Pretresljiva filmska drama V imenu zemlje, film po resničnih dogodkih, ki smo ga pred tednom lahko videli na naših zaslonih in je še 20 dni brezplačno na voljo za ogled na spletni strani RTVSLO, odpira številna vprašanja. V tokratni oddaji smo nekatera podčrtali v pogovoru z mag. Tatjano Čop, ki je prav v letih, ko se je ta drama odvijala, več mesecev kot študentka živela in delala na eni od francoskih kmetij. 
 

V Vabilu na pot nekaj več informacij o Gasparijevem nočnem pohodu nad Špičkom, napovedali smo tudi Zimsko gibanico in Ponovoletni pohod na Murovico – malo drugače.

V Doživetja narave so tokrat vstopile tihotapske zgodbe. Izvrstne zapise mejaških dogodivščin in tudi tragedij od Karavank do Himalaje lahko namreč spremljamo v sveži knjigi zdravnika in alpinista dr. Iztoka Tomazina, ki je bil naš gost.

Kmetje in kmetice, ki so dopolnili 65 let starosti in niso prejeli solidarnostnega dodatka za upokojence so upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka. Kako ga uveljavljati pojasnjuje Urška Ahlin Ganziti, višja sodelavka za področje socialne varnosti na KGZS.

Tradicionalna prireditev Gradovi kralja Matjaža je v letu 2022 jubilejna, trideseta zapored. Zaradi razmer to leto v nekoliko drugačni obliki, a ravno tako zanimiva in vesela. Pogovarjali smo se z županjo Črne na Koroškem, mag. Romano Lesjak.  

V tokratni oddaji smo se ponovno ozrli na posvet o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji in slišali o pogojih, ki jih mora član kmetije izpolnjevati za opravljanje dopolnilne dejavnosti ter o najpogostejših napakah, ki se pojavljajo pri predelavi mesa. 

Prvim rekreativnim spodobudam v novem letu ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.

“Mi ali Zemlja? Podnebne spremembe in ekološka zavest.” Z okoljsko tematiko so novembra v letu 2019 naslovili okroglo mizo dijaki debatnega krožka Škofijske strele Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani ter k sodelovanju povabili Barbaro Simonič z oddelka za podnebne spremembe na Ministrstvu za okolje in prostor, Tima Gregorčiča, takrta alumna ŠKG in predstavnika gibanja Mladi za podnebno pravičnost, Mirka Brniča Jagra, člana strokovnega sveta stranke Zelenih Slovenije, in Leona Valenčiča z Elektroinštituta Milan Vidmar. Med gosti se je razvila zelo zanimiva debata, saj je šlo v večji meri za soočenje dveh zelo različnih pogledov na problematiko podnebnih sprememb. Pogovor se je zaključil s pozivom, da lahko vsak prispeva k bolj pravični in učinkoviti okoljski politiki.

Samozaposlenim, družbenikom in kmetom v primeru karantene ali obveznosti varstva otrok pripada od 250 evrov do 750 evrov tudi za obdobje julij – december 2021. Pojasnjuje Urška Ahlin Ganziti, višja sodelavka za področje socialne varnosti na KGZS.

Naš gost je bil izvrsten astrofotograf Peter Komatović. Razmišljali smo o smislu in vlogi opazovalne astronomije, seveda pa nismo obšli vroče astro-teme ta hip: o teleskopu James Webb, ki je izjemen dosežek znanosti in velikega kupa denarja, sta za našo oddajo spregovorila astrofizika dr. Maruša Bradač in dr. Jurij Japelj.

Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano obvešča, da aplikacija za vodenje registra kmetijskih gospodarstev ne bo delovala od 13. do 23. januarja zaradi priprave podatkov za potrebe subvencijske kampanje za leto 2022. V tem času na upravnih enotah ne bo mogoče spreminjati podatkov v registru kmetijskih gospodarstev.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin uporabnike fitofarmacevtskih sredstev opozarja, da spletna prodaja fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji ni dovoljena. V okviru nadzora nad internetno prodajo so namreč opazili romunsko  spletno trgovino, ki ponuja in prodaja fitofarmacevtska sredstva, tudi taka, ki pri nas niso dovoljena.

V prvi letošnji nedeljski kmetijski oddaji smo za vas zbrali vse kar je dobro vedeti o pojavu ptičje gripe v Sloveniji. v drugem delu oddaje pa več o zahtevah glede vzpostavitve pravičnosti v verigi od vil do vilic oziroma kako to področje vidijo na Ministrstvu za kmetijstvo, na Kmetijsko gozdarski zbornici in v Zadružni zvezi Slovenije.

Sprehodili smo se skozi nekaj letošnjih oddaj in gostov, ki so jih prinesla naša doživetja, predvsem pa ste imeli besedo vi: iskali smo naj izlet za prvi dan novega leta in pravilne odgovore v planinskem kvizu.

Nekaj namigov, seveda spet tudi virtalnih, smo nanizali v zadnji izdaji Vabila na pot 2021, med drugim: Nočni pohod po poteh grajskih pravljic, Maraton Bohinj in 31. Strava Novoletni tek Dolsko 2021.

Mladi in prodorni slovenski kmetje poskušajo z različnimi vrstami pridelave, predvsem pa visoko stopnjo predelave lastnih pridelkov na svojih kmetijah doseči čim boljši ekonomski rezultat. Mnogi med njimi pa na kmetijah ob tem izvajajo tudi projekte, ki so širše družbeno podprti. IMK 2021 Gregor Slavec je član Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom in v sodelovanju z LAS med Snežnikom in Nanosom na svoji kmetiji izvaja kar nekaj takih projektov. 

Danes je potrjen tudi prvi primer okužbe z aviarno influenco pri poginulem labodu, ki so ga našli v okolici Pragerskega, je za naš radio povedala mag. Breda Hrovatin, vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Vsi tisti kmetje, ki se želite s prihodnjim letom vključiti v certificirano ekološko pridelavo, ali pa podaljšati veljavnost trenutnemu certifikatu, imate le še do petka čas, da se prijavite eni od kontrolnih organizacij. Mitja Zupančič, svetovalec specialist za EKO kmetovanje na KGZ Celje pojasnjuje, zakaj je to še posebej pomembno za vse tiste, ki na novo vstopajo v sistem.

V začetku decembra sta Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano organizirala posvet Dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
V Kmetijski oddaji ste slišali nekatere poudarke iz prvega dne posveta. 

V tokratni oddaji smo pogledali k nekaj dogodkom, ki nas bodo spravili v gibanje.

Predsednik KGZS Roman Žveglič je prepričan, da bi kmetije, če ne bi bile že celo desetletje izčrpavane z nizkimi odkupnimi cenami, razvoj lahko financirale s svojimi sredstvi. To je tudi pojasnil na primeru mlekarskih kmetij, ki so v zadnjem desetletju izgubile okroglih 200 milijonov sredstev.

Le še do konca leta je čas za prijavo v kontrolo ekološkega kmetovanja. O postopku vključitve v eko pridelavo v tokratni oddaji.

V oddaji smo se spustili v ozadje filma, ki je nastal letos ob naslovu 30 vrhov za 30 let. Z nami sta bila zakonca Marija in Andrej Štremfelj, producent iz studia Siposh Jakob Vrhovec in glavni igralec Andraž Šparovec.

V tokratni oddaji smo napovedali pohode ob polni luni, odpravite se lahko tudi na Pohod z baklami v Kamniku ali pa na Dan turnega smučanja na Golte.

Od oktobra letos se v nekaterih evropskih državah spet pojavlja visoko patogena aviarna influenca ali po naše ptičja gripa. Ugotovljena je predvsem pri prostoživečih vodnih pticah, marsikje pa se je iz divjih okužba preselila tudi na rejne živali. V domačih rejah perutnine so bolezen potrdile Italija, Danska, Belgija, Francija, Švedska, Hrvaška, Poljska, Češka, Litva, Romuniji in Nemčija. V Sloveniji v letošnji sezoni še nismo zabeležili te bolezni, skrbi pa izbruh ptičje gripe tako na Hrvaškem kot tudi v sosednji Italiji, v obeh državah beležijo tudi prenos bolezni v domače reje.

Ministri za kmetijstvo EU so v ponedeljek v Bruslju potrdili načrt izrednih ukrepov za zagotavljanje prehranske varnosti v Evropi v primeru morebitnih kriz. Pri tem so poudarili, da mora obravnava prihodnjih kriz temeljiti na izkušnjah, pridobljenih med zdajšnjo pandemijo novega koronavirusa. Načrt izrednih ukrepov za zagotavljanje preskrbe s hrano in prehranske varnosti, ki ga je Komisija pripravila v okviru strategije od vil do vilic, naj bi EU pomagal tudi pri spoprijemanju z izzivi, kot so izredni vremenski dogodki, vprašanja v zvezi z zdravjem rastlin in živali ter tudi zaradi pomanjkanja gnojil, energije in celo delovne sile.

Potrošniki vedno bolj posegajo po ekoloških izdelkih, če na trgu ni slovenskih, kupijo tuje. Slovenija je zaradi raznolikega terena, majhnih kmetij in pridnih rok kmetov, primerna, da postane država z velikim deležem ekoloških kmetij. Zaradi dodane vrednosti, ki jo ekološki pridelki in predelani proizvodi doprinesejo, se na kmetijah lahko vzpostavijo nova delovna mesta. Ekološko kmetijstvo pa ni samo tržna niša, ampak je prijaznejše do okolja in tako pomaga doseči zaveze, ki smo jih kot država v EU dolžni doseči. Kakšne so prednosti ekološkega kmetijstva, kako se prijavimo v postopek certificiranja in kakšne podpore smo deležni s strani države in drugih institucij, lahko v spletnem seminarju zveste zvečer ob 20.00.

Tik pred mednarodnim dnem gora smo se v reportaži odpravili na Veliko planino v pravih zimskih razmerah. Poleg tega smo ob vsakoletni pobudi Brati gore odprli tudi svežo planinsko literaturo in se ustavili ob napovedi izdaje dnevnika Nejca Zaplotnika.

Povabili smo na Zimski pohod po spominskem parku Prižnica, lotite pa se lahko Planinskega višinskega izziva ali pa se odpravite na Miklavžev pohod nad Grosuplje.

Vsi samozaposleni, družbeniki in kmetje so v primeru karantene ali zaradi obveznosti varstva otrok zaradi odrejene karantene, upravičeni do delno povrnjenega izgubljenega dohodka. Povračilo se glede na trajanje karantene giblje od 250 do 750 evrov in je mogoče tudi za obdobje od julija do konca letošnjega leta. Več lahko preberete tukaj!

Izvedeli ste o drugačnem ogledu Križne jame, v svoje podzemne skrivnosti pa vas v soju svetilk vabi tudi Županova jama. Pozabili nismo na Nočni pohod po Poti močvirskih škratov.

Na KGZS tudi letos pripravljajo posvet o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, na katrem bodo predstavili novosti na področju predpisov, ki urejajo to področje in najpogostejše napake, ki jih pri izvajanju teh dejavnosti ugotavljajo inšpektorji …

Mnogi se ne zavedajo, da je v okviru ukrepov, ki se financirajo iz sredstev skupne EU kmetijske politike, precej denarja namenjenega tudi za ukrepe, ki nimajo skoraj nič skupnega s kmetijstvom. Tako je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano te dni objavilo 3. javni razpis, ki je namenjen operaterjem elektronskih komunikacij za sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije. Z njim bodo podprli odpravljanje t.i. belih lis v koroški, podravski in pomurski statistični regiji, kjer mnoga gospodinjstva še nimajo zagotovljenega dostopa do širokopasovnega internetnega omrežja …

Potem ko je svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije zavrnil potrditev zadnjega predloga strateškega načrta kmetijstva po letu 2023, je to v nedeljski kmetijski oddaji pojasnil Roman Žveglič, predsednik KGZS. Tadeja Vodovnik Plevnik je povabila na letošnje Lomergarjeve dneve, slišali pa ste še nekaj drugih aktualnih prispevkov.

Luka in Nejc sta z nami delila še zelo sveže spomine na velik uspeh: preplezala sta 1700-metrsko prvenstveno smer na markanten šesttisočak Tsoboje v nepalski Himalaji. 

V oddaji ste izvedeli, da za učenje drsanja ni nikoli prepozno, predstavili smo Celjsko zimsko tekaško in pohodniško ligo in izziv Merjaščeve poti v okolici Ljubljane.

V Klepetalnici smo s poslušalci razmišljali o tem, koliko cenimo slovenskega kmeta, koliko smo samooskrbni in kakšna je prihodnost. 

V Kmetijski oddaji smo nadaljevali z razmislekom o predlogu strateškega načrta skupne kmetijske politike po letu 2023. Naš gost je bil Roman Savšek, predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije.

V oddaji smo se prepustili jesenskim planinskim utrinkom. Naš gost je bil predsednik planinskega društva Celje Brane Povše, v ospredju je bila obnova koče na Okrešlju, ki je skoraj pod streho, seveda pa tudi mimo alpinizma in gorskega reševanja v pogovoru ni šlo. 

V Vabilu na pot so se spet zbrali bolj virtualni rekreativni dogodki, omenili pa smo tudi Kranjsko zimsko tekaško ligo in akciji Prijatelji Begunjščice ter Krimčkanje.

Dr. Marjeta Recek vodja Sektorja za varovanje zdravja na Ministrstvu za zdravje trdi, da je desetletje osveščanja o pomenu zajtrkovanja prispevalo k pozitivno spremenjenim prehranjevalnim navadam glede zajtrkovanja, kot tudi uživanja sadja in zelenjave. Spodbudni so tudi podatki o zmanjševanju uživanja sladkih pijač med mladostniki.

Desetletje priprave Tradicionalnega slovenskega zajtrka v šolah in vrtcih in kasneje pridružen Dan slovenske hrane, ki ga že nekaj let obeležujemo vsak tretji petek v mesecu novembru, kljub krču pandemije tudi letos spet vabita k razmisleku o slovenski pridelavi hrane in odločanju zanjo. Sprva promocijski akciji sta veliko več, gre za vzgojo in gre za veliko odgovornost, je v torek opozoril minister dr. Jože Podgoršek.

Desetletje priprave Tradicionalnega slovenskega zajtrka v šolah in vrtcih in kasneje pridružen Dan slovenske hrane, ki ga že nekaj let obeležujemo vsak tretji petek v mesecu novembru, kljub krču pandemije tudi letos spet vabita k razmisleku o slovenski pridelavi hrane in odločanju zanjo. Zelo aktivni so bili v minulem mesecu tudi v Zvezi slovenske podeželske mladine, kjer so za vzgojno izobraževalne ustanove pripravili posebne učne vsebine, pravi Anja Mager.

Ne samo v šolah in vrtcih, v kuhinje vseh javnih ustanov bi moralo priti več kakovostne slovenske hrane, pravi Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

V današnji oddaji smo se ozrli na utrip v dve slovenski vinorodni deželi. Naša gostja je bila najprej ga. Ivanka Badovinac, svetovalka specialistka za vinarstvo na KGZ Novo mesto, ki je podčrtala značilnosti mladih vin v posavski vinorodni deželi, potem pa smo se preselili na visoko kraško planoto, kjer nam je Majda Brdnik, svetovalka specialistka za vinogradništvo na KGZ Nova Gorica, predstavila letošnji mladi teran. Obe ne moreta skriti veselja nad kakovostjo letošnjega pridelka grozdja, ki je dalo odlična mlada vina.

Spet se rekreativni izzivi širijo v virtualno okolje. Nekaj priložnosti za rekreacijo smo našteli v Vabilu na pot, med njimi so Plavalni izziv, virtualni štafetni maraton za vsakogar in Dan varnejšega gibanja v gorah v zimskih razmerah.

Spregovorili smo o posledicah podnebnih sprememb, ki so vse bolj očitne, pa tudi o vse bolj očitnim pomanjkljivostim številnih zavez o zmanjšanju izpustov. Svet se približuje katastrofalnemu dvigu temperature za 2,4 stopinje, kar pomeni višji dvig morske gladine, več suš, poplav, vročinskih valovov in neurij. Z nami je bil nekdanji direktor službe za podnebne spremembe in gozdar Jernej Stritih, v krajših pogovorih pa so sodelovali tudi klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, pilot Matevž Lenarčič in okoljevarstvenik mag. Jurij Dobravec.

Martinovo je vsako leto praznik veselja in hvaležnosti. Prodorni mladi vinogradnik Lojze Kerin pravi, da so razmere, v katere je to kmetijsko panogo potisnila pandemija sicer težke in zahtevne, a kljub temu ima veliko razlogov za hvaležnost … Naj bo današnje Martinovo priložnost, da se v družinskem krogu poveselimo ob dobrem vinu, ki so ga pridelali slovenski vinogradniki in vinarji, ga s hvaležnostjo okušamo in na kulturo uživanja vina opozorimo tudi svoje otroke.

Ena od naših poslušalk je pred časom spraševala, ali je listje repe užitno in bi ga lahko recimo koristno uporabili v naši prehrani cez zimo. Fanči Perdih odgovarja pritrdilno.

Katekizem uči, da je potrebno s telesi umrlih ravnati s spoštljivostjo in ljubeznijo, v veri in upanju na vstajenje. Tokrat smo se v Globinah posvetili vprašanju telesne smrti in vere v posmrtno življenje. Slišali smo, kaj se z naravoslovnega vidika zgodi s telesom ob smrti in kakšen je katoliški pogled na vstajenje teles. Z nami je bil frančiškan br. dr. Miran Špelič, naravoslovni vidik pa je razložil profesor kemije dr. Anton Perdih. V oddaji so sodelovali poslušalci s svojimi pričevanji in izkušnjami ob smrti bližnjih. Spodaj si lahko ogledate tudi video posnetek oddaje:

Niz politikov pri papežu, med drugim ameriški predsednik Joe Biden, pričakovanja Cerkve od podnebne konference v Glasgowu, katera država letos Vatikanu podarja jaslice in božično drevo?

Na svež zrak po zdrav duh v zdravem telesu se boste ta konec tedna lahko odpravili na Trško goro po Slakovi poti, lahko se boste sprehodili po nekdanjih trških mejah Laškega ali se odpravili na Martinov pohod po obronkih Goričkega.

Leta 2050 bo v oceanu več plastike kot rib. Pri podjetju Skaza s projektom ECOkidCARE 2030 – EKO junak za bolj zeleni jutri združujejo Skazovce, Ekologe brez meja in najmlajše. Ker na mladih svet stoji.  V vrtcu Montessori so marca leta 2021 pripravili delavnico, kako zeleno ravnati s plastiko in biološkimi odpadki. Obnovili so znanje pravilnega kompostiranja s kompostnikom Bokashi Organko. pred mikrofon smo povabili Barbaro Kirn iz Ekologi brez meja, nekaj vrtčevskih otrok, Tino Mertik iz Akademije Montessori in Janja Urankar Berčon iz podjetja Skaza. 

Naša osrednja gostja v oddaji, Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka za vinarstvo in pridelavo sadjevca na KGZ Maribor pravi, da so obeti za kakovostni letnik 2021 zelo dobri, saj je bila dozorelost grozdja nadpovprečna. Pojasnila je, kaj kažejo rezultati pokušanja mladih vin. 

V Vabilu na pot smo vas povabili na Sproščujoč pohod po okolici Železne Kaple, konec tedna se lahko odpravite tudi na Pohod po sledeh Soške fronte ali pa na Nočni tek na Trško goro.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je namreč ocenilo, da je pomoč čebelarjem, po spomladanski pozebi in nestanovitnem vremenu v maju in prvi polovici junija, kar je botrovalo zmanjšanemu medenju, potrebna in nujna. Za nadomestilo škode, ki so jo čebelarji letos utrpeli zaradi pozebe, bo država iz proračuna namenila 1 milijon in 280 tisoč EUR.

V tokratni oddaji je odmevala razglasitev Mladega inovativnega kmeta, slišali pa smo tudi nekaj drugih aktualnih novic.

V oddaji smo napovedali Maistrov pohod in turnokolesarski izlet do Zavrha, Jesenski pohod okoli Vodic in obhod dela Žirovske kotline.

Sloveskim jamarjem raziskovalcem je v zadnjem času uspelo v kar dveh tolminskih breznih preseči globino 1000 metrov. Kaj so odkrili, kako naporno in nevarno je takšno spuščanje v visokogorska brezna in kam jih pravzaprav žene? Z nami sta bila jamarja Klemen Mihalič in Matic Di Batista.

Rok setve prezimnih posevkov se zaradi letošnjih vremenskih okoliščin izjemoma podaljša iz 25. oktobra na 15. november, začetek roka, ko mora zelena odeja pokrivati njivske površine, pa iz 15. novembra na 5. december 2021. 

Vlada je regulirala višino marže za kurilno olje, v prihodnje pa bo najverjetneje na energetski trg morala poseči še z nekaterimi drugimi ukrepi. Med njimi se omenja energetske vavčerje, ki jim je naklonjen tudi ekonomist Matej Lahovnik. Ta je v pogovoru za naš radio pojasnil, da država najlažje vpliva na cene električne energije, hkrati pa ima različne možnosti, kako lahko pomaga najranljivejšim in gospodarstvu. 

Tako na Kmetijsko gozdarski zbornici, kot na Zadružni zvezi Slovenije zahtevajo, da bodo v prihodnjem programskem obdobju 2023 do 2027 podpore živilski industriji vezane na pogoj odkupa in dokazljivega deleža slovenske surovine v predelavi.