Komentar tedna

VEČ ...|25. 9. 2020
Jernej Letnar Černič: Demografski sklad in njegove pasti

Če se bo vsakodnevna politika vmešavala v korporativno upravljanje, je slovenski nacionalni demografski sklad že vnaprej obsojen na neuspeh, mi vsi skupaj pa na nadaljnje razvrednotenje državnega premoženja in postopen propad državnega pokojninskega sistema.
Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: Demografski sklad in njegove pasti

Če se bo vsakodnevna politika vmešavala v korporativno upravljanje, je slovenski nacionalni demografski sklad že vnaprej obsojen na neuspeh, mi vsi skupaj pa na nadaljnje razvrednotenje državnega premoženja in postopen propad državnega pokojninskega sistema.
Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

komentardružba

Komentar tedna

Jernej Letnar Černič: Demografski sklad in njegove pasti
Če se bo vsakodnevna politika vmešavala v korporativno upravljanje, je slovenski nacionalni demografski sklad že vnaprej obsojen na neuspeh, mi vsi skupaj pa na nadaljnje razvrednotenje državnega premoženja in postopen propad državnega pokojninskega sistema.
Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
VEČ ...|25. 9. 2020
Jernej Letnar Černič: Demografski sklad in njegove pasti
Če se bo vsakodnevna politika vmešavala v korporativno upravljanje, je slovenski nacionalni demografski sklad že vnaprej obsojen na neuspeh, mi vsi skupaj pa na nadaljnje razvrednotenje državnega premoženja in postopen propad državnega pokojninskega sistema.
Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružba

Naš pogled

VEČ ...|22. 9. 2020
Skušnjave

Mnogo popisanega je človek ustvari skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma C. S. Lewis-a, avtorja zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjav, razpetosti med to kar bi torej človek rad storil in to kar sme storiti oz. je prav da stori. Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za krelikalca, če ne že kar za srednjeveškega blazneža. ... 

Celoten komentar Silvestre Sadar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Skušnjave

Mnogo popisanega je človek ustvari skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma C. S. Lewis-a, avtorja zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjav, razpetosti med to kar bi torej človek rad storil in to kar sme storiti oz. je prav da stori. Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za krelikalca, če ne že kar za srednjeveškega blazneža. ... 

Celoten komentar Silvestre Sadar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

komentarduhovnostkoronavirusdružba

Naš pogled

Skušnjave

Mnogo popisanega je človek ustvari skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma C. S. Lewis-a, avtorja zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjav, razpetosti med to kar bi torej človek rad storil in to kar sme storiti oz. je prav da stori. Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za krelikalca, če ne že kar za srednjeveškega blazneža. ... 

Celoten komentar Silvestre Sadar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

VEČ ...|22. 9. 2020
Skušnjave

Mnogo popisanega je človek ustvari skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma C. S. Lewis-a, avtorja zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjav, razpetosti med to kar bi torej človek rad storil in to kar sme storiti oz. je prav da stori. Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za krelikalca, če ne že kar za srednjeveškega blazneža. ... 

Celoten komentar Silvestre Sadar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Silvestra Sadar

komentarduhovnostkoronavirusdružba

Komentar Družina

VEČ ...|21. 9. 2020
Boštjan Debevec: Ujetniki strahu

Ko smo vstopali v letošnje poletje, se je zdelo, da se môra koronavirusa končuje...

Boštjan Debevec: Ujetniki strahu

Ko smo vstopali v letošnje poletje, se je zdelo, da se môra koronavirusa končuje...

komentar

Komentar Družina

Boštjan Debevec: Ujetniki strahu
Ko smo vstopali v letošnje poletje, se je zdelo, da se môra koronavirusa končuje...
VEČ ...|21. 9. 2020
Boštjan Debevec: Ujetniki strahu
Ko smo vstopali v letošnje poletje, se je zdelo, da se môra koronavirusa končuje...

Boštjan Debevec

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|21. 9. 2020
Matej Hrastar: Zmaga za Slovenijo. Zmaga za Tour. Zmaga za kolesarstvo.

Če bi pred četrt stoletja komu iz kolesarskega sveta v Sloveniji omenili, kaj nas čaka v prihodnosti, bi gotovo rekel, da to ni mogoče.Skupna zmaga, celo dvojna, po enem najbolj razburljivih zaključkov v zgodovini najpomembnejše dirke na svetu je točno to, kar je povedal Tadej Pogačar v cilju kronometra, ko si je zagotovil končno zmago: »Brez besed sem, ne vem kaj naj rečem, potreboval bom še nekaj časa, da zberem misli.«

Matej Hrastar: Zmaga za Slovenijo. Zmaga za Tour. Zmaga za kolesarstvo.

Če bi pred četrt stoletja komu iz kolesarskega sveta v Sloveniji omenili, kaj nas čaka v prihodnosti, bi gotovo rekel, da to ni mogoče.Skupna zmaga, celo dvojna, po enem najbolj razburljivih zaključkov v zgodovini najpomembnejše dirke na svetu je točno to, kar je povedal Tadej Pogačar v cilju kronometra, ko si je zagotovil končno zmago: »Brez besed sem, ne vem kaj naj rečem, potreboval bom še nekaj časa, da zberem misli.«

športkomentardružba

Komentar Domovina.je

Matej Hrastar: Zmaga za Slovenijo. Zmaga za Tour. Zmaga za kolesarstvo.
Če bi pred četrt stoletja komu iz kolesarskega sveta v Sloveniji omenili, kaj nas čaka v prihodnosti, bi gotovo rekel, da to ni mogoče.Skupna zmaga, celo dvojna, po enem najbolj razburljivih zaključkov v zgodovini najpomembnejše dirke na svetu je točno to, kar je povedal Tadej Pogačar v cilju kronometra, ko si je zagotovil končno zmago: »Brez besed sem, ne vem kaj naj rečem, potreboval bom še nekaj časa, da zberem misli.«
VEČ ...|21. 9. 2020
Matej Hrastar: Zmaga za Slovenijo. Zmaga za Tour. Zmaga za kolesarstvo.
Če bi pred četrt stoletja komu iz kolesarskega sveta v Sloveniji omenili, kaj nas čaka v prihodnosti, bi gotovo rekel, da to ni mogoče.Skupna zmaga, celo dvojna, po enem najbolj razburljivih zaključkov v zgodovini najpomembnejše dirke na svetu je točno to, kar je povedal Tadej Pogačar v cilju kronometra, ko si je zagotovil končno zmago: »Brez besed sem, ne vem kaj naj rečem, potreboval bom še nekaj časa, da zberem misli.«

Matej Hrastar

športkomentardružba

Komentar tedna

VEČ ...|18. 9. 2020
Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks

Biblija ali Sveto pismo s Staro in Novo zavezo je najbolj brana knjiga na svetu, saj jo že dobrih 2000 let neprestano prepisujejo, tiskajo in prevajajo v skoraj vse jezike. Takisto je dragocen kodeks duhovnih, etičnih in pravnih pravil, s katerimi bi moral biti vsaj površno seznanjen vsak izobraženec.
Če mi je v današnjem komentarju dovoljena laična in ekumenska pokušina s paberkovanjem nekaterih utrinkov iz Starega testamenta, bi nas uvodoma spomnil na legendarni začetek iz Prve Mojzesove knjige, ko se dogodi prva kršitev božje prepovedi, da Adam in Eva ne smeta jesti rajskega sadeža, da ne bi spoznala dobrega in hudega. Sledila je huda kazen z izgonom, globalnim potopom in ponovna priložnost človeštvu prek Noeta s peščico izbrancev in božjega mavričnega pakta.

Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks

Biblija ali Sveto pismo s Staro in Novo zavezo je najbolj brana knjiga na svetu, saj jo že dobrih 2000 let neprestano prepisujejo, tiskajo in prevajajo v skoraj vse jezike. Takisto je dragocen kodeks duhovnih, etičnih in pravnih pravil, s katerimi bi moral biti vsaj površno seznanjen vsak izobraženec.
Če mi je v današnjem komentarju dovoljena laična in ekumenska pokušina s paberkovanjem nekaterih utrinkov iz Starega testamenta, bi nas uvodoma spomnil na legendarni začetek iz Prve Mojzesove knjige, ko se dogodi prva kršitev božje prepovedi, da Adam in Eva ne smeta jesti rajskega sadeža, da ne bi spoznala dobrega in hudega. Sledila je huda kazen z izgonom, globalnim potopom in ponovna priložnost človeštvu prek Noeta s peščico izbrancev in božjega mavričnega pakta.

komentarduhovnostdružba

Komentar tedna

Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks
Biblija ali Sveto pismo s Staro in Novo zavezo je najbolj brana knjiga na svetu, saj jo že dobrih 2000 let neprestano prepisujejo, tiskajo in prevajajo v skoraj vse jezike. Takisto je dragocen kodeks duhovnih, etičnih in pravnih pravil, s katerimi bi moral biti vsaj površno seznanjen vsak izobraženec.
Če mi je v današnjem komentarju dovoljena laična in ekumenska pokušina s paberkovanjem nekaterih utrinkov iz Starega testamenta, bi nas uvodoma spomnil na legendarni začetek iz Prve Mojzesove knjige, ko se dogodi prva kršitev božje prepovedi, da Adam in Eva ne smeta jesti rajskega sadeža, da ne bi spoznala dobrega in hudega. Sledila je huda kazen z izgonom, globalnim potopom in ponovna priložnost človeštvu prek Noeta s peščico izbrancev in božjega mavričnega pakta.
VEČ ...|18. 9. 2020
Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks
Biblija ali Sveto pismo s Staro in Novo zavezo je najbolj brana knjiga na svetu, saj jo že dobrih 2000 let neprestano prepisujejo, tiskajo in prevajajo v skoraj vse jezike. Takisto je dragocen kodeks duhovnih, etičnih in pravnih pravil, s katerimi bi moral biti vsaj površno seznanjen vsak izobraženec.
Če mi je v današnjem komentarju dovoljena laična in ekumenska pokušina s paberkovanjem nekaterih utrinkov iz Starega testamenta, bi nas uvodoma spomnil na legendarni začetek iz Prve Mojzesove knjige, ko se dogodi prva kršitev božje prepovedi, da Adam in Eva ne smeta jesti rajskega sadeža, da ne bi spoznala dobrega in hudega. Sledila je huda kazen z izgonom, globalnim potopom in ponovna priložnost človeštvu prek Noeta s peščico izbrancev in božjega mavričnega pakta.

Marko Pavliha

komentarduhovnostdružba

Komentar Družina

VEČ ...|17. 9. 2020
Šport, ki povezuje

Pred meseci smo Slovenci dobili nov državni praznik, dan slovenskega športa, ki ga bomo prvič praznovali prav kmalu, 23. septembra. V vsaki državi imajo državni prazniki poseben pomen: spominjajo nas na ključne dogodke in vrednote, ki državljane združujejo in s tem oblikujejo. Ob njih se krepi narodna zavest in pripadnost. Zaradi njih se čutimo bolj povezane in složne, bolj pripravljene delati za skupno dobro. Pa ima šport res lahko takšno moč, da si zasluži poseben državni praznik?

Celoten komentar Jerneja Piska si lahko preberete na spletni strani katoliškega tednika Druzina.si.

Šport, ki povezuje

Pred meseci smo Slovenci dobili nov državni praznik, dan slovenskega športa, ki ga bomo prvič praznovali prav kmalu, 23. septembra. V vsaki državi imajo državni prazniki poseben pomen: spominjajo nas na ključne dogodke in vrednote, ki državljane združujejo in s tem oblikujejo. Ob njih se krepi narodna zavest in pripadnost. Zaradi njih se čutimo bolj povezane in složne, bolj pripravljene delati za skupno dobro. Pa ima šport res lahko takšno moč, da si zasluži poseben državni praznik?

Celoten komentar Jerneja Piska si lahko preberete na spletni strani katoliškega tednika Druzina.si.

komentarsportslovenijakolesarstvo

Komentar Družina

Šport, ki povezuje

Pred meseci smo Slovenci dobili nov državni praznik, dan slovenskega športa, ki ga bomo prvič praznovali prav kmalu, 23. septembra. V vsaki državi imajo državni prazniki poseben pomen: spominjajo nas na ključne dogodke in vrednote, ki državljane združujejo in s tem oblikujejo. Ob njih se krepi narodna zavest in pripadnost. Zaradi njih se čutimo bolj povezane in složne, bolj pripravljene delati za skupno dobro. Pa ima šport res lahko takšno moč, da si zasluži poseben državni praznik?

Celoten komentar Jerneja Piska si lahko preberete na spletni strani katoliškega tednika Druzina.si.

VEČ ...|17. 9. 2020
Šport, ki povezuje

Pred meseci smo Slovenci dobili nov državni praznik, dan slovenskega športa, ki ga bomo prvič praznovali prav kmalu, 23. septembra. V vsaki državi imajo državni prazniki poseben pomen: spominjajo nas na ključne dogodke in vrednote, ki državljane združujejo in s tem oblikujejo. Ob njih se krepi narodna zavest in pripadnost. Zaradi njih se čutimo bolj povezane in složne, bolj pripravljene delati za skupno dobro. Pa ima šport res lahko takšno moč, da si zasluži poseben državni praznik?

Celoten komentar Jerneja Piska si lahko preberete na spletni strani katoliškega tednika Druzina.si.

Jernej Pisk

komentarsportslovenijakolesarstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|16. 9. 2020
Mitja Pucelj: Različni vatli pri ocenjevanju ravnanja naših in vaših

Moramo se vprašati, ali smo sploh pripravljeni in izmožno vzpostaviti sistem, v katerem opravljamo merjenje družbenega dogajanja objektivno, ne pa subjektivno.

Mitja Pucelj: Različni vatli pri ocenjevanju ravnanja naših in vaših

Moramo se vprašati, ali smo sploh pripravljeni in izmožno vzpostaviti sistem, v katerem opravljamo merjenje družbenega dogajanja objektivno, ne pa subjektivno.

družbapolitikakomentar

Komentar Časnik.si

Mitja Pucelj: Različni vatli pri ocenjevanju ravnanja naših in vaših
Moramo se vprašati, ali smo sploh pripravljeni in izmožno vzpostaviti sistem, v katerem opravljamo merjenje družbenega dogajanja objektivno, ne pa subjektivno.
VEČ ...|16. 9. 2020
Mitja Pucelj: Različni vatli pri ocenjevanju ravnanja naših in vaših
Moramo se vprašati, ali smo sploh pripravljeni in izmožno vzpostaviti sistem, v katerem opravljamo merjenje družbenega dogajanja objektivno, ne pa subjektivno.

Mitja Pucelj

družbapolitikakomentar

Naš pogled

VEČ ...|15. 9. 2020
Eno dolgo kavo in malo slovenske glasbe, prosim!

Naš napovedovalec ob državnem prazniku razmišlja o jeziku, slovenski besedi, ter o spoštovanju, negovanju, ohranjanju, razvijanju in našem odnosu do nje.

Eno dolgo kavo in malo slovenske glasbe, prosim!

Naš napovedovalec ob državnem prazniku razmišlja o jeziku, slovenski besedi, ter o spoštovanju, negovanju, ohranjanju, razvijanju in našem odnosu do nje.

komentarslovenija

Naš pogled

Eno dolgo kavo in malo slovenske glasbe, prosim!
Naš napovedovalec ob državnem prazniku razmišlja o jeziku, slovenski besedi, ter o spoštovanju, negovanju, ohranjanju, razvijanju in našem odnosu do nje.
VEČ ...|15. 9. 2020
Eno dolgo kavo in malo slovenske glasbe, prosim!
Naš napovedovalec ob državnem prazniku razmišlja o jeziku, slovenski besedi, ter o spoštovanju, negovanju, ohranjanju, razvijanju in našem odnosu do nje.

Matjaž Merljak

komentarslovenija

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 9. 2020
Dr. Janez Juhant o odzivu javnosti na ukrepe in o vrnitvi Primorske k matični domovini

Oddaja Spoznanje več, predsodek je bila zaznamovana z državnim praznikom Vrnitev Primorske k matični domovini. Kako to poglavje zgodovine in vlogo slovenskih duhovnikov vidi dr. Janez Juhant? Seveda nismo mogli niti mimo aktualnega dogajanja na področju koronavirusa, odziva javnosti na ukrepe in tudi mimo politike ne.

Dr. Janez Juhant o odzivu javnosti na ukrepe in o vrnitvi Primorske k matični domovini

Oddaja Spoznanje več, predsodek je bila zaznamovana z državnim praznikom Vrnitev Primorske k matični domovini. Kako to poglavje zgodovine in vlogo slovenskih duhovnikov vidi dr. Janez Juhant? Seveda nismo mogli niti mimo aktualnega dogajanja na področju koronavirusa, odziva javnosti na ukrepe in tudi mimo politike ne.

družbapolitikakomentarpogovor

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Janez Juhant o odzivu javnosti na ukrepe in o vrnitvi Primorske k matični domovini
Oddaja Spoznanje več, predsodek je bila zaznamovana z državnim praznikom Vrnitev Primorske k matični domovini. Kako to poglavje zgodovine in vlogo slovenskih duhovnikov vidi dr. Janez Juhant? Seveda nismo mogli niti mimo aktualnega dogajanja na področju koronavirusa, odziva javnosti na ukrepe in tudi mimo politike ne.
VEČ ...|14. 9. 2020
Dr. Janez Juhant o odzivu javnosti na ukrepe in o vrnitvi Primorske k matični domovini
Oddaja Spoznanje več, predsodek je bila zaznamovana z državnim praznikom Vrnitev Primorske k matični domovini. Kako to poglavje zgodovine in vlogo slovenskih duhovnikov vidi dr. Janez Juhant? Seveda nismo mogli niti mimo aktualnega dogajanja na področju koronavirusa, odziva javnosti na ukrepe in tudi mimo politike ne.

Tanja Dominko

družbapolitikakomentarpogovor

Komentar Domovina.je

VEČ ...|14. 9. 2020
Rok Čakš: (Ne)oproščeno: Jankovićem 8 milijonov evrov, Pivčevi pa 400 evrov

V petek so, baje že enaindvajsetič zapored, v prestolnici spet protestirali. Najbrž nihče ni pričakoval drugače, a tudi tokrat so se protestniki izognili magistratu. Ljubljanski župan, ne glede na vse, ni tarča njihovega besa.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: (Ne)oproščeno: Jankovićem 8 milijonov evrov, Pivčevi pa 400 evrov

V petek so, baje že enaindvajsetič zapored, v prestolnici spet protestirali. Najbrž nihče ni pričakoval drugače, a tudi tokrat so se protestniki izognili magistratu. Ljubljanski župan, ne glede na vse, ni tarča njihovega besa.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

družbapolitikakomentar

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: (Ne)oproščeno: Jankovićem 8 milijonov evrov, Pivčevi pa 400 evrov
V petek so, baje že enaindvajsetič zapored, v prestolnici spet protestirali. Najbrž nihče ni pričakoval drugače, a tudi tokrat so se protestniki izognili magistratu. Ljubljanski župan, ne glede na vse, ni tarča njihovega besa.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
VEČ ...|14. 9. 2020
Rok Čakš: (Ne)oproščeno: Jankovićem 8 milijonov evrov, Pivčevi pa 400 evrov
V petek so, baje že enaindvajsetič zapored, v prestolnici spet protestirali. Najbrž nihče ni pričakoval drugače, a tudi tokrat so se protestniki izognili magistratu. Ljubljanski župan, ne glede na vse, ni tarča njihovega besa.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

družbapolitikakomentar

Komentar tedna

VEČ ...|11. 9. 2020
Tadej Sadar: Virus lahkotnega bivanja

Kako globoko sega zajčja luknja levičarskih idej o enakosti, svobodi in človekovi nadvladi nad univerzumom? Kako zelo drži, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Pa ga sploh imamo?
V komentarju tedna tudi o tem, kaj bi se morali ob odstopu predsednice DESUS-a naučiti in o zablodi tako imenovanega švedskega modela.

Tadej Sadar: Virus lahkotnega bivanja

Kako globoko sega zajčja luknja levičarskih idej o enakosti, svobodi in človekovi nadvladi nad univerzumom? Kako zelo drži, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Pa ga sploh imamo?
V komentarju tedna tudi o tem, kaj bi se morali ob odstopu predsednice DESUS-a naučiti in o zablodi tako imenovanega švedskega modela.

komentardružbapolitikakoronavirus

Komentar tedna

Tadej Sadar: Virus lahkotnega bivanja
Kako globoko sega zajčja luknja levičarskih idej o enakosti, svobodi in človekovi nadvladi nad univerzumom? Kako zelo drži, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Pa ga sploh imamo?
V komentarju tedna tudi o tem, kaj bi se morali ob odstopu predsednice DESUS-a naučiti in o zablodi tako imenovanega švedskega modela.
VEČ ...|11. 9. 2020
Tadej Sadar: Virus lahkotnega bivanja
Kako globoko sega zajčja luknja levičarskih idej o enakosti, svobodi in človekovi nadvladi nad univerzumom? Kako zelo drži, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Pa ga sploh imamo?
V komentarju tedna tudi o tem, kaj bi se morali ob odstopu predsednice DESUS-a naučiti in o zablodi tako imenovanega švedskega modela.

Tadej Sadar

komentardružbapolitikakoronavirus

Komentar Družina

VEČ ...|10. 9. 2020
Janez Dolinar: Kam nas pelje COVID?

Janez Dolinar, dr. med. - Pol leta je minilo od začetka epidemije SARS-CoV-2, ko se je življenje tako rekoč čez noč ustavilo.

Janez Dolinar: Kam nas pelje COVID?

Janez Dolinar, dr. med. - Pol leta je minilo od začetka epidemije SARS-CoV-2, ko se je življenje tako rekoč čez noč ustavilo.

komentar

Komentar Družina

Janez Dolinar: Kam nas pelje COVID?
Janez Dolinar, dr. med. - Pol leta je minilo od začetka epidemije SARS-CoV-2, ko se je življenje tako rekoč čez noč ustavilo.
VEČ ...|10. 9. 2020
Janez Dolinar: Kam nas pelje COVID?
Janez Dolinar, dr. med. - Pol leta je minilo od začetka epidemije SARS-CoV-2, ko se je življenje tako rekoč čez noč ustavilo.

Janez Dolinar

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|9. 9. 2020
Ivan Štuhec: Ljubljanski biciklisti delujejo po Kučanovem konceptu

Ljubljanski biciklisti imajo dovolj razlogov za proteste, samo izbrali so si napačen naslov in napačne koncepte. Njihov zgodovinski dosežek bodo prazne zračnice, ker biciklirajo nebuloze.

Ivan Štuhec: Ljubljanski biciklisti delujejo po Kučanovem konceptu

Ljubljanski biciklisti imajo dovolj razlogov za proteste, samo izbrali so si napačen naslov in napačne koncepte. Njihov zgodovinski dosežek bodo prazne zračnice, ker biciklirajo nebuloze.

komentar

Komentar Časnik.si

Ivan Štuhec: Ljubljanski biciklisti delujejo po Kučanovem konceptu
Ljubljanski biciklisti imajo dovolj razlogov za proteste, samo izbrali so si napačen naslov in napačne koncepte. Njihov zgodovinski dosežek bodo prazne zračnice, ker biciklirajo nebuloze.
VEČ ...|9. 9. 2020
Ivan Štuhec: Ljubljanski biciklisti delujejo po Kučanovem konceptu
Ljubljanski biciklisti imajo dovolj razlogov za proteste, samo izbrali so si napačen naslov in napačne koncepte. Njihov zgodovinski dosežek bodo prazne zračnice, ker biciklirajo nebuloze.

Ivan Štuhec

komentar

Naš pogled

VEČ ...|8. 9. 2020
Lidija Zupanič: Kolo služi različnim namenom

Veliko se zadnje čase govori o kolesarjih. O tistih petkovih, pa tudi o naših dveh zlatih fantih, ki vrtita pedala po Franciji. Kako različni nameni.
O tem je danes premišljevala naša sodelavka Lidija Zupanič.

Lidija Zupanič: Kolo služi različnim namenom

Veliko se zadnje čase govori o kolesarjih. O tistih petkovih, pa tudi o naših dveh zlatih fantih, ki vrtita pedala po Franciji. Kako različni nameni.
O tem je danes premišljevala naša sodelavka Lidija Zupanič.

komentardružbakolo

Naš pogled

Lidija Zupanič: Kolo služi različnim namenom
Veliko se zadnje čase govori o kolesarjih. O tistih petkovih, pa tudi o naših dveh zlatih fantih, ki vrtita pedala po Franciji. Kako različni nameni.
O tem je danes premišljevala naša sodelavka Lidija Zupanič.
VEČ ...|8. 9. 2020
Lidija Zupanič: Kolo služi različnim namenom
Veliko se zadnje čase govori o kolesarjih. O tistih petkovih, pa tudi o naših dveh zlatih fantih, ki vrtita pedala po Franciji. Kako različni nameni.
O tem je danes premišljevala naša sodelavka Lidija Zupanič.

Lidija Zupanič

komentardružbakolo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|7. 9. 2020
Dr. Aleš Maver o političnem stanju v Belorusiji

V oddaji smo gostili publicista dr. Aleša Mavra, ki je kot osrednjo temo izpostavil Belorusijo, tudi z vidika tamkajšnje katoliške skupnosti. Ob tem smo razmišljali tudi o izkrivljenem prikazovanju evropskega vzhoda, tudi naše države, v zahodih tudi konservativnih medijih.

Dr. Aleš Maver o političnem stanju v Belorusiji

V oddaji smo gostili publicista dr. Aleša Mavra, ki je kot osrednjo temo izpostavil Belorusijo, tudi z vidika tamkajšnje katoliške skupnosti. Ob tem smo razmišljali tudi o izkrivljenem prikazovanju evropskega vzhoda, tudi naše države, v zahodih tudi konservativnih medijih.

družbapolitikakomentartujina

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Aleš Maver o političnem stanju v Belorusiji
V oddaji smo gostili publicista dr. Aleša Mavra, ki je kot osrednjo temo izpostavil Belorusijo, tudi z vidika tamkajšnje katoliške skupnosti. Ob tem smo razmišljali tudi o izkrivljenem prikazovanju evropskega vzhoda, tudi naše države, v zahodih tudi konservativnih medijih.
VEČ ...|7. 9. 2020
Dr. Aleš Maver o političnem stanju v Belorusiji
V oddaji smo gostili publicista dr. Aleša Mavra, ki je kot osrednjo temo izpostavil Belorusijo, tudi z vidika tamkajšnje katoliške skupnosti. Ob tem smo razmišljali tudi o izkrivljenem prikazovanju evropskega vzhoda, tudi naše države, v zahodih tudi konservativnih medijih.

Jože Bartolj

družbapolitikakomentartujina

Komentar Domovina.je

VEČ ...|7. 9. 2020
Marko Balažic: Kaj ogroža koncept združene Evrope?

V ponedeljek je na Bledu potekal 15. strateški forum, ki ga je poleg krikov nekaterih, da se Slovenija zaradi vabljenih gostov oddaljuje od jedra Evrope, zaznamovala do sedaj najboljša udeležba voditeljev vlad in držav. Izjemno dinamičen predsedniški panel je znova pokazal na ločnico med Vzhodom in Zahodom Evrope, ki je očitno ene in druge politične elite ne razumejo prav dobro.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Marko Balažic: Kaj ogroža koncept združene Evrope?

V ponedeljek je na Bledu potekal 15. strateški forum, ki ga je poleg krikov nekaterih, da se Slovenija zaradi vabljenih gostov oddaljuje od jedra Evrope, zaznamovala do sedaj najboljša udeležba voditeljev vlad in držav. Izjemno dinamičen predsedniški panel je znova pokazal na ločnico med Vzhodom in Zahodom Evrope, ki je očitno ene in druge politične elite ne razumejo prav dobro.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

družbapolitikakomentar

Komentar Domovina.je

Marko Balažic: Kaj ogroža koncept združene Evrope?
V ponedeljek je na Bledu potekal 15. strateški forum, ki ga je poleg krikov nekaterih, da se Slovenija zaradi vabljenih gostov oddaljuje od jedra Evrope, zaznamovala do sedaj najboljša udeležba voditeljev vlad in držav. Izjemno dinamičen predsedniški panel je znova pokazal na ločnico med Vzhodom in Zahodom Evrope, ki je očitno ene in druge politične elite ne razumejo prav dobro.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
VEČ ...|7. 9. 2020
Marko Balažic: Kaj ogroža koncept združene Evrope?
V ponedeljek je na Bledu potekal 15. strateški forum, ki ga je poleg krikov nekaterih, da se Slovenija zaradi vabljenih gostov oddaljuje od jedra Evrope, zaznamovala do sedaj najboljša udeležba voditeljev vlad in držav. Izjemno dinamičen predsedniški panel je znova pokazal na ločnico med Vzhodom in Zahodom Evrope, ki je očitno ene in druge politične elite ne razumejo prav dobro.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Marko Balažic

družbapolitikakomentar

Komentar tedna

VEČ ...|4. 9. 2020
Jure Levart: Ne gre samo za maske, gre za odgovornost in solidarnost

Želim, da pri nas prevlada razum in tista trma Slovenk in Slovencev, ki nas je, v usodnih trenutkih vedno dvignila, da nismo obupali. Škoda bi bilo, da bi obupali tokrat, zgolj zaradi ene ali dveh mask na dan.

Jure Levart: Ne gre samo za maske, gre za odgovornost in solidarnost

Želim, da pri nas prevlada razum in tista trma Slovenk in Slovencev, ki nas je, v usodnih trenutkih vedno dvignila, da nismo obupali. Škoda bi bilo, da bi obupali tokrat, zgolj zaradi ene ali dveh mask na dan.

komentarkoronaviruszdravstvodružba

Komentar tedna

Jure Levart: Ne gre samo za maske, gre za odgovornost in solidarnost
Želim, da pri nas prevlada razum in tista trma Slovenk in Slovencev, ki nas je, v usodnih trenutkih vedno dvignila, da nismo obupali. Škoda bi bilo, da bi obupali tokrat, zgolj zaradi ene ali dveh mask na dan.
VEČ ...|4. 9. 2020
Jure Levart: Ne gre samo za maske, gre za odgovornost in solidarnost
Želim, da pri nas prevlada razum in tista trma Slovenk in Slovencev, ki nas je, v usodnih trenutkih vedno dvignila, da nismo obupali. Škoda bi bilo, da bi obupali tokrat, zgolj zaradi ene ali dveh mask na dan.

Jure Levart

komentarkoronaviruszdravstvodružba

Komentar Družina

VEČ ...|3. 9. 2020
Jurij Paljk: Živa Draga

Letošnji študijski dnevi Draga, ki jih že 55 let prirejajo krščanski izobraženci iz Trsta, Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev, so bili letos zaradi epidemije drugačni.

Jurij Paljk: Živa Draga

Letošnji študijski dnevi Draga, ki jih že 55 let prirejajo krščanski izobraženci iz Trsta, Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev, so bili letos zaradi epidemije drugačni.

komentar

Komentar Družina

Jurij Paljk: Živa Draga
Letošnji študijski dnevi Draga, ki jih že 55 let prirejajo krščanski izobraženci iz Trsta, Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev, so bili letos zaradi epidemije drugačni.
VEČ ...|3. 9. 2020
Jurij Paljk: Živa Draga
Letošnji študijski dnevi Draga, ki jih že 55 let prirejajo krščanski izobraženci iz Trsta, Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev, so bili letos zaradi epidemije drugačni.

Jurij Paljk

komentar

Naš pogled

VEČ ...|1. 9. 2020
Prvi september pod masko

Vstopili smo v novo šolsko leto. Neznanega je več kot ponavadi, , več skrbi in več veselja. Nekateri učenci so srečali vrstnike po dolgih mesecih. Pa nova pravila, negodovanja in strinjanja staršev ... Nenavadni prvi september.

Prvi september pod masko

Vstopili smo v novo šolsko leto. Neznanega je več kot ponavadi, , več skrbi in več veselja. Nekateri učenci so srečali vrstnike po dolgih mesecih. Pa nova pravila, negodovanja in strinjanja staršev ... Nenavadni prvi september.

družbakomentarkoronavirusmladiotrocivzgojazdravstvo

Naš pogled

Prvi september pod masko
Vstopili smo v novo šolsko leto. Neznanega je več kot ponavadi, , več skrbi in več veselja. Nekateri učenci so srečali vrstnike po dolgih mesecih. Pa nova pravila, negodovanja in strinjanja staršev ... Nenavadni prvi september.
VEČ ...|1. 9. 2020
Prvi september pod masko
Vstopili smo v novo šolsko leto. Neznanega je več kot ponavadi, , več skrbi in več veselja. Nekateri učenci so srečali vrstnike po dolgih mesecih. Pa nova pravila, negodovanja in strinjanja staršev ... Nenavadni prvi september.

Jure Sešek

družbakomentarkoronavirusmladiotrocivzgojazdravstvo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|31. 8. 2020
Dr. Stane Granda o političnih in drugih problemih, ki bremenijo našo družbo

V tokratni oddaji smo se pogovarjali s prof. dr. Stanetom Grando. Z gostom smo odprli različne pereče teme in odgovarjali na vaša vprašanja.

Dr. Stane Granda o političnih in drugih problemih, ki bremenijo našo družbo

V tokratni oddaji smo se pogovarjali s prof. dr. Stanetom Grando. Z gostom smo odprli različne pereče teme in odgovarjali na vaša vprašanja.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Stane Granda o političnih in drugih problemih, ki bremenijo našo družbo
V tokratni oddaji smo se pogovarjali s prof. dr. Stanetom Grando. Z gostom smo odprli različne pereče teme in odgovarjali na vaša vprašanja.
VEČ ...|31. 8. 2020
Dr. Stane Granda o političnih in drugih problemih, ki bremenijo našo družbo
V tokratni oddaji smo se pogovarjali s prof. dr. Stanetom Grando. Z gostom smo odprli različne pereče teme in odgovarjali na vaša vprašanja.

Franci Trstenjak

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|31. 8. 2020
Rok Frelih: V kaj nas želijo prepričati “strokovnjaki” za obrambo in varnost iz Levice

“Varnostni strokovnjaki” Levice spet blestijo. Nasprotovanje Slovenski vojski so že večkrat izrazili z besedami in dokazali z dejanji, in globoko verjamem, da imajo za takšna stališča intimne razloge ideološke narave. Kdor cele dneve sanja o internacionali, temu sodobna in močna SV ne more biti v interesu. Ta dva pojma se že v osnovi medsebojno izključujeta.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Frelih: V kaj nas želijo prepričati “strokovnjaki” za obrambo in varnost iz Levice

“Varnostni strokovnjaki” Levice spet blestijo. Nasprotovanje Slovenski vojski so že večkrat izrazili z besedami in dokazali z dejanji, in globoko verjamem, da imajo za takšna stališča intimne razloge ideološke narave. Kdor cele dneve sanja o internacionali, temu sodobna in močna SV ne more biti v interesu. Ta dva pojma se že v osnovi medsebojno izključujeta.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Rok Frelih: V kaj nas želijo prepričati “strokovnjaki” za obrambo in varnost iz Levice
“Varnostni strokovnjaki” Levice spet blestijo. Nasprotovanje Slovenski vojski so že večkrat izrazili z besedami in dokazali z dejanji, in globoko verjamem, da imajo za takšna stališča intimne razloge ideološke narave. Kdor cele dneve sanja o internacionali, temu sodobna in močna SV ne more biti v interesu. Ta dva pojma se že v osnovi medsebojno izključujeta.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
VEČ ...|31. 8. 2020
Rok Frelih: V kaj nas želijo prepričati “strokovnjaki” za obrambo in varnost iz Levice
“Varnostni strokovnjaki” Levice spet blestijo. Nasprotovanje Slovenski vojski so že večkrat izrazili z besedami in dokazali z dejanji, in globoko verjamem, da imajo za takšna stališča intimne razloge ideološke narave. Kdor cele dneve sanja o internacionali, temu sodobna in močna SV ne more biti v interesu. Ta dva pojma se že v osnovi medsebojno izključujeta.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Frelih

politikadružbakomentar

Komentar tedna

VEČ ...|28. 8. 2020
Jasna Korbar: Novemu šolskemu letu naproti

Kmalu se bo začelo novo šolsko leto, ki bo nekoliko drugačno in za mnoge precej zahtevnejše kot prejšnja leta. V komentarju lahko slišite kaj o delu učiteljev in profesorjev, ter vlogi staršev v trenutnih razmerah meni profesorica kemije Jasna Korbar.

Jasna Korbar: Novemu šolskemu letu naproti

Kmalu se bo začelo novo šolsko leto, ki bo nekoliko drugačno in za mnoge precej zahtevnejše kot prejšnja leta. V komentarju lahko slišite kaj o delu učiteljev in profesorjev, ter vlogi staršev v trenutnih razmerah meni profesorica kemije Jasna Korbar.

komentar

Komentar tedna

Jasna Korbar: Novemu šolskemu letu naproti
Kmalu se bo začelo novo šolsko leto, ki bo nekoliko drugačno in za mnoge precej zahtevnejše kot prejšnja leta. V komentarju lahko slišite kaj o delu učiteljev in profesorjev, ter vlogi staršev v trenutnih razmerah meni profesorica kemije Jasna Korbar.
VEČ ...|28. 8. 2020
Jasna Korbar: Novemu šolskemu letu naproti
Kmalu se bo začelo novo šolsko leto, ki bo nekoliko drugačno in za mnoge precej zahtevnejše kot prejšnja leta. V komentarju lahko slišite kaj o delu učiteljev in profesorjev, ter vlogi staršev v trenutnih razmerah meni profesorica kemije Jasna Korbar.

Jasna Korbar

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|27. 8. 2020
Drug drugega potrebujemo

Novo šolsko in veroučno leto trka na vrata ...

Celoten komentar Jane Podjavoršek si lahko preberete na straneh katoliškega tednika Družina.

Drug drugega potrebujemo

Novo šolsko in veroučno leto trka na vrata ...

Celoten komentar Jane Podjavoršek si lahko preberete na straneh katoliškega tednika Družina.

komentarotrocivzgoja

Komentar Družina

Drug drugega potrebujemo

Novo šolsko in veroučno leto trka na vrata ...

Celoten komentar Jane Podjavoršek si lahko preberete na straneh katoliškega tednika Družina.

VEČ ...|27. 8. 2020
Drug drugega potrebujemo

Novo šolsko in veroučno leto trka na vrata ...

Celoten komentar Jane Podjavoršek si lahko preberete na straneh katoliškega tednika Družina.

Jana Podjavoršek

komentarotrocivzgoja

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 8. 2020
Igor Podbrežnik: Jamnikova mati in Radonjić prepričana, da Novič ni moril, a to pravosodja ne ustavi

Klemen Jaklič, ki ga kolegi sodniki vedno povozijo in mu je dovoljeno pisati ločena menja, v zadevi Novič ni obupal. Verjame, da na koncu vedno zmaga resnica. Kaj pa Novič, kdo mu lahko povrne ime, uničeno življenje, na silo zaključeno znanstveno kariero. In vsem njegovim domačim, ki z njim preživljajo vse te preizkušnje in krivice? Kaj pa gospa Jamnik, mama žrtve skrbno načrtovanega umora, ki je prepričana, da morilec ni Novič. Ji bo zdravje še služilo do dne, ko bo lahko zvedela, kdo je v resnici morilec njenega sina.

Igor Podbrežnik: Jamnikova mati in Radonjić prepričana, da Novič ni moril, a to pravosodja ne ustavi

Klemen Jaklič, ki ga kolegi sodniki vedno povozijo in mu je dovoljeno pisati ločena menja, v zadevi Novič ni obupal. Verjame, da na koncu vedno zmaga resnica. Kaj pa Novič, kdo mu lahko povrne ime, uničeno življenje, na silo zaključeno znanstveno kariero. In vsem njegovim domačim, ki z njim preživljajo vse te preizkušnje in krivice? Kaj pa gospa Jamnik, mama žrtve skrbno načrtovanega umora, ki je prepričana, da morilec ni Novič. Ji bo zdravje še služilo do dne, ko bo lahko zvedela, kdo je v resnici morilec njenega sina.

pravokomentar

Komentar Časnik.si

Igor Podbrežnik: Jamnikova mati in Radonjić prepričana, da Novič ni moril, a to pravosodja ne ustavi
Klemen Jaklič, ki ga kolegi sodniki vedno povozijo in mu je dovoljeno pisati ločena menja, v zadevi Novič ni obupal. Verjame, da na koncu vedno zmaga resnica. Kaj pa Novič, kdo mu lahko povrne ime, uničeno življenje, na silo zaključeno znanstveno kariero. In vsem njegovim domačim, ki z njim preživljajo vse te preizkušnje in krivice? Kaj pa gospa Jamnik, mama žrtve skrbno načrtovanega umora, ki je prepričana, da morilec ni Novič. Ji bo zdravje še služilo do dne, ko bo lahko zvedela, kdo je v resnici morilec njenega sina.
VEČ ...|26. 8. 2020
Igor Podbrežnik: Jamnikova mati in Radonjić prepričana, da Novič ni moril, a to pravosodja ne ustavi
Klemen Jaklič, ki ga kolegi sodniki vedno povozijo in mu je dovoljeno pisati ločena menja, v zadevi Novič ni obupal. Verjame, da na koncu vedno zmaga resnica. Kaj pa Novič, kdo mu lahko povrne ime, uničeno življenje, na silo zaključeno znanstveno kariero. In vsem njegovim domačim, ki z njim preživljajo vse te preizkušnje in krivice? Kaj pa gospa Jamnik, mama žrtve skrbno načrtovanega umora, ki je prepričana, da morilec ni Novič. Ji bo zdravje še služilo do dne, ko bo lahko zvedela, kdo je v resnici morilec njenega sina.

Igor Podbrežnik

pravokomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|24. 8. 2020
P. Branko Cestnik o aktualnem družbenem in cerkvenem trenutku

V oddaji je bil z nami pisatelj in duhovnik klaretinec Branko Cestnik. Beseda je tekla tudi o družbenem nauku Cerkve, ki ga je potrebno bolj poznati, da bi se lahko izognili vsiljenemu koordinatnemu sistemu socializem proti kapitalizmu.

P. Branko Cestnik o aktualnem družbenem in cerkvenem trenutku

V oddaji je bil z nami pisatelj in duhovnik klaretinec Branko Cestnik. Beseda je tekla tudi o družbenem nauku Cerkve, ki ga je potrebno bolj poznati, da bi se lahko izognili vsiljenemu koordinatnemu sistemu socializem proti kapitalizmu.

družbapolitikakomentarpogovor

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik o aktualnem družbenem in cerkvenem trenutku
V oddaji je bil z nami pisatelj in duhovnik klaretinec Branko Cestnik. Beseda je tekla tudi o družbenem nauku Cerkve, ki ga je potrebno bolj poznati, da bi se lahko izognili vsiljenemu koordinatnemu sistemu socializem proti kapitalizmu.
VEČ ...|24. 8. 2020
P. Branko Cestnik o aktualnem družbenem in cerkvenem trenutku
V oddaji je bil z nami pisatelj in duhovnik klaretinec Branko Cestnik. Beseda je tekla tudi o družbenem nauku Cerkve, ki ga je potrebno bolj poznati, da bi se lahko izognili vsiljenemu koordinatnemu sistemu socializem proti kapitalizmu.

Jože Bartolj

družbapolitikakomentarpogovor

Komentar Domovina.je

VEČ ...|24. 8. 2020
Gabriel Kavčič: Opletanje s krščanstvom, rožnim vencem in Biblijo

Pred dnevi je javnost razburkal govor madžarskega premierja Viktorja Orbána ob otvoritvi spomenika »narodne povezanosti« v Budimpešti. Eden bolj citiranih delov nagovora je bil tale: »Zahodna Evropa se je odrekla … duhovnim globinam življenja, odrekla se je veselju nad zakonsko zvezo in potomstvom, odrekla se je tudi duhovni moči narodne kulture. Z drugimi besedami, odrekla se je krščanski Evropi. Namesto vsega tega eksperimentira … z mavričnim preoblikovanjem družin, migracijami in s poskusi odprtih družb.«Celoten komentar lahko najdete na spletni strani portala Domovina.je.

Gabriel Kavčič: Opletanje s krščanstvom, rožnim vencem in Biblijo

Pred dnevi je javnost razburkal govor madžarskega premierja Viktorja Orbána ob otvoritvi spomenika »narodne povezanosti« v Budimpešti. Eden bolj citiranih delov nagovora je bil tale: »Zahodna Evropa se je odrekla … duhovnim globinam življenja, odrekla se je veselju nad zakonsko zvezo in potomstvom, odrekla se je tudi duhovni moči narodne kulture. Z drugimi besedami, odrekla se je krščanski Evropi. Namesto vsega tega eksperimentira … z mavričnim preoblikovanjem družin, migracijami in s poskusi odprtih družb.«Celoten komentar lahko najdete na spletni strani portala Domovina.je.

politkadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Gabriel Kavčič: Opletanje s krščanstvom, rožnim vencem in Biblijo
Pred dnevi je javnost razburkal govor madžarskega premierja Viktorja Orbána ob otvoritvi spomenika »narodne povezanosti« v Budimpešti. Eden bolj citiranih delov nagovora je bil tale: »Zahodna Evropa se je odrekla … duhovnim globinam življenja, odrekla se je veselju nad zakonsko zvezo in potomstvom, odrekla se je tudi duhovni moči narodne kulture. Z drugimi besedami, odrekla se je krščanski Evropi. Namesto vsega tega eksperimentira … z mavričnim preoblikovanjem družin, migracijami in s poskusi odprtih družb.«Celoten komentar lahko najdete na spletni strani portala Domovina.je.
VEČ ...|24. 8. 2020
Gabriel Kavčič: Opletanje s krščanstvom, rožnim vencem in Biblijo
Pred dnevi je javnost razburkal govor madžarskega premierja Viktorja Orbána ob otvoritvi spomenika »narodne povezanosti« v Budimpešti. Eden bolj citiranih delov nagovora je bil tale: »Zahodna Evropa se je odrekla … duhovnim globinam življenja, odrekla se je veselju nad zakonsko zvezo in potomstvom, odrekla se je tudi duhovni moči narodne kulture. Z drugimi besedami, odrekla se je krščanski Evropi. Namesto vsega tega eksperimentira … z mavričnim preoblikovanjem družin, migracijami in s poskusi odprtih družb.«Celoten komentar lahko najdete na spletni strani portala Domovina.je.

Gabriel Kavčič

politkadružbakomentar

Komentar Družina

VEČ ...|20. 8. 2020
Kakšni unovčitelji bonov?

»Človek, ki je mnogo potoval, je mnogo spoznal, kdor je veliko izkusil, bo pametno govoril,« je ena od misli modrega Siraha (Sir 34,9), ki na preprost način pove, zakaj naj bi človek potoval.

Celotni komentar Alenke Veber si lahko preberete na spletni strani tednika Družina.

Kakšni unovčitelji bonov?

»Človek, ki je mnogo potoval, je mnogo spoznal, kdor je veliko izkusil, bo pametno govoril,« je ena od misli modrega Siraha (Sir 34,9), ki na preprost način pove, zakaj naj bi človek potoval.

Celotni komentar Alenke Veber si lahko preberete na spletni strani tednika Družina.

komentarturizempotovanjakoronavirus

Komentar Družina

Kakšni unovčitelji bonov?

»Človek, ki je mnogo potoval, je mnogo spoznal, kdor je veliko izkusil, bo pametno govoril,« je ena od misli modrega Siraha (Sir 34,9), ki na preprost način pove, zakaj naj bi človek potoval.

Celotni komentar Alenke Veber si lahko preberete na spletni strani tednika Družina.

VEČ ...|20. 8. 2020
Kakšni unovčitelji bonov?

»Človek, ki je mnogo potoval, je mnogo spoznal, kdor je veliko izkusil, bo pametno govoril,« je ena od misli modrega Siraha (Sir 34,9), ki na preprost način pove, zakaj naj bi človek potoval.

Celotni komentar Alenke Veber si lahko preberete na spletni strani tednika Družina.

Alenka Veber

komentarturizempotovanjakoronavirus

Komentar Časnik.si

VEČ ...|19. 8. 2020
Aleš Maver: Oprosti, Belorusija

Priznam, nad Belorusijo sem obupal kar precej let nazaj. Ko sem jo leta 2011 obiskal, sem tam videl marsikaj, česar si brez ostanka nisem znal razložiti. Kljub izrazito sovjetski sceni sem dobil občutek, da ljudje vsaj v mestih živijo solidno. Upanja, da bi se Belorusi kaj veliko pred njegovo smrtjo znebili dolgoletnega predsednika Aljaksandra Lukašenke, pa vsaj glede na tedaj videno nisem več gojil.Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.

Aleš Maver: Oprosti, Belorusija

Priznam, nad Belorusijo sem obupal kar precej let nazaj. Ko sem jo leta 2011 obiskal, sem tam videl marsikaj, česar si brez ostanka nisem znal razložiti. Kljub izrazito sovjetski sceni sem dobil občutek, da ljudje vsaj v mestih živijo solidno. Upanja, da bi se Belorusi kaj veliko pred njegovo smrtjo znebili dolgoletnega predsednika Aljaksandra Lukašenke, pa vsaj glede na tedaj videno nisem več gojil.Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.

politikakomentartujina

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Oprosti, Belorusija
Priznam, nad Belorusijo sem obupal kar precej let nazaj. Ko sem jo leta 2011 obiskal, sem tam videl marsikaj, česar si brez ostanka nisem znal razložiti. Kljub izrazito sovjetski sceni sem dobil občutek, da ljudje vsaj v mestih živijo solidno. Upanja, da bi se Belorusi kaj veliko pred njegovo smrtjo znebili dolgoletnega predsednika Aljaksandra Lukašenke, pa vsaj glede na tedaj videno nisem več gojil.Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.
VEČ ...|19. 8. 2020
Aleš Maver: Oprosti, Belorusija
Priznam, nad Belorusijo sem obupal kar precej let nazaj. Ko sem jo leta 2011 obiskal, sem tam videl marsikaj, česar si brez ostanka nisem znal razložiti. Kljub izrazito sovjetski sceni sem dobil občutek, da ljudje vsaj v mestih živijo solidno. Upanja, da bi se Belorusi kaj veliko pred njegovo smrtjo znebili dolgoletnega predsednika Aljaksandra Lukašenke, pa vsaj glede na tedaj videno nisem več gojil.Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.

Aleš Maver

politikakomentartujina

Naš pogled

VEČ ...|18. 8. 2020
Klic iz plitvine poenostavljanja

Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.

Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Klic iz plitvine poenostavljanja

Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.

Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

komentardružbaposameznikodgovornost

Naš pogled

Klic iz plitvine poenostavljanja

Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.

Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|18. 8. 2020
Klic iz plitvine poenostavljanja

Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.

Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentardružbaposameznikodgovornost

Komentar Domovina.je

VEČ ...|17. 8. 2020
Demokracija za telebane: Kako jo razložiti petkovim kolesarjem?

Beseda demokracija je danes zelo priljubljena. Njen pomen je tako pozitiven in njena avreola tako nedotakljiva, da se jo da zelo lepo uporabiti.Politiki vseh barv zelo radi operirajo tako z njo kot njenimi izpeljankami in redko kateri predvolilni slogan mine brez nje. Nadvse lepo se poda tudi na raznorazne transparente. Vsak bi si jo rad lastil, jo odrekal drugim, večina pa nas ima težave pri njenem izvajanju in spoštovanju v praksi.

Demokracija za telebane: Kako jo razložiti petkovim kolesarjem?

Beseda demokracija je danes zelo priljubljena. Njen pomen je tako pozitiven in njena avreola tako nedotakljiva, da se jo da zelo lepo uporabiti.Politiki vseh barv zelo radi operirajo tako z njo kot njenimi izpeljankami in redko kateri predvolilni slogan mine brez nje. Nadvse lepo se poda tudi na raznorazne transparente. Vsak bi si jo rad lastil, jo odrekal drugim, večina pa nas ima težave pri njenem izvajanju in spoštovanju v praksi.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Demokracija za telebane: Kako jo razložiti petkovim kolesarjem?
Beseda demokracija je danes zelo priljubljena. Njen pomen je tako pozitiven in njena avreola tako nedotakljiva, da se jo da zelo lepo uporabiti.Politiki vseh barv zelo radi operirajo tako z njo kot njenimi izpeljankami in redko kateri predvolilni slogan mine brez nje. Nadvse lepo se poda tudi na raznorazne transparente. Vsak bi si jo rad lastil, jo odrekal drugim, večina pa nas ima težave pri njenem izvajanju in spoštovanju v praksi.
VEČ ...|17. 8. 2020
Demokracija za telebane: Kako jo razložiti petkovim kolesarjem?
Beseda demokracija je danes zelo priljubljena. Njen pomen je tako pozitiven in njena avreola tako nedotakljiva, da se jo da zelo lepo uporabiti.Politiki vseh barv zelo radi operirajo tako z njo kot njenimi izpeljankami in redko kateri predvolilni slogan mine brez nje. Nadvse lepo se poda tudi na raznorazne transparente. Vsak bi si jo rad lastil, jo odrekal drugim, večina pa nas ima težave pri njenem izvajanju in spoštovanju v praksi.

Andreja Barat

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|14. 8. 2020
S. Emanuela Žerdin: Slovenija kmalu brez redovnic

Ali nismo prav Bogu posvečene žene idealno orodje, da Bog po nas deluje? In - ali še verjamemo, da bi lahko zacvetelo nekaj novega cvetja tudi tam pod starimi samostanskimi vrati in osrečilo tiste, ki bodo ta vrata odprli?
Komentar je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

S. Emanuela Žerdin: Slovenija kmalu brez redovnic

Ali nismo prav Bogu posvečene žene idealno orodje, da Bog po nas deluje? In - ali še verjamemo, da bi lahko zacvetelo nekaj novega cvetja tudi tam pod starimi samostanskimi vrati in osrečilo tiste, ki bodo ta vrata odprli?
Komentar je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

komentarduhovnostdružba

Komentar tedna

S. Emanuela Žerdin: Slovenija kmalu brez redovnic
Ali nismo prav Bogu posvečene žene idealno orodje, da Bog po nas deluje? In - ali še verjamemo, da bi lahko zacvetelo nekaj novega cvetja tudi tam pod starimi samostanskimi vrati in osrečilo tiste, ki bodo ta vrata odprli?
Komentar je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.
VEČ ...|14. 8. 2020
S. Emanuela Žerdin: Slovenija kmalu brez redovnic
Ali nismo prav Bogu posvečene žene idealno orodje, da Bog po nas deluje? In - ali še verjamemo, da bi lahko zacvetelo nekaj novega cvetja tudi tam pod starimi samostanskimi vrati in osrečilo tiste, ki bodo ta vrata odprli?
Komentar je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

S. Emanuela Žerdin

komentarduhovnostdružba

Komentar Družina

VEČ ...|13. 8. 2020
Zate Marija nagelj je in rožmarin ...

Draga Mati Marija, hvala, ker smemo s teboj praznovati. Ti si Mati vsega človeštva. Slovenci smo s teboj še posebej povezani, saj se vedno znova zatekamo h tebi. Že v prvem letu samostojnosti smo se kot narod posvetili tebi. Zato se spodobi, da med milijoni šopkov, ki jih po vsem svetu dobiš na ta dan, dobiš tudi našega. Tistega, ki simbolizira nas, ki diši po naši lepi deželi. Zato Zate Marija nagelj je in romžmarin, za ljubezen in spomin.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh tednika Družina.

Zate Marija nagelj je in rožmarin ...

Draga Mati Marija, hvala, ker smemo s teboj praznovati. Ti si Mati vsega človeštva. Slovenci smo s teboj še posebej povezani, saj se vedno znova zatekamo h tebi. Že v prvem letu samostojnosti smo se kot narod posvetili tebi. Zato se spodobi, da med milijoni šopkov, ki jih po vsem svetu dobiš na ta dan, dobiš tudi našega. Tistega, ki simbolizira nas, ki diši po naši lepi deželi. Zato Zate Marija nagelj je in romžmarin, za ljubezen in spomin.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh tednika Družina.

komentarMarijakaritas

Komentar Družina

Zate Marija nagelj je in rožmarin ...
Draga Mati Marija, hvala, ker smemo s teboj praznovati. Ti si Mati vsega človeštva. Slovenci smo s teboj še posebej povezani, saj se vedno znova zatekamo h tebi. Že v prvem letu samostojnosti smo se kot narod posvetili tebi. Zato se spodobi, da med milijoni šopkov, ki jih po vsem svetu dobiš na ta dan, dobiš tudi našega. Tistega, ki simbolizira nas, ki diši po naši lepi deželi. Zato Zate Marija nagelj je in romžmarin, za ljubezen in spomin.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh tednika Družina.

VEČ ...|13. 8. 2020
Zate Marija nagelj je in rožmarin ...
Draga Mati Marija, hvala, ker smemo s teboj praznovati. Ti si Mati vsega človeštva. Slovenci smo s teboj še posebej povezani, saj se vedno znova zatekamo h tebi. Že v prvem letu samostojnosti smo se kot narod posvetili tebi. Zato se spodobi, da med milijoni šopkov, ki jih po vsem svetu dobiš na ta dan, dobiš tudi našega. Tistega, ki simbolizira nas, ki diši po naši lepi deželi. Zato Zate Marija nagelj je in romžmarin, za ljubezen in spomin.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh tednika Družina.

Jožica Ličen

komentarMarijakaritas

Informativne oddaje

VEČ ...|13. 8. 2020
Etični heker Milan Gabor o digitalni vojni med ZDA in Kitajsko

Ameriški predsednik Donald Trump je 8. avgusta izdal ukaz o prepovedi kitajskih mobilnih aplikacij TikTok in WeChat v ZDA. Delovati bosta smeli le, če bosta prešli v last ameriških podjetij. Za nekaj pojasnil smo prosili etičnega hekerja Milana Gaborja.

Etični heker Milan Gabor o digitalni vojni med ZDA in Kitajsko

Ameriški predsednik Donald Trump je 8. avgusta izdal ukaz o prepovedi kitajskih mobilnih aplikacij TikTok in WeChat v ZDA. Delovati bosta smeli le, če bosta prešli v last ameriških podjetij. Za nekaj pojasnil smo prosili etičnega hekerja Milana Gaborja.

infokomentarpolitikadružba

Informativne oddaje

Etični heker Milan Gabor o digitalni vojni med ZDA in Kitajsko
Ameriški predsednik Donald Trump je 8. avgusta izdal ukaz o prepovedi kitajskih mobilnih aplikacij TikTok in WeChat v ZDA. Delovati bosta smeli le, če bosta prešli v last ameriških podjetij. Za nekaj pojasnil smo prosili etičnega hekerja Milana Gaborja.
VEČ ...|13. 8. 2020
Etični heker Milan Gabor o digitalni vojni med ZDA in Kitajsko
Ameriški predsednik Donald Trump je 8. avgusta izdal ukaz o prepovedi kitajskih mobilnih aplikacij TikTok in WeChat v ZDA. Delovati bosta smeli le, če bosta prešli v last ameriških podjetij. Za nekaj pojasnil smo prosili etičnega hekerja Milana Gaborja.

Petra Stopar

infokomentarpolitikadružba

Pogovor o

VEČ ...|12. 8. 2020
Dogajanje v Desusu

Ostvetljujemo dogajanje v Desusu, kot ga vidijo komentatorji:

  • Ivan Štuhec, moralni teolog
  • Žiga Turk, politik, kolumnist in informatik
  • predstavniki kmetijskega sektorja

Postregli smo tudi z nekaj izjavami vpletenih.

Vabljeni k poslušanju.

Dogajanje v Desusu

Ostvetljujemo dogajanje v Desusu, kot ga vidijo komentatorji:

  • Ivan Štuhec, moralni teolog
  • Žiga Turk, politik, kolumnist in informatik
  • predstavniki kmetijskega sektorja

Postregli smo tudi z nekaj izjavami vpletenih.

Vabljeni k poslušanju.

komentarpolitika

Pogovor o

Dogajanje v Desusu

Ostvetljujemo dogajanje v Desusu, kot ga vidijo komentatorji:

  • Ivan Štuhec, moralni teolog
  • Žiga Turk, politik, kolumnist in informatik
  • predstavniki kmetijskega sektorja

Postregli smo tudi z nekaj izjavami vpletenih.

Vabljeni k poslušanju.

VEČ ...|12. 8. 2020
Dogajanje v Desusu

Ostvetljujemo dogajanje v Desusu, kot ga vidijo komentatorji:

  • Ivan Štuhec, moralni teolog
  • Žiga Turk, politik, kolumnist in informatik
  • predstavniki kmetijskega sektorja

Postregli smo tudi z nekaj izjavami vpletenih.

Vabljeni k poslušanju.

Tanja Dominko

komentarpolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 8. 2020
Andrej Tomelj: Baragovo semenišče in cerkev v Križankah nista tržaški Narodni dom

Demokratična Italija je po stotih letih storila zavezujoč korak in ne samo z besedami, temveč z dejanjem simbolično poravnala zgodovinski dolg do zdesetkane in še vedno bolj ali manj razdeljene slovenske manjšine. Po navdušenju ob vračanju Narodnega doma tržaškim Slovencem ob stoletnici njegovega požiga so se začela pojavljati razmišljanja kritičnih opazovalcev in poznavalcev razmer v Trstu. Odpira se vrsta vprašanj, na katera še ni odgovorov.

Andrej Tomelj: Baragovo semenišče in cerkev v Križankah nista tržaški Narodni dom

Demokratična Italija je po stotih letih storila zavezujoč korak in ne samo z besedami, temveč z dejanjem simbolično poravnala zgodovinski dolg do zdesetkane in še vedno bolj ali manj razdeljene slovenske manjšine. Po navdušenju ob vračanju Narodnega doma tržaškim Slovencem ob stoletnici njegovega požiga so se začela pojavljati razmišljanja kritičnih opazovalcev in poznavalcev razmer v Trstu. Odpira se vrsta vprašanj, na katera še ni odgovorov.

komentardružba

Komentar Časnik.si

Andrej Tomelj: Baragovo semenišče in cerkev v Križankah nista tržaški Narodni dom
Demokratična Italija je po stotih letih storila zavezujoč korak in ne samo z besedami, temveč z dejanjem simbolično poravnala zgodovinski dolg do zdesetkane in še vedno bolj ali manj razdeljene slovenske manjšine. Po navdušenju ob vračanju Narodnega doma tržaškim Slovencem ob stoletnici njegovega požiga so se začela pojavljati razmišljanja kritičnih opazovalcev in poznavalcev razmer v Trstu. Odpira se vrsta vprašanj, na katera še ni odgovorov.
VEČ ...|12. 8. 2020
Andrej Tomelj: Baragovo semenišče in cerkev v Križankah nista tržaški Narodni dom
Demokratična Italija je po stotih letih storila zavezujoč korak in ne samo z besedami, temveč z dejanjem simbolično poravnala zgodovinski dolg do zdesetkane in še vedno bolj ali manj razdeljene slovenske manjšine. Po navdušenju ob vračanju Narodnega doma tržaškim Slovencem ob stoletnici njegovega požiga so se začela pojavljati razmišljanja kritičnih opazovalcev in poznavalcev razmer v Trstu. Odpira se vrsta vprašanj, na katera še ni odgovorov.

Andrej Tomelj

komentardružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|10. 8. 2020
Rok Frelih: Ste opazili? Vojak ni uperil puške v civilista v aferi, ki se ni prijela

Domnevni incident je dvignil veliko prahu, v njegovi vsebini pa je kar mrgolelo nekonsistentnosti; obtoževalci se niti niso mogli odločiti niti, na kateri dan naj bi se dogodek zgodil. Zato je minister Tonin, tako kot vsak razumen človek, dopustil možnost, da gre za klasično lažno novico, hkrati pa je zahteval, da se stvar razjasni. Zato, da pridemo resnici do dna.

Rok Frelih: Ste opazili? Vojak ni uperil puške v civilista v aferi, ki se ni prijela

Domnevni incident je dvignil veliko prahu, v njegovi vsebini pa je kar mrgolelo nekonsistentnosti; obtoževalci se niti niso mogli odločiti niti, na kateri dan naj bi se dogodek zgodil. Zato je minister Tonin, tako kot vsak razumen človek, dopustil možnost, da gre za klasično lažno novico, hkrati pa je zahteval, da se stvar razjasni. Zato, da pridemo resnici do dna.

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Rok Frelih: Ste opazili? Vojak ni uperil puške v civilista v aferi, ki se ni prijela
Domnevni incident je dvignil veliko prahu, v njegovi vsebini pa je kar mrgolelo nekonsistentnosti; obtoževalci se niti niso mogli odločiti niti, na kateri dan naj bi se dogodek zgodil. Zato je minister Tonin, tako kot vsak razumen človek, dopustil možnost, da gre za klasično lažno novico, hkrati pa je zahteval, da se stvar razjasni. Zato, da pridemo resnici do dna.
VEČ ...|10. 8. 2020
Rok Frelih: Ste opazili? Vojak ni uperil puške v civilista v aferi, ki se ni prijela
Domnevni incident je dvignil veliko prahu, v njegovi vsebini pa je kar mrgolelo nekonsistentnosti; obtoževalci se niti niso mogli odločiti niti, na kateri dan naj bi se dogodek zgodil. Zato je minister Tonin, tako kot vsak razumen človek, dopustil možnost, da gre za klasično lažno novico, hkrati pa je zahteval, da se stvar razjasni. Zato, da pridemo resnici do dna.

Rok Frelih

politikadružbakomentar

Komentar tedna

VEČ ...|7. 8. 2020
Oblačenje v cerkvi: Kako smo spustili standarde zakmašne obleke

V času epidemije mnoge maše potekaj zunaj. Kar je v redu. Opaziti pa je, da so ljudje z umanjkanjem svetosti cerkvenega prostora, še bolj spustili standarde spodobnosti oblačenja. Zdi se, da smo v nekaj desetletjih v Cerkvi na področju oblačenja izgubili vsakršen občutek za spodobnost. Komentar o tem je pripravil Aleš Čerin.

Oblačenje v cerkvi: Kako smo spustili standarde zakmašne obleke

V času epidemije mnoge maše potekaj zunaj. Kar je v redu. Opaziti pa je, da so ljudje z umanjkanjem svetosti cerkvenega prostora, še bolj spustili standarde spodobnosti oblačenja. Zdi se, da smo v nekaj desetletjih v Cerkvi na področju oblačenja izgubili vsakršen občutek za spodobnost. Komentar o tem je pripravil Aleš Čerin.

komentar

Komentar tedna

Oblačenje v cerkvi: Kako smo spustili standarde zakmašne obleke
V času epidemije mnoge maše potekaj zunaj. Kar je v redu. Opaziti pa je, da so ljudje z umanjkanjem svetosti cerkvenega prostora, še bolj spustili standarde spodobnosti oblačenja. Zdi se, da smo v nekaj desetletjih v Cerkvi na področju oblačenja izgubili vsakršen občutek za spodobnost. Komentar o tem je pripravil Aleš Čerin.
VEČ ...|7. 8. 2020
Oblačenje v cerkvi: Kako smo spustili standarde zakmašne obleke
V času epidemije mnoge maše potekaj zunaj. Kar je v redu. Opaziti pa je, da so ljudje z umanjkanjem svetosti cerkvenega prostora, še bolj spustili standarde spodobnosti oblačenja. Zdi se, da smo v nekaj desetletjih v Cerkvi na področju oblačenja izgubili vsakršen občutek za spodobnost. Komentar o tem je pripravil Aleš Čerin.

Aleš Čerin

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|6. 8. 2020
Martin Golob: Pastoralna modrost in potreba

Za mnoge župnike in župnije se je v teh poletnih dneh zgodil »šok«.

Martin Golob: Pastoralna modrost in potreba

Za mnoge župnike in župnije se je v teh poletnih dneh zgodil »šok«.

komentar

Komentar Družina

Martin Golob: Pastoralna modrost in potreba
Za mnoge župnike in župnije se je v teh poletnih dneh zgodil »šok«.
VEČ ...|6. 8. 2020
Martin Golob: Pastoralna modrost in potreba
Za mnoge župnike in župnije se je v teh poletnih dneh zgodil »šok«.

Martin Golob

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|5. 8. 2020
Domen Mezeg: Milan Kučan, dovolite nam višegrajske sanje

Četudi si Kučan in imaš zveze v politiki, gospodarstvu, sodstvu in javnih občilih ter mnogi vztrepetajo, ko odpreš usta, še ne pomeni, da si Vsemogočni. Država, v kateri je naš prvi predsednik Kučan odrastel in mu je bila tako zelo pri srcu, ima na pokopališču zgodovine svoj sijajen nagrobnik. Mnogi se spominjajo njenega kratkotrajnega obstoja, mladi pa ta spomenik vse manj obiskujejo. Z generacijami tone v pozabo in vse bolj postaja domena zgodovinarjev. Žal.

Domen Mezeg: Milan Kučan, dovolite nam višegrajske sanje

Četudi si Kučan in imaš zveze v politiki, gospodarstvu, sodstvu in javnih občilih ter mnogi vztrepetajo, ko odpreš usta, še ne pomeni, da si Vsemogočni. Država, v kateri je naš prvi predsednik Kučan odrastel in mu je bila tako zelo pri srcu, ima na pokopališču zgodovine svoj sijajen nagrobnik. Mnogi se spominjajo njenega kratkotrajnega obstoja, mladi pa ta spomenik vse manj obiskujejo. Z generacijami tone v pozabo in vse bolj postaja domena zgodovinarjev. Žal.

komentardružbapolitika

Komentar Časnik.si

Domen Mezeg: Milan Kučan, dovolite nam višegrajske sanje
Četudi si Kučan in imaš zveze v politiki, gospodarstvu, sodstvu in javnih občilih ter mnogi vztrepetajo, ko odpreš usta, še ne pomeni, da si Vsemogočni. Država, v kateri je naš prvi predsednik Kučan odrastel in mu je bila tako zelo pri srcu, ima na pokopališču zgodovine svoj sijajen nagrobnik. Mnogi se spominjajo njenega kratkotrajnega obstoja, mladi pa ta spomenik vse manj obiskujejo. Z generacijami tone v pozabo in vse bolj postaja domena zgodovinarjev. Žal.
VEČ ...|5. 8. 2020
Domen Mezeg: Milan Kučan, dovolite nam višegrajske sanje
Četudi si Kučan in imaš zveze v politiki, gospodarstvu, sodstvu in javnih občilih ter mnogi vztrepetajo, ko odpreš usta, še ne pomeni, da si Vsemogočni. Država, v kateri je naš prvi predsednik Kučan odrastel in mu je bila tako zelo pri srcu, ima na pokopališču zgodovine svoj sijajen nagrobnik. Mnogi se spominjajo njenega kratkotrajnega obstoja, mladi pa ta spomenik vse manj obiskujejo. Z generacijami tone v pozabo in vse bolj postaja domena zgodovinarjev. Žal.

Domen Mezeg

komentardružbapolitika

Naš pogled

VEČ ...|4. 8. 2020
Beseda

Izvor vsega, saj je bila na začetku. Temelj vsakega našega koraka, naših misli in dejanj. Gradnik spominov, ogledalo sedanjega trenutka in osnova vizije prihodnosti. Brez nje ni ničesar. Vse, prav vse na tem svetu želimo ujeti vanjo. Vanjo prevajamo celo zvoke, šume, glasbo …

Beseda

Izvor vsega, saj je bila na začetku. Temelj vsakega našega koraka, naših misli in dejanj. Gradnik spominov, ogledalo sedanjega trenutka in osnova vizije prihodnosti. Brez nje ni ničesar. Vse, prav vse na tem svetu želimo ujeti vanjo. Vanjo prevajamo celo zvoke, šume, glasbo …

duhovnostizobraževanjekomentar

Naš pogled

Beseda
Izvor vsega, saj je bila na začetku. Temelj vsakega našega koraka, naših misli in dejanj. Gradnik spominov, ogledalo sedanjega trenutka in osnova vizije prihodnosti. Brez nje ni ničesar. Vse, prav vse na tem svetu želimo ujeti vanjo. Vanjo prevajamo celo zvoke, šume, glasbo …
VEČ ...|4. 8. 2020
Beseda
Izvor vsega, saj je bila na začetku. Temelj vsakega našega koraka, naših misli in dejanj. Gradnik spominov, ogledalo sedanjega trenutka in osnova vizije prihodnosti. Brez nje ni ničesar. Vse, prav vse na tem svetu želimo ujeti vanjo. Vanjo prevajamo celo zvoke, šume, glasbo …

Marjan Bunič

duhovnostizobraževanjekomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Ernest Petrič

Tokrat so bili v osredju oddaje rojaki v sosednjih državah. Razlog za to je bila 100. obletnica požiga narodnega doma v Trstu in njegova vrnitev slovenski skupnosti, pa tudi bližnja 100. obletnica koroškega plebiscita. Gost se je dotakni tudi odgovornosti matične domovine do naših narodnih manjšin. Komentiral je trenutno stanje v EU, ki je dobila sklad za okrevanje in proračun za prihodnjih sedem let ...

Dr. Ernest Petrič

Tokrat so bili v osredju oddaje rojaki v sosednjih državah. Razlog za to je bila 100. obletnica požiga narodnega doma v Trstu in njegova vrnitev slovenski skupnosti, pa tudi bližnja 100. obletnica koroškega plebiscita. Gost se je dotakni tudi odgovornosti matične domovine do naših narodnih manjšin. Komentiral je trenutno stanje v EU, ki je dobila sklad za okrevanje in proračun za prihodnjih sedem let ...

komentarpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič
Tokrat so bili v osredju oddaje rojaki v sosednjih državah. Razlog za to je bila 100. obletnica požiga narodnega doma v Trstu in njegova vrnitev slovenski skupnosti, pa tudi bližnja 100. obletnica koroškega plebiscita. Gost se je dotakni tudi odgovornosti matične domovine do naših narodnih manjšin. Komentiral je trenutno stanje v EU, ki je dobila sklad za okrevanje in proračun za prihodnjih sedem let ...
VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Ernest Petrič
Tokrat so bili v osredju oddaje rojaki v sosednjih državah. Razlog za to je bila 100. obletnica požiga narodnega doma v Trstu in njegova vrnitev slovenski skupnosti, pa tudi bližnja 100. obletnica koroškega plebiscita. Gost se je dotakni tudi odgovornosti matične domovine do naših narodnih manjšin. Komentiral je trenutno stanje v EU, ki je dobila sklad za okrevanje in proračun za prihodnjih sedem let ...

Tone Gorjup

komentarpolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|3. 8. 2020
Andreja Barat: Ubogi in zatirani slovenski mediji

V zadnjih mesecih bralec, poslušalec ali gledalec naših osrednjih medijev zlahka dobi vtis, da ti svoje delo opravljajo v izjemno težkih pogojih, v skrivnih bunkerjih, pod krinko in v stalni nevarnosti

Andreja Barat: Ubogi in zatirani slovenski mediji

V zadnjih mesecih bralec, poslušalec ali gledalec naših osrednjih medijev zlahka dobi vtis, da ti svoje delo opravljajo v izjemno težkih pogojih, v skrivnih bunkerjih, pod krinko in v stalni nevarnosti

komentar

Komentar Domovina.je

Andreja Barat: Ubogi in zatirani slovenski mediji
V zadnjih mesecih bralec, poslušalec ali gledalec naših osrednjih medijev zlahka dobi vtis, da ti svoje delo opravljajo v izjemno težkih pogojih, v skrivnih bunkerjih, pod krinko in v stalni nevarnosti
VEČ ...|3. 8. 2020
Andreja Barat: Ubogi in zatirani slovenski mediji
V zadnjih mesecih bralec, poslušalec ali gledalec naših osrednjih medijev zlahka dobi vtis, da ti svoje delo opravljajo v izjemno težkih pogojih, v skrivnih bunkerjih, pod krinko in v stalni nevarnosti

Andreja Barat

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|30. 7. 2020
Peter Lah: Pogled z višarske gore

Višarje so kot otok, ob katerem se stikajo štiri doline.

Peter Lah: Pogled z višarske gore

Višarje so kot otok, ob katerem se stikajo štiri doline.

komentarduhovnostodnosi

Komentar Družina

Peter Lah: Pogled z višarske gore
Višarje so kot otok, ob katerem se stikajo štiri doline.
VEČ ...|30. 7. 2020
Peter Lah: Pogled z višarske gore
Višarje so kot otok, ob katerem se stikajo štiri doline.

Peter Lah

komentarduhovnostodnosi

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 7. 2020
Ob obletnici izbruha prve svetovne vojne

V teh dneh se spominjamo začetka prve svetovne vojne, zato naj omenimo, da je avstrijski zunanji minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti.To je gotovo eno od dejstev, ki niso tako znana kot sam sarajevski atentat.

Ena izmed modrosti zgodovine je, da se vojne ne končajo tako, kot so si zamislili tisti, ki so jih začeli. Mnogi vladarji so to sicer vedeli, a bili so prepričani, da bo pri njih drugače; da bo prav njihova vojaška avantura izjema, ki bo potrdila sicer trdno pravilo.

Medtem ko je bil Franc Ferdinand nasprotnik vojne s Srbijo, to ni veljalo za mnoge na dunajskem dvoru. Vrhovni poveljnik generalštaba (Franz Conrad) je bil eden izmed tistih, ki je že leta 1913 predlagal zasedbo Srbije, pač po vzoru tega, kako so si priključili Bosno.

Conrad je zunanjega ministra Brechtolda nagovarjal k vojni, medtem ko je Franc Ferdinand ministru pisal, da Rusija ob tem ne bi mirno stala ob strani. Morebitna zmaga bi pomenila mnogo žrtev; pridobili bi nekaj nasadov sliv in kozjih pašnikov, za povrhu pa še precej ubijalskih upornikov.

Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.

Ob obletnici izbruha prve svetovne vojne

V teh dneh se spominjamo začetka prve svetovne vojne, zato naj omenimo, da je avstrijski zunanji minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti.To je gotovo eno od dejstev, ki niso tako znana kot sam sarajevski atentat.

Ena izmed modrosti zgodovine je, da se vojne ne končajo tako, kot so si zamislili tisti, ki so jih začeli. Mnogi vladarji so to sicer vedeli, a bili so prepričani, da bo pri njih drugače; da bo prav njihova vojaška avantura izjema, ki bo potrdila sicer trdno pravilo.

Medtem ko je bil Franc Ferdinand nasprotnik vojne s Srbijo, to ni veljalo za mnoge na dunajskem dvoru. Vrhovni poveljnik generalštaba (Franz Conrad) je bil eden izmed tistih, ki je že leta 1913 predlagal zasedbo Srbije, pač po vzoru tega, kako so si priključili Bosno.

Conrad je zunanjega ministra Brechtolda nagovarjal k vojni, medtem ko je Franc Ferdinand ministru pisal, da Rusija ob tem ne bi mirno stala ob strani. Morebitna zmaga bi pomenila mnogo žrtev; pridobili bi nekaj nasadov sliv in kozjih pašnikov, za povrhu pa še precej ubijalskih upornikov.

Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.

komentar

Komentar Časnik.si

Ob obletnici izbruha prve svetovne vojne
V teh dneh se spominjamo začetka prve svetovne vojne, zato naj omenimo, da je avstrijski zunanji minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti.To je gotovo eno od dejstev, ki niso tako znana kot sam sarajevski atentat.

Ena izmed modrosti zgodovine je, da se vojne ne končajo tako, kot so si zamislili tisti, ki so jih začeli. Mnogi vladarji so to sicer vedeli, a bili so prepričani, da bo pri njih drugače; da bo prav njihova vojaška avantura izjema, ki bo potrdila sicer trdno pravilo.

Medtem ko je bil Franc Ferdinand nasprotnik vojne s Srbijo, to ni veljalo za mnoge na dunajskem dvoru. Vrhovni poveljnik generalštaba (Franz Conrad) je bil eden izmed tistih, ki je že leta 1913 predlagal zasedbo Srbije, pač po vzoru tega, kako so si priključili Bosno.

Conrad je zunanjega ministra Brechtolda nagovarjal k vojni, medtem ko je Franc Ferdinand ministru pisal, da Rusija ob tem ne bi mirno stala ob strani. Morebitna zmaga bi pomenila mnogo žrtev; pridobili bi nekaj nasadov sliv in kozjih pašnikov, za povrhu pa še precej ubijalskih upornikov.

Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.
VEČ ...|29. 7. 2020
Ob obletnici izbruha prve svetovne vojne
V teh dneh se spominjamo začetka prve svetovne vojne, zato naj omenimo, da je avstrijski zunanji minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti.To je gotovo eno od dejstev, ki niso tako znana kot sam sarajevski atentat.

Ena izmed modrosti zgodovine je, da se vojne ne končajo tako, kot so si zamislili tisti, ki so jih začeli. Mnogi vladarji so to sicer vedeli, a bili so prepričani, da bo pri njih drugače; da bo prav njihova vojaška avantura izjema, ki bo potrdila sicer trdno pravilo.

Medtem ko je bil Franc Ferdinand nasprotnik vojne s Srbijo, to ni veljalo za mnoge na dunajskem dvoru. Vrhovni poveljnik generalštaba (Franz Conrad) je bil eden izmed tistih, ki je že leta 1913 predlagal zasedbo Srbije, pač po vzoru tega, kako so si priključili Bosno.

Conrad je zunanjega ministra Brechtolda nagovarjal k vojni, medtem ko je Franc Ferdinand ministru pisal, da Rusija ob tem ne bi mirno stala ob strani. Morebitna zmaga bi pomenila mnogo žrtev; pridobili bi nekaj nasadov sliv in kozjih pašnikov, za povrhu pa še precej ubijalskih upornikov.

Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.

Tine Golež

komentar

Naš pogled

VEČ ...|28. 7. 2020
Nič naj te ne vznemirja ...

Tanja Dominko je v Našem pogledu med drugim razmišljala, kako bi se z danimi razmerami spopadle pretekle vlade in kakšen je nauk za vse, ki spremljajo medijske vsebine, ki so dostikrat posredovane s posebnim namenom.

Nič naj te ne vznemirja ...

Tanja Dominko je v Našem pogledu med drugim razmišljala, kako bi se z danimi razmerami spopadle pretekle vlade in kakšen je nauk za vse, ki spremljajo medijske vsebine, ki so dostikrat posredovane s posebnim namenom.

družbakomentarpolitika

Naš pogled

Nič naj te ne vznemirja ...
Tanja Dominko je v Našem pogledu med drugim razmišljala, kako bi se z danimi razmerami spopadle pretekle vlade in kakšen je nauk za vse, ki spremljajo medijske vsebine, ki so dostikrat posredovane s posebnim namenom.
VEČ ...|28. 7. 2020
Nič naj te ne vznemirja ...
Tanja Dominko je v Našem pogledu med drugim razmišljala, kako bi se z danimi razmerami spopadle pretekle vlade in kakšen je nauk za vse, ki spremljajo medijske vsebine, ki so dostikrat posredovane s posebnim namenom.

Tanja Dominko

družbakomentarpolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 7. 2020
Peter Merše: Kako so strokovnjaki s FDV Evropski komisiji predstavili težave medijske krajine v Sloveniji

Evropska komisija je objavila poročilo o medijskem pluralizmu za leti 2018 in 2019. Slovenija je v tem času na tem področju nazadovala, na dveh od štirih področjih preverjanja pa je na območju visokega tveganja.

Peter Merše: Kako so strokovnjaki s FDV Evropski komisiji predstavili težave medijske krajine v Sloveniji

Evropska komisija je objavila poročilo o medijskem pluralizmu za leti 2018 in 2019. Slovenija je v tem času na tem področju nazadovala, na dveh od štirih področjih preverjanja pa je na območju visokega tveganja.

komentar

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Kako so strokovnjaki s FDV Evropski komisiji predstavili težave medijske krajine v Sloveniji
Evropska komisija je objavila poročilo o medijskem pluralizmu za leti 2018 in 2019. Slovenija je v tem času na tem področju nazadovala, na dveh od štirih področjih preverjanja pa je na območju visokega tveganja.
VEČ ...|27. 7. 2020
Peter Merše: Kako so strokovnjaki s FDV Evropski komisiji predstavili težave medijske krajine v Sloveniji
Evropska komisija je objavila poročilo o medijskem pluralizmu za leti 2018 in 2019. Slovenija je v tem času na tem področju nazadovala, na dveh od štirih področjih preverjanja pa je na območju visokega tveganja.

Peter Merše

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 7. 2020
Branko Cestnik

Komentiranje aktualnih cerkvenih - prestavitve duhovnikov, odnos do papeža, celibat; in političnih zadev.

Branko Cestnik

Komentiranje aktualnih cerkvenih - prestavitve duhovnikov, odnos do papeža, celibat; in političnih zadev.

komentarpapežpolitikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

Branko Cestnik
Komentiranje aktualnih cerkvenih - prestavitve duhovnikov, odnos do papeža, celibat; in političnih zadev.
VEČ ...|27. 7. 2020
Branko Cestnik
Komentiranje aktualnih cerkvenih - prestavitve duhovnikov, odnos do papeža, celibat; in političnih zadev.

Tanja Dominko

komentarpapežpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|24. 7. 2020
Pravica do deleža blaginje za vse, ne le za nekatere

Komentar je pripravil prof. dr. Janez Juhant.

Pravica do deleža blaginje za vse, ne le za nekatere

Komentar je pripravil prof. dr. Janez Juhant.

komentar

Komentar tedna

Pravica do deleža blaginje za vse, ne le za nekatere
Komentar je pripravil prof. dr. Janez Juhant.
VEČ ...|24. 7. 2020
Pravica do deleža blaginje za vse, ne le za nekatere
Komentar je pripravil prof. dr. Janez Juhant.

prof. dr. Janez Juhant

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|23. 7. 2020
Milan Knep: Odprta družba?

Za glasovi iz tujine ob zavezmanjih sedanje vlade za večjo medijsko uravnoteženost stojijo novodobni knezi, ki želijo iz naše družbe iztgati vero, družinske vrednote, ljubezen do domovine in lastne kulture.

Milan Knep: Odprta družba?

Za glasovi iz tujine ob zavezmanjih sedanje vlade za večjo medijsko uravnoteženost stojijo novodobni knezi, ki želijo iz naše družbe iztgati vero, družinske vrednote, ljubezen do domovine in lastne kulture.

komentar

Komentar Družina

Milan Knep: Odprta družba?
Za glasovi iz tujine ob zavezmanjih sedanje vlade za večjo medijsko uravnoteženost stojijo novodobni knezi, ki želijo iz naše družbe iztgati vero, družinske vrednote, ljubezen do domovine in lastne kulture.
VEČ ...|23. 7. 2020
Milan Knep: Odprta družba?
Za glasovi iz tujine ob zavezmanjih sedanje vlade za večjo medijsko uravnoteženost stojijo novodobni knezi, ki želijo iz naše družbe iztgati vero, družinske vrednote, ljubezen do domovine in lastne kulture.

Milan Knep

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 7. 2020
Žiga Turk: Vnuki

Pred dobrim tednom je Janez Janša tvitnil naslednje: »Pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod.« In pripel daljši članek o tem, kako smo na ozemlju SFRJ razčiščevali s svojo preteklostjo (vir), ki ga je napisal že pred več kot desetimi leti. Tvit je sprožil plaz zgražanja na družbenih omrežjih, zgage so ga potvorjenega izvozile v Bosno, od tam pa se je zgražanje vrnilo v slovenska sredstva množičnega obveščanja. Vredno razmisleka pri vsem skupaj je, zakaj je okrog tega tak škandal.

Žiga Turk: Vnuki

Pred dobrim tednom je Janez Janša tvitnil naslednje: »Pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod.« In pripel daljši članek o tem, kako smo na ozemlju SFRJ razčiščevali s svojo preteklostjo (vir), ki ga je napisal že pred več kot desetimi leti. Tvit je sprožil plaz zgražanja na družbenih omrežjih, zgage so ga potvorjenega izvozile v Bosno, od tam pa se je zgražanje vrnilo v slovenska sredstva množičnega obveščanja. Vredno razmisleka pri vsem skupaj je, zakaj je okrog tega tak škandal.

komentar

Komentar Časnik.si

Žiga Turk: Vnuki
Pred dobrim tednom je Janez Janša tvitnil naslednje: »Pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod.« In pripel daljši članek o tem, kako smo na ozemlju SFRJ razčiščevali s svojo preteklostjo (vir), ki ga je napisal že pred več kot desetimi leti. Tvit je sprožil plaz zgražanja na družbenih omrežjih, zgage so ga potvorjenega izvozile v Bosno, od tam pa se je zgražanje vrnilo v slovenska sredstva množičnega obveščanja. Vredno razmisleka pri vsem skupaj je, zakaj je okrog tega tak škandal.
VEČ ...|22. 7. 2020
Žiga Turk: Vnuki
Pred dobrim tednom je Janez Janša tvitnil naslednje: »Pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod.« In pripel daljši članek o tem, kako smo na ozemlju SFRJ razčiščevali s svojo preteklostjo (vir), ki ga je napisal že pred več kot desetimi leti. Tvit je sprožil plaz zgražanja na družbenih omrežjih, zgage so ga potvorjenega izvozile v Bosno, od tam pa se je zgražanje vrnilo v slovenska sredstva množičnega obveščanja. Vredno razmisleka pri vsem skupaj je, zakaj je okrog tega tak škandal.

Žiga Turk

komentar

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|25. 9. 2020
Jernej Letnar Černič: Demografski sklad in njegove pasti

Če se bo vsakodnevna politika vmešavala v korporativno upravljanje, je slovenski nacionalni demografski sklad že vnaprej obsojen na neuspeh, mi vsi skupaj pa na nadaljnje razvrednotenje državnega premoženja in postopen propad državnega pokojninskega sistema.
Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: Demografski sklad in njegove pasti

Če se bo vsakodnevna politika vmešavala v korporativno upravljanje, je slovenski nacionalni demografski sklad že vnaprej obsojen na neuspeh, mi vsi skupaj pa na nadaljnje razvrednotenje državnega premoženja in postopen propad državnega pokojninskega sistema.
Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružba

Duhovna misel

VEČ ...|26. 9. 2020
Popolnoma in ves.

Vtisnite si v srce te besede: Sin človekov bo namreč izročen v človeške roke.
(Lk 9, 44)

Popolnoma in ves.

Vtisnite si v srce te besede: Sin človekov bo namreč izročen v človeške roke.
(Lk 9, 44)

Gregor Čušin

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|25. 9. 2020
Ali veste, kdo je bila Rozalija Škantar?

Iz Bohinja, kjer se v drugi polovici septembra odvija kravji bal, odpravljamo proti našemu najvišjemu vrhu. Mineva namreč 150 let od prvega pristopa ženske na Triglav. Več je povedala pisateljica in etnologinja Marija Cvetek. V drugem delu oddaje pa smo se posvetili črtici andinista Vojka Arka z naslovom Naročilo Klementa Juga.

Ali veste, kdo je bila Rozalija Škantar?

Iz Bohinja, kjer se v drugi polovici septembra odvija kravji bal, odpravljamo proti našemu najvišjemu vrhu. Mineva namreč 150 let od prvega pristopa ženske na Triglav. Več je povedala pisateljica in etnologinja Marija Cvetek. V drugem delu oddaje pa smo se posvetili črtici andinista Vojka Arka z naslovom Naročilo Klementa Juga.

Blaž Lesnik

naravagoreTriglavPatagonijaAndiVojko Arko

Naš gost

VEČ ...|26. 9. 2020
Tik pred devetdesetletnico akademika dr. Kajetana Gantarja

Akademik, dr. Kajetan Gantar, je bil osrednji govornik pred Slomškovo nedeljo v letu 2020, na Slomškov dan, praznik Društva katoliških pedagogov Slovenije na Slomu, na Ponikvi. Skoraj tik pred njegovim devetdesetim letom starosti smo ga znova povabili k pogovoru, v katerem največ prostora namenjamo njegovi pedagoški vlogi. »V dobrem pedagogu mora biti tudi nekaj igralca«, pravi. Iskriv in modrosti poln pogovor.

Tik pred devetdesetletnico akademika dr. Kajetana Gantarja

Akademik, dr. Kajetan Gantar, je bil osrednji govornik pred Slomškovo nedeljo v letu 2020, na Slomškov dan, praznik Društva katoliških pedagogov Slovenije na Slomu, na Ponikvi. Skoraj tik pred njegovim devetdesetim letom starosti smo ga znova povabili k pogovoru, v katerem največ prostora namenjamo njegovi pedagoški vlogi. »V dobrem pedagogu mora biti tudi nekaj igralca«, pravi. Iskriv in modrosti poln pogovor.

Nataša Ličen

družbaduhovnostkulturapogovor

Dogodki

VEČ ...|18. 8. 2020
Reportaža s kratkega oddiha v Radencih - 7. do 9. avgust 2020

Reportaža s z letošnjega tridnevnega kratkega oddiha v Radencih

Reportaža s kratkega oddiha v Radencih - 7. do 9. avgust 2020

Reportaža s z letošnjega tridnevnega kratkega oddiha v Radencih

Mirjam Judež

družbašportodnosiPRO

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Pojdite in učite

VEČ ...|27. 9. 2020
Kdo so misionarji

Skozi oddajo bomo s pomočjo izbranih pesmi izvedeli kdo so misionarji. Vabljeni k poslušanju.

Kdo so misionarji

Skozi oddajo bomo s pomočjo izbranih pesmi izvedeli kdo so misionarji. Vabljeni k poslušanju.

Jure Sešek

duhovnostdružba

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|27. 9. 2020
Kanonizacija Antona Martina Slomška

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste izvedeli, kako je s postopkom za kanonizacijo blaženega Antona Martina Slomška in kako ta v današnjem času nagovarja učitelje. Sv. Hieronimu pa se bodo odslej priporočali v koprski škofiji, saj je postal njen glavni zavetnik. Prisluhnite.

Kanonizacija Antona Martina Slomška

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste izvedeli, kako je s postopkom za kanonizacijo blaženega Antona Martina Slomška in kako ta v današnjem času nagovarja učitelje. Sv. Hieronimu pa se bodo odslej priporočali v koprski škofiji, saj je postal njen glavni zavetnik. Prisluhnite.

Marta Jerebič

duhovnostdružba

Kmetijska oddaja

VEČ ...|27. 9. 2020
Volitve v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in spravilo žit

V tokratni oddaji o volitvah v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije ter setvi in spravilu žit v jeseni. Vabljeni k poslušanju.

Volitve v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in spravilo žit

V tokratni oddaji o volitvah v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije ter setvi in spravilu žit v jeseni. Vabljeni k poslušanju.

Robert Božič

kmetijstvonaravasvetovanje

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|27. 9. 2020
Sv. p. Pij in položaj v Belorusiji

Smo v tednu mednarodne solidarnosti z Belorusijo. O položaju tamkajšnje Cerkve in njeni vlogi pri spodbujanju demokratičnih sprememb nam bo več povedal zgodovinar dr. Aleš Maver. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve so sobrati sv. Pija trije kapucini spregovorili o njegovem pomenu za sodobnega človeka. V sredo smo namreč praznovali god svetnika iz Pietrelcine. Vabljeni k poslušanju!

Sv. p. Pij in položaj v Belorusiji

Smo v tednu mednarodne solidarnosti z Belorusijo. O položaju tamkajšnje Cerkve in njeni vlogi pri spodbujanju demokratičnih sprememb nam bo več povedal zgodovinar dr. Aleš Maver. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve so sobrati sv. Pija trije kapucini spregovorili o njegovem pomenu za sodobnega človeka. V sredo smo namreč praznovali god svetnika iz Pietrelcine. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec, Blaž lesnik

družbaduhovnostpogovorpolitika