezidejnost protestniškega nezadovoljstva, kar daje močan dvom v njihovo dobronamernost ...

Celoten komentar, ki ga je napisal Blaž Čermelj prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Blaž Čermelj

družbapolitikakoronavirusprotesti

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 5. 2020
V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat

Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.

V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat

Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.

politikaizobraževanjeinfokoronavirusšolstvo

Informativni prispevki

V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat
Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.
VEČ ...|11. 5. 2020
V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat
Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.

Helena Križnik

politikaizobraževanjeinfokoronavirusšolstvo

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|10. 5. 2020
Nasveti cerkvenega pravnika

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste lahko prisluhnili cerkvenemu pravniku dr. Stanislavu Slatineku. Pojasnil je, kaj pomeni »nedeljska dolžnost« za vernike, kdaj ta vernike ne veže in kako moramo razumeti navodilo škofov, da se lahko do preklica namesto v nedeljo udeležimo maše enkrat čez teden.

Nasveti cerkvenega pravnika

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste lahko prisluhnili cerkvenemu pravniku dr. Stanislavu Slatineku. Pojasnil je, kaj pomeni »nedeljska dolžnost« za vernike, kdaj ta vernike ne veže in kako moramo razumeti navodilo škofov, da se lahko do preklica namesto v nedeljo udeležimo maše enkrat čez teden.

duhovnostkoronavirusodnosipogovorsvetovanje

Utrip Cerkve v Sloveniji

Nasveti cerkvenega pravnika
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste lahko prisluhnili cerkvenemu pravniku dr. Stanislavu Slatineku. Pojasnil je, kaj pomeni »nedeljska dolžnost« za vernike, kdaj ta vernike ne veže in kako moramo razumeti navodilo škofov, da se lahko do preklica namesto v nedeljo udeležimo maše enkrat čez teden.
VEČ ...|10. 5. 2020
Nasveti cerkvenega pravnika
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste lahko prisluhnili cerkvenemu pravniku dr. Stanislavu Slatineku. Pojasnil je, kaj pomeni »nedeljska dolžnost« za vernike, kdaj ta vernike ne veže in kako moramo razumeti navodilo škofov, da se lahko do preklica namesto v nedeljo udeležimo maše enkrat čez teden.

Marta Jerebič

duhovnostkoronavirusodnosipogovorsvetovanje

Ostanimo povezani

VEČ ...|9. 5. 2020
Andraž Arko: Česa smo se naučili

Če smo se torej v tem času naučili, da si je vredno in dobro vzeti čas za Boga, zase in za bližnje, predvsem z namenom, da bi odrinili na globoko, potem smo se v tej krizi veliko naučili. Vprašanje je le, ali bomo to uspeli v prihodnje tudi ubraniti in obdržati? Tako nas je med drugim v zadnji rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril bežigrajski župnik p. Andraž Arko.

Andraž Arko: Česa smo se naučili

Če smo se torej v tem času naučili, da si je vredno in dobro vzeti čas za Boga, zase in za bližnje, predvsem z namenom, da bi odrinili na globoko, potem smo se v tej krizi veliko naučili. Vprašanje je le, ali bomo to uspeli v prihodnje tudi ubraniti in obdržati? Tako nas je med drugim v zadnji rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril bežigrajski župnik p. Andraž Arko.

duhovnostkoronavirus

Ostanimo povezani

Andraž Arko: Česa smo se naučili
Če smo se torej v tem času naučili, da si je vredno in dobro vzeti čas za Boga, zase in za bližnje, predvsem z namenom, da bi odrinili na globoko, potem smo se v tej krizi veliko naučili. Vprašanje je le, ali bomo to uspeli v prihodnje tudi ubraniti in obdržati? Tako nas je med drugim v zadnji rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril bežigrajski župnik p. Andraž Arko.
VEČ ...|9. 5. 2020
Andraž Arko: Česa smo se naučili
Če smo se torej v tem času naučili, da si je vredno in dobro vzeti čas za Boga, zase in za bližnje, predvsem z namenom, da bi odrinili na globoko, potem smo se v tej krizi veliko naučili. Vprašanje je le, ali bomo to uspeli v prihodnje tudi ubraniti in obdržati? Tako nas je med drugim v zadnji rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril bežigrajski župnik p. Andraž Arko.

Marjan Bunič

duhovnostkoronavirus

Komentar tedna

VEČ ...|8. 5. 2020
Laris Gaiser: Kitajski Černobil

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je pripravil predsednik Slovenskega panevropskega gibanja.

Laris Gaiser: Kitajski Černobil

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je pripravil predsednik Slovenskega panevropskega gibanja.

komentarkoronaviruspolitika

Komentar tedna

Laris Gaiser: Kitajski Černobil
Prisluhnili ste komentarju, ki ga je pripravil predsednik Slovenskega panevropskega gibanja.
VEČ ...|8. 5. 2020
Laris Gaiser: Kitajski Černobil
Prisluhnili ste komentarju, ki ga je pripravil predsednik Slovenskega panevropskega gibanja.

Laris Gaiser

komentarkoronaviruspolitika

Ostanimo povezani

VEČ ...|8. 5. 2020
Gašper Otrin: Mladi, prihodnost, vera

Zdi se, da si vsi želimo »začeti znova«, a za marsikoga to pomeni željo, da bodo stvari takšne, kot so bile pred epidemijo. Že skoraj z gotovostjo pa lahko rečemo, da gremo naproti novi realnosti, ki bo drugačna od preteklosti. Tako nas je med drugim v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril ravnatelj Majcnovega doma duhovnih vaj, salezijanec Gašper Otrin.

Gašper Otrin: Mladi, prihodnost, vera

Zdi se, da si vsi želimo »začeti znova«, a za marsikoga to pomeni željo, da bodo stvari takšne, kot so bile pred epidemijo. Že skoraj z gotovostjo pa lahko rečemo, da gremo naproti novi realnosti, ki bo drugačna od preteklosti. Tako nas je med drugim v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril ravnatelj Majcnovega doma duhovnih vaj, salezijanec Gašper Otrin.

duhovnostmladikoronavirus

Ostanimo povezani

Gašper Otrin: Mladi, prihodnost, vera
Zdi se, da si vsi želimo »začeti znova«, a za marsikoga to pomeni željo, da bodo stvari takšne, kot so bile pred epidemijo. Že skoraj z gotovostjo pa lahko rečemo, da gremo naproti novi realnosti, ki bo drugačna od preteklosti. Tako nas je med drugim v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril ravnatelj Majcnovega doma duhovnih vaj, salezijanec Gašper Otrin.
VEČ ...|8. 5. 2020
Gašper Otrin: Mladi, prihodnost, vera
Zdi se, da si vsi želimo »začeti znova«, a za marsikoga to pomeni željo, da bodo stvari takšne, kot so bile pred epidemijo. Že skoraj z gotovostjo pa lahko rečemo, da gremo naproti novi realnosti, ki bo drugačna od preteklosti. Tako nas je med drugim v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril ravnatelj Majcnovega doma duhovnih vaj, salezijanec Gašper Otrin.

