Tokrat smo pogledali, kaj trenutno pobiramo z vrta in poiskali nekaj idej, kako uporabiti viške zelenjave. Predstavili smo enostavne recepte in povedali, kaj lahko shranimo za uporabo v jesensko zimskem času brez predelave. Osredotočili smo se na paradižnik, papriko, buče in bučke, fižol, korenček in ostale korenovke ter tudi na blitvo, zelje in zelišča. Z nami je bila Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant.
Tokrat smo pogledali, kaj trenutno pobiramo z vrta in poiskali nekaj idej, kako uporabiti viške zelenjave. Predstavili smo enostavne recepte in povedali, kaj lahko shranimo za uporabo v jesensko zimskem času brez predelave. Osredotočili smo se na paradižnik, papriko, buče in bučke, fižol, korenček in ostale korenovke ter tudi na blitvo, zelje in zelišča. Z nami je bila Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant.
Kmet Milan Bizant je predstavil možnosti sodelovanja kmetij na sejmu Narava - zdravje, opozorili smo, kaj obnovljena pogajanja za ratifikacijo trgovinskega sporazuma MERCOSUR pomenijo za kmetijstvo, s Heleno Žučko pa smo spregovorili o 30. letnici KZ Ig.
Kmet Milan Bizant je predstavil možnosti sodelovanja kmetij na sejmu Narava - zdravje, opozorili smo, kaj obnovljena pogajanja za ratifikacijo trgovinskega sporazuma MERCOSUR pomenijo za kmetijstvo, s Heleno Žučko pa smo spregovorili o 30. letnici KZ Ig.
Tokrat smo povabili na 62. sejem AGRA, ki se bo od sobote odvijal v Gornji Radgoni, v drugem delu pa ste slišali utrinek z letošnje obeležitve 35-letnice znamenitega 1. Tabora Slovenske kmečke zveze in sicer nagovor kmeta Borisa Jakončiča, predsednika Kmečke zveze v Goriških Brdih v času tabora in organizacijskega vodje tabora leta 1989.
Tokrat smo povabili na 62. sejem AGRA, ki se bo od sobote odvijal v Gornji Radgoni, v drugem delu pa ste slišali utrinek z letošnje obeležitve 35-letnice znamenitega 1. Tabora Slovenske kmečke zveze in sicer nagovor kmeta Borisa Jakončiča, predsednika Kmečke zveze v Goriških Brdih v času tabora in organizacijskega vodje tabora leta 1989.
Veselje ob pridelkih na domačih vrtovih zna biti še večje, če rastline vzgojimo iz lastnih semen. Zakaj je pomembno ohranjati in vzgajati lastna semena, katera so avtohtona semena in kakšen zapis nosi posamezno seme, smo v Svetovalnici vprašali Fanči Perdih, vodjo prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant. Spregovorila je tudi o shranjevanju semen in kaljivosti ter povabila na Agro, kjer bodo enega od pogovorov namenili prav izzivom semenarstva v luči prilagajanja podnebnim spremembam.
Veselje ob pridelkih na domačih vrtovih zna biti še večje, če rastline vzgojimo iz lastnih semen. Zakaj je pomembno ohranjati in vzgajati lastna semena, katera so avtohtona semena in kakšen zapis nosi posamezno seme, smo v Svetovalnici vprašali Fanči Perdih, vodjo prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant. Spregovorila je tudi o shranjevanju semen in kaljivosti ter povabila na Agro, kjer bodo enega od pogovorov namenili prav izzivom semenarstva v luči prilagajanja podnebnim spremembam.
V nedeljski kmetijski oddaji je bil najprej pregled najbolj aktualnih novic, potem smo povabili na predstavitev nove metode gnojenja s tekočimi gnojili in na izobraževalno srečanje NEvarno s traktorjem. Prisluhnite oddaji!
V nedeljski kmetijski oddaji je bil najprej pregled najbolj aktualnih novic, potem smo povabili na predstavitev nove metode gnojenja s tekočimi gnojili in na izobraževalno srečanje NEvarno s traktorjem. Prisluhnite oddaji!
Tokrat smo pogledali v Avstrijo, potem ko je njihova ministrica za okolje, pred mesecem dni, na svojo roko omogočila sprejem spornega Zakona o ohranitvi narave, ki bo zdaj na pleči vseh EU kmetov. Z nami je bila Polona Globočnik. Pod drobnogled smo vzeli tudi druge aktualne kmetijske dogodke: Zajčjo mrzlico, dogajanje v sadjarstvu in povabili na poljedelski dan KGZ Maribor.
Tokrat smo pogledali v Avstrijo, potem ko je njihova ministrica za okolje, pred mesecem dni, na svojo roko omogočila sprejem spornega Zakona o ohranitvi narave, ki bo zdaj na pleči vseh EU kmetov. Z nami je bila Polona Globočnik. Pod drobnogled smo vzeli tudi druge aktualne kmetijske dogodke: Zajčjo mrzlico, dogajanje v sadjarstvu in povabili na poljedelski dan KGZ Maribor.
Spoznali smo laiška misijonarja, ki sta se pred dnevi odpravila v Brazilijo. Ana in Rajko Špehar Vrtin sta se na odhod pripravljala na Kureščku, kjer sta prejela tudi misijonski križ.
Spoznali smo laiška misijonarja, ki sta se pred dnevi odpravila v Brazilijo. Ana in Rajko Špehar Vrtin sta se na odhod pripravljala na Kureščku, kjer sta prejela tudi misijonski križ.
V jutranji svetovalnici smo spregovorili o nevarnosti, ki jo japonski hrošč lahko pomeni za slovensko pridelavo zelenjave, poljščin in sadja. Z nami je bila magistrica Erika Orešek z Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin.
V večjem delu tokratne oddaje smo gledali prek meja domovine. Ustavili smo se v Ukrajini, kjer je po novem prepovedano delovanje verskih organizacij, povezanih z Rusijo. Dotaknili smo se razmer v Gruziji, ki jo v kratkem čakajo parlamentarne volitve. Zanimalo nas je, kaj si lahko obeta Francija, ki je dobila novega premierja Michela Barnierja /mišela barnjeja/, in kaj sporočajo izidi deželnih volitev v vzhodni Nemčiji. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar profesor doktor Aleš Maver. Komentiral je tudi domačo politiko, vprašali smo ga, kaj zaznava v ozadju umika Tomaža Vesela od kandidature za člana nove Evropske komisije.
Vnovič smo pokukali v knjigo z naslovom Kdo smo, psihoterapevtke Stefanie Stahl, ki je napisala strokovno delo, ki pa je hkrati dovolj poljudno, da je blizu poprečnemu bralcu. Vseskozi ohranja misel, ki je osredotočena na to, kako zaznavamo sebe in druge, kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni, ter kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje?
Materina ljubezen otroku predstavlja toplino gnezda, očetova pa mu da krila, je ena mnogih misli, ki smo jih našli v knjigi, druga pa, da “moramo odrasli sami prevzeti odgovornost za svoje težave.” Knjiga je izšla pri založbi Učila.
»Ljudje se ne odločajo o svoji prihodnosti. Odločajo se o svojih navadah, njihove navade pa odločajo o njihovi prihodnosti.« Citat Frederica Alexandra, slavnega utemeljitelja aleksandrove tehnike, s pomočjo katere zelo uspešno odpravljajo bolečine v hrbtu, bi veljalo nanesti na vse naše življenje. Bi bilo precej manj bolečin.
V Murski Soboti je slovenski javnosti prvič predstavljena izseljenska kulturna dediščina iz Bethlehema v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Na ogled so predmeti in listine iz evangeličansko-luteranske cerkve sv. Ivana, ki so jo bili lani zaradi staranja in upadanja vernikov primorani prodati. Kot je na včerajšnji javni predstavitvi povedal škof Leon Novak, se je v letih med 1893 in 1924 v Betlehem odselilo okrog 7000 Prekmurcev, ki so pri bogoslužju uporabljali svoje domače narečje. Predmete in listine so v Slovenijo pripeljali s finančno podporo urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Evangeličanske cerkve v Sloveniji in v sodelovanju s slovenskim generalnim konzulatom v Clevelandu. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na včerajšnji predstavitvi izseljenske kulturne dediščine poudaril pomen krepitve nacionalne identitete ter da imamo v sebi zavedanje, da smo Slovenci povezani in ponosni na svojo domovino. V Evangeličanskem centru v Murski Soboti nameravajo pripraviti tudi izseljensko sobo.
Kmet Milan Bizant je predstavil možnosti sodelovanja kmetij na sejmu Narava - zdravje, opozorili smo, kaj obnovljena pogajanja za ratifikacijo trgovinskega sporazuma MERCOSUR pomenijo za kmetijstvo, s Heleno Žučko pa smo spregovorili o 30. letnici KZ Ig.
V počastitev svetovnega jubileja izuma fotografije bo v galeriji Šuštaršičeve hiše v Mengšu v ponedeljek, 16. 9. 2024 ob 17.30 na ogled razstava enega prvih slovenskih poklicnih fotografov Lovrenca Funtka. Na razstavo sta nas povabila zgodovinar mag. Blaž Otrin in pa fotograf Peter Škrlep. Ob tem dogodku bodo prikazali tudi kako poteka fotografski postopek mokre kolodijske plošče.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Erna in Damjan Dolinar sta s pomočjo Društva Deteljica posvojila dva otroka, ki sta potrebovala dom in starša. Pri tem sta spoznala, da je najprej potrebno žalovanje ob dejstvu, da ne moreta imeti lastnih otrok. Ko pa pride posvojeni otrok v družino, pa ni povsem enostavno, saj vsi v te odnose prinesejo svoje rane.
Tokrat smo pogledali, kaj trenutno pobiramo z vrta in poiskali nekaj idej, kako uporabiti viške zelenjave. Predstavili smo enostavne recepte in povedali, kaj lahko shranimo za uporabo v jesensko zimskem času brez predelave. Osredotočili smo se na paradižnik, papriko, buče in bučke, fižol, korenček in ostale korenovke ter tudi na blitvo, zelje in zelišča. Z nami je bila Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant.