Naš pogled

VEČ ...|15. 7. 2025
Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

komentarpočitnicebranjedobra knjigaumetna inteligencaprihodnostoddihduhovnost

Naš pogled

Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

VEČ ...|15. 7. 2025
Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

Blaž Lesnik

komentarpočitnicebranjedobra knjigaumetna inteligencaprihodnostoddihduhovnost

Komentar Zanima.me

VEČ ...|14. 7. 2025
Federico Viktor Potočnik: Še ena tragična zgodba javnega zdravstva, po kateri lahko rečem le: premier Golob, to je vaša krivda!

Infektolog dr. Potočnik v svojem komentarju ostro kritizira stanje slovenskega javnega zdravstva in odgovornost vlade, predvsem predsednika Roberta Goloba ter ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. Zdravstveni delavci so po njegovih besedah preobremenjeni in jih je premalo, stavka pa traja že 18 mesecev. Potočnik opozarja, da vlada ignorira posledice svojih dejanj, medtem ko zdravniki ostajajo predani pacientom.

V komentarju predstavi pretresljiv primer pacienta, ki je na specialistični pregled čakal leto in pol, zaradi česar je diagnoza napredovale bolezni prišla prepozno. S tem želi pokazati, kako škodljiv je sistem, kjer samoplačniški pregledi postajajo nujni za preživetje. Kritizira vladne ukrepe, ki po njegovem mnenju neposredno škodujejo zdravnikom in pacientom, ter zaključi z ostrim pozivom k odgovornosti vlade. Njegova izpoved je osebna, emotivna in z močnim apelom za spremembe v zdravstvenem sistemu.

Federico Viktor Potočnik: Še ena tragična zgodba javnega zdravstva, po kateri lahko rečem le: premier Golob, to je vaša krivda!

Infektolog dr. Potočnik v svojem komentarju ostro kritizira stanje slovenskega javnega zdravstva in odgovornost vlade, predvsem predsednika Roberta Goloba ter ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. Zdravstveni delavci so po njegovih besedah preobremenjeni in jih je premalo, stavka pa traja že 18 mesecev. Potočnik opozarja, da vlada ignorira posledice svojih dejanj, medtem ko zdravniki ostajajo predani pacientom.

V komentarju predstavi pretresljiv primer pacienta, ki je na specialistični pregled čakal leto in pol, zaradi česar je diagnoza napredovale bolezni prišla prepozno. S tem želi pokazati, kako škodljiv je sistem, kjer samoplačniški pregledi postajajo nujni za preživetje. Kritizira vladne ukrepe, ki po njegovem mnenju neposredno škodujejo zdravnikom in pacientom, ter zaključi z ostrim pozivom k odgovornosti vlade. Njegova izpoved je osebna, emotivna in z močnim apelom za spremembe v zdravstvenem sistemu.

komentarpolitikadružbazdravstvovladaodgovornostzdravniška stavkapacientispecialistični pregledsamoplačništvokritika vladejavno zdravstvo

Komentar Zanima.me

Federico Viktor Potočnik: Še ena tragična zgodba javnega zdravstva, po kateri lahko rečem le: premier Golob, to je vaša krivda!

Infektolog dr. Potočnik v svojem komentarju ostro kritizira stanje slovenskega javnega zdravstva in odgovornost vlade, predvsem predsednika Roberta Goloba ter ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. Zdravstveni delavci so po njegovih besedah preobremenjeni in jih je premalo, stavka pa traja že 18 mesecev. Potočnik opozarja, da vlada ignorira posledice svojih dejanj, medtem ko zdravniki ostajajo predani pacientom.

V komentarju predstavi pretresljiv primer pacienta, ki je na specialistični pregled čakal leto in pol, zaradi česar je diagnoza napredovale bolezni prišla prepozno. S tem želi pokazati, kako škodljiv je sistem, kjer samoplačniški pregledi postajajo nujni za preživetje. Kritizira vladne ukrepe, ki po njegovem mnenju neposredno škodujejo zdravnikom in pacientom, ter zaključi z ostrim pozivom k odgovornosti vlade. Njegova izpoved je osebna, emotivna in z močnim apelom za spremembe v zdravstvenem sistemu.

