Nedogodek

Ne zgodi se pogosto, da en sam dogodek odkrije veliko stvari. Morda toliko bolj, če ga hočejo mediji, ali vsaj del dominantnih medijev, prikriti.

Luč na Vzhodu, sporočilo za Zahod

Papež Frančišek je v teh dneh znova na poti, na najdaljšem potovanju svojega papeževanja: v dvanajstih dneh bo skupno opravil okoli 33.000 kilometrov in se ustavil v štirih državah v jugovzhodni Aziji in Oceaniji.

Ob vsem tem je to morda eno najpomembnejših papeževih potovanj. Morda tudi eno zadnjih, glede na njegovo starost in zdravstveno stanje. A tisti, ki papeža Frančiška dobro poznajo, pravijo, da ostaja v njegovih željah še en cilj, ki je vedno prisoten nekje v ozadju vseh njegovih potovanj v Azijo: Kitajska. Do zdaj se je ta cilj izkazal za nedosegljivega kljub znamenitem (a pogosto kritiziranem) sporazumu o imenovanju škofov. Bo zgled azijskih vernikov, ki so konstruktiven in dinamičen dejavnik v svojih družbah, omehčal srca partijskih veljakov v Pekingu ali jih le še bolj otrdil?

Velika zelena torba

V svetlozelenem odtenku je bila moja spremljevalka na prvi šolski dan. Bila je nekaj posebnega. Druge deklice so imele cvetlice, princeske, torbe so bile roza ali vijolične, tudi rdeče barve, moja ni bila nič kaj dekliška, a izbrala sem jo sama in bila mi je silno všeč. Nimam fotografije svojega prvega šolskega dne, to tedaj pač ni bilo v navadi. Prav tako se ne spomnim, da bi bili ob nas starši v razredu, tudi to ni bilo v navadi. Se pa spominjam, da smo dobili pionirske izkaznice in kapice ter da smo skozi ves prvi razred na začetku pouka pozdravljali Za domovino … s Titom naprej. Čeprav je bil že več kot leto dni pod zemljo. In spomnim se, da sem jokala, ker ga na dan, ko je prišel v Ljubljano, nisem mogla it skupaj z ostalimi otroki iz vrtca pozdravit, ker sem zbolela …

Tako je svoje razmišljanje o razmerah v slovenskem šolstvu začela Tanja Dominko, v celoti pa si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

V vsem se zahvaljujte - v dobrem in slabem

Končuje se staro in spet začenja novo šolsko leto. Nikoli sklenjen krog. Pa vendar se šolsko leto začenja in nam daje priložnosti, za katere smo lahko hvaležni. Brez hvaležnosti, ki rojeva ljubezen, ta pa v nas naseljuje veselje, ki ga širimo okrog sebe, smo dolgočasni, prazni in zamorjeni.

Dr. Dobert Cvetek: Pandemija duševnih težav zahteva ukrepanje

Avtor razpravlja o naraščajočih duševnih težavah v Sloveniji in Evropi. Zakaj je predlagani zakon o psihoterapiji problematičen? Kako lahko izboljšamo dostop do kakovostne psihoterapevtske pomoči za otroke, mladostnike in ranljive skupine? Ne zamudite te pomembne razprave, ki odpira oči in spodbuja k ukrepanju za boljše duševno zdravje vseh nas.

Nekateri se za vedno zapišejo v zgodovino

Pobuda za postavitev obeležja v Boletovi rojstni in krstni župniji Knežak se je razvila v krogu njegovih prijateljev in v sodelovanju z Ognjiščem. Spomenik ni le priznanje Boletovim dosežkom, temveč spodbuda, da se tudi današnje generacije podajo na pot, ki jo je začrtal, in priložnost za opozorilo, da še naprej potrebujemo drznost in vizionarstvo v našem duhovnem delovanju. Bronasti kip, ki ga je ustvaril kipar Mirsad Begič, morda za koga navidez ni najbolj posrečen, a vseeno kaže pogled na človeka, ki je zrasel v kraškem okolju, kjer so burja, skala, bor in brin, in ki je bil tipičen Primorec, ki si je upal reči in kar je rekel, je naredil. Da bo njegov spomin živel še naprej pa si bomo prizadevali tudi njegovi duhovni nasledniki pri Založbi in Radiu Ognjišče.

Kje so se vzeli naprednjaki?

Kje so se vzeli naprednjaki, da vse nas, ki to nismo, že dvesto let ponižujejo in imajo vladavino nad nami za samoumevno? In drugo: Kako je mogoče, da morija nacistov velja za zločin, morijo komunistov pa moramo v imenu Heglove in Marxove utopije o vračanju absolutnega duha k samemu sebi in ideje o nenehnem izboljševanju družbe, imeti za domnevno neželeno, a vendar legitimno posledico fantazme o izgradnji družbe enakosti?

Kdo gospoduje raju pod Triglavom?

Od nekdaj je avgust mesec, ko se v gore odpravi največ Slovencev. Ali to res še velja tudi danes, pravzaprav ne vem. Statistika pravi, da v naše gore letno zaide 1,7 milijona obiskovalcev. Več pove komentar študenta, ki delovno preživlja poletje v planinski koči na Kredarici. Povedal mi je, da pred avgustom skorajda ni spregovoril slovenske besede, saj so bili obiskovalci tujci – od Čehov, Poljakov, Madžarov do Američanov in tako dalje. 

Tako je svoje razmišljanje o slovenskih gorah danes v svojem komentarju, ki si ga lahko v celoti preberete na straneh tednika Družina, začel Blaž Lesnik.