Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 3. 2023
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

politikasvpmpolitikavojnaukrajinaustavno sodiščeinfopogovor

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

VEČ ...|20. 3. 2023
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

Alen Salihović

politikasvpmpolitikavojnaukrajinaustavno sodiščeinfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 3. 2023
Generalmajor Božič o vstopu Švedske in Finske v Nato

Po ruskem napadu na Ukrajino sta Švedska in Finska po desetletjih nevtralne drže maja lani zaprosili za članstvo v Natu, »pri tem pa je treba poudariti, da njuno odločitev pozdravljajo vsi,« je za naš radio povedal svetovalec v kabinetu obrambnega ministra, generalmajor Dobran Božič.

Generalmajor Božič o vstopu Švedske in Finske v Nato

Po ruskem napadu na Ukrajino sta Švedska in Finska po desetletjih nevtralne drže maja lani zaprosili za članstvo v Natu, »pri tem pa je treba poudariti, da njuno odločitev pozdravljajo vsi,« je za naš radio povedal svetovalec v kabinetu obrambnega ministra, generalmajor Dobran Božič.

Ukrajinainfopogovorpolitika

Informativni prispevki

Generalmajor Božič o vstopu Švedske in Finske v Nato

Po ruskem napadu na Ukrajino sta Švedska in Finska po desetletjih nevtralne drže maja lani zaprosili za članstvo v Natu, »pri tem pa je treba poudariti, da njuno odločitev pozdravljajo vsi,« je za naš radio povedal svetovalec v kabinetu obrambnega ministra, generalmajor Dobran Božič.

VEČ ...|8. 3. 2023
Generalmajor Božič o vstopu Švedske in Finske v Nato

Po ruskem napadu na Ukrajino sta Švedska in Finska po desetletjih nevtralne drže maja lani zaprosili za članstvo v Natu, »pri tem pa je treba poudariti, da njuno odločitev pozdravljajo vsi,« je za naš radio povedal svetovalec v kabinetu obrambnega ministra, generalmajor Dobran Božič.

Petra Stopar

Ukrajinainfopogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 2. 2023
Ivan Skalivskyi: V tem letu lahko smo videli ves pogum in vero, pa tudi moč ukrajinskega naroda!

Z grkokatoliškim duhovnikom iz Metlike Ivan Skalivskyi, ki je bil rojen v Ukrajini se je pogovarjal Alen Salihović.

Ivan Skalivskyi: V tem letu lahko smo videli ves pogum in vero, pa tudi moč ukrajinskega naroda!

Z grkokatoliškim duhovnikom iz Metlike Ivan Skalivskyi, ki je bil rojen v Ukrajini se je pogovarjal Alen Salihović.

infoUkrajina

Informativni prispevki

Ivan Skalivskyi: V tem letu lahko smo videli ves pogum in vero, pa tudi moč ukrajinskega naroda!

Z grkokatoliškim duhovnikom iz Metlike Ivan Skalivskyi, ki je bil rojen v Ukrajini se je pogovarjal Alen Salihović.

VEČ ...|25. 2. 2023
Ivan Skalivskyi: V tem letu lahko smo videli ves pogum in vero, pa tudi moč ukrajinskega naroda!

Z grkokatoliškim duhovnikom iz Metlike Ivan Skalivskyi, ki je bil rojen v Ukrajini se je pogovarjal Alen Salihović.

Radio Ognjišče

infoUkrajina

Komentar tedna

VEČ ...|24. 2. 2023
Božo Rustja: Poklek v Varšavi, v Dražgošah, na Golem otoku ali v Rogu?

Pisati komentar na 24. februar pomeni podobno kot pisati komentar za 1. september. Na ta dan so nacisti, povezani prek pakta s sovjeti, napadli Poljsko in začeli drugo svetovno vojno. 24. februarja pa so nasledniki sovjetov napadli Ukrajino. A slednja vojna še traja in njene posledice čutimo mi, še veliko bolj in na tragičen način pa jih čuti krvaveči ukrajinski narod.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Poklek v Varšavi, v Dražgošah, na Golem otoku ali v Rogu?