VEČ ...|14. 7. 2025
Federico Viktor Potočnik: Še ena tragična zgodba javnega zdravstva, po kateri lahko rečem le: premier Golob, to je vaša krivda!

Infektolog dr. Potočnik v svojem komentarju ostro kritizira stanje slovenskega javnega zdravstva in odgovornost vlade, predvsem predsednika Roberta Goloba ter ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. Zdravstveni delavci so po njegovih besedah preobremenjeni in jih je premalo, stavka pa traja že 18 mesecev. Potočnik opozarja, da vlada ignorira posledice svojih dejanj, medtem ko zdravniki ostajajo predani pacientom.

V komentarju predstavi pretresljiv primer pacienta, ki je na specialistični pregled čakal leto in pol, zaradi česar je diagnoza napredovale bolezni prišla prepozno. S tem želi pokazati, kako škodljiv je sistem, kjer samoplačniški pregledi postajajo nujni za preživetje. Kritizira vladne ukrepe, ki po njegovem mnenju neposredno škodujejo zdravnikom in pacientom, ter zaključi z ostrim pozivom k odgovornosti vlade. Njegova izpoved je osebna, emotivna in z močnim apelom za spremembe v zdravstvenem sistemu.

Federico Viktor Potočnik

komentarpolitikadružbazdravstvovladaodgovornostzdravniška stavkapacientispecialistični pregledsamoplačništvokritika vladejavno zdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 7. 2025
Videtič: Poraženka je Slovenija – ta vlada ni državotvorna, ampak škodljiva

V pogovoru za naš radio je politični komentator Miran Videtič ostro ocenil politično dogajanje, povezano z referendumskimi zapleti glede obrambe in slovenskega sodelovanja v mednarodnih organizacijah. Po njegovem mnenju je največja poraženka prav država Slovenija, ne zgolj zaradi notranjepolitičnih razprtij, temveč tudi zaradi vse bolj načete zunanjepolitične verodostojnosti.

Videtič: Poraženka je Slovenija – ta vlada ni državotvorna, ampak škodljiva

V pogovoru za naš radio je politični komentator Miran Videtič ostro ocenil politično dogajanje, povezano z referendumskimi zapleti glede obrambe in slovenskega sodelovanja v mednarodnih organizacijah. Po njegovem mnenju je največja poraženka prav država Slovenija, ne zgolj zaradi notranjepolitičnih razprtij, temveč tudi zaradi vse bolj načete zunanjepolitične verodostojnosti.

infopolitikakomentarobrambamiran videtič

Informativni prispevki

Videtič: Poraženka je Slovenija – ta vlada ni državotvorna, ampak škodljiva

V pogovoru za naš radio je politični komentator Miran Videtič ostro ocenil politično dogajanje, povezano z referendumskimi zapleti glede obrambe in slovenskega sodelovanja v mednarodnih organizacijah. Po njegovem mnenju je največja poraženka prav država Slovenija, ne zgolj zaradi notranjepolitičnih razprtij, temveč tudi zaradi vse bolj načete zunanjepolitične verodostojnosti.

VEČ ...|14. 7. 2025
Videtič: Poraženka je Slovenija – ta vlada ni državotvorna, ampak škodljiva

V pogovoru za naš radio je politični komentator Miran Videtič ostro ocenil politično dogajanje, povezano z referendumskimi zapleti glede obrambe in slovenskega sodelovanja v mednarodnih organizacijah. Po njegovem mnenju je največja poraženka prav država Slovenija, ne zgolj zaradi notranjepolitičnih razprtij, temveč tudi zaradi vse bolj načete zunanjepolitične verodostojnosti.

Radio Ognjišče

infopolitikakomentarobrambamiran videtič

Komentar tedna

VEČ ...|11. 7. 2025
Evropska resolucija, slovenska tišina

Pretekli konec tedna se je v sosednji državi odvil koncert, ki so mu slovenski osrednji mediji, pa tudi politični veljaki predvsem leve provenience namenili ogromno pozornosti. Ne le na dan koncerta, o njem smo poslušali prej in potem. En čez drugega so hiteli obsojati vse, ki so bili kakorkoli povezani z dogodkom, ki je menda postavil tudi svetovno rekord po prodaji vstopnic …

Tako je svoj komentar, ki ga je prebrala Tanja Dominko, začela dr. Helena Jaklitsch. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče

Evropska resolucija, slovenska tišina

Pretekli konec tedna se je v sosednji državi odvil koncert, ki so mu slovenski osrednji mediji, pa tudi politični veljaki predvsem leve provenience namenili ogromno pozornosti. Ne le na dan koncerta, o njem smo poslušali prej in potem. En čez drugega so hiteli obsojati vse, ki so bili kakorkoli povezani z dogodkom, ki je menda postavil tudi svetovno rekord po prodaji vstopnic …

Tako je svoj komentar, ki ga je prebrala Tanja Dominko, začela dr. Helena Jaklitsch. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče

komentarpolitikadružbaglasbazgodovina

Komentar tedna

Evropska resolucija, slovenska tišina

Pretekli konec tedna se je v sosednji državi odvil koncert, ki so mu slovenski osrednji mediji, pa tudi politični veljaki predvsem leve provenience namenili ogromno pozornosti. Ne le na dan koncerta, o njem smo poslušali prej in potem. En čez drugega so hiteli obsojati vse, ki so bili kakorkoli povezani z dogodkom, ki je menda postavil tudi svetovno rekord po prodaji vstopnic …

Tako je svoj komentar, ki ga je prebrala Tanja Dominko, začela dr. Helena Jaklitsch. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče

VEČ ...|11. 7. 2025
Evropska resolucija, slovenska tišina

Pretekli konec tedna se je v sosednji državi odvil koncert, ki so mu slovenski osrednji mediji, pa tudi politični veljaki predvsem leve provenience namenili ogromno pozornosti. Ne le na dan koncerta, o njem smo poslušali prej in potem. En čez drugega so hiteli obsojati vse, ki so bili kakorkoli povezani z dogodkom, ki je menda postavil tudi svetovno rekord po prodaji vstopnic …

Tako je svoj komentar, ki ga je prebrala Tanja Dominko, začela dr. Helena Jaklitsch. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče

Helena Jaklitsch

komentarpolitikadružbaglasbazgodovina

Komentar Družina

VEČ ...|10. 7. 2025
Janez Dolinar: Dovolj tepeni ali bomo še malo potrpeli?

Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.


 

Janez Dolinar: Dovolj tepeni ali bomo še malo potrpeli?

Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.


 

komentar

Komentar Družina

Janez Dolinar: Dovolj tepeni ali bomo še malo potrpeli?

Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.


 

VEČ ...|10. 7. 2025
Janez Dolinar: Dovolj tepeni ali bomo še malo potrpeli?

Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.


 

Janez Dolinar

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|9. 7. 2025
Erika Ašič: Vedno bolj zadeti

Avtorica v komentarju razmišlja o zaskrbljujoči zasvojenosti slovenskih najstnikov z marihuano in drugimi omamnimi snovmi. Po njenih besedah kajenje vejpov, uporaba fug in žvečljivega tobaka pri 15 letih nikakor ne more biti zdravo. Pri tem se sprašuje, zakaj mladi potrebujejo omamo. Česa imajo preveč ali premalo, da se tako pogosto odločajo za beg? Erika Ašič sklene, da so omame posledica stanja v družbi.

Erika Ašič: Vedno bolj zadeti

Avtorica v komentarju razmišlja o zaskrbljujoči zasvojenosti slovenskih najstnikov z marihuano in drugimi omamnimi snovmi. Po njenih besedah kajenje vejpov, uporaba fug in žvečljivega tobaka pri 15 letih nikakor ne more biti zdravo. Pri tem se sprašuje, zakaj mladi potrebujejo omamo. Česa imajo preveč ali premalo, da se tako pogosto odločajo za beg? Erika Ašič sklene, da so omame posledica stanja v družbi.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Vedno bolj zadeti

Avtorica v komentarju razmišlja o zaskrbljujoči zasvojenosti slovenskih najstnikov z marihuano in drugimi omamnimi snovmi. Po njenih besedah kajenje vejpov, uporaba fug in žvečljivega tobaka pri 15 letih nikakor ne more biti zdravo. Pri tem se sprašuje, zakaj mladi potrebujejo omamo. Česa imajo preveč ali premalo, da se tako pogosto odločajo za beg? Erika Ašič sklene, da so omame posledica stanja v družbi.

VEČ ...|9. 7. 2025
Erika Ašič: Vedno bolj zadeti

Avtorica v komentarju razmišlja o zaskrbljujoči zasvojenosti slovenskih najstnikov z marihuano in drugimi omamnimi snovmi. Po njenih besedah kajenje vejpov, uporaba fug in žvečljivega tobaka pri 15 letih nikakor ne more biti zdravo. Pri tem se sprašuje, zakaj mladi potrebujejo omamo. Česa imajo preveč ali premalo, da se tako pogosto odločajo za beg? Erika Ašič sklene, da so omame posledica stanja v družbi.

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Naš pogled

VEČ ...|8. 7. 2025
Marjana Debevec: Postajamo ljudje

»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«

Marjana Debevec: Postajamo ljudje

»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«

komentar

Naš pogled

Marjana Debevec: Postajamo ljudje

»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«

VEČ ...|8. 7. 2025
Marjana Debevec: Postajamo ljudje

»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«

Marjana Debevec

komentar

Komentar Zanima.me

VEČ ...|7. 7. 2025
Peter Merše: Po aferi Maximarket – koliko je vredna pitna voda?

Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.

Glavna skrb: kanal C0

Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.

Kritika odločevalcev in sistema

- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.

Sporočilo članka

Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.

Peter Merše: Po aferi Maximarket – koliko je vredna pitna voda?

Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.

Glavna skrb: kanal C0

Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.

Kritika odločevalcev in sistema

- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.

Sporočilo članka

Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.

komentarpolitikadružbačista pitna vodakanal C0maximarketZoran Janković

Komentar Zanima.me

Peter Merše: Po aferi Maximarket – koliko je vredna pitna voda?

Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.

Glavna skrb: kanal C0

Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.

Kritika odločevalcev in sistema

- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.

Sporočilo članka

Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.

VEČ ...|7. 7. 2025
Peter Merše: Po aferi Maximarket – koliko je vredna pitna voda?

Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.

Glavna skrb: kanal C0

Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.

Kritika odločevalcev in sistema

- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.

Sporočilo članka

Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.

Peter Merše

komentarpolitikadružbačista pitna vodakanal C0maximarketZoran Janković

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|15. 7. 2025
Življenje je darilo

Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi, ki je izšla pri založbi Primus z naslovom Življenje je darilo. Tri smo prebrali v tokratni oddaji. Kako postati izjemen človek, kje tičijo tatovi naših življenj in zakaj je hvaležnost največja vrednota?

Življenje je darilo

Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi, ki je izšla pri založbi Primus z naslovom Življenje je darilo. Tri smo prebrali v tokratni oddaji. Kako postati izjemen človek, kje tičijo tatovi naših življenj in zakaj je hvaležnost največja vrednota?

Tadej Sadar

Naš pogled

VEČ ...|15. 7. 2025
Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

Blaž Lesnik

komentarpočitnicebranjedobra knjigaumetna inteligencaprihodnostoddihduhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|13. 7. 2025
Zveri

V tokratni kmetijski oddaji smo govorili o problematiki zveri. Gostili smo Alojza Kovšco.

Zveri

V tokratni kmetijski oddaji smo govorili o problematiki zveri. Gostili smo Alojza Kovšco.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 7. 2025
Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš gost

VEČ ...|12. 7. 2025
Muzikolog dr. Franc Križnar

V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija.  V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.

Muzikolog dr. Franc Križnar

V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija.  V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.

Radio Ognjišče

spominživljenjeFranc Križnar

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|16. 7. 2025
Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Rožni venec

VEČ ...|16. 7. 2025
Častitljivi del dne 16. 7.

Molili so verniki iz župnije Sv. Duh.

Častitljivi del dne 16. 7.

Molili so verniki iz župnije Sv. Duh.

Radio Ognjišče

Od slike do besede

VEČ ...|15. 7. 2025
Nenačrtovano starševstvo

Predstavili smo delo Abby Johnson: Nenačrtovano starševstvo. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi založbi. Gost oddaje je bil prevajalec Niki Neubauer.

Nenačrtovano starševstvo

Predstavili smo delo Abby Johnson: Nenačrtovano starševstvo. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi založbi. Gost oddaje je bil prevajalec Niki Neubauer.

Mateja Subotičanec

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 7. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan