Romana Tomc: EU potrebuje učinkovitost pri ukrepanju

Koronavirus je bil osrednja tema tudi julijskega zasedanje evropskega parlamenta. Nemška kanclerka Angela Merkel je kot predsedujočo Svetu Evropske unije evropskim poslancem predstavila načrt predsedovanja, ki je v veliki meri povezan z okrevanjem unije po pandemiji. Na to je v pogovoru za Radio Ognjišče opozorila tudi evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc.

Uradni vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin o aktualnem dogajanju

Sogovornik nam je predstavil svoje naloge in vse izzive, s katerimi se sooča. Podal je tudi oceno sodelovanja z mediji v času zdravstvene krize.

Je dopustovanje v tujini varno?

Nekateri Slovenci so se odločili za dopustovanje v tujini. Konzorcij turističnih agencij Palma, Kompas in Relax so goste z letali popeljali v Dubrovnik in na deset grških otokov. Razmere so za zdaj tam stabilne, kljub temu pa vodja konzularne službe na ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Šter med obiskom tujine priporoča samozaščitno ravnanje in spremljanje informacij.

O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi

Ukrepe je potrebno upoštevati saj bolezen covid-19 povzroča precejšnje zaplete. Kot je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar so mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi, veliko bolnikov pa ima še tedne in mesece težave s splošno kondicijo, z utrujenostjo, do težav prihaja tudi pri spominu.

Živeti z negotovostjo

Metka poudarja, da je celo naše življenje negotovost in da je odgovor v sprejemanju dane situacije in obenem tudi zaupanje v Božjo previdnost. Bodite z nami.

Kovšča za tesnejše sodelovanje med državnim svetom in parlamentom

Državni svet je v teh dneh nastopil drugo polovico mandata. Za novega starega predsednika je bil izglasovan Alojz Kovšca, ki je v pogovoru za naš radio državni svet opredelil kot predstavniško telo oziroma stičišče civilne družbe s politiko.

Helena Kregar: Ob dnevu državnosti in zaključku korona šolskega leta 2020

Ne sme nam biti vseeno, kaj odrasli sporočamo mladim, kako jih izobražujemo in vzgajamo, saj s tem gradimo svojo in narodovo prihodnost. Družina, šola, družba in država lahko postajajo prostor uveljavljanja osebnih interesov in individualnima. Lahko pa so prostor pristnih, lepih med človeških odnosov in spoštovanja. Šola in učitelji imamo pri vzgoji veliko, nenadomestljivo vlogo, kar nam je pokazal prav minuli korona čas. Državni praznik pa je postavil ogledalo relacijam medsebojnega spoštovanja v slovenski družbi.

Vlada sprejela sklep o vnovični obvezni uporabi zaščitnih mask

Zaradi povečanja števila novih okužb v državi je vlada na današnji seji sprejela nekatere ukrepe za zamejitev širjenja virusa covid-19. Med drugim bo spet obvezno nošenje zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih in v javnem prevozu. To je po mnenju ministra za zdravje Tomaža Gantarja nujen ukrep.

Analitik Čakš: Opozicija v prvih stotih dneh vlade podrla vse rekorde destruktivnega opozicijskega delovanja.

Ta konec tedna je minilo 100 dni od nastopa 14. slovenske vlade, ki je svoj mandat začela dan po razglasitvi epidemije covida-19. Že prvo noč po zaprisegi je začela razpravo o protikoronskih ukrepih, ki so zaznamovali njeno dosedanje delo, in se doslej sestala na 21 rednih in 56 dopisnih sejah. Po ocenah mnogih se je vlada z zajezitvijo virusa dobro spopadla. Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš je ob 100 dneh vlade izpostavil njeno trdnost. V pogovoru za naš radio je dejal, da vlado krepi in povezuje zunanji politični, medijski in protestniški pritisk.

Beovićeva ob porastu okužb: Ukrepe na mejah bo treba pregledati in zaostriti

Potem, ko so v torek v Sloveniji potrdili štiri nove okužbe s koronavirusom, so jih v sredo že osem. Od tega tri v Ljubljani, po eno v Kopru in Krškem ter tri pri tujih državljanih. Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Republike Slovenije dr. Bojana Beović pravi, da je porast okužb posledica odpiranja meja.

Kaj nas je naučila epidemija? Na to vprašanje je odgovarjal zakonski in družinski terapevt Andrej Omulec.

V času epidemije novega koronavirusa v Sloveniji so bile družine več skupaj. Nekaterim je to dobro delo, a ponekod so se pojavile težave. Kako jih odpraviti in kako preživeti dopustniške dni, ki so pred nami, smo vprašali zakonskega in družinskega terapevta Andreja Omuleca.

Veleposlanik Jakob Štunf

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko prisluhnili slovenskemu veleposlaniku pri Svetem sedežu.

Tina Kalamar, Prekmurka v Švici

Spregovorili smo o življenju v Ženevi. Po študiju na Dunaju se je tja preselila Prekmurka Tina Kalamar. Zaposlena je pri Združenih narodih, za naš radio pa je spregovorila tudi o aktualnem stanju v zvezi s pandemijo v Švici.

Duhovnost je ključna v moči premagovanja negotovih časov

Slovenija je oaza. Zakaj in v čem, je povedal psihoterapevt dr. Bogdan Polajner. Na minulo epidemijo smo se v pogovoru z njim ozrli tudi skozi duhovni vidik, tudi zato, da bi okrepljeni zmogli preko različnih preizkušenj, s katerimi se in se še bomo srečali v življenju.

Stroka enotna: Vložnih listih, ki so služili za popis starostnikov niso bili v ničemer v nasprotju strokovnimi ali etičnimi standardi

Nekateri mediji in politiki so v minulih dneh napadli zdravniško stroko češ, da ni postopala v skladu z medicinsko etiko pri obravnavi starostnikov v domovih za starejše. Očitali so jim, da so tako imenovanimi vložni listi črni seznam, koga je smiselno peljati v bolnišnico in koga ne. Da to ne drži so danes še enkrat ponovili člani Slovenskega zdravniškega društva, Slovenske medicinske akademije in Komisije za medicinsko etiko. Da smo žal prišli do točke, ko podatki predstavljeni v javnosti izkrivljajo postopke obravnave, pomanjkanje védenja pa lahko dolgoročno ustavi proces načrtovanja zdravljenja, pa so že včeraj zapisali na spletni strani UKC Ljubljana.

Federico Viktor Potočnik: Zdravnik s prve bojne črte: kako sem gledal, videl in občutil oddajo Tarča o “seznamih smrti”

Ob gledanju oddaje Tarča na TV Slovenija sem se zalotil, kako odkimavam skoraj vsakemu izrečenemu stavku. Izrečenih je bilo veliko polresnic, dogodki so bili prikazani nepošteno.S kolegi, ki smo oddajo spremljali, nismo bili le jezni, temveč predvsem razočarani. Mučno je bilo gledati nekatere novinarje, ki se na zdravljenje in etične dileme ob koncu življenja ne spoznajo, kako v prime-time ne rušijo samo ugleda našega poklica, ampak pljuvajo v obraz vsem, ki smo v tem času vestno izpolnjevali svoje poslanstvo – z vsemi prijetnimi in neprijetnimi stvari, ki spadajo zraven.

Moč molitve v medsebojnih odsnosih

V oddaji smo govorili o tem, česa smo se doslej lahko naučili iz tako posebnega časa samoosamitve in kaj dobrega lahko potegnemo iz te izkušnje za naše medsebojne odnose. V duhu Dneva za Magnificat smo spregovorili tudi o moči molitve, ki nas lahko spreminja in usmeri k bistvenemu. Naš gost je bil frančiškan p. dr. Christian Gostečnik.

Poletna dela za študente in dijake po epidemiji

Mnogi dijaki in študenti so se ob epidemiji s skrbjo spraševali, če bo letošnje poletje zanje kaj dela. Ponudba na trgu dela je in bo drugačna, ne drži pa, kot včasih slišimo, da dela za mlade ni. Saša Praček iz spletnega študentskega servisa je orisala trenutne razmere in spodbudila k izbiri počitniškega dela.

Simona Perčič z NIJZ o ukrepih po epidemiji

Ukrepi po epidemiji se sproščajo in poletni tabori, oratoriji, delavnice tujih jezikov za otroke in mladino so spet postali izvedljivi. Ostaja pa mnogo vprašajev. Kakšne omejitve je potrebno upoštevati? Kako varno in odgovorno izpeljati počitniški teden? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z zdravnico z NIJZ Simono Perčič.

Kajetan Gantar o protestu kolesarjev

Na ulicah so spet kolesarji kot že nekaj petkov doslej. Njihov glavni cilj je padec Janševe vlade. Akademik Kajetan Gantar opozarja, da »današnji« kolesarji spominjajo na nacistične provokatorje, ki jih je kot osnovnošolec opazoval v Celju tik pred okupacijo Slovenije.

Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok o tem, da je tudi po koncu epidemiji treba biti pozoren

Ob začetku epidemije so javnost na pasti koronavirusa dnevno opozarjali mladi zdravniki. V neformalno združenje jih je povezanih več kot 1600. Ker smo mlado zdravnico Nino Sojar Košorok gostili v enem od pogovorov v začetku marca, smo jo poklicali tudi danes in jo vprašali, kakšno oceno bi dala po epidemiji in česa pri morebitnem drugem valu ne smemo ponoviti.

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Tonin: Napake med koalicijskimi partnerji rešujemo v slačilnici

Predsednik NSi in minister za obrambo mag. Matej Tonin je za Mozaik dneva na Radiu Ognjišče spregovoril o delovanju vlade v času epidemije in prednostnih nalogah v prihodnje. Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenim ter dodal, da bo sedaj čas, da od besed preidejo k dejanjem. Uvodoma nas je zanimalo ali si je ogledal prelet vojaških letal v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu. Ti so preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Povedal je, da si je prelet ogledal: »Gre za simbolno dejanje slovenskih in pa ameriških letalcev, ki so želeli izkazati solidarnost in pa tudi zahvalo vsem zdravstvenim delavcem in tudi vsem tistim ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli, da je Slovenija prvo bitko zoper koronavirus dobila.« Nato je kot dobro označil delo ministrske peki, ki jo je v novo vlado prispevala NSi. Kot presenečenje je omenil ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja pa tudi ministra za infrastrukturo Mateja Tonina. »NSi je tudi v tej vladni koaliciji steber koalicije. Brez NSi ni koalicije. Mi smo res nekoliko manj glasni smo pa zato toliko bolj pridni, če pogledate rezultate naših ministrstev boste videli, da imamo kaj pokazati,« je dejal Tonin in dodal, da se kot koalicijski partner obnašajo timsko. »Mi smo kot nogometna reprezentanca, ki energično igra. Seveda smo tudi nezadovoljni s kakšnimi napakami naših soigralcev. Vendar te stvari vedno razčiščujemo v slačilnici.« Kot enega večjih problemov te vlade je omenil to, da prva dva meseca sploh ni imela manevrskega prostora, da bi delovala v nekih normalnih okoliščinah. »Mi se nismo mogli ukvarjati s stvarmi, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo ampak je bil več ali manj pretežni fokus na soočanju s koronavirusom, s preprečevanjem širjenja koronavirusa. To je torej tisto, kar nas je najbolj zaposlovalo in žal tudi oddaljevalo od drugih projektov, ki so prav tako pomembni. Sedaj prihaja čas tudi za njih,« je povedal. Kritičen je do posameznikov, ki bi radi storili vse, da bi ta vlada padla: »Je pa zagotovo ena izmed težav tudi to, da imate številne sile in silnice v tej državi, ki bi storile vse, da bi to vladno koalicijo razbili. Lotili so se mene, lotili so se SMC, DeSUS-a, skratka poskušajo razbiti koalicijske partnerje zaradi tega, da bi na takšen način sesuli tudi vlado. Ampak na to smo pripravljeni.« Glede dela v prihodnje pa je Tonin dejal: »Ko smo bili v opozicij smo govorili marsikaj, kaj bi morali. Sedaj imamo v rokah škarje in platno in sedaj bo treba s konkretnimi dejanji pokazati, kaj zmoremo. Ena izmed stvari, ki jo je ta vlada pokazal je, da ima zelo sposobno in motivirano ekipo. Samo poglejte naše rezultate pri koronavirusu. Smo med najuspešnejšimi državami.« Tonin je spregovoril še o delovanju Slovenske vojske. Spomnil je, da so njegove ključne prioritete kadrovska popolnitev in boljša opremljenost SV. Znova se je zavzel za aktivacijo 37a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na meji podelil večja pooblastila.

Kakšna bo letošnja poletna planinska sezona?

O tem, kako se planinske koče soočajo z ukrepi, kolikšen upad gostov pričakujejo in o novem rezervacijskem sistemu predvsem za planinske koče v visokogorju je tekla beseda s podpredsednikom PZS Mirom Erženom. Nekaj svojih pričakovanj o letošnjem obisku so z nami delili tudi oskrbniki Orožnove koče (Franci Beguš), Planinskega doma na Uštah (Jaka Perne) in Doma na Smrekovcu (Tomo Drolec).

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Jana Lampe o tem, da Slovenska karitas pomaga v boju proti covidu-19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi

V boju proti pandemiji koronavirusne bolezni 19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi s svojimi projekti, ki jih sofinancira slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, sodeluje tudi Slovenska karitas. V okviru projektov v teh treh državah bo aktivnostim, povezanim z bojem proti covidu-19, namenjenih več kot 31.000 evrov.

Premier Janša: Vlada je preprečila kaos, čeprav so se nekateri trudili zanj

Zadnji dan tega meseca bo Sloveniji prinesel uradni konec epidemije novega koronavirusa. Naša država je prvo bitko z nevidnim sovražnikom, kot mu pravijo mnogi, dobila v 80 dneh. Končne zmage še ne moremo slaviti, saj strokovnjaki opozarjajo, da se nam poleti ali jeseni obeta drugi val, morda bo sledil še tretji. Prav tako se bo treba soočiti s posledicami omejitev, ki jih je bilo treba sprejeti za zajezitev širjenja okužb. Premier Janez Janša je v Pogovoru o na Radiu Ognjišče ugotavljal, da je aktualna vlada preprečila kaos, čeprav so ga nekateri skušali ustvariti in se še trudijo v tej smeri.

Čim bolj realistično, izenačeno torej, glejmo nase in na druge.

Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

P. Branko Cestnik

Razmišljal je ali je slovenska Cerkev res narekovala vladi sprostitev ukrepov 4. maja in o tem, kako je koronavirus na Slovenskem spisal tudi povest o dobrih ljudeh, ki so v dramatičnih razmerah čudovito opravili svojo humanistično nalogo, a o tem malokdo govori.

Aleš Meden: Tretji protikoronaski paket zagotavlja, da se nam življenjski standard ne bo poslabšal

Malce si lahko oddahnemo. Bitka s koronavirusom je zaenkrat dobljena, kako je z vojno, bo pokazal čas. Državljani Slovenije, zlasti junaški zdravstveni delavci, pod taktirko Janševe vlade, smo se odrezali sijajno. Zdaj se bo treba posvetiti izključno reševanju gospodarstva, ki se je znašlo v hudih škripcih, ker je pandemija državo za nekaj časa popolnoma ohromila.Celoten komentar, ki ga je napisal Aleš Meden, prebral pa Jože Bartolj, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Problematika škod po zvereh in komentar III. svežnja ukrepov ob krizi z novim koronavirusom

Mag. Stane Bergant je v oddaji spregovoril o prizadevanjih, da bi se začelo urejati področje škod po zvereh, Peter Vrisk pa je z očmi zadružnikov komentiral sprejete ukrepe tretjega svežnja protikoronske zakonodaje.

Epidemija v Braziliji

Prebrali smo pismo misijonarke s. Agate Kociper, ki deluje v Braziliji. Opisala je kako se na severu Amazonije, v Manausu in okolici, spopadajo z epidemijo koronavirusa.

O doživljanju časa svetovne epidemije

Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.

Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović

Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

Korona pastorala

Kako obnoviti pastoralno življenje v župnijah, ki je v času epidemije precej zastalo in kaj smo se v tednih, ko smo bili podvrženi številnim ukrepom, naučili? O tem smo razmišljali v tokratni oddaji »Pogovor o«. Sodelovala sta župnik župnije Dol Sv. Marjeta, obenem dekan dekanije Ljubljana - Moste Alojz Grebenc in župnik v Šmartnem pod Šmarno goro Sebastjan Likar.

Do kdaj šolanje na daljavo?

Začetek pouka po prekinitvi je tudi za eno največjih šol z več kot 1200 učenci predstavljal veliko izziv. Ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brunšek meni, da ob sproščanju ukrepov ni najbolj smiselno, da so v šolo sprejeli samo učence prve triade. Spregovoril je tudi o pravilih omejevanja in pogled usmeril proti začetku novega šolskega leta.

Peter Merše: Prvi znaki diktature

Simptomi diktature nastanejo takrat, ko skuša ena politična skupina s silo podrediti druge. Simptomi se pojavijo, ko skuša ena skupina preprečiti drugi, da po povsem demokratičnem postopku, predpisanem v ustavi, prevzame vlado.Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Družina kot domača cerkev

V času karantene zaradi pandemije so škofje poudarjali družino kot domačo cerkev, saj k maši in verouku nismo mogli. Kako so družine to doživljale in poskušale uresničevati? O tem sta v oddaji Utrip Cerkev v Sloveniji spregovorili Vailma in Dani Siter iz društva Družina in življenje. Povedala sta tudi o srečevanju zakonskih skupin na daljavo, pobudi stotinke za odnose in seminarju, ki so ga pripravili po spletu. Vabljeni k poslušanju.

Evropska poslanka Romana Tomc o zasedanju EP in aktualnem dogajanju v Sloveniji

V podporo vladi je bila oblikovana peticija z naslovom Potrebujemo vlado, ki zna in zmore - in taka vlada potrebuje nas! To je po besedah ene izmed prvopodpisnic Metke Zevnik do danes podpisalo že 21.000 ljudi. K podpisu je v pogovoru za Radio Ognjišče povabila tudi evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romana Tomc, ki je tudi članica obora za pripravo protikoronskih ukrepov. Tomčeva je spregovorila tudi o sklepih majskega zasedanje Evropskega parlamenta.

Pomoč v stiski

Spregovorila je Breda Brezovar Goljar.

Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek

Dr. Bojana Beović

Ker se ukrepi za zajezitev epidemije sproščajo, je bilo na mestu tudi vprašanje za strokovnjakinjo: Česa smo se doslej naučili o virusu in njegovem širjenju ter predvsem kaj nas čaka v bližnji prihodnosti? V Svetovalnici je bila naša gostja infektologinja in vodja strokovne skupine prof. dr. Bojana Beović.

Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin

Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije

Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije. Število lačnih na svetu se bo podvojilo. Najbolj bo prizadeta Afrika, kjer mnogi ljudje živijo iz dneva v dan in sedaj nimajo dnevnega zaslužka zaradi karantene. Mnogi niso jedli obroka hrane že po teden ali dva. S pomanjkanjem hrane pa se bodo borili tudi v Aziji in Latinski Ameriki. Z Jano Lampe iz Slovenske Karitas je pogovarjala Marjana Debevec.

Monika Ažman: Dokazali smo, da skupaj zmoremo

Medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege so največja poklicna skupina v zdravstvu. Tudi med epidemijo, ko obremenitve in pričakovanja še bolj presegajo fizične in kadrovske zmožnosti, ohranjajo zdravstveni sistem na vzdržni ravni, opozarjajo v sindikatu delavcev v zdravstveni negi. Ob tem sporočajo, da se bodo borili za pošteno plačilo. Ob letošnjemu dnevu medicinskih sester je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Monika Ažman.

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

Zbrali smo se k skupni molitvi, s katero smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Prenašali smo jo iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju

Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.

Blaž Čermelj: Upor proti vladi, ki je do svojih državljanov med najradodarnejšimi na svetu

Ena najuspešnejših držav pri boju z novim koronavirusom se trenutno ubada z valom protestniškega nezadovoljstva. Na sicer mirnih demonstracijah odmevajo protivladne parole in zahteve po odstopu vlade. A hitro se opazi tudi brezidejnost protestniškega nezadovoljstva, kar daje močan dvom v njihovo dobronamernost ...

Celoten komentar, ki ga je napisal Blaž Čermelj prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat

Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.