Marjan Bunič

duhovnostmladikoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 5. 2020
Veleposlaništvo malteškega reda podarilo 4 tisoč mask Radiu Ognjišče

Asociacija Suverenega malteškega reda v Sloveniji je Radiu Ognjišče dostavila 4 tisoč zaščitnih mask. Gre za donacijo Veleposlaništva suverenega malteškega reda v Sloveniji, s čimer želi pomagati pri zajezitvi koronavirusa in lajšanju posledic.

Veleposlaništvo malteškega reda podarilo 4 tisoč mask Radiu Ognjišče

Asociacija Suverenega malteškega reda v Sloveniji je Radiu Ognjišče dostavila 4 tisoč zaščitnih mask. Gre za donacijo Veleposlaništva suverenega malteškega reda v Sloveniji, s čimer želi pomagati pri zajezitvi koronavirusa in lajšanju posledic.

odnosipogovorkoronavirus

Informativni prispevki

Veleposlaništvo malteškega reda podarilo 4 tisoč mask Radiu Ognjišče
Asociacija Suverenega malteškega reda v Sloveniji je Radiu Ognjišče dostavila 4 tisoč zaščitnih mask. Gre za donacijo Veleposlaništva suverenega malteškega reda v Sloveniji, s čimer želi pomagati pri zajezitvi koronavirusa in lajšanju posledic.
VEČ ...|8. 5. 2020
Veleposlaništvo malteškega reda podarilo 4 tisoč mask Radiu Ognjišče
Asociacija Suverenega malteškega reda v Sloveniji je Radiu Ognjišče dostavila 4 tisoč zaščitnih mask. Gre za donacijo Veleposlaništva suverenega malteškega reda v Sloveniji, s čimer želi pomagati pri zajezitvi koronavirusa in lajšanju posledic.

Marta Jerebič

odnosipogovorkoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 5. 2020
Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot

Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot

Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

peterlekoronavirusdemokracijaspomininfopolitika

Informativni prispevki

Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot
Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle
VEČ ...|8. 5. 2020
Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot
Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

Alen Salihović

peterlekoronavirusdemokracijaspomininfopolitika

Svetovalnica

VEČ ...|7. 5. 2020
Stiske in izzivi najstnikov v času epidemije

V oddaji smo gostili ravnatelja dijaškega in študentskega doma v Zavodu sv. Stanislava Riharda Režka. Stiske in izzivi najstnikov niso nič manjši od odraslih. Kakšni so njihovi obeti za prihodnost, kako načrtovati ob negotovih razmerah, kako se konkretno odločati o morebitnem bivanju v dijaškem domu naslednje šolsko leto? Kaj pa stiske trenutnega ocenjevalnega obdobja?

Stiske in izzivi najstnikov v času epidemije

V oddaji smo gostili ravnatelja dijaškega in študentskega doma v Zavodu sv. Stanislava Riharda Režka. Stiske in izzivi najstnikov niso nič manjši od odraslih. Kakšni so njihovi obeti za prihodnost, kako načrtovati ob negotovih razmerah, kako se konkretno odločati o morebitnem bivanju v dijaškem domu naslednje šolsko leto? Kaj pa stiske trenutnega ocenjevalnega obdobja?

odnosimladivzgojadružbaduhovnostkoronavirus

Svetovalnica

Stiske in izzivi najstnikov v času epidemije
V oddaji smo gostili ravnatelja dijaškega in študentskega doma v Zavodu sv. Stanislava Riharda Režka. Stiske in izzivi najstnikov niso nič manjši od odraslih. Kakšni so njihovi obeti za prihodnost, kako načrtovati ob negotovih razmerah, kako se konkretno odločati o morebitnem bivanju v dijaškem domu naslednje šolsko leto? Kaj pa stiske trenutnega ocenjevalnega obdobja?
VEČ ...|7. 5. 2020
Stiske in izzivi najstnikov v času epidemije
V oddaji smo gostili ravnatelja dijaškega in študentskega doma v Zavodu sv. Stanislava Riharda Režka. Stiske in izzivi najstnikov niso nič manjši od odraslih. Kakšni so njihovi obeti za prihodnost, kako načrtovati ob negotovih razmerah, kako se konkretno odločati o morebitnem bivanju v dijaškem domu naslednje šolsko leto? Kaj pa stiske trenutnega ocenjevalnega obdobja?

Nataša Ličen

odnosimladivzgojadružbaduhovnostkoronavirus

Komentar Časnik.si

VEČ ...|6. 5. 2020
Ivan Štuhec: Zgagarji pač ne znajo drugače

Pred prejšnjimi volitvami so kandidate za najvišja mesta v državi določali strici in tete v gostilnah, sedaj pa jih nominirajo kar novinarji in novinarke na nacionalni TV. Spoštovani novinarji in novinarke, na katerih volitvah vam je ljudstvo dalo mandat, da iščete mandatarja?

Vse, ki boste brali ta komentar, bi želel najprej vprašati, ali ste se po prvomajskih praznikih prebudili v diktaturi in avtokratskem režimu? V nasprotju z biciklisti, ki so krožili po Ljubljani in nekaj malega po Mariboru, jaz tega občutka nimam. Pogojno je možno, da se motim, ker sem deklarirani desničar, krščanar, po verziji komunistične zgodovine narodni izdajalec, klerofašist, kolaborant, nacionalist in verski fanatik. Po mnenju trenutno največjega strokovnjaka za ventilatorje, ki jih potrebujemo za predihavanje, spadam tudi med tiste, ki naj jim pomaga Jezus namesto slovenske medicinske stroke.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

Ivan Štuhec: Zgagarji pač ne znajo drugače

Pred prejšnjimi volitvami so kandidate za najvišja mesta v državi določali strici in tete v gostilnah, sedaj pa jih nominirajo kar novinarji in novinarke na nacionalni TV. Spoštovani novinarji in novinarke, na katerih volitvah vam je ljudstvo dalo mandat, da iščete mandatarja?

Vse, ki boste brali ta komentar, bi želel najprej vprašati, ali ste se po prvomajskih praznikih prebudili v diktaturi in avtokratskem režimu? V nasprotju z biciklisti, ki so krožili po Ljubljani in nekaj malega po Mariboru, jaz tega občutka nimam. Pogojno je možno, da se motim, ker sem deklarirani desničar, krščanar, po verziji komunistične zgodovine narodni izdajalec, klerofašist, kolaborant, nacionalist in verski fanatik. Po mnenju trenutno največjega strokovnjaka za ventilatorje, ki jih potrebujemo za predihavanje, spadam tudi med tiste, ki naj jim pomaga Jezus namesto slovenske medicinske stroke.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

komentardružbapolitikakoronavirus

Komentar Časnik.si

Ivan Štuhec: Zgagarji pač ne znajo drugače
Pred prejšnjimi volitvami so kandidate za najvišja mesta v državi določali strici in tete v gostilnah, sedaj pa jih nominirajo kar novinarji in novinarke na nacionalni TV. Spoštovani novinarji in novinarke, na katerih volitvah vam je ljudstvo dalo mandat, da iščete mandatarja?

Vse, ki boste brali ta komentar, bi želel najprej vprašati, ali ste se po prvomajskih praznikih prebudili v diktaturi in avtokratskem režimu? V nasprotju z biciklisti, ki so krožili po Ljubljani in nekaj malega po Mariboru, jaz tega občutka nimam. Pogojno je možno, da se motim, ker sem deklarirani desničar, krščanar, po verziji komunistične zgodovine narodni izdajalec, klerofašist, kolaborant, nacionalist in verski fanatik. Po mnenju trenutno največjega strokovnjaka za ventilatorje, ki jih potrebujemo za predihavanje, spadam tudi med tiste, ki naj jim pomaga Jezus namesto slovenske medicinske stroke.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.
VEČ ...|6. 5. 2020
Ivan Štuhec: Zgagarji pač ne znajo drugače
Pred prejšnjimi volitvami so kandidate za najvišja mesta v državi določali strici in tete v gostilnah, sedaj pa jih nominirajo kar novinarji in novinarke na nacionalni TV. Spoštovani novinarji in novinarke, na katerih volitvah vam je ljudstvo dalo mandat, da iščete mandatarja?

Vse, ki boste brali ta komentar, bi želel najprej vprašati, ali ste se po prvomajskih praznikih prebudili v diktaturi in avtokratskem režimu? V nasprotju z biciklisti, ki so krožili po Ljubljani in nekaj malega po Mariboru, jaz tega občutka nimam. Pogojno je možno, da se motim, ker sem deklarirani desničar, krščanar, po verziji komunistične zgodovine narodni izdajalec, klerofašist, kolaborant, nacionalist in verski fanatik. Po mnenju trenutno največjega strokovnjaka za ventilatorje, ki jih potrebujemo za predihavanje, spadam tudi med tiste, ki naj jim pomaga Jezus namesto slovenske medicinske stroke.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitikakoronavirus

Družinska kateheza

VEČ ...|5. 5. 2020
Izzivi družinskega življenja v času epidemije

V Družinsko katehezo smo povabili Marjeto in Mateja Bec, ki imata dva predšolska in tri osnovnošolske otroke. Oba sta tudi zelo dejavna pri Družini in življenju, v župniji in zakonskih skupinah. Pravita, da če si polikan, popoln, izrivaš Boga iz svojega življenja, ker ga ne potrebuješ več. Spregovorila sta o tem, kako se v času epidemije soočata z izzivi starševstva, kako usklajujeta službene obveznosti in družino in kakšno mesto ima molitev v njihovi družini.

Izzivi družinskega življenja v času epidemije

V Družinsko katehezo smo povabili Marjeto in Mateja Bec, ki imata dva predšolska in tri osnovnošolske otroke. Oba sta tudi zelo dejavna pri Družini in življenju, v župniji in zakonskih skupinah. Pravita, da če si polikan, popoln, izrivaš Boga iz svojega življenja, ker ga ne potrebuješ več. Spregovorila sta o tem, kako se v času epidemije soočata z izzivi starševstva, kako usklajujeta službene obveznosti in družino in kakšno mesto ima molitev v njihovi družini.

odnosivzgojaduhovnostotrocikoronavirus

Družinska kateheza

Izzivi družinskega življenja v času epidemije
V Družinsko katehezo smo povabili Marjeto in Mateja Bec, ki imata dva predšolska in tri osnovnošolske otroke. Oba sta tudi zelo dejavna pri Družini in življenju, v župniji in zakonskih skupinah. Pravita, da če si polikan, popoln, izrivaš Boga iz svojega življenja, ker ga ne potrebuješ več. Spregovorila sta o tem, kako se v času epidemije soočata z izzivi starševstva, kako usklajujeta službene obveznosti in družino in kakšno mesto ima molitev v njihovi družini.
VEČ ...|5. 5. 2020
Izzivi družinskega življenja v času epidemije
V Družinsko katehezo smo povabili Marjeto in Mateja Bec, ki imata dva predšolska in tri osnovnošolske otroke. Oba sta tudi zelo dejavna pri Družini in življenju, v župniji in zakonskih skupinah. Pravita, da če si polikan, popoln, izrivaš Boga iz svojega življenja, ker ga ne potrebuješ več. Spregovorila sta o tem, kako se v času epidemije soočata z izzivi starševstva, kako usklajujeta službene obveznosti in družino in kakšno mesto ima molitev v njihovi družini.

Marjana DebevecBlaž Lesnik

odnosivzgojaduhovnostotrocikoronavirus

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 5. 2020
Dr. Aleš Maver o tem, ali sta zaradi zdravstvene krize ogrožena mir in enotnost v Evropi

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se prek družbenega omrežja Skype povezali z univerzitetnim mestom Jena v Turingiji v Nemčiji. Tam se namreč na študijski izmenjavi mudi naš reden gost politični analitik, publicist in zgodovinar dr. Aleš Maver. Razmišljal je o tem, kako se z zdravstveno krizo sooča gospodarski motor Evrope ter kaj vse je novi koronavirus razgalil tako na stari celini kot tudi v Sloveniji.

Dr. Aleš Maver o tem, ali sta zaradi zdravstvene krize ogrožena mir in enotnost v Evropi

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se prek družbenega omrežja Skype povezali z univerzitetnim mestom Jena v Turingiji v Nemčiji. Tam se namreč na študijski izmenjavi mudi naš reden gost politični analitik, publicist in zgodovinar dr. Aleš Maver. Razmišljal je o tem, kako se z zdravstveno krizo sooča gospodarski motor Evrope ter kaj vse je novi koronavirus razgalil tako na stari celini kot tudi v Sloveniji.

pogovorpolitikakoronavirus

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Aleš Maver o tem, ali sta zaradi zdravstvene krize ogrožena mir in enotnost v Evropi
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se prek družbenega omrežja Skype povezali z univerzitetnim mestom Jena v Turingiji v Nemčiji. Tam se namreč na študijski izmenjavi mudi naš reden gost politični analitik, publicist in zgodovinar dr. Aleš Maver. Razmišljal je o tem, kako se z zdravstveno krizo sooča gospodarski motor Evrope ter kaj vse je novi koronavirus razgalil tako na stari celini kot tudi v Sloveniji.
VEČ ...|4. 5. 2020
Dr. Aleš Maver o tem, ali sta zaradi zdravstvene krize ogrožena mir in enotnost v Evropi
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se prek družbenega omrežja Skype povezali z univerzitetnim mestom Jena v Turingiji v Nemčiji. Tam se namreč na študijski izmenjavi mudi naš reden gost politični analitik, publicist in zgodovinar dr. Aleš Maver. Razmišljal je o tem, kako se z zdravstveno krizo sooča gospodarski motor Evrope ter kaj vse je novi koronavirus razgalil tako na stari celini kot tudi v Sloveniji.

Helena Križnik

pogovorpolitikakoronavirus

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|30. 4. 2020
FEstilator

Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko so razvili medicinski ventilator skupaj s sodelavci Katedre za elektroniko in Katedre za mehatroniko. Od 25. marca 2020 do prvega testiranja na UKC Ljubljana 10. april 2020 so ga razvijali dobesedno dan in noč, brez odmora. Ekipa je stopila skupaj in pokazala timski duh ter zagnanost, brez česar jim poleg ustreznega znanja in zunanjih partnerjev ne bi uspelo razviti ustreznega prototipa, je povedal vodja razvoja pri FEstilatorju, Izr. prof. Marko Jankovec.

FEstilator

Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko so razvili medicinski ventilator skupaj s sodelavci Katedre za elektroniko in Katedre za mehatroniko. Od 25. marca 2020 do prvega testiranja na UKC Ljubljana 10. april 2020 so ga razvijali dobesedno dan in noč, brez odmora. Ekipa je stopila skupaj in pokazala timski duh ter zagnanost, brez česar jim poleg ustreznega znanja in zunanjih partnerjev ne bi uspelo razviti ustreznega prototipa, je povedal vodja razvoja pri FEstilatorju, Izr. prof. Marko Jankovec.

izobraževanjedružbakoronavirusmladizdravstvoinovativnost

Ni meje za dobre ideje

FEstilator
Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko so razvili medicinski ventilator skupaj s sodelavci Katedre za elektroniko in Katedre za mehatroniko. Od 25. marca 2020 do prvega testiranja na UKC Ljubljana 10. april 2020 so ga razvijali dobesedno dan in noč, brez odmora. Ekipa je stopila skupaj in pokazala timski duh ter zagnanost, brez česar jim poleg ustreznega znanja in zunanjih partnerjev ne bi uspelo razviti ustreznega prototipa, je povedal vodja razvoja pri FEstilatorju, Izr. prof. Marko Jankovec.
VEČ ...|30. 4. 2020
FEstilator
Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko so razvili medicinski ventilator skupaj s sodelavci Katedre za elektroniko in Katedre za mehatroniko. Od 25. marca 2020 do prvega testiranja na UKC Ljubljana 10. april 2020 so ga razvijali dobesedno dan in noč, brez odmora. Ekipa je stopila skupaj in pokazala timski duh ter zagnanost, brez česar jim poleg ustreznega znanja in zunanjih partnerjev ne bi uspelo razviti ustreznega prototipa, je povedal vodja razvoja pri FEstilatorju, Izr. prof. Marko Jankovec.

Nataša Ličen

izobraževanjedružbakoronavirusmladizdravstvoinovativnost

Via positiva

VEČ ...|30. 4. 2020
Virus idej

V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.

Virus idej

V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.

družbaizobraževanjekoronavirusnaravakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Virus idej
V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.
VEČ ...|30. 4. 2020
Virus idej
V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekoronavirusnaravakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|30. 4. 2020
Bonton

Čeprav smo nekatere standarde kulture veenja v trenutni situaciji malce znižali, pa so meje, ki jih nikoli ne bi smeli prestopati. Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk je v Svetovalnici vzela pod drobnogled nekatere pozitivne in negativne vedenjske pojave v času pandemije.

Bonton

Čeprav smo nekatere standarde kulture veenja v trenutni situaciji malce znižali, pa so meje, ki jih nikoli ne bi smeli prestopati. Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk je v Svetovalnici vzela pod drobnogled nekatere pozitivne in negativne vedenjske pojave v času pandemije.

svetovanjedružbakoronavirusodnosi

Svetovalnica

Bonton
Čeprav smo nekatere standarde kulture veenja v trenutni situaciji malce znižali, pa so meje, ki jih nikoli ne bi smeli prestopati. Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk je v Svetovalnici vzela pod drobnogled nekatere pozitivne in negativne vedenjske pojave v času pandemije.
VEČ ...|30. 4. 2020
Bonton
Čeprav smo nekatere standarde kulture veenja v trenutni situaciji malce znižali, pa so meje, ki jih nikoli ne bi smeli prestopati. Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk je v Svetovalnici vzela pod drobnogled nekatere pozitivne in negativne vedenjske pojave v času pandemije.

Marjan Bunič

svetovanjedružbakoronavirusodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 4. 2020
Pogovor z ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem ob prazniku dela

V prazničnem Mozaiku dneva ste lahko prisluhnili pogovoru z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem. Zanimal nas je njegov pogled ali je delo še vrednota in kako drugačen je letos praznik dela ter kaj prinašajo trenutne razmere.

Pogovor z ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem ob prazniku dela

V prazničnem Mozaiku dneva ste lahko prisluhnili pogovoru z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem. Zanimal nas je njegov pogled ali je delo še vrednota in kako drugačen je letos praznik dela ter kaj prinašajo trenutne razmere.

koronavirusdeloinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

Pogovor z ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem ob prazniku dela
V prazničnem Mozaiku dneva ste lahko prisluhnili pogovoru z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem. Zanimal nas je njegov pogled ali je delo še vrednota in kako drugačen je letos praznik dela ter kaj prinašajo trenutne razmere.
VEČ ...|30. 4. 2020
Pogovor z ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem ob prazniku dela
V prazničnem Mozaiku dneva ste lahko prisluhnili pogovoru z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem. Zanimal nas je njegov pogled ali je delo še vrednota in kako drugačen je letos praznik dela ter kaj prinašajo trenutne razmere.

Alen Salihović

koronavirusdeloinfopogovorpolitika

Pogovor o

VEČ ...|29. 4. 2020
Kako se spopasti z zaposlitvenimi izzivi, ki jih prinaša kriza

V oddaji pred praznikom dela smo spregovorili o izzivih, ki jih prinaša trenutna kriza. Rasti brezposelnosti, kršitev delovnopravne zakonodaje, izzivov pri iskanju novih zaposlitev ter odziva države. Gostje oddaje so bili predsednica zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič, glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić ter direktorica zaposlitvenega portala Optius.com Saša Boštjančič.