Pisati komentar na 24. februar pomeni podobno kot pisati komentar za 1. september. Na ta dan so nacisti, povezani prek pakta s sovjeti, napadli Poljsko in začeli drugo svetovno vojno. 24. februarja pa so nasledniki sovjetov napadli Ukrajino. A slednja vojna še traja in njene posledice čutimo mi, še veliko bolj in na tragičen način pa jih čuti krvaveči ukrajinski narod.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

komentardružbaodnosipolitikaspominUkrajina

Komentar tedna

Božo Rustja: Poklek v Varšavi, v Dražgošah, na Golem otoku ali v Rogu?

Pisati komentar na 24. februar pomeni podobno kot pisati komentar za 1. september. Na ta dan so nacisti, povezani prek pakta s sovjeti, napadli Poljsko in začeli drugo svetovno vojno. 24. februarja pa so nasledniki sovjetov napadli Ukrajino. A slednja vojna še traja in njene posledice čutimo mi, še veliko bolj in na tragičen način pa jih čuti krvaveči ukrajinski narod.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

VEČ ...|24. 2. 2023
Božo Rustja: Poklek v Varšavi, v Dražgošah, na Golem otoku ali v Rogu?

Pisati komentar na 24. februar pomeni podobno kot pisati komentar za 1. september. Na ta dan so nacisti, povezani prek pakta s sovjeti, napadli Poljsko in začeli drugo svetovno vojno. 24. februarja pa so nasledniki sovjetov napadli Ukrajino. A slednja vojna še traja in njene posledice čutimo mi, še veliko bolj in na tragičen način pa jih čuti krvaveči ukrajinski narod.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentardružbaodnosipolitikaspominUkrajina

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 2. 2023
Pogovor z veleposlanikom Tomažem Mencinom ob 1. obletnici ruskega napada na Ukrajino

Buča, Irpinj, Borodjanka, Mariupol ... so le nekatera imena mest, ki leto dni po ruski agresiji na Ukrajino, prebujajo strah in spomin na grozote vojne. Včeraj in danes zjutraj so se skoraj po vsej državi oglasile sirene za zračne napade. Pred jutrišnjo obletnico napadov napetost narašča in v Kijevu se s strahom pripravljajo na ruske poteze ob simbolnem datumu, ki odmeva tudi v Sloveniji.

Pogovor z veleposlanikom Tomažem Mencinom ob 1. obletnici ruskega napada na Ukrajino

Buča, Irpinj, Borodjanka, Mariupol ... so le nekatera imena mest, ki leto dni po ruski agresiji na Ukrajino, prebujajo strah in spomin na grozote vojne. Včeraj in danes zjutraj so se skoraj po vsej državi oglasile sirene za zračne napade. Pred jutrišnjo obletnico napadov napetost narašča in v Kijevu se s strahom pripravljajo na ruske poteze ob simbolnem datumu, ki odmeva tudi v Sloveniji.

infomozaikukrajinatomaz mencinveleposlanik

Informativni prispevki

Pogovor z veleposlanikom Tomažem Mencinom ob 1. obletnici ruskega napada na Ukrajino

Buča, Irpinj, Borodjanka, Mariupol ... so le nekatera imena mest, ki leto dni po ruski agresiji na Ukrajino, prebujajo strah in spomin na grozote vojne. Včeraj in danes zjutraj so se skoraj po vsej državi oglasile sirene za zračne napade. Pred jutrišnjo obletnico napadov napetost narašča in v Kijevu se s strahom pripravljajo na ruske poteze ob simbolnem datumu, ki odmeva tudi v Sloveniji.

VEČ ...|23. 2. 2023
Pogovor z veleposlanikom Tomažem Mencinom ob 1. obletnici ruskega napada na Ukrajino

Buča, Irpinj, Borodjanka, Mariupol ... so le nekatera imena mest, ki leto dni po ruski agresiji na Ukrajino, prebujajo strah in spomin na grozote vojne. Včeraj in danes zjutraj so se skoraj po vsej državi oglasile sirene za zračne napade. Pred jutrišnjo obletnico napadov napetost narašča in v Kijevu se s strahom pripravljajo na ruske poteze ob simbolnem datumu, ki odmeva tudi v Sloveniji.

Radio Ognjišče

infomozaikukrajinatomaz mencinveleposlanik

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|19. 2. 2023
O prvem letu vojne v Ukrajini

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor z s sodelavko Ukrajinske Karitas Miro Milavec. Spregovorila je o tem, kako Ukrajinci doživljajo leto dni ruske agresije. V drugem delu oddaje je sledilo še pričevanje ameriškega duhovnika, ki je trpljenje ob boju z rakom daroval za žrtve spolnih zlorab, nato pa po romanju v Lurd čudežno ozdravel.

O prvem letu vojne v Ukrajini

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor z s sodelavko Ukrajinske Karitas Miro Milavec. Spregovorila je o tem, kako Ukrajinci doživljajo leto dni ruske agresije. V drugem delu oddaje je sledilo še pričevanje ameriškega duhovnika, ki je trpljenje ob boju z rakom daroval za žrtve spolnih zlorab, nato pa po romanju v Lurd čudežno ozdravel.

cerkevinfoduhovnostUkrajina

Iz življenja vesoljne Cerkve

O prvem letu vojne v Ukrajini

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor z s sodelavko Ukrajinske Karitas Miro Milavec. Spregovorila je o tem, kako Ukrajinci doživljajo leto dni ruske agresije. V drugem delu oddaje je sledilo še pričevanje ameriškega duhovnika, ki je trpljenje ob boju z rakom daroval za žrtve spolnih zlorab, nato pa po romanju v Lurd čudežno ozdravel.

VEČ ...|19. 2. 2023
O prvem letu vojne v Ukrajini

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor z s sodelavko Ukrajinske Karitas Miro Milavec. Spregovorila je o tem, kako Ukrajinci doživljajo leto dni ruske agresije. V drugem delu oddaje je sledilo še pričevanje ameriškega duhovnika, ki je trpljenje ob boju z rakom daroval za žrtve spolnih zlorab, nato pa po romanju v Lurd čudežno ozdravel.

Marta Jerebič

cerkevinfoduhovnostUkrajina

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 2. 2023
Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

infopogovorpolitikavojnaukrajinarusijazdanatorupelkomentar

Informativni prispevki

Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

VEČ ...|17. 2. 2023
Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

Alen Salihović

infopogovorpolitikavojnaukrajinarusijazdanatorupelkomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 2. 2023
Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.

»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.

Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.

»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.

infovojnaukrajinapolitika

Informativni prispevki

Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.

»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.

VEČ ...|7. 2. 2023
Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.

»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.

Alen Salihović

infovojnaukrajinapolitika

Priporočamo
|
Aktualno

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|28. 9. 2022
Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Moja zgodba

VEČ ...|19. 3. 2023
O prestavitvi socrealističnih kipov z Brda v Pivko

Ministrstvo za kulturo je organiziralo posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju, ki so jih preselili v odprti depo Parka vojaške zgodovine v Pivki. Na posvetu so problematiko kipov in njihove umestitve v prostor osvetlili z različnih zornih kotov mi pa smo o tej temi spregovorili z nekdanjim direktorjem zdaj ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jožetom Dežmanom.

O prestavitvi socrealističnih kipov z Brda v Pivko

Ministrstvo za kulturo je organiziralo posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju, ki so jih preselili v odprti depo Parka vojaške zgodovine v Pivki. Na posvetu so problematiko kipov in njihove umestitve v prostor osvetlili z različnih zornih kotov mi pa smo o tej temi spregovorili z nekdanjim direktorjem zdaj ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jožetom Dežmanom.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože Dežmansocrealistični kipiMatevž Čelik VidmarŠpela SpanželMartina KikeljMiloš KosecHerman Gvardjančič

Dogodki

VEČ ...|29. 1. 2023
Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Radio Ognjišče

nedleja blagrovErvin Mozetičpridiga

Sol in luč

VEČ ...|21. 3. 2023
Claire de Féligonde: Mama moli

Se tudi vi zgolj prebijate skozi življenje in vaše srce odpoveduje? Vdihnite molitev in izdihnite skrbi! Tako svetuje mati petih otrok.
“Z obilo humorja predaja mamam skrivnost, kako se lahko nepopolna in prezaposlena mama neprestano zateka v Božji objem. Dnevi, ko gre vse narobe, sanjarjenje o sproščanju na plaži, telefon, ki ga ne moremo spustiti iz rok,” so zapisali pri Založbi Emanuel, kjer je knjiga tudi izšla.

Claire de Féligonde: Mama moli

Se tudi vi zgolj prebijate skozi življenje in vaše srce odpoveduje? Vdihnite molitev in izdihnite skrbi! Tako svetuje mati petih otrok.
“Z obilo humorja predaja mamam skrivnost, kako se lahko nepopolna in prezaposlena mama neprestano zateka v Božji objem. Dnevi, ko gre vse narobe, sanjarjenje o sproščanju na plaži, telefon, ki ga ne moremo spustiti iz rok,” so zapisali pri Založbi Emanuel, kjer je knjiga tudi izšla.

Tadej Sadar

odnosiduhovnostodnosi

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|30. 3. 2023
Angel praznega nabiralnika

Pot do poštenega nabiralnika je postala del moje jutranje rutine: podobno kot …

Angel praznega nabiralnika

Pot do poštenega nabiralnika je postala del moje jutranje rutine: podobno kot …

Gregor Čušin

duhovnost

Radijski misijon 2023

VEČ ...|30. 3. 2023
5. dan: Misijonski pogovor – Bog, ovira ali izvor naše svobode?

Prilika o izgubljenem sinu je bila vodilo in izzivalno vprašanje, ki ga prinaša že naslov. Božji pogled je ljubezen do konca, ker samo takšna ljubezen sina lahko sprejme na takšen način kot ga je. Človek bi takšnega sina vsaj posvaril. Toda kako, da bo pravilno razumel svobodo v Bogu? O tem in o napakah posvečenih oseb, o zakramentih in o grehu, z nadškofom Marjanom Turnškom.

5. dan: Misijonski pogovor – Bog, ovira ali izvor naše svobode?

Prilika o izgubljenem sinu je bila vodilo in izzivalno vprašanje, ki ga prinaša že naslov. Božji pogled je ljubezen do konca, ker samo takšna ljubezen sina lahko sprejme na takšen način kot ga je. Človek bi takšnega sina vsaj posvaril. Toda kako, da bo pravilno razumel svobodo v Bogu? O tem in o napakah posvečenih oseb, o zakramentih in o grehu, z nadškofom Marjanom Turnškom.

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon2023

Radijski roman

VEČ ...|30. 3. 2023
Le eno je potrebno - 32. del

Knez Metternich, ki je krojil usodo velike Avstrije, je sklical kongres svete alianse, ki se je rodila jeseni leta 1815 v Parizu. Naš Friderik Irenej Baraga pa ima v poletju leta 1821 veliko izpitov.

Le eno je potrebno - 32. del

Knez Metternich, ki je krojil usodo velike Avstrije, je sklical kongres svete alianse, ki se je rodila jeseni leta 1815 v Parizu. Naš Friderik Irenej Baraga pa ima v poletju leta 1821 veliko izpitov.

Mateja Subotičanec

knjigaLe eno je potrebno

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|30. 3. 2023
399. oddaja

Ljubljanske ceste – Aleksander Mežek, E’ la mia vita - Al Bano Carrisi, The Lord - Bee Gees, Dolga je pot do tebe – Alenka Pinterič, Kako da te ne volim - Oliver Dragojević in Ujaci; He Aint Heavy, Hes My Brother - The Hollies, Vsak je sam – Hazard, Gethsemane – Karel Gott, People need love - Abba, To je življenje brez neba – Faraoni, La voix du bon Dieu – Celine Dion, Tears in heaven – Eric Clapton, You never walk alone – Mathou ... Oddaja je bila v sklopu Radijskega misijona in poslušalci so lahko povedali namen za prijatelja, sorodnika ali znanca, za katerega vedo, da je v stiski in mu podarili kakšno navdihujočo popevko.   

399. oddaja

Ljubljanske ceste – Aleksander Mežek, E’ la mia vita - Al Bano Carrisi, The Lord - Bee Gees, Dolga je pot do tebe – Alenka Pinterič, Kako da te ne volim - Oliver Dragojević in Ujaci; He Aint Heavy, Hes My Brother - The Hollies, Vsak je sam – Hazard, Gethsemane – Karel Gott, People need love - Abba, To je življenje brez neba – Faraoni, La voix du bon Dieu – Celine Dion, Tears in heaven – Eric Clapton, You never walk alone – Mathou ... Oddaja je bila v sklopu Radijskega misijona in poslušalci so lahko povedali namen za prijatelja, sorodnika ali znanca, za katerega vedo, da je v stiski in mu podarili kakšno navdihujočo popevko.   

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|30. 3. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|30. 3. 2023
Angel praznega nabiralnika

Pot do poštenega nabiralnika je postala del moje jutranje rutine: podobno kot …

Angel praznega nabiralnika

Pot do poštenega nabiralnika je postala del moje jutranje rutine: podobno kot …

Gregor Čušin

duhovnost