Ob Dnevu zemlje smo sledili pobudam k ukrepanju za skupni boljši jutri, ki jih je mnogo. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so se na primer odločili prispevati svoj delček v mozaik osveščanja o skrbi za okolje. Po ocenah SURS v Sloveniji letno proizvedemo čez 8 milijonov ton vseh odpadkov, njihova količina pa iz leta v leto vztrajno narašča. Še vedno se jih vse preveč znajde na nepravih mestih. Zato so se na fakulteti odločili, da bodo zavihali rokave in preden bodo sedli za računalnik, pobrali smeti v okolici fakultete in tako tudi sami prispevali k čistejšemu okolju. Pobuda je prišla z Oddelka za okoljsko gradbeništvo, kjer deluje tudi dr. Nataša Atanasova, ki je bila naša sogovornica.

Čas za dosejavanje travne ruše se končuje, pred nami pa je čas setve travno deteljnih mešanic na njivskih površinah. Nasvete za ta opravila sta v današnji oddaji delila Anton Zavodnik, svetovalec specialist na KGZ Ljubljana in mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

Vabili smo vas na Pot okoli sveta, na Koronski tekaški pokal, na kratko pa smo predstavili tudi nova doživetja za invalide in osebe s posebnimi potrebami v slovenskih gorah.

Tokrat smo odprli prostor sproščenemu druženju ljubiteljev narave, v katerem smo tudi zaupali delček načrtov za prihajajoče praznovanje jubileja naše domovine. Teden dni pred dnevom Zemlje pa je prišlo na vrsto tudi nekaj zanimivih vprašanj o našem skupnem domu. Na koncu pa smo slišali tudi prvi znanstveni monolog Prijatelj moj, ki je nastal v organizaciji Svetovne organizacije za varstvo narave (WWF): z intimno zgodbo ribiča smo se potopili v morski svet.

Kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti torej kmečki zavarovanci in so utrpeli škodo zaradi pozebe, lahko uveljavljajo zmanjšanje oziroma odpis prispevkov. Kako vložiti prošnjo nam bo pojasnila Urška Ahlin Ganziti iz pravnega sektorja KGZS.

Zbrali smo nekaj odzivov svetovalcev specialistov za sadjarstvo, ki razmere po aprilski pozebi opisujejo kot katastrofo. 

Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o odpornosti, o obnovi in rodovitnosti. Kako živeti vitalno, včasih kljub (ali prav zaradi) negotovostim in preizkušnjam? Vse okrog nas se spreminja in mi sami. Kako biti opremljen za živost življenja, znati sprejeti, kar se dogaja in iz tega delovati v dobro vseh?

V Vabilu na pot ste slišali nekaj predlogov, ki naj spodbudijo k rekreaciji - četudi s pomočjo aplikacij: več o virtualnem K6 trailu, svetovnem teku Wings for life in pobudi “Gaber v gibanju”.

Odpravili smo se za belimi pikami z rdečimi obrobami. O vzdrževanju planinskih poti in predlogu novele Zakona o planinskih poteh je tekla beseda z gostoma: predsednikom Planinske zveze Slovenije dr. Jožetom Rovanom in poslanko SMC Matejo Udovč, ki je vložila pobudo za novelo. Na koncu pa smo šli še na evropske pešpoti (tri imamo v Sloveniji). Gozdar in predsednik KEUPS Jože Prah je povabil k zbiranju legend na teh poteh.

Današnje jutro ni bilo tako mrzlo, kot včerajšnje, so se pa temperature v večjem delu Slovenije spet spustile krepko pod ničlo. To pomeni, da je predvsem sadno drevje doživelo nove poškodbe. Že včeraj je bilo veliko govora o prvih ocenah škode, ki naj bi bile znane že jutri. A agrometeorologinja Andreja Sušnik pojasnjuje, da bomo frealne ocene škode lahko postavili šele junija. Na KGZS so že pred dnevi, ob napovedi udora polarnega zraka pripravili nasvete, kako nasade pripraviti na nizke temperature in tudi kako pomagati prizadetemu sadnemu drevju takoj po pozebi. Znano je namreč, da take dogodki še več let negativno vplivajo na pridelavo.

Mag. Zlatka Gutman Kobal pravi, da so večji pridelovalci jablan v minulih letih veliko naredili na preventivi, ki se začne že z obliko rezi. Prejšnji teden je sledilo škropljenje s krepčilnimi sredstvi na podlagi aminokislin, zdaj pa ostane le čakanje. Dokler je sneg na vejicah, so obeti boljši…

Za kmetijsko oddajo na velikonočni ponedeljek sem se »v Emavs« podal v hribe nad Horjulom, na obisk na eno najbolj znanih sirarskih kmetij v Sloveniji, ker sta svojo zgodbo uspešnih rejcev koz in kmečkih sirarjev ustvarila Irena in Dejan Orešnik z družino. Kaj Irena pravi o predvidenih spremembah Zakona o kmetijstvu in zakaj bo kandidirala za predsednico?

Oddaja nas je na veliki petek spodbudila, da se ozremo v nebo. Od opazovanja nedojemljivih razsežnosti vesolja je lahko le korak do notranjega motrenja našega življenja, skrivnosti trpljenja in zazrtosti v večno življenje. Opazujemo lahko kjerkoli, s prostimi očmi ali daljnogledom. Med drugim smo s prof. Borisom Khamom spodbudili k opazovanju planetov Jupitra, Saturna, Venere in Marsa.

Dr. Jernej Drofenik z Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin pravi, da jih veseli, da lani ni bilo niti ene prijave pomora čebel in upa, da bo tako tudi letos. Izraža pa skrb glede prvih rezultatov monitoringa divjih oprašeevalcev, ki kaže bolj zaskrbljujoče stanje. Je čebel preveč, in s katerimi ukrepi na kemtijskem področju bi pripomogli k izboljšanju tega stanja?

Čeprav se zdi, da v času pandemije okoljske teme niso toliko v ospredju javnih razprav, je t. i. Green Deal ali Zeleni dogovor še vedno osnova aktualnih evropskih politik, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal poslanec Evropske ljudske stranke (ELS) v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. Opozoril je na pomen bio-ekonomije za razvoj podeželja in za prehod v bolj zeleno gospodarstvo.

Kolesarjenje, pohodništvo po Dolenjski in še kaj smo vam danes pripravili. Gremo!

“Zdaj je idealni čas za sajenje. Sadimo jih 40 do 50 cm narazen. V dveh letih bomo morali že razredčevati, saj se malina zelo razrašča. Obrezujemo enostavno. Ko maline odrodijo, se lanski poganjki posušijo, jih odstranimo, primerno močne pa obdržimo. Te rozge, kot jih imenujemo, naj bi bile razmaknjene 8 do 10 cm in prikrajšamo jih nekje 20 cm,” pravi svetovalec Matjaž Maležič s KGZ Ljubljana.

Objavljen Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v pridelavi vina zaradi drugega vala epidemije novega koronavirus, ki danes stopa v veljavo.

V oddajo smo povabili zanimivo gostjo Matejo Mazgan Senegačnik, popotnico, ki je tudi ta čas ni ustavil. Z družino odkriva čudovite koščke Slovenije in na njeni spletni strani Aktivna družina idejo lahko za kakšen izlet najdete tudi vi.

V Vabilu na pot bomo šli Po nagelj na Limbarsko goro, se sprehodili Okrog Pivških jezer in pozdravili pesnika Krasa na Pohodu po Kosovelovi poti.

Tokrat smo oddajo posvetili redki živali, ki je pri nas najbolj ogrožena vrsta sesalcev. Te dni so na območje Triglavskega narodnega parka pripeljali risa iz Romunije. Kakšen je namen naseljevanja teh živali, kako vse skupaj poteka in koliko osebkov naj bi še pripeljali? Z nami sta bila Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije in Miha Marolt iz Triglavskega narodnega parka.

Mag. Janez Kunc je spregovoril o genomsko testiranih bikih, pojasnil, kaj pomeni status države proste bolezni modrega jezika in opozoril na pomen lastne prireje telet. Mihael Koprivnikar pa je opozoril na probleme upravljanja z divjadjo in zvermi.

V Vabilu na pot se bomo ob spodbudah za gibanje odpravili tudi na Spomladanski pohod po graničarski poti.

Tokrat smo se odpravili po prijetni in sploh ne tako kratki krožni poti, ki nas v prebujajoči se pomladi lahko zdrami iz zimskega spanca. Krožna planinska pot Pentlja je speljana po občini Brezovica (pri Ljubljani), razdeljena je na 18 etap v skupni dolžini 84 km. Po njej nas je vodil načelnik markacistov PD Podpeč - Preserje Francelj Maček.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije jutri pripravlja spletni seminar namenjen vsem, ki se ukvarjajo s pridelavo zelišč in začimb ter nosilcem dopolnilnih dejavnosti na tem področju. 

Mitski park opredeljujeta kolesarska in pohodniška pot, na njih pa številne kamnite skulpture in interaktivne točke, ki omogočajo obiskovalcem vstop v svet bogate nesnovne kulturne dediščine, ljudskega ustnega, pripovedniškega izročila, Rodika in okolice. Predstavila ju je Valerija Pučko iz občine Hrpelje - Kozina.  

17. decembra lani je potekal Posvet o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki ga je organizirala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije skupaj s partnerji. Na posvetu je spregovorila tudi Andreja Komel iz Sektorja za strukturno politiko in razvoj podeželja na Ministrstvu za kmetijstvo. Predstavila je aktivnosti in usmeritve ministrstva na tem področju. V Kmetijski oddaji ste lahko slišali povzetek njenega nagovora.

Vabilo na pot je prineslo spodbudo za vztrajnosti pri gibanju, predstavili smo telovadno motivacijo Gibko zbira kilometre in brezplačno vadbo za starejše.

V prvi marčevski oddaji smo občudovali nočno nebo z zagretim opazovalcem Vinkom Mišmašem, povedali smo tudi nekaj zanimivosti o Rdečem planetu, na katerem je sredi feburarja pristal Nasin rover in skušali ujeti upanje, ki ga budi pomlad.

Jutri v četrtek v četrtek, 4. marca, med 9. in 12. uro vabljeni k udeležbi na spletnem seminarju o izzivih pridelave senenega mleka in mesa. Več informacij najdete na KGZS. Potrebna je prijava!

S področja obdelave zemlje izvira beseda kultura. Z dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, smo vabili k občudovanju prvih znanilcev narave in kulture, na novo prebujenih s pomladjo. 

V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.

Čeprav je padel rekord najvišje spomladanske temperature, smo se v Doživetjih narave preselili v sredino februarja, ko so razmere ob suhem in mrzle zraku obetale drug ekstrem. Več o merjenju temperature v mraziščih, termometru na Komni in na sploh zimskih temperaturah sta povedala mraziščarja Iztok Miklavčič in dr. Matej Ogrin.

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

Napovedali smo Smučarsko tekaški izziv, Zimski Na noge! in Tečaje teka na smučeh.

Kljub temu, da se v dolinah pripravljamo na pomlad, je v gorah še prava zima s količino snega, kot je že dolgo ni bilo. O snežnih plazovih, napovedovanju in predvsem o novem sistemu opozoril Cross Risk (crossrisk.eu/sl/) smo se pogovarjali s poznavalcem mag. Miho Pavškom iz Geografskega inštituta Antona Melika.

Vabilo na pot se je s kratkimi spodbudami h gibanju ustavilo ob naslovih: Kulturni treking na daljavo, Junaki Krvavca in Zima v gorah.

Dogajanje na drugem najvišjem vrhu sveta je pritegnilo pozornost z uspehom nepalskih alpinistov, ki jim je uspel prvi zimski pristop na K2. Zgodovinski uspeh in žal tudi tragične dogodke zadnjih dni je komentiral alpinist Viki Grošelj. Pogovarjali pa smo se tudi o turnem smučanju, ki je letos “eksplodiralo”. Z nami je bil gorski reševalec in selektor slovenske turno smučarske reprezentance Robert Pritržnik.

V Vabilu na pot smo predstavili Virtualni pohod po Poti kulturne dediščine in turnosmučarski Višinski virtualni izziv.

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

V Vabilu na pot smo vas povabili na rekreacijo, pri čemer nam v teh časih pomagajo spodbude v virtualnem svetu. Kako bo letos z Gradovi kralja Matjaža, kaj prinaša Zimska gibanica in komu sta namenjena Trail po Šentiljski planinski poti ter Blejski razgledni trail? 

Na svečnico 1921. leta so se v Prešernovi sobi gostilne Novi svet v Ljubljani zbrali mladci, ki jim je bila hoja po ustaljenih planinskih poteh pretesna. Rodila se je turistovski klub Skala, z njim pa se je začelo tudi eno najbolj vsestransko bogatih obdobij v slovenski gorniški zgodovini. Sto let kasneje smo v Doživetjih narave gostili dolgoletnega predsednika Skale dr. Antona Jegliča. Zgodovini alpinizma pri nas smo dodali aktualni plezalski dosežek Janje Garnbret in Domna Škofica: pogovor o plezanju na najvišji dimnik v Evropi

V naših gibalnih minutah ste izvedeli več o virtualnem teku Kenija - Slovenija, o mariborski zimski tekaški ligi, našlo pa se je tudi nekaj za ljubitelje sankanja in teka na smučeh.

S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.

Epidemija, gorsko reševanje, alpinizem, omrzline... Vse to in še kaj se je prepletalo v Doživetjih narave. Vanje smo povabili zdravnika kirurga in gorskega reševalca dr. Jurija Gorjanca.  

Zdravju smo odšli naproti z gibanjem in rekreacijo, nekaj spodbud ste slišali v Vabilu na virtualno pot :)

… tudi v tem letnem času in stanju. 

Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas. 

Zima, kakršne tudi v gorah že dolgo ni bilo... Vsaj po debelini snežne odeje to drži kot pribito. V oddaji smo se sprehodili skozi zimsko idilo na varen način in ob spoštovanju vseh ukrepov: z nami je bil na daljavo gorniški inštruktor in predavatelj Klemen Volontar. Obudili pa smo tudi spomin na zimsko turo na Kamniško sedlo, ki sta jo izvedla dva znana Drenovca (Badjura in Brinšek) leta 1908; svoja Doživetja sta opisala v prispevku za Planinski vestnik.

Tokratna Doživetja narave so se z zanimivostmi nočnega neba posvetila ozvezdjem, ki so značilna v januarju. Pokomentirali smo nedavni »trk« planetov Jupitra in Saturna in napovedali, da bo 10. januarja zvečer zanimiva slika na nebu, ko bodo kramljali orjak Jupiter, gospodar prstanov Saturn in palček med planeti Merkur.