Kako se spopasti z zaposlitvenimi izzivi, ki jih prinaša kriza

V oddaji pred praznikom dela smo spregovorili o izzivih, ki jih prinaša trenutna kriza. Rasti brezposelnosti, kršitev delovnopravne zakonodaje, izzivov pri iskanju novih zaposlitev ter odziva države. Gostje oddaje so bili predsednica zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič, glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić ter direktorica zaposlitvenega portala Optius.com Saša Boštjančič.

družbakoronavirus

Pogovor o

Kako se spopasti z zaposlitvenimi izzivi, ki jih prinaša kriza
V oddaji pred praznikom dela smo spregovorili o izzivih, ki jih prinaša trenutna kriza. Rasti brezposelnosti, kršitev delovnopravne zakonodaje, izzivov pri iskanju novih zaposlitev ter odziva države. Gostje oddaje so bili predsednica zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič, glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić ter direktorica zaposlitvenega portala Optius.com Saša Boštjančič.
VEČ ...|29. 4. 2020
Kako se spopasti z zaposlitvenimi izzivi, ki jih prinaša kriza
V oddaji pred praznikom dela smo spregovorili o izzivih, ki jih prinaša trenutna kriza. Rasti brezposelnosti, kršitev delovnopravne zakonodaje, izzivov pri iskanju novih zaposlitev ter odziva države. Gostje oddaje so bili predsednica zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič, glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić ter direktorica zaposlitvenega portala Optius.com Saša Boštjančič.

Andrej Šinko

družbakoronavirus

Ostanimo povezani

VEČ ...|29. 4. 2020
Lojze Kozar ml.: Domov

»Pozdravljeni doma!« Tako bi lahko rekel v skladu z geslom »Ostanimo doma«, ki že nekaj tednov kroji naše življenje. A vendar moram ta pozdrav oz. to geslo nekoliko dopolniti.

Kje smo doma? Kje je naš dom? Lahko rečem, da v hiši, v stanovanju, kjer prebivam, kjer so ob meni ljudje, ki jih imam rad. A ta dom ni vse. Že kar nekaj mojih ljudi so odpeljali iz doma in se niso več vrnili. Našli so nov dom, tistega, o katerem je blaženi škof Slomšek zapel v pesmi V nebesih sem doma. Naš pravi dom so torej nebesa. Zato še nihče od nas ni doma, tudi če sedimo v svojem stanovanju in »ostajamo doma«.

V rubriki »Ostanímo povezano občestvo« nas je nagovoril župnik v Odráncih Alojzij Kozár mlajši.

Lojze Kozar ml.: Domov

»Pozdravljeni doma!« Tako bi lahko rekel v skladu z geslom »Ostanimo doma«, ki že nekaj tednov kroji naše življenje. A vendar moram ta pozdrav oz. to geslo nekoliko dopolniti.

Kje smo doma? Kje je naš dom? Lahko rečem, da v hiši, v stanovanju, kjer prebivam, kjer so ob meni ljudje, ki jih imam rad. A ta dom ni vse. Že kar nekaj mojih ljudi so odpeljali iz doma in se niso več vrnili. Našli so nov dom, tistega, o katerem je blaženi škof Slomšek zapel v pesmi V nebesih sem doma. Naš pravi dom so torej nebesa. Zato še nihče od nas ni doma, tudi če sedimo v svojem stanovanju in »ostajamo doma«.

V rubriki »Ostanímo povezano občestvo« nas je nagovoril župnik v Odráncih Alojzij Kozár mlajši.

duhovnostkoronavirusnagovor

Ostanimo povezani

Lojze Kozar ml.: Domov
»Pozdravljeni doma!« Tako bi lahko rekel v skladu z geslom »Ostanimo doma«, ki že nekaj tednov kroji naše življenje. A vendar moram ta pozdrav oz. to geslo nekoliko dopolniti.

Kje smo doma? Kje je naš dom? Lahko rečem, da v hiši, v stanovanju, kjer prebivam, kjer so ob meni ljudje, ki jih imam rad. A ta dom ni vse. Že kar nekaj mojih ljudi so odpeljali iz doma in se niso več vrnili. Našli so nov dom, tistega, o katerem je blaženi škof Slomšek zapel v pesmi V nebesih sem doma. Naš pravi dom so torej nebesa. Zato še nihče od nas ni doma, tudi če sedimo v svojem stanovanju in »ostajamo doma«.

V rubriki »Ostanímo povezano občestvo« nas je nagovoril župnik v Odráncih Alojzij Kozár mlajši.
VEČ ...|29. 4. 2020
Lojze Kozar ml.: Domov
»Pozdravljeni doma!« Tako bi lahko rekel v skladu z geslom »Ostanimo doma«, ki že nekaj tednov kroji naše življenje. A vendar moram ta pozdrav oz. to geslo nekoliko dopolniti.

Kje smo doma? Kje je naš dom? Lahko rečem, da v hiši, v stanovanju, kjer prebivam, kjer so ob meni ljudje, ki jih imam rad. A ta dom ni vse. Že kar nekaj mojih ljudi so odpeljali iz doma in se niso več vrnili. Našli so nov dom, tistega, o katerem je blaženi škof Slomšek zapel v pesmi V nebesih sem doma. Naš pravi dom so torej nebesa. Zato še nihče od nas ni doma, tudi če sedimo v svojem stanovanju in »ostajamo doma«.

V rubriki »Ostanímo povezano občestvo« nas je nagovoril župnik v Odráncih Alojzij Kozár mlajši.

Marjan Bunič

duhovnostkoronavirusnagovor

A štekaš?

VEČ ...|29. 4. 2020
Znova smo bili priče ustvarjalnosti v času korona krize

Z nami so bili Aleksander Mežek, Rebeka Dremelj, Kevin Koradin in Manca Špik.

Znova smo bili priče ustvarjalnosti v času korona krize

Z nami so bili Aleksander Mežek, Rebeka Dremelj, Kevin Koradin in Manca Špik.

glasbamladikoronavirus

A štekaš?

Znova smo bili priče ustvarjalnosti v času korona krize
Z nami so bili Aleksander Mežek, Rebeka Dremelj, Kevin Koradin in Manca Špik.
VEČ ...|29. 4. 2020
Znova smo bili priče ustvarjalnosti v času korona krize
Z nami so bili Aleksander Mežek, Rebeka Dremelj, Kevin Koradin in Manca Špik.

Jan GerlJure Sešek

glasbamladikoronavirus

Svetovalnica

VEČ ...|29. 4. 2020
Kako žalovati v času epidemije

Vsako žalovanje ob smrti bližnjega je že samo po sebi boleče, težko in naporno. V času epidemije koronavirusa je vse skupaj še veliko težje, saj se tudi od najbližjih pogosto ni mogoče posloviti na način, ki smo ga bili vajeni. Kaj nam je lahko v pomoč v tem napornem obdobju? O je spregovoril jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Kako žalovati v času epidemije

Vsako žalovanje ob smrti bližnjega je že samo po sebi boleče, težko in naporno. V času epidemije koronavirusa je vse skupaj še veliko težje, saj se tudi od najbližjih pogosto ni mogoče posloviti na način, ki smo ga bili vajeni. Kaj nam je lahko v pomoč v tem napornem obdobju? O je spregovoril jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

duhovnostodnosižalovanjesmrtkoronavirus

Svetovalnica

Kako žalovati v času epidemije
Vsako žalovanje ob smrti bližnjega je že samo po sebi boleče, težko in naporno. V času epidemije koronavirusa je vse skupaj še veliko težje, saj se tudi od najbližjih pogosto ni mogoče posloviti na način, ki smo ga bili vajeni. Kaj nam je lahko v pomoč v tem napornem obdobju? O je spregovoril jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.
VEČ ...|29. 4. 2020
Kako žalovati v času epidemije
Vsako žalovanje ob smrti bližnjega je že samo po sebi boleče, težko in naporno. V času epidemije koronavirusa je vse skupaj še veliko težje, saj se tudi od najbližjih pogosto ni mogoče posloviti na način, ki smo ga bili vajeni. Kaj nam je lahko v pomoč v tem napornem obdobju? O je spregovoril jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosižalovanjesmrtkoronavirus

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 4. 2020
Sprehod po spletu

V času epidemije je veliko kulturnih ustanov, tudi muzejev in gradov, ponudilo vsebine na spletu. V tej rubriki o gradu in pesmi s stolpa.

Sprehod po spletu

V času epidemije je veliko kulturnih ustanov, tudi muzejev in gradov, ponudilo vsebine na spletu. V tej rubriki o gradu in pesmi s stolpa.

kulturakoronavirusdediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Sprehod po spletu
V času epidemije je veliko kulturnih ustanov, tudi muzejev in gradov, ponudilo vsebine na spletu. V tej rubriki o gradu in pesmi s stolpa.
VEČ ...|28. 4. 2020
Sprehod po spletu
V času epidemije je veliko kulturnih ustanov, tudi muzejev in gradov, ponudilo vsebine na spletu. V tej rubriki o gradu in pesmi s stolpa.

Nataša Ličen

kulturakoronavirusdediščinaizročilo

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 4. 2020
Tomšič in Podobnik kritična do protivladnih protestov

V Ljubljani, Mariboru in še nekaterih drugih krajih so se kljub omejitvam gibanja zaradi epidemije novega koronavirusa zbrale skupine protestnikov na protivladnih shodih. Med drugim so pozivali k ureditvi razmer v Sloveniji in odstopu premiera Janeza Janše. Da je šlo za zelo nespametno dejanje je za naš radio dejal predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič, z njim se strinja tudi predsednik SLS Marjan Podobnik.

Tomšič in Podobnik kritična do protivladnih protestov

V Ljubljani, Mariboru in še nekaterih drugih krajih so se kljub omejitvam gibanja zaradi epidemije novega koronavirusa zbrale skupine protestnikov na protivladnih shodih. Med drugim so pozivali k ureditvi razmer v Sloveniji in odstopu premiera Janeza Janše. Da je šlo za zelo nespametno dejanje je za naš radio dejal predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič, z njim se strinja tudi predsednik SLS Marjan Podobnik.

koronavirusinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

Tomšič in Podobnik kritična do protivladnih protestov
V Ljubljani, Mariboru in še nekaterih drugih krajih so se kljub omejitvam gibanja zaradi epidemije novega koronavirusa zbrale skupine protestnikov na protivladnih shodih. Med drugim so pozivali k ureditvi razmer v Sloveniji in odstopu premiera Janeza Janše. Da je šlo za zelo nespametno dejanje je za naš radio dejal predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič, z njim se strinja tudi predsednik SLS Marjan Podobnik.
VEČ ...|28. 4. 2020
Tomšič in Podobnik kritična do protivladnih protestov
V Ljubljani, Mariboru in še nekaterih drugih krajih so se kljub omejitvam gibanja zaradi epidemije novega koronavirusa zbrale skupine protestnikov na protivladnih shodih. Med drugim so pozivali k ureditvi razmer v Sloveniji in odstopu premiera Janeza Janše. Da je šlo za zelo nespametno dejanje je za naš radio dejal predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič, z njim se strinja tudi predsednik SLS Marjan Podobnik.

Alen Salihović

koronavirusinfopogovorpolitika

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|27. 4. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik, ljubljanski nadškof, metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik, ljubljanski nadškof, metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

duhovnostkoronavirusmolitev

Prijatelji Radia Ognjišče

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik, ljubljanski nadškof, metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.
VEČ ...|27. 4. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik, ljubljanski nadškof, metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

Radio Ognjišče

duhovnostkoronavirusmolitev

Ostanimo povezani

VEČ ...|27. 4. 2020
Anton Perčič: Ljudje smo občestvena bitja

Ljudje smo občestvena bitja. Zelo težko smo sami, potrebujemo nekoga, ki mu je mar za nas, nekoga, za katerega skrbi tudi nas, povezani smo s tisoč vezmi! Tudi v cerkvi, kjer se je dogajalo toliko lepih stvari!

Anton Perčič: Ljudje smo občestvena bitja

Ljudje smo občestvena bitja. Zelo težko smo sami, potrebujemo nekoga, ki mu je mar za nas, nekoga, za katerega skrbi tudi nas, povezani smo s tisoč vezmi! Tudi v cerkvi, kjer se je dogajalo toliko lepih stvari!

duhovnostnagovorkoronavirus

Ostanimo povezani

Anton Perčič: Ljudje smo občestvena bitja
Ljudje smo občestvena bitja. Zelo težko smo sami, potrebujemo nekoga, ki mu je mar za nas, nekoga, za katerega skrbi tudi nas, povezani smo s tisoč vezmi! Tudi v cerkvi, kjer se je dogajalo toliko lepih stvari!
VEČ ...|27. 4. 2020
Anton Perčič: Ljudje smo občestvena bitja
Ljudje smo občestvena bitja. Zelo težko smo sami, potrebujemo nekoga, ki mu je mar za nas, nekoga, za katerega skrbi tudi nas, povezani smo s tisoč vezmi! Tudi v cerkvi, kjer se je dogajalo toliko lepih stvari!

Marjan Bunič

duhovnostnagovorkoronavirus

Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 4. 2020
Ste po vsem tem prepričani, da ne prisluškujejo tudi vam?

Razkritja četrtkove oddaje Tarča so upravičeno zaznamovala notranjepolitično razpravo zadnjih nekaj dni. Najmanj kar lahko rečemo je, da so rotvajlerski pritiski Počivalškovih ljudi na zaposlene v blagovnih rezervah neprimerni in nedopustni. Motivi so lahko tudi koruptivni, a pri iskanju povezave med dobavitelji in tistimi, ki naj bi jim preko pritiskov posel zagotovili, je še veliko prostora za novinarsko, predvsem pa policijsko delo ...

Celoten komentar si lahko preberete na Domovina.je.

Ste po vsem tem prepričani, da ne prisluškujejo tudi vam?

Razkritja četrtkove oddaje Tarča so upravičeno zaznamovala notranjepolitično razpravo zadnjih nekaj dni. Najmanj kar lahko rečemo je, da so rotvajlerski pritiski Počivalškovih ljudi na zaposlene v blagovnih rezervah neprimerni in nedopustni. Motivi so lahko tudi koruptivni, a pri iskanju povezave med dobavitelji in tistimi, ki naj bi jim preko pritiskov posel zagotovili, je še veliko prostora za novinarsko, predvsem pa policijsko delo ...

Celoten komentar si lahko preberete na Domovina.je.

komentardružbapolitikakoronavirus

Komentar Domovina.je

Ste po vsem tem prepričani, da ne prisluškujejo tudi vam?
Razkritja četrtkove oddaje Tarča so upravičeno zaznamovala notranjepolitično razpravo zadnjih nekaj dni. Najmanj kar lahko rečemo je, da so rotvajlerski pritiski Počivalškovih ljudi na zaposlene v blagovnih rezervah neprimerni in nedopustni. Motivi so lahko tudi koruptivni, a pri iskanju povezave med dobavitelji in tistimi, ki naj bi jim preko pritiskov posel zagotovili, je še veliko prostora za novinarsko, predvsem pa policijsko delo ...

Celoten komentar si lahko preberete na Domovina.je.
VEČ ...|27. 4. 2020
Ste po vsem tem prepričani, da ne prisluškujejo tudi vam?
Razkritja četrtkove oddaje Tarča so upravičeno zaznamovala notranjepolitično razpravo zadnjih nekaj dni. Najmanj kar lahko rečemo je, da so rotvajlerski pritiski Počivalškovih ljudi na zaposlene v blagovnih rezervah neprimerni in nedopustni. Motivi so lahko tudi koruptivni, a pri iskanju povezave med dobavitelji in tistimi, ki naj bi jim preko pritiskov posel zagotovili, je še veliko prostora za novinarsko, predvsem pa policijsko delo ...

Celoten komentar si lahko preberete na Domovina.je.

Rok Čakš

komentardružbapolitikakoronavirus

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 4. 2020
Virus je v nas vzbudil tudi veliko dobrega

Klaretinec, mag. p. Branko Cestnik je osvetlil vpliv epidemije, predvsem z vidika večje humanosti med ljudmi, tudi odgovornejšega odnosa do narave. Govoril je o posledicah ali bolje spremembah za Cerkev in vernike. Pokomentiral je tudi preperljivost Slovencev in pa nominacijo za njegov roman Sonce Petovione za nagrado Kresnik 2020.

Virus je v nas vzbudil tudi veliko dobrega

Klaretinec, mag. p. Branko Cestnik je osvetlil vpliv epidemije, predvsem z vidika večje humanosti med ljudmi, tudi odgovornejšega odnosa do narave. Govoril je o posledicah ali bolje spremembah za Cerkev in vernike. Pokomentiral je tudi preperljivost Slovencev in pa nominacijo za njegov roman Sonce Petovione za nagrado Kresnik 2020.

družbaduhovnostkoronaviruspogovorkomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Virus je v nas vzbudil tudi veliko dobrega
Klaretinec, mag. p. Branko Cestnik je osvetlil vpliv epidemije, predvsem z vidika večje humanosti med ljudmi, tudi odgovornejšega odnosa do narave. Govoril je o posledicah ali bolje spremembah za Cerkev in vernike. Pokomentiral je tudi preperljivost Slovencev in pa nominacijo za njegov roman Sonce Petovione za nagrado Kresnik 2020.
VEČ ...|27. 4. 2020
Virus je v nas vzbudil tudi veliko dobrega
Klaretinec, mag. p. Branko Cestnik je osvetlil vpliv epidemije, predvsem z vidika večje humanosti med ljudmi, tudi odgovornejšega odnosa do narave. Govoril je o posledicah ali bolje spremembah za Cerkev in vernike. Pokomentiral je tudi preperljivost Slovencev in pa nominacijo za njegov roman Sonce Petovione za nagrado Kresnik 2020.

Nataša Ličen

družbaduhovnostkoronaviruspogovorkomentar

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|26. 4. 2020
Prestavljena svetovni dan družin in svetovni dan mladih

Vatikan je za eno leto prestavil svetovni dan družin in svetovni dan mladih. O tem smo se pogovarjali s tajnikom Urada za družino Luko Mavričem in Tilnom Čebuljem iz Zavoda Katoliška mladina.

Prestavljena svetovni dan družin in svetovni dan mladih

Vatikan je za eno leto prestavil svetovni dan družin in svetovni dan mladih. O tem smo se pogovarjali s tajnikom Urada za družino Luko Mavričem in Tilnom Čebuljem iz Zavoda Katoliška mladina.

duhovnostdružbakoronaviruspapežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Prestavljena svetovni dan družin in svetovni dan mladih
Vatikan je za eno leto prestavil svetovni dan družin in svetovni dan mladih. O tem smo se pogovarjali s tajnikom Urada za družino Luko Mavričem in Tilnom Čebuljem iz Zavoda Katoliška mladina.
VEČ ...|26. 4. 2020
Prestavljena svetovni dan družin in svetovni dan mladih
Vatikan je za eno leto prestavil svetovni dan družin in svetovni dan mladih. O tem smo se pogovarjali s tajnikom Urada za družino Luko Mavričem in Tilnom Čebuljem iz Zavoda Katoliška mladina.

Marta Jerebič

duhovnostdružbakoronaviruspapežpogovor

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|27. 5. 2020
Premier Janša: Vlada je preprečila kaos, čeprav so se nekateri trudili zanj

Zadnji dan tega meseca bo Sloveniji prinesel uradni konec epidemije novega koronavirusa. Naša država je prvo bitko z nevidnim sovražnikom, kot mu pravijo mnogi, dobila v 80 dneh. Končne zmage še ne moremo slaviti, saj strokovnjaki opozarjajo, da se nam poleti ali jeseni obeta drugi val, morda bo sledil še tretji. Prav tako se bo treba soočiti s posledicami omejitev, ki jih je bilo treba sprejeti za zajezitev širjenja okužb. Premier Janez Janša je v Pogovoru o na Radiu Ognjišče ugotavljal, da je aktualna vlada preprečila kaos, čeprav so ga nekateri skušali ustvariti in se še trudijo v tej smeri.

Premier Janša: Vlada je preprečila kaos, čeprav so se nekateri trudili zanj

Zadnji dan tega meseca bo Sloveniji prinesel uradni konec epidemije novega koronavirusa. Naša država je prvo bitko z nevidnim sovražnikom, kot mu pravijo mnogi, dobila v 80 dneh. Končne zmage še ne moremo slaviti, saj strokovnjaki opozarjajo, da se nam poleti ali jeseni obeta drugi val, morda bo sledil še tretji. Prav tako se bo treba soočiti s posledicami omejitev, ki jih je bilo treba sprejeti za zajezitev širjenja okužb. Premier Janez Janša je v Pogovoru o na Radiu Ognjišče ugotavljal, da je aktualna vlada preprečila kaos, čeprav so ga nekateri skušali ustvariti in se še trudijo v tej smeri.

Helena Križnik

pogovorpolitikadružbakoronaviruszdravstvo

Komentar tedna

VEČ ...|22. 5. 2020
Lenart Rihar: Medijsko spodkopavanje reda in miru

Morda sem občutljiv, ker se pri svojem uredniškem delu neprestano srečujem s temnimi stranmi zgodovine? Morda, vendar to ne spodkopava razlogov za skrb. Bolj gotovo so potrjeni, saj se ve, kako gre starodavna modrost, da je zgodovina učiteljica življenja in da se je iz napak smiselno učiti. Velikokrat slišimo tudi, da se zgodovina ponavlja. Ponavlja pa se prav zato, ker je kot učiteljico ne upoštevamo in ker se iz preteklih napak premalo naučimo.Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebral Marjan Bunič.

Lenart Rihar: Medijsko spodkopavanje reda in miru

Morda sem občutljiv, ker se pri svojem uredniškem delu neprestano srečujem s temnimi stranmi zgodovine? Morda, vendar to ne spodkopava razlogov za skrb. Bolj gotovo so potrjeni, saj se ve, kako gre starodavna modrost, da je zgodovina učiteljica življenja in da se je iz napak smiselno učiti. Velikokrat slišimo tudi, da se zgodovina ponavlja. Ponavlja pa se prav zato, ker je kot učiteljico ne upoštevamo in ker se iz preteklih napak premalo naučimo.Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebral Marjan Bunič.

Lenart Rihar

komentardružbaodnosipolitika

Naš gost

VEČ ...|23. 5. 2020
Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović

Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović

Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

Blaž Lesnik

zdravstvokoronavirusdružbapogovorizobraževanje

Sol in luč

VEČ ...|14. 4. 2020
Ponovitev oddaje: Anselm Grün: Ti si moj angel: Strah, osamljenost, žalost, depresija, odnos...

»Angeli so sli. Lahko so ljudje, ki nas nagovorijo v določenem trenutku, notranji vzgibi ali sanje. Angeli so lahko tudi izkušnje,« tako je v uvod knjige napisal sam avtor knjige iz katere je prebiral nekaj odlomkov Marjan Bunič. Knjigo Ti si moj angel, je napisal Anselm Grün in je izšla pri založbi Ognjišče.

Ponovitev oddaje: Anselm Grün: Ti si moj angel: Strah, osamljenost, žalost, depresija, odnos...

»Angeli so sli. Lahko so ljudje, ki nas nagovorijo v določenem trenutku, notranji vzgibi ali sanje. Angeli so lahko tudi izkušnje,« tako je v uvod knjige napisal sam avtor knjige iz katere je prebiral nekaj odlomkov Marjan Bunič. Knjigo Ti si moj angel, je napisal Anselm Grün in je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 5. 2020
60. obletnica San Martina

Rojaki v Buenos Airesu so letos zaradi pandemije na virtualen način obeležil svojo obletnico. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovenskega doma San Martin Markom Škuljem. Rojaki iz Venezuele so hvaležni za pomoč, ki so jo iz domovine prejeli preko Slovenske karitas.

60. obletnica San Martina

Rojaki v Buenos Airesu so letos zaradi pandemije na virtualen način obeležil svojo obletnico. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovenskega doma San Martin Markom Škuljem. Rojaki iz Venezuele so hvaležni za pomoč, ki so jo iz domovine prejeli preko Slovenske karitas.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinavenezuelakaritas

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|28. 5. 2020
Babi gre na romanje

Polonini babici se je izpolnila želja. Odšla je na romanje v Lurd. Tam je tri dni preživela v družbi z Marijo. Priporočila ji je vsakega člana družine in domov se je vrnila polna vtisov. Pripovedovala je o potočku, ki ima posebno moč, in koliko ljudi je tam, še posebej bolnikov.

Babi gre na romanje

Polonini babici se je izpolnila želja. Odšla je na romanje v Lurd. Tam je tri dni preživela v družbi z Marijo. Priporočila ji je vsakega člana družine in domov se je vrnila polna vtisov. Pripovedovala je o potočku, ki ima posebno moč, in koliko ljudi je tam, še posebej bolnikov.

Marjan Bunič

Radijski roman

VEČ ...|28. 5. 2020
Pesem o Bernardki - deveti del

V devetem delu radijskega romana Pesem o Bernardki Franza Werfla smo priča, kako novico o videnju skrivnostne Gospe v belem sprejmejo v Bernardkini družini.

Pesem o Bernardki - deveti del

V devetem delu radijskega romana Pesem o Bernardki Franza Werfla smo priča, kako novico o videnju skrivnostne Gospe v belem sprejmejo v Bernardkini družini.

Marjan Bunič

knjigasvetnicaBernardkaLurdMarijino prikazanjeduhovnost

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|28. 5. 2020
254. oddaja

Predvajali smo skladbe: Letiva - Oto Pestner, Canzone d’amore - Ricchi e Poveri, El condor pasa - Simon & Garfunkel, To je moj zlati sin - Marjana Deržaj, Serenada srca mog - Marjana Deržaj in Nino Robić, Everybody loves somebody sometimes - Peggy Lee, Que sera sera - Petra Stopar in Dobreč, Suze liju plave oči - Ivica Šerfezi, Something’s gotten hold of my heart - M. Almond & G. Pitney, Es könnte schon morgen sein - Cliff Richard und Die Shadows, All kinds of everything - Dana ...

254. oddaja

Predvajali smo skladbe: Letiva - Oto Pestner, Canzone d’amore - Ricchi e Poveri, El condor pasa - Simon & Garfunkel, To je moj zlati sin - Marjana Deržaj, Serenada srca mog - Marjana Deržaj in Nino Robić, Everybody loves somebody sometimes - Peggy Lee, Que sera sera - Petra Stopar in Dobreč, Suze liju plave oči - Ivica Šerfezi, Something’s gotten hold of my heart - M. Almond & G. Pitney, Es könnte schon morgen sein - Cliff Richard und Die Shadows, All kinds of everything - Dana ...

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|28. 5. 2020
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 5. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan