Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

Generalmajor Božič o vstopu Švedske in Finske v Nato

Po ruskem napadu na Ukrajino sta Švedska in Finska po desetletjih nevtralne drže maja lani zaprosili za članstvo v Natu, »pri tem pa je treba poudariti, da njuno odločitev pozdravljajo vsi,« je za naš radio povedal svetovalec v kabinetu obrambnega ministra, generalmajor Dobran Božič.

Ivan Skalivskyi: V tem letu lahko smo videli ves pogum in vero, pa tudi moč ukrajinskega naroda!

Z grkokatoliškim duhovnikom iz Metlike Ivan Skalivskyi, ki je bil rojen v Ukrajini se je pogovarjal Alen Salihović.

Božo Rustja: Poklek v Varšavi, v Dražgošah, na Golem otoku ali v Rogu?

Pisati komentar na 24. februar pomeni podobno kot pisati komentar za 1. september. Na ta dan so nacisti, povezani prek pakta s sovjeti, napadli Poljsko in začeli drugo svetovno vojno. 24. februarja pa so nasledniki sovjetov napadli Ukrajino. A slednja vojna še traja in njene posledice čutimo mi, še veliko bolj in na tragičen način pa jih čuti krvaveči ukrajinski narod.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Pogovor z veleposlanikom Tomažem Mencinom ob 1. obletnici ruskega napada na Ukrajino

Buča, Irpinj, Borodjanka, Mariupol ... so le nekatera imena mest, ki leto dni po ruski agresiji na Ukrajino, prebujajo strah in spomin na grozote vojne. Včeraj in danes zjutraj so se skoraj po vsej državi oglasile sirene za zračne napade. Pred jutrišnjo obletnico napadov napetost narašča in v Kijevu se s strahom pripravljajo na ruske poteze ob simbolnem datumu, ki odmeva tudi v Sloveniji.

O prvem letu vojne v Ukrajini

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor z s sodelavko Ukrajinske Karitas Miro Milavec. Spregovorila je o tem, kako Ukrajinci doživljajo leto dni ruske agresije. V drugem delu oddaje je sledilo še pričevanje ameriškega duhovnika, ki je trpljenje ob boju z rakom daroval za žrtve spolnih zlorab, nato pa po romanju v Lurd čudežno ozdravel.

Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.

»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.