Naš pogled

VEČ ...|28. 6. 2022
Nataša Ličen: Bodimo glasniki vrednot in kulture življenja

Zdaj so dolgi dnevi in veselimo se priložnosti, ki se z dolžino dneva namnožijo. Si želim, da bi imeli takšen pogled tudi ob praznikih, saj so med drugim tudi priložnost za namnožitev kreposti. Priložnost premisleka in na novo začrtanih poti ali pa rahle preusmeritve. Ali pa, če že smo na poti, ki je dobra za nas in za vse ljudi tega sveta, da ob prazniku dobimo potrditev in moč za vztrajno nadaljevanje.

Nataša Ličen: Bodimo glasniki vrednot in kulture življenja

Zdaj so dolgi dnevi in veselimo se priložnosti, ki se z dolžino dneva namnožijo. Si želim, da bi imeli takšen pogled tudi ob praznikih, saj so med drugim tudi priložnost za namnožitev kreposti. Priložnost premisleka in na novo začrtanih poti ali pa rahle preusmeritve. Ali pa, če že smo na poti, ki je dobra za nas in za vse ljudi tega sveta, da ob prazniku dobimo potrditev in moč za vztrajno nadaljevanje.

komentar

Naš pogled

Nataša Ličen: Bodimo glasniki vrednot in kulture življenja

Zdaj so dolgi dnevi in veselimo se priložnosti, ki se z dolžino dneva namnožijo. Si želim, da bi imeli takšen pogled tudi ob praznikih, saj so med drugim tudi priložnost za namnožitev kreposti. Priložnost premisleka in na novo začrtanih poti ali pa rahle preusmeritve. Ali pa, če že smo na poti, ki je dobra za nas in za vse ljudi tega sveta, da ob prazniku dobimo potrditev in moč za vztrajno nadaljevanje.

VEČ ...|28. 6. 2022
Nataša Ličen: Bodimo glasniki vrednot in kulture življenja

Zdaj so dolgi dnevi in veselimo se priložnosti, ki se z dolžino dneva namnožijo. Si želim, da bi imeli takšen pogled tudi ob praznikih, saj so med drugim tudi priložnost za namnožitev kreposti. Priložnost premisleka in na novo začrtanih poti ali pa rahle preusmeritve. Ali pa, če že smo na poti, ki je dobra za nas in za vse ljudi tega sveta, da ob prazniku dobimo potrditev in moč za vztrajno nadaljevanje.

Nataša Ličen

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 6. 2022
Kakšen zgled praznovanja domovine dajemo kot starši, družba in državni voditelji mladi generaciji?

Za nami je dan državnosti, dan, ko se spominjamo nastanka naše slovenske države. Države, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, kot je zapisano v naši ustavi. Gre za dan, ko nas navdihujejo zgodovinski dogodki, ko Slovenci nismo bili zgodovinski zamudniki, ampak smo si sami spisali zgodovino in si izborili državo.

Danes, ko gledamo nazaj, se nam zdi to morda samoumevno, a še zdaleč ni bilo tako. Spomnimo se, da takrat nobena država ni podpirala našega boja, podpore pa smo bili deležni šele, ko smo dokazali, da svojo namero o samostojnosti lahko tudi uresničimo in predvsem ubranimo.

Celotni komentar, ki ga je napisal Peter Merše, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Kakšen zgled praznovanja domovine dajemo kot starši, družba in državni voditelji mladi generaciji?

Za nami je dan državnosti, dan, ko se spominjamo nastanka naše slovenske države. Države, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, kot je zapisano v naši ustavi. Gre za dan, ko nas navdihujejo zgodovinski dogodki, ko Slovenci nismo bili zgodovinski zamudniki, ampak smo si sami spisali zgodovino in si izborili državo.

Danes, ko gledamo nazaj, se nam zdi to morda samoumevno, a še zdaleč ni bilo tako. Spomnimo se, da takrat nobena država ni podpirala našega boja, podpore pa smo bili deležni šele, ko smo dokazali, da svojo namero o samostojnosti lahko tudi uresničimo in predvsem ubranimo.

Celotni komentar, ki ga je napisal Peter Merše, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentarpolitikadružbaslovenijadomovina

Komentar Domovina.je

Kakšen zgled praznovanja domovine dajemo kot starši, družba in državni voditelji mladi generaciji?

Za nami je dan državnosti, dan, ko se spominjamo nastanka naše slovenske države. Države, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, kot je zapisano v naši ustavi. Gre za dan, ko nas navdihujejo zgodovinski dogodki, ko Slovenci nismo bili zgodovinski zamudniki, ampak smo si sami spisali zgodovino in si izborili državo.

Danes, ko gledamo nazaj, se nam zdi to morda samoumevno, a še zdaleč ni bilo tako. Spomnimo se, da takrat nobena država ni podpirala našega boja, podpore pa smo bili deležni šele, ko smo dokazali, da svojo namero o samostojnosti lahko tudi uresničimo in predvsem ubranimo.

Celotni komentar, ki ga je napisal Peter Merše, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|27. 6. 2022
Kakšen zgled praznovanja domovine dajemo kot starši, družba in državni voditelji mladi generaciji?

Za nami je dan državnosti, dan, ko se spominjamo nastanka naše slovenske države. Države, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, kot je zapisano v naši ustavi. Gre za dan, ko nas navdihujejo zgodovinski dogodki, ko Slovenci nismo bili zgodovinski zamudniki, ampak smo si sami spisali zgodovino in si izborili državo.

Danes, ko gledamo nazaj, se nam zdi to morda samoumevno, a še zdaleč ni bilo tako. Spomnimo se, da takrat nobena država ni podpirala našega boja, podpore pa smo bili deležni šele, ko smo dokazali, da svojo namero o samostojnosti lahko tudi uresničimo in predvsem ubranimo.

Celotni komentar, ki ga je napisal Peter Merše, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Merše

komentarpolitikadružbaslovenijadomovina

Komentar tedna

VEČ ...|24. 6. 2022
Ob dnevu državnosti - o svobodi in odgovornosti

V 31 letih se je življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji precej spremenilo. Vsa ta leta sem rast domovine opazovala z očmi učitelja. Spremljala sem spremembe v generacijah mladih, ki so danes odrasli ljudje in marsikje oblikujejo podobo Slovenije. Če pogledam prehojeno pot naše domovine v teh letih, se mi izriše zgodba, ki bi jo želela deliti z vami …

Ob dnevu državnosti - o svobodi in odgovornosti

V 31 letih se je življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji precej spremenilo. Vsa ta leta sem rast domovine opazovala z očmi učitelja. Spremljala sem spremembe v generacijah mladih, ki so danes odrasli ljudje in marsikje oblikujejo podobo Slovenije. Če pogledam prehojeno pot naše domovine v teh letih, se mi izriše zgodba, ki bi jo želela deliti z vami …

komentar

Komentar tedna

Ob dnevu državnosti - o svobodi in odgovornosti

V 31 letih se je življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji precej spremenilo. Vsa ta leta sem rast domovine opazovala z očmi učitelja. Spremljala sem spremembe v generacijah mladih, ki so danes odrasli ljudje in marsikje oblikujejo podobo Slovenije. Če pogledam prehojeno pot naše domovine v teh letih, se mi izriše zgodba, ki bi jo želela deliti z vami …

VEČ ...|24. 6. 2022
Ob dnevu državnosti - o svobodi in odgovornosti

V 31 letih se je življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji precej spremenilo. Vsa ta leta sem rast domovine opazovala z očmi učitelja. Spremljala sem spremembe v generacijah mladih, ki so danes odrasli ljudje in marsikje oblikujejo podobo Slovenije. Če pogledam prehojeno pot naše domovine v teh letih, se mi izriše zgodba, ki bi jo želela deliti z vami …

Helena Kregar

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|23. 6. 2022
Janez Kozinc: Želimo ti zahtevnih vernikov!

Kakor se od kuharja pričakuje dobra jed, se od duhovnika pričakuje dobro pričevanje za Gospoda.

Janez Kozinc: Želimo ti zahtevnih vernikov!

Kakor se od kuharja pričakuje dobra jed, se od duhovnika pričakuje dobro pričevanje za Gospoda.

komentar

Komentar Družina

Janez Kozinc: Želimo ti zahtevnih vernikov!

Kakor se od kuharja pričakuje dobra jed, se od duhovnika pričakuje dobro pričevanje za Gospoda.

VEČ ...|23. 6. 2022
Janez Kozinc: Želimo ti zahtevnih vernikov!

Kakor se od kuharja pričakuje dobra jed, se od duhovnika pričakuje dobro pričevanje za Gospoda.

Janez Kozinc

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 6. 2022
Gibanje Svoboda ni zadnji instant odrešenik

Avtor razmišlja, kako se bo slab mesec pred naslednjimi volitvami spet pojavil pravi odrešenik, ki bo povzročil, da bo več kot milijon volivcev padlo dol od realnega vzhičenja, veselega pričakovanja … To gibanje ali stranka bo vsebovalo že v samem imenu svobodo, a ob tem še blaginjo, ki je Golobova svoboda ni prinesla niti je ni obljubljala 

Gibanje Svoboda ni zadnji instant odrešenik

Avtor razmišlja, kako se bo slab mesec pred naslednjimi volitvami spet pojavil pravi odrešenik, ki bo povzročil, da bo več kot milijon volivcev padlo dol od realnega vzhičenja, veselega pričakovanja … To gibanje ali stranka bo vsebovalo že v samem imenu svobodo, a ob tem še blaginjo, ki je Golobova svoboda ni prinesla niti je ni obljubljala 

komentarpolitikaaktualnovladaSlovenija

Komentar Časnik.si

Gibanje Svoboda ni zadnji instant odrešenik

Avtor razmišlja, kako se bo slab mesec pred naslednjimi volitvami spet pojavil pravi odrešenik, ki bo povzročil, da bo več kot milijon volivcev padlo dol od realnega vzhičenja, veselega pričakovanja … To gibanje ali stranka bo vsebovalo že v samem imenu svobodo, a ob tem še blaginjo, ki je Golobova svoboda ni prinesla niti je ni obljubljala 

VEČ ...|22. 6. 2022
Gibanje Svoboda ni zadnji instant odrešenik

Avtor razmišlja, kako se bo slab mesec pred naslednjimi volitvami spet pojavil pravi odrešenik, ki bo povzročil, da bo več kot milijon volivcev padlo dol od realnega vzhičenja, veselega pričakovanja … To gibanje ali stranka bo vsebovalo že v samem imenu svobodo, a ob tem še blaginjo, ki je Golobova svoboda ni prinesla niti je ni obljubljala 

Jožef Praprotnik

komentarpolitikaaktualnovladaSlovenija

Naš pogled

VEČ ...|21. 6. 2022
O domovini

Čeprav dolgo nismo imeli svoje države, smo imeli svoj dom. Kraj kjer smo se rodili, kamor smo se vračali. In če smo odšli daleč od doma, če smo ostali brez njega, smo si ga zgradili v svojih srcih. Tudi domovino smo imeli daleč pred lastno državo. Zato ob dnevu državnosti vedno pomislim na domovino …

Tako je svoje razmišljanje ob skorajšnjem dnevu državnosti začel Tone Gorjup.

O domovini

Čeprav dolgo nismo imeli svoje države, smo imeli svoj dom. Kraj kjer smo se rodili, kamor smo se vračali. In če smo odšli daleč od doma, če smo ostali brez njega, smo si ga zgradili v svojih srcih. Tudi domovino smo imeli daleč pred lastno državo. Zato ob dnevu državnosti vedno pomislim na domovino …

Tako je svoje razmišljanje ob skorajšnjem dnevu državnosti začel Tone Gorjup.

komentardomovinadomdržavaSlovenija

Naš pogled

O domovini

Čeprav dolgo nismo imeli svoje države, smo imeli svoj dom. Kraj kjer smo se rodili, kamor smo se vračali. In če smo odšli daleč od doma, če smo ostali brez njega, smo si ga zgradili v svojih srcih. Tudi domovino smo imeli daleč pred lastno državo. Zato ob dnevu državnosti vedno pomislim na domovino …

Tako je svoje razmišljanje ob skorajšnjem dnevu državnosti začel Tone Gorjup.

VEČ ...|21. 6. 2022
O domovini

Čeprav dolgo nismo imeli svoje države, smo imeli svoj dom. Kraj kjer smo se rodili, kamor smo se vračali. In če smo odšli daleč od doma, če smo ostali brez njega, smo si ga zgradili v svojih srcih. Tudi domovino smo imeli daleč pred lastno državo. Zato ob dnevu državnosti vedno pomislim na domovino …

Tako je svoje razmišljanje ob skorajšnjem dnevu državnosti začel Tone Gorjup.

Tone Gorjup

komentardomovinadomdržavaSlovenija

Komentar Domovina.je

VEČ ...|20. 6. 2022
Dr. Andrej Fink: Spomenka Hribar ne bi ustavljala Rusije, temveč Ameriko

Avtor je komentiral pismo Spomenke Hribar, ki ga je namenila vladil Republike Slovenije na temo vojne v Ukrajini.

Dr. Andrej Fink: Spomenka Hribar ne bi ustavljala Rusije, temveč Ameriko

Avtor je komentiral pismo Spomenke Hribar, ki ga je namenila vladil Republike Slovenije na temo vojne v Ukrajini.

komentarpolitikadružbaUkrajinaRusijaZDAEU

Komentar Domovina.je

Dr. Andrej Fink: Spomenka Hribar ne bi ustavljala Rusije, temveč Ameriko

Avtor je komentiral pismo Spomenke Hribar, ki ga je namenila vladil Republike Slovenije na temo vojne v Ukrajini.

VEČ ...|20. 6. 2022
Dr. Andrej Fink: Spomenka Hribar ne bi ustavljala Rusije, temveč Ameriko

Avtor je komentiral pismo Spomenke Hribar, ki ga je namenila vladil Republike Slovenije na temo vojne v Ukrajini.

Dr. Andrej Fink

komentarpolitikadružbaUkrajinaRusijaZDAEU

Komentar tedna

VEČ ...|17. 6. 2022
S. Emanuela Žerdin: Kaj z birmanci in botri po birmi?

Po naših župnijah se odvijajo še zadnje slovesnosti prvih svetih obhajil in birm. Župniki se trudijo, da so ti dogodki v maju ali še prej, da ne bi preveč obremenili otrok ob koncu šolskega leta. Letos sem imela tudi sama veliko čast in zadovoljstvo, da sem bila birmanska botra. Ker z mojim birmancem živiva v precej oddaljenih mestih, me zdaj preganja vprašanje – kaj je tvoja dolžnost, botra, boter, po birmi?

Komentar je pripravila sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa, Celje, sestra Emanuela Žerdin.

S. Emanuela Žerdin: Kaj z birmanci in botri po birmi?

Po naših župnijah se odvijajo še zadnje slovesnosti prvih svetih obhajil in birm. Župniki se trudijo, da so ti dogodki v maju ali še prej, da ne bi preveč obremenili otrok ob koncu šolskega leta. Letos sem imela tudi sama veliko čast in zadovoljstvo, da sem bila birmanska botra. Ker z mojim birmancem živiva v precej oddaljenih mestih, me zdaj preganja vprašanje – kaj je tvoja dolžnost, botra, boter, po birmi?

Komentar je pripravila sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa, Celje, sestra Emanuela Žerdin.

komentardružbamladiduhovnost

Komentar tedna

S. Emanuela Žerdin: Kaj z birmanci in botri po birmi?

Po naših župnijah se odvijajo še zadnje slovesnosti prvih svetih obhajil in birm. Župniki se trudijo, da so ti dogodki v maju ali še prej, da ne bi preveč obremenili otrok ob koncu šolskega leta. Letos sem imela tudi sama veliko čast in zadovoljstvo, da sem bila birmanska botra. Ker z mojim birmancem živiva v precej oddaljenih mestih, me zdaj preganja vprašanje – kaj je tvoja dolžnost, botra, boter, po birmi?

Komentar je pripravila sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa, Celje, sestra Emanuela Žerdin.

VEČ ...|17. 6. 2022
S. Emanuela Žerdin: Kaj z birmanci in botri po birmi?

Po naših župnijah se odvijajo še zadnje slovesnosti prvih svetih obhajil in birm. Župniki se trudijo, da so ti dogodki v maju ali še prej, da ne bi preveč obremenili otrok ob koncu šolskega leta. Letos sem imela tudi sama veliko čast in zadovoljstvo, da sem bila birmanska botra. Ker z mojim birmancem živiva v precej oddaljenih mestih, me zdaj preganja vprašanje – kaj je tvoja dolžnost, botra, boter, po birmi?

Komentar je pripravila sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa, Celje, sestra Emanuela Žerdin.

S. Emanuela Žerdin

komentardružbamladiduhovnost

Komentar Družina

VEČ ...|16. 6. 2022
Mojca Purger: Sodobni prerok?

Kaj je mlade pritegnilo, da so prišli prisluhnit predavanju, kjer so slišali besede, kot so: dvignite se nad cinizem, prevzemite odgovornost, poročite se? 
 

Mojca Purger: Sodobni prerok?

Kaj je mlade pritegnilo, da so prišli prisluhnit predavanju, kjer so slišali besede, kot so: dvignite se nad cinizem, prevzemite odgovornost, poročite se? 
 

komentar

Komentar Družina

Mojca Purger: Sodobni prerok?

Kaj je mlade pritegnilo, da so prišli prisluhnit predavanju, kjer so slišali besede, kot so: dvignite se nad cinizem, prevzemite odgovornost, poročite se? 
 

VEČ ...|16. 6. 2022
Mojca Purger: Sodobni prerok?

Kaj je mlade pritegnilo, da so prišli prisluhnit predavanju, kjer so slišali besede, kot so: dvignite se nad cinizem, prevzemite odgovornost, poročite se? 
 

Mojca Purger

komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

infoukrajinakomentarpolitikaaleš maver

Informativni prispevki

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

VEČ ...|16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Alen Salihović

infoukrajinakomentarpolitikaaleš maver

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 6. 2022
Mir v Ukrajini je mogoče doseči le z odločno podporo ukrajinski obrambi

Razumna politika do ruske agresije terja vztrajno prizadevanje za mir v Ukrajini, ki pa ga je po našem mnenju možno doseči le z lojalno in odločno podporo ukrajinski obrambi, za katero so se ob izbruhu vojne odločili Ukrajinke in Ukrajinci, so zapisali liberalni in desno usmerjeni slovenski mnenjski voditelji in razumniki, ki verjamejo, da mora iskanje trajnega miru izhajati iz neomajnega spoštovanja suverene in demokratično izražene volje ukrajinskega ljudstva.

Mir v Ukrajini je mogoče doseči le z odločno podporo ukrajinski obrambi

Razumna politika do ruske agresije terja vztrajno prizadevanje za mir v Ukrajini, ki pa ga je po našem mnenju možno doseči le z lojalno in odločno podporo ukrajinski obrambi, za katero so se ob izbruhu vojne odločili Ukrajinke in Ukrajinci, so zapisali liberalni in desno usmerjeni slovenski mnenjski voditelji in razumniki, ki verjamejo, da mora iskanje trajnega miru izhajati iz neomajnega spoštovanja suverene in demokratično izražene volje ukrajinskega ljudstva.

komentar

Komentar Časnik.si

Mir v Ukrajini je mogoče doseči le z odločno podporo ukrajinski obrambi

Razumna politika do ruske agresije terja vztrajno prizadevanje za mir v Ukrajini, ki pa ga je po našem mnenju možno doseči le z lojalno in odločno podporo ukrajinski obrambi, za katero so se ob izbruhu vojne odločili Ukrajinke in Ukrajinci, so zapisali liberalni in desno usmerjeni slovenski mnenjski voditelji in razumniki, ki verjamejo, da mora iskanje trajnega miru izhajati iz neomajnega spoštovanja suverene in demokratično izražene volje ukrajinskega ljudstva.

VEČ ...|15. 6. 2022
Mir v Ukrajini je mogoče doseči le z odločno podporo ukrajinski obrambi

Razumna politika do ruske agresije terja vztrajno prizadevanje za mir v Ukrajini, ki pa ga je po našem mnenju možno doseči le z lojalno in odločno podporo ukrajinski obrambi, za katero so se ob izbruhu vojne odločili Ukrajinke in Ukrajinci, so zapisali liberalni in desno usmerjeni slovenski mnenjski voditelji in razumniki, ki verjamejo, da mora iskanje trajnega miru izhajati iz neomajnega spoštovanja suverene in demokratično izražene volje ukrajinskega ljudstva.

Več avtorjev

komentar

Naš pogled

VEČ ...|14. 6. 2022
Se bomo Slovenci klanjali »carju zla«?

Potem ko Putin v imenu Velike Rusije in priročne doktrine »zaščite Rusov izven meja Rusije« zanika ukrajinsko narodno identiteto, kulturo in jezik in njegovi vojaki ubijajo, posiljujejo in rušijo vse kar je pred njimi, je jasno, da bi Rusi zagotovo ravnali drugače, če bi njihova soseda, ki je s svojimi naravnimi danostmi za pridelavo hrane in izjemnim bogastvom rudnin postala cilj njihovega pohlepa, še imela v rokah jedrsko orožje.

Se bomo Slovenci klanjali »carju zla«?

Potem ko Putin v imenu Velike Rusije in priročne doktrine »zaščite Rusov izven meja Rusije« zanika ukrajinsko narodno identiteto, kulturo in jezik in njegovi vojaki ubijajo, posiljujejo in rušijo vse kar je pred njimi, je jasno, da bi Rusi zagotovo ravnali drugače, če bi njihova soseda, ki je s svojimi naravnimi danostmi za pridelavo hrane in izjemnim bogastvom rudnin postala cilj njihovega pohlepa, še imela v rokah jedrsko orožje.

komentar

Naš pogled

Se bomo Slovenci klanjali »carju zla«?

Potem ko Putin v imenu Velike Rusije in priročne doktrine »zaščite Rusov izven meja Rusije« zanika ukrajinsko narodno identiteto, kulturo in jezik in njegovi vojaki ubijajo, posiljujejo in rušijo vse kar je pred njimi, je jasno, da bi Rusi zagotovo ravnali drugače, če bi njihova soseda, ki je s svojimi naravnimi danostmi za pridelavo hrane in izjemnim bogastvom rudnin postala cilj njihovega pohlepa, še imela v rokah jedrsko orožje.

VEČ ...|14. 6. 2022
Se bomo Slovenci klanjali »carju zla«?

Potem ko Putin v imenu Velike Rusije in priročne doktrine »zaščite Rusov izven meja Rusije« zanika ukrajinsko narodno identiteto, kulturo in jezik in njegovi vojaki ubijajo, posiljujejo in rušijo vse kar je pred njimi, je jasno, da bi Rusi zagotovo ravnali drugače, če bi njihova soseda, ki je s svojimi naravnimi danostmi za pridelavo hrane in izjemnim bogastvom rudnin postala cilj njihovega pohlepa, še imela v rokah jedrsko orožje.

Robert Božič

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 6. 2022
Trenutek revanšizma, na katerega je levi pol čakal 30 let

Pred skorajda tridesetimi leti je Spomenka Hribar vpila ”Ustavite desnico!” T. i. revanšizem ponovno javno vidne ter prebujene desnice naj bi bil življenjska nevarnost za mlado slovensko demokracijo. Glavni očitek osamosvojitelju Jožetu Pučniku v prvi predsedniški kampanji naj bi bil nek namišljeni revanšizem (ki naj bi ga pomladni voditelj prinesel iz Nemčije, obregnili pa so se celo ob njegovo nemško ženo). A ko je v zadnjih tednih na plano izbruhnila maščevalnost nove Golobove vlade, ki želi kar najhitreje izvesti pravcato stalinistično čistko skupaj z nekakšnimi seznami, ki spominjajo na čase pred padcem Berlinskega zidu, o tokratni pravi nevarnosti revanšizma na glavnih medijih, ki krojijo slovensko javno mnenje, ne boste slišali ničesar.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Trenutek revanšizma, na katerega je levi pol čakal 30 let

Pred skorajda tridesetimi leti je Spomenka Hribar vpila ”Ustavite desnico!” T. i. revanšizem ponovno javno vidne ter prebujene desnice naj bi bil življenjska nevarnost za mlado slovensko demokracijo. Glavni očitek osamosvojitelju Jožetu Pučniku v prvi predsedniški kampanji naj bi bil nek namišljeni revanšizem (ki naj bi ga pomladni voditelj prinesel iz Nemčije, obregnili pa so se celo ob njegovo nemško ženo). A ko je v zadnjih tednih na plano izbruhnila maščevalnost nove Golobove vlade, ki želi kar najhitreje izvesti pravcato stalinistično čistko skupaj z nekakšnimi seznami, ki spominjajo na čase pred padcem Berlinskega zidu, o tokratni pravi nevarnosti revanšizma na glavnih medijih, ki krojijo slovensko javno mnenje, ne boste slišali ničesar.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Trenutek revanšizma, na katerega je levi pol čakal 30 let

Pred skorajda tridesetimi leti je Spomenka Hribar vpila ”Ustavite desnico!” T. i. revanšizem ponovno javno vidne ter prebujene desnice naj bi bil življenjska nevarnost za mlado slovensko demokracijo. Glavni očitek osamosvojitelju Jožetu Pučniku v prvi predsedniški kampanji naj bi bil nek namišljeni revanšizem (ki naj bi ga pomladni voditelj prinesel iz Nemčije, obregnili pa so se celo ob njegovo nemško ženo). A ko je v zadnjih tednih na plano izbruhnila maščevalnost nove Golobove vlade, ki želi kar najhitreje izvesti pravcato stalinistično čistko skupaj z nekakšnimi seznami, ki spominjajo na čase pred padcem Berlinskega zidu, o tokratni pravi nevarnosti revanšizma na glavnih medijih, ki krojijo slovensko javno mnenje, ne boste slišali ničesar.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|13. 6. 2022
Trenutek revanšizma, na katerega je levi pol čakal 30 let

Pred skorajda tridesetimi leti je Spomenka Hribar vpila ”Ustavite desnico!” T. i. revanšizem ponovno javno vidne ter prebujene desnice naj bi bil življenjska nevarnost za mlado slovensko demokracijo. Glavni očitek osamosvojitelju Jožetu Pučniku v prvi predsedniški kampanji naj bi bil nek namišljeni revanšizem (ki naj bi ga pomladni voditelj prinesel iz Nemčije, obregnili pa so se celo ob njegovo nemško ženo). A ko je v zadnjih tednih na plano izbruhnila maščevalnost nove Golobove vlade, ki želi kar najhitreje izvesti pravcato stalinistično čistko skupaj z nekakšnimi seznami, ki spominjajo na čase pred padcem Berlinskega zidu, o tokratni pravi nevarnosti revanšizma na glavnih medijih, ki krojijo slovensko javno mnenje, ne boste slišali ničesar.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|10. 6. 2022
Igor Bahovec: Izziv sinodalnosti: spomin, spoznanje, pogum in ustvarjalnost skupnosti na poti

Pomenljivo je, da ravno v dneh spominjanja prihoda Svetega Duha v slovenski cerkvi zaključujemo škofijski del sinode o sinodalnosti. To bi lahko razumeli kot znamenje in kot poziv k spraševanju. Ali smo na sinodalnih srečanjih resnično prisluhnili Svetemu Duhu. Kajti brez Svetega Duha ni sinode. »Sinoda je dogodek Cerkve«, poudarja papež Frančišek, in nadaljuje: edino »Sveti Duh nas vodi tja, kamor hoče Bog in ne kamor bi nas vodile naše ideje in osebni okusi«. 

Kako lepo bi bilo, če naredimo vse kar je v naši moči, da bomo sadove sinode znali in zmogli prenesti v življenje naše slovenske Cerkve.

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec: Izziv sinodalnosti: spomin, spoznanje, pogum in ustvarjalnost skupnosti na poti

Pomenljivo je, da ravno v dneh spominjanja prihoda Svetega Duha v slovenski cerkvi zaključujemo škofijski del sinode o sinodalnosti. To bi lahko razumeli kot znamenje in kot poziv k spraševanju. Ali smo na sinodalnih srečanjih resnično prisluhnili Svetemu Duhu. Kajti brez Svetega Duha ni sinode. »Sinoda je dogodek Cerkve«, poudarja papež Frančišek, in nadaljuje: edino »Sveti Duh nas vodi tja, kamor hoče Bog in ne kamor bi nas vodile naše ideje in osebni okusi«. 

Kako lepo bi bilo, če naredimo vse kar je v naši moči, da bomo sadove sinode znali in zmogli prenesti v življenje naše slovenske Cerkve.

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

komentarduhovnostdružba

Komentar tedna

Igor Bahovec: Izziv sinodalnosti: spomin, spoznanje, pogum in ustvarjalnost skupnosti na poti

Pomenljivo je, da ravno v dneh spominjanja prihoda Svetega Duha v slovenski cerkvi zaključujemo škofijski del sinode o sinodalnosti. To bi lahko razumeli kot znamenje in kot poziv k spraševanju. Ali smo na sinodalnih srečanjih resnično prisluhnili Svetemu Duhu. Kajti brez Svetega Duha ni sinode. »Sinoda je dogodek Cerkve«, poudarja papež Frančišek, in nadaljuje: edino »Sveti Duh nas vodi tja, kamor hoče Bog in ne kamor bi nas vodile naše ideje in osebni okusi«. 

Kako lepo bi bilo, če naredimo vse kar je v naši moči, da bomo sadove sinode znali in zmogli prenesti v življenje naše slovenske Cerkve.

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

VEČ ...|10. 6. 2022
Igor Bahovec: Izziv sinodalnosti: spomin, spoznanje, pogum in ustvarjalnost skupnosti na poti

Pomenljivo je, da ravno v dneh spominjanja prihoda Svetega Duha v slovenski cerkvi zaključujemo škofijski del sinode o sinodalnosti. To bi lahko razumeli kot znamenje in kot poziv k spraševanju. Ali smo na sinodalnih srečanjih resnično prisluhnili Svetemu Duhu. Kajti brez Svetega Duha ni sinode. »Sinoda je dogodek Cerkve«, poudarja papež Frančišek, in nadaljuje: edino »Sveti Duh nas vodi tja, kamor hoče Bog in ne kamor bi nas vodile naše ideje in osebni okusi«. 

Kako lepo bi bilo, če naredimo vse kar je v naši moči, da bomo sadove sinode znali in zmogli prenesti v življenje naše slovenske Cerkve.

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec

komentarduhovnostdružba

Komentar Družina

VEČ ...|9. 6. 2022
Igor Bahovec: Kam nas vodi Duh

Naredimo, kar je v naši moči, da bomo sadove sinode znali in zmogli prenesti v življenje slovenske Cerkve. 
 

Igor Bahovec: Kam nas vodi Duh

Naredimo, kar je v naši moči, da bomo sadove sinode znali in zmogli prenesti v življenje slovenske Cerkve. 
 

komentar

Komentar Družina

Igor Bahovec: Kam nas vodi Duh

Naredimo, kar je v naši moči, da bomo sadove sinode znali in zmogli prenesti v življenje slovenske Cerkve. 
 

VEČ ...|9. 6. 2022
Igor Bahovec: Kam nas vodi Duh

Naredimo, kar je v naši moči, da bomo sadove sinode znali in zmogli prenesti v življenje slovenske Cerkve. 
 

Igor Bahovec

komentar

Naš pogled

VEČ ...|7. 6. 2022
Ko je koalicijska pogodba samo še provokacija ...

Marta Jerebič v komentarju razmišlja o tem, kako so določeni elementi koalicijske pogodbe zgolj provokacija. Dodaja, da se katoličani na določene provokacije te vlade sploh ne bi smeli odzivati.

Ko je koalicijska pogodba samo še provokacija ...

Marta Jerebič v komentarju razmišlja o tem, kako so določeni elementi koalicijske pogodbe zgolj provokacija. Dodaja, da se katoličani na določene provokacije te vlade sploh ne bi smeli odzivati.

komentardružbaodnosi

Naš pogled

Ko je koalicijska pogodba samo še provokacija ...

Marta Jerebič v komentarju razmišlja o tem, kako so določeni elementi koalicijske pogodbe zgolj provokacija. Dodaja, da se katoličani na določene provokacije te vlade sploh ne bi smeli odzivati.

VEČ ...|7. 6. 2022
Ko je koalicijska pogodba samo še provokacija ...

Marta Jerebič v komentarju razmišlja o tem, kako so določeni elementi koalicijske pogodbe zgolj provokacija. Dodaja, da se katoličani na določene provokacije te vlade sploh ne bi smeli odzivati.

Marta Jerebič

komentardružbaodnosi

Komentar Domovina.je

VEČ ...|6. 6. 2022
Rok Čakš: Navdušeni nad oblastjo

Petnajsta slovenska vlada, Golobova, je končno v sedlu. »Končno« zato, ker se je od volitev vsem zdelo, da nič ni bolj pomembnega od tega, da oblast prevzamejo v rekordnem času. Koalicijska pogajanja so samozvani centristični liberalci z radikalno levico zaključili v sestanku ali dveh, čez vikend so kakšnemu FDV študentu dali spisati koalicijsko pogodbo, časa ni bilo niti za lektorja, kaj šele za kakšne finančne izračune zapisanih obljub.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Navdušeni nad oblastjo

Petnajsta slovenska vlada, Golobova, je končno v sedlu. »Končno« zato, ker se je od volitev vsem zdelo, da nič ni bolj pomembnega od tega, da oblast prevzamejo v rekordnem času. Koalicijska pogajanja so samozvani centristični liberalci z radikalno levico zaključili v sestanku ali dveh, čez vikend so kakšnemu FDV študentu dali spisati koalicijsko pogodbo, časa ni bilo niti za lektorja, kaj šele za kakšne finančne izračune zapisanih obljub.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Navdušeni nad oblastjo

Petnajsta slovenska vlada, Golobova, je končno v sedlu. »Končno« zato, ker se je od volitev vsem zdelo, da nič ni bolj pomembnega od tega, da oblast prevzamejo v rekordnem času. Koalicijska pogajanja so samozvani centristični liberalci z radikalno levico zaključili v sestanku ali dveh, čez vikend so kakšnemu FDV študentu dali spisati koalicijsko pogodbo, časa ni bilo niti za lektorja, kaj šele za kakšne finančne izračune zapisanih obljub.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|6. 6. 2022
Rok Čakš: Navdušeni nad oblastjo

Petnajsta slovenska vlada, Golobova, je končno v sedlu. »Končno« zato, ker se je od volitev vsem zdelo, da nič ni bolj pomembnega od tega, da oblast prevzamejo v rekordnem času. Koalicijska pogajanja so samozvani centristični liberalci z radikalno levico zaključili v sestanku ali dveh, čez vikend so kakšnemu FDV študentu dali spisati koalicijsko pogodbo, časa ni bilo niti za lektorja, kaj šele za kakšne finančne izračune zapisanih obljub.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 6. 2022
Barbara in Jan Zobec: Povojni poboji in potrebe po reformaciji sodstva

V oddaji smo gostili Vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V luči spominske maše v Kočevskem rogu se bomo najprej ustavili pri povojnih pobojih, nato nadaljevali z vprašanjem potrebe po reformaciji sodstva ter se ob sklepu ustavili pri odločitvi Vrhovnega sodišča ZDA glede splava in pri vojni v Ukrajini

Barbara in Jan Zobec: Povojni poboji in potrebe po reformaciji sodstva

V oddaji smo gostili Vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V luči spominske maše v Kočevskem rogu se bomo najprej ustavili pri povojnih pobojih, nato nadaljevali z vprašanjem potrebe po reformaciji sodstva ter se ob sklepu ustavili pri odločitvi Vrhovnega sodišča ZDA glede splava in pri vojni v Ukrajini

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Barbara in Jan Zobec: Povojni poboji in potrebe po reformaciji sodstva

V oddaji smo gostili Vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V luči spominske maše v Kočevskem rogu se bomo najprej ustavili pri povojnih pobojih, nato nadaljevali z vprašanjem potrebe po reformaciji sodstva ter se ob sklepu ustavili pri odločitvi Vrhovnega sodišča ZDA glede splava in pri vojni v Ukrajini

VEČ ...|6. 6. 2022
Barbara in Jan Zobec: Povojni poboji in potrebe po reformaciji sodstva

V oddaji smo gostili Vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V luči spominske maše v Kočevskem rogu se bomo najprej ustavili pri povojnih pobojih, nato nadaljevali z vprašanjem potrebe po reformaciji sodstva ter se ob sklepu ustavili pri odločitvi Vrhovnega sodišča ZDA glede splava in pri vojni v Ukrajini

Alen Salihović

politikadružbakomentar

Komentar tedna

VEČ ...|3. 6. 2022
Jure Levart: Svobodno ločeni

Še preden je novi sestav Državnega zbora pred dvema dnevoma izglasoval ministrice in ministre nove slovenske vlade, je njena predsednica presenetila z neposrečenimi besedami na račun ločitve Cerkve in države. Besede, izrečene za intervju v tedniku Mladina so simptomatične iz več vidikov in iz izkušenj levih vlad v Sloveniji, ne presenečajo, kdaj in kje so bile izrečene. A te besede so tudi ironične, glede na to, da jih je izrekla pravnica, nekdanja sodnica in nenazadnje podpredsednica gibanja Svoboda. In ravno na to se nanašajo, na svobodo – v našem primeru na svobodo veroizpovedni. Ta svoboda je temeljna in univerzalna človekova pravica. A nedavno je gospa predsednica govorila še o eni osnovni in ustavni človekovi pravici, pravici do zbiranja in združevanja.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

Jure Levart: Svobodno ločeni

Še preden je novi sestav Državnega zbora pred dvema dnevoma izglasoval ministrice in ministre nove slovenske vlade, je njena predsednica presenetila z neposrečenimi besedami na račun ločitve Cerkve in države. Besede, izrečene za intervju v tedniku Mladina so simptomatične iz več vidikov in iz izkušenj levih vlad v Sloveniji, ne presenečajo, kdaj in kje so bile izrečene. A te besede so tudi ironične, glede na to, da jih je izrekla pravnica, nekdanja sodnica in nenazadnje podpredsednica gibanja Svoboda. In ravno na to se nanašajo, na svobodo – v našem primeru na svobodo veroizpovedni. Ta svoboda je temeljna in univerzalna človekova pravica. A nedavno je gospa predsednica govorila še o eni osnovni in ustavni človekovi pravici, pravici do zbiranja in združevanja.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Jure Levart: Svobodno ločeni

Še preden je novi sestav Državnega zbora pred dvema dnevoma izglasoval ministrice in ministre nove slovenske vlade, je njena predsednica presenetila z neposrečenimi besedami na račun ločitve Cerkve in države. Besede, izrečene za intervju v tedniku Mladina so simptomatične iz več vidikov in iz izkušenj levih vlad v Sloveniji, ne presenečajo, kdaj in kje so bile izrečene. A te besede so tudi ironične, glede na to, da jih je izrekla pravnica, nekdanja sodnica in nenazadnje podpredsednica gibanja Svoboda. In ravno na to se nanašajo, na svobodo – v našem primeru na svobodo veroizpovedni. Ta svoboda je temeljna in univerzalna človekova pravica. A nedavno je gospa predsednica govorila še o eni osnovni in ustavni človekovi pravici, pravici do zbiranja in združevanja.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

VEČ ...|3. 6. 2022
Jure Levart: Svobodno ločeni

Še preden je novi sestav Državnega zbora pred dvema dnevoma izglasoval ministrice in ministre nove slovenske vlade, je njena predsednica presenetila z neposrečenimi besedami na račun ločitve Cerkve in države. Besede, izrečene za intervju v tedniku Mladina so simptomatične iz več vidikov in iz izkušenj levih vlad v Sloveniji, ne presenečajo, kdaj in kje so bile izrečene. A te besede so tudi ironične, glede na to, da jih je izrekla pravnica, nekdanja sodnica in nenazadnje podpredsednica gibanja Svoboda. In ravno na to se nanašajo, na svobodo – v našem primeru na svobodo veroizpovedni. Ta svoboda je temeljna in univerzalna človekova pravica. A nedavno je gospa predsednica govorila še o eni osnovni in ustavni človekovi pravici, pravici do zbiranja in združevanja.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

Jure Levart

komentardružbapolitika

Komentar Družina

VEČ ...|2. 6. 2022
Sebastijan Valentan: Predsednica Državnega zbora bi poučevala Cerkev

Tako ostre in enostranske besede predsednice Državnega zbora so v neki odprti, demokratični družbi zaskrbljujoče

Sebastijan Valentan: Predsednica Državnega zbora bi poučevala Cerkev

Tako ostre in enostranske besede predsednice Državnega zbora so v neki odprti, demokratični družbi zaskrbljujoče

komentar

Komentar Družina

Sebastijan Valentan: Predsednica Državnega zbora bi poučevala Cerkev

Tako ostre in enostranske besede predsednice Državnega zbora so v neki odprti, demokratični družbi zaskrbljujoče

VEČ ...|2. 6. 2022
Sebastijan Valentan: Predsednica Državnega zbora bi poučevala Cerkev

Tako ostre in enostranske besede predsednice Državnega zbora so v neki odprti, demokratični družbi zaskrbljujoče

Sebastijan Valentan

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|1. 6. 2022
David Bašelj: Nisem vedel, da bo pesem Od ljudi za ljudi nekoč del mene

Avtor se v komentarju zahvaljuje Muratu & Josu in njuni skladbi Od ljudi za ljudi, za katero si ob nastanku ni mislil, da jo bo vzel za svojo in jo vsakemu, ki čuti nestrpnost priporoča, da si jo predvaja. V komentarju tudi o prijateljih, ki kljub temu, da sta različnih narodnosti in verskega prepričanja, pričujeta za to, da resnična ljubezen gradi odnos in premaga strahove. Tudi komentator in njegova žena, ki je druge narodnosti, svoje otroke učita navad in jezika obeh. Ker ve, da različnost bogati in ne siromaši.

David Bašelj: Nisem vedel, da bo pesem Od ljudi za ljudi nekoč del mene

Avtor se v komentarju zahvaljuje Muratu & Josu in njuni skladbi Od ljudi za ljudi, za katero si ob nastanku ni mislil, da jo bo vzel za svojo in jo vsakemu, ki čuti nestrpnost priporoča, da si jo predvaja. V komentarju tudi o prijateljih, ki kljub temu, da sta različnih narodnosti in verskega prepričanja, pričujeta za to, da resnična ljubezen gradi odnos in premaga strahove. Tudi komentator in njegova žena, ki je druge narodnosti, svoje otroke učita navad in jezika obeh. Ker ve, da različnost bogati in ne siromaši.

komentarMurat & Joserapstrpnostmultikulturnostljubezen

Komentar Časnik.si

David Bašelj: Nisem vedel, da bo pesem Od ljudi za ljudi nekoč del mene

Avtor se v komentarju zahvaljuje Muratu & Josu in njuni skladbi Od ljudi za ljudi, za katero si ob nastanku ni mislil, da jo bo vzel za svojo in jo vsakemu, ki čuti nestrpnost priporoča, da si jo predvaja. V komentarju tudi o prijateljih, ki kljub temu, da sta različnih narodnosti in verskega prepričanja, pričujeta za to, da resnična ljubezen gradi odnos in premaga strahove. Tudi komentator in njegova žena, ki je druge narodnosti, svoje otroke učita navad in jezika obeh. Ker ve, da različnost bogati in ne siromaši.

VEČ ...|1. 6. 2022
David Bašelj: Nisem vedel, da bo pesem Od ljudi za ljudi nekoč del mene

Avtor se v komentarju zahvaljuje Muratu & Josu in njuni skladbi Od ljudi za ljudi, za katero si ob nastanku ni mislil, da jo bo vzel za svojo in jo vsakemu, ki čuti nestrpnost priporoča, da si jo predvaja. V komentarju tudi o prijateljih, ki kljub temu, da sta različnih narodnosti in verskega prepričanja, pričujeta za to, da resnična ljubezen gradi odnos in premaga strahove. Tudi komentator in njegova žena, ki je druge narodnosti, svoje otroke učita navad in jezika obeh. Ker ve, da različnost bogati in ne siromaši.

David Bašelj

komentarMurat & Joserapstrpnostmultikulturnostljubezen

Naš pogled

VEČ ...|31. 5. 2022
Alen Salihović: Poslovil se je jekleni mož, ki so ga tepli vsi trije izmi

Poslovil se je velik Slovenec, Boris Pahor. Bil je človek na prepihu. Slovenec na prepihu. Član slovenskega naroda, zgodovinsko na neprestanem prepihu, ki so ga v zadnjem stoletju prizadeli fašizem, nacizem in komunizem, kar je ta prepih še potrojilo. Pahorjevo življenje, kot življenja mnogih drugih, je bilo zaznamovano z vsemi travmami, ki so v tem času prizadele Slovence. Ob njegovem odhodu v večnost lahko rečemo, da je umrl velik Slovenec, prepričan demokrat in za duhovno plemenitost zavzet človek.

Naš pogled je pripravil Alen Salihović. 

Alen Salihović: Poslovil se je jekleni mož, ki so ga tepli vsi trije izmi

Poslovil se je velik Slovenec, Boris Pahor. Bil je človek na prepihu. Slovenec na prepihu. Član slovenskega naroda, zgodovinsko na neprestanem prepihu, ki so ga v zadnjem stoletju prizadeli fašizem, nacizem in komunizem, kar je ta prepih še potrojilo. Pahorjevo življenje, kot življenja mnogih drugih, je bilo zaznamovano z vsemi travmami, ki so v tem času prizadele Slovence. Ob njegovem odhodu v večnost lahko rečemo, da je umrl velik Slovenec, prepričan demokrat in za duhovno plemenitost zavzet človek.

Naš pogled je pripravil Alen Salihović. 

komentardružba

Naš pogled

Alen Salihović: Poslovil se je jekleni mož, ki so ga tepli vsi trije izmi

Poslovil se je velik Slovenec, Boris Pahor. Bil je človek na prepihu. Slovenec na prepihu. Član slovenskega naroda, zgodovinsko na neprestanem prepihu, ki so ga v zadnjem stoletju prizadeli fašizem, nacizem in komunizem, kar je ta prepih še potrojilo. Pahorjevo življenje, kot življenja mnogih drugih, je bilo zaznamovano z vsemi travmami, ki so v tem času prizadele Slovence. Ob njegovem odhodu v večnost lahko rečemo, da je umrl velik Slovenec, prepričan demokrat in za duhovno plemenitost zavzet človek.

Naš pogled je pripravil Alen Salihović. 

VEČ ...|31. 5. 2022
Alen Salihović: Poslovil se je jekleni mož, ki so ga tepli vsi trije izmi

Poslovil se je velik Slovenec, Boris Pahor. Bil je človek na prepihu. Slovenec na prepihu. Član slovenskega naroda, zgodovinsko na neprestanem prepihu, ki so ga v zadnjem stoletju prizadeli fašizem, nacizem in komunizem, kar je ta prepih še potrojilo. Pahorjevo življenje, kot življenja mnogih drugih, je bilo zaznamovano z vsemi travmami, ki so v tem času prizadele Slovence. Ob njegovem odhodu v večnost lahko rečemo, da je umrl velik Slovenec, prepričan demokrat in za duhovno plemenitost zavzet človek.

Naš pogled je pripravil Alen Salihović. 

Alen Salihović

komentardružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|30. 5. 2022
Dr. Gabriel Kavčič: Predsednica Državnega zbora po gostilniško o ločitvi države od cerkve

V sproščenem pogovoru za tednik Mladina je nova predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič poudarila, da država in cerkev morata biti ločeni. Seveda je imela v mislih klasično partijsko izločitev Cerkve iz družbe, kot jo je poznala prejšnja država.

Avtor komentarja je prepričan, da se je nova predsednica državnega zbora povsem po nepotrebnem skupaj z neprofesionalnim novinarjem spravila na čisto določeno versko skupnost... in da se nam obeta v bližnji prihodnosti delitev na bolj in manj prave ljudi...

Izjave Urške Klakočar Zupančič so po mnenju avtorja komentarja neprimerne za pravnico, nekdanjo sodnico in sedanjo predsednico državnega zbora.

Dr. Gabriel Kavčič: Predsednica Državnega zbora po gostilniško o ločitvi države od cerkve

V sproščenem pogovoru za tednik Mladina je nova predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič poudarila, da država in cerkev morata biti ločeni. Seveda je imela v mislih klasično partijsko izločitev Cerkve iz družbe, kot jo je poznala prejšnja država.

Avtor komentarja je prepričan, da se je nova predsednica državnega zbora povsem po nepotrebnem skupaj z neprofesionalnim novinarjem spravila na čisto določeno versko skupnost... in da se nam obeta v bližnji prihodnosti delitev na bolj in manj prave ljudi...

Izjave Urške Klakočar Zupančič so po mnenju avtorja komentarja neprimerne za pravnico, nekdanjo sodnico in sedanjo predsednico državnega zbora.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Dr. Gabriel Kavčič: Predsednica Državnega zbora po gostilniško o ločitvi države od cerkve

V sproščenem pogovoru za tednik Mladina je nova predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič poudarila, da država in cerkev morata biti ločeni. Seveda je imela v mislih klasično partijsko izločitev Cerkve iz družbe, kot jo je poznala prejšnja država.

Avtor komentarja je prepričan, da se je nova predsednica državnega zbora povsem po nepotrebnem skupaj z neprofesionalnim novinarjem spravila na čisto določeno versko skupnost... in da se nam obeta v bližnji prihodnosti delitev na bolj in manj prave ljudi...

Izjave Urške Klakočar Zupančič so po mnenju avtorja komentarja neprimerne za pravnico, nekdanjo sodnico in sedanjo predsednico državnega zbora.

VEČ ...|30. 5. 2022
Dr. Gabriel Kavčič: Predsednica Državnega zbora po gostilniško o ločitvi države od cerkve

V sproščenem pogovoru za tednik Mladina je nova predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič poudarila, da država in cerkev morata biti ločeni. Seveda je imela v mislih klasično partijsko izločitev Cerkve iz družbe, kot jo je poznala prejšnja država.

Avtor komentarja je prepričan, da se je nova predsednica državnega zbora povsem po nepotrebnem skupaj z neprofesionalnim novinarjem spravila na čisto določeno versko skupnost... in da se nam obeta v bližnji prihodnosti delitev na bolj in manj prave ljudi...

Izjave Urške Klakočar Zupančič so po mnenju avtorja komentarja neprimerne za pravnico, nekdanjo sodnico in sedanjo predsednico državnega zbora.

Gabriel Kavčič

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|27. 5. 2022
Janez Juhant: Slovenska krščanska samozavest

Tudi kristjani se smemo in moramo postaviti na svoje noge, se boriti za svoje pravice in svoj prostor pod soncem v samostojni slovenski državi – ne bomo se prepustil, da smo zgolj transmisija oziroma socialistična zveza postkomunističnih struktur in trdnjav. Vsak politik, ki ne bo zagovarjal teh načel, ne more računati na našo podporo. Vesel sem, da tudi gospodarstveniki kot npr. gospod Boscarol spoznavajo, da se je treba ustrezno zavzeti in žrtvovati kaj za demokratično Slovenijo, ne le svoj ugled, pač pa tudi sredstva, če jih imamo. Ehrlich in številni drugi so za to zastavil vse, celo svoje življenje.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant: Slovenska krščanska samozavest

Tudi kristjani se smemo in moramo postaviti na svoje noge, se boriti za svoje pravice in svoj prostor pod soncem v samostojni slovenski državi – ne bomo se prepustil, da smo zgolj transmisija oziroma socialistična zveza postkomunističnih struktur in trdnjav. Vsak politik, ki ne bo zagovarjal teh načel, ne more računati na našo podporo. Vesel sem, da tudi gospodarstveniki kot npr. gospod Boscarol spoznavajo, da se je treba ustrezno zavzeti in žrtvovati kaj za demokratično Slovenijo, ne le svoj ugled, pač pa tudi sredstva, če jih imamo. Ehrlich in številni drugi so za to zastavil vse, celo svoje življenje.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

komentardružbaodnosispomin

Komentar tedna

Janez Juhant: Slovenska krščanska samozavest

Tudi kristjani se smemo in moramo postaviti na svoje noge, se boriti za svoje pravice in svoj prostor pod soncem v samostojni slovenski državi – ne bomo se prepustil, da smo zgolj transmisija oziroma socialistična zveza postkomunističnih struktur in trdnjav. Vsak politik, ki ne bo zagovarjal teh načel, ne more računati na našo podporo. Vesel sem, da tudi gospodarstveniki kot npr. gospod Boscarol spoznavajo, da se je treba ustrezno zavzeti in žrtvovati kaj za demokratično Slovenijo, ne le svoj ugled, pač pa tudi sredstva, če jih imamo. Ehrlich in številni drugi so za to zastavil vse, celo svoje življenje.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

VEČ ...|27. 5. 2022
Janez Juhant: Slovenska krščanska samozavest

Tudi kristjani se smemo in moramo postaviti na svoje noge, se boriti za svoje pravice in svoj prostor pod soncem v samostojni slovenski državi – ne bomo se prepustil, da smo zgolj transmisija oziroma socialistična zveza postkomunističnih struktur in trdnjav. Vsak politik, ki ne bo zagovarjal teh načel, ne more računati na našo podporo. Vesel sem, da tudi gospodarstveniki kot npr. gospod Boscarol spoznavajo, da se je treba ustrezno zavzeti in žrtvovati kaj za demokratično Slovenijo, ne le svoj ugled, pač pa tudi sredstva, če jih imamo. Ehrlich in številni drugi so za to zastavil vse, celo svoje življenje.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant

komentardružbaodnosispomin

Komentar Družina

VEČ ...|26. 5. 2022
Je problem levičarstvo ali oblastižejna nestrpnost?

Ker je plačevanje prispevka za RTVS vrsta davka, to dokazuje njeno nacionalno, ne pa javno naravo, zato mora biti njen program v skladu s potrebami in mnenjem večine …

Je problem levičarstvo ali oblastižejna nestrpnost?

Ker je plačevanje prispevka za RTVS vrsta davka, to dokazuje njeno nacionalno, ne pa javno naravo, zato mora biti njen program v skladu s potrebami in mnenjem večine …

komentar

Komentar Družina

Je problem levičarstvo ali oblastižejna nestrpnost?

Ker je plačevanje prispevka za RTVS vrsta davka, to dokazuje njeno nacionalno, ne pa javno naravo, zato mora biti njen program v skladu s potrebami in mnenjem večine …

VEČ ...|26. 5. 2022
Je problem levičarstvo ali oblastižejna nestrpnost?

Ker je plačevanje prispevka za RTVS vrsta davka, to dokazuje njeno nacionalno, ne pa javno naravo, zato mora biti njen program v skladu s potrebami in mnenjem večine …

Stane Granda

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|25. 5. 2022
Jože Mlakar: Slovenski politični hibrid na levici

Nekrolog slovenskih političnih strank od leta 1990  pove, da gre za igro z vedno novimi strankami in obrazi, kar je del strategije dominantnega razreda, ki se v strankarskem sistemu ne počuti dobro. 
Avtor pravi, da pravi strankarski sistem sestavljajo trdne in obstojne stranke z resno in trdno nazorsko ter politično usmeritvijo, ki se skozi čas bistveno ne spreminja. Pravi stranki sta pri nas samo na desnici, in sicer NSi in SDS.
 

Jože Mlakar: Slovenski politični hibrid na levici

Nekrolog slovenskih političnih strank od leta 1990  pove, da gre za igro z vedno novimi strankami in obrazi, kar je del strategije dominantnega razreda, ki se v strankarskem sistemu ne počuti dobro. 
Avtor pravi, da pravi strankarski sistem sestavljajo trdne in obstojne stranke z resno in trdno nazorsko ter politično usmeritvijo, ki se skozi čas bistveno ne spreminja. Pravi stranki sta pri nas samo na desnici, in sicer NSi in SDS.
 

komentar

Komentar Časnik.si

Jože Mlakar: Slovenski politični hibrid na levici

Nekrolog slovenskih političnih strank od leta 1990  pove, da gre za igro z vedno novimi strankami in obrazi, kar je del strategije dominantnega razreda, ki se v strankarskem sistemu ne počuti dobro. 
Avtor pravi, da pravi strankarski sistem sestavljajo trdne in obstojne stranke z resno in trdno nazorsko ter politično usmeritvijo, ki se skozi čas bistveno ne spreminja. Pravi stranki sta pri nas samo na desnici, in sicer NSi in SDS.
 

VEČ ...|25. 5. 2022
Jože Mlakar: Slovenski politični hibrid na levici

Nekrolog slovenskih političnih strank od leta 1990  pove, da gre za igro z vedno novimi strankami in obrazi, kar je del strategije dominantnega razreda, ki se v strankarskem sistemu ne počuti dobro. 
Avtor pravi, da pravi strankarski sistem sestavljajo trdne in obstojne stranke z resno in trdno nazorsko ter politično usmeritvijo, ki se skozi čas bistveno ne spreminja. Pravi stranki sta pri nas samo na desnici, in sicer NSi in SDS.
 

Jože Mlakar

komentar

Naš pogled

VEČ ...|24. 5. 2022
Dobrota in zlo

V nedeljo zvečer me je pretresel ogled dokumentarnega filma Bitka za Kijev, vojnega dopisnika RTV Slovenija Valentina Areha. Na njemu lasten način je skupaj s snemalci gledalcu približal trpljenje preprostih, nič krivih ukrajinskih ljudi, na katere se je v onemoglosti svoje zavedenosti spravil vsa gnev ruske vojne pošasti, katere osnovni gradnik so spet navadni ljudje, mladi fantje, na silo in zavedeni potisnjeni v morijo. 

Dobrota in zlo

V nedeljo zvečer me je pretresel ogled dokumentarnega filma Bitka za Kijev, vojnega dopisnika RTV Slovenija Valentina Areha. Na njemu lasten način je skupaj s snemalci gledalcu približal trpljenje preprostih, nič krivih ukrajinskih ljudi, na katere se je v onemoglosti svoje zavedenosti spravil vsa gnev ruske vojne pošasti, katere osnovni gradnik so spet navadni ljudje, mladi fantje, na silo in zavedeni potisnjeni v morijo. 

komentarukrajina

Naš pogled

Dobrota in zlo

V nedeljo zvečer me je pretresel ogled dokumentarnega filma Bitka za Kijev, vojnega dopisnika RTV Slovenija Valentina Areha. Na njemu lasten način je skupaj s snemalci gledalcu približal trpljenje preprostih, nič krivih ukrajinskih ljudi, na katere se je v onemoglosti svoje zavedenosti spravil vsa gnev ruske vojne pošasti, katere osnovni gradnik so spet navadni ljudje, mladi fantje, na silo in zavedeni potisnjeni v morijo. 

VEČ ...|24. 5. 2022
Dobrota in zlo

V nedeljo zvečer me je pretresel ogled dokumentarnega filma Bitka za Kijev, vojnega dopisnika RTV Slovenija Valentina Areha. Na njemu lasten način je skupaj s snemalci gledalcu približal trpljenje preprostih, nič krivih ukrajinskih ljudi, na katere se je v onemoglosti svoje zavedenosti spravil vsa gnev ruske vojne pošasti, katere osnovni gradnik so spet navadni ljudje, mladi fantje, na silo in zavedeni potisnjeni v morijo. 

Robert Božič

komentarukrajina

Komentar Domovina.je

VEČ ...|23. 5. 2022
Gabriel Kavčič: Nič več »žurk in pijank« v križevniški cerkvi, razen če bo župan Janković spet dosegel drugače

Ministrstvo za kulturo je pred tremi tedni vnovič ugodilo denacionalizacijskemu zahtevku za vrnitev križevniške cerkve njenemu dejanskemu lastniku. Odločitev še ni pravnomočna, ljubljanski župan je že napovedal pritožbo, gre pa za že četrto podobno odločitev ministrstva, in sicer leta 1996, 2007 in 2017. Vedno znova je namreč upravno sodišče zadevo vrnilo v odločanje Ministrstvu.

Gabriel Kavčič: Nič več »žurk in pijank« v križevniški cerkvi, razen če bo župan Janković spet dosegel drugače

Ministrstvo za kulturo je pred tremi tedni vnovič ugodilo denacionalizacijskemu zahtevku za vrnitev križevniške cerkve njenemu dejanskemu lastniku. Odločitev še ni pravnomočna, ljubljanski župan je že napovedal pritožbo, gre pa za že četrto podobno odločitev ministrstva, in sicer leta 1996, 2007 in 2017. Vedno znova je namreč upravno sodišče zadevo vrnilo v odločanje Ministrstvu.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Gabriel Kavčič: Nič več »žurk in pijank« v križevniški cerkvi, razen če bo župan Janković spet dosegel drugače

Ministrstvo za kulturo je pred tremi tedni vnovič ugodilo denacionalizacijskemu zahtevku za vrnitev križevniške cerkve njenemu dejanskemu lastniku. Odločitev še ni pravnomočna, ljubljanski župan je že napovedal pritožbo, gre pa za že četrto podobno odločitev ministrstva, in sicer leta 1996, 2007 in 2017. Vedno znova je namreč upravno sodišče zadevo vrnilo v odločanje Ministrstvu.

VEČ ...|23. 5. 2022
Gabriel Kavčič: Nič več »žurk in pijank« v križevniški cerkvi, razen če bo župan Janković spet dosegel drugače

Ministrstvo za kulturo je pred tremi tedni vnovič ugodilo denacionalizacijskemu zahtevku za vrnitev križevniške cerkve njenemu dejanskemu lastniku. Odločitev še ni pravnomočna, ljubljanski župan je že napovedal pritožbo, gre pa za že četrto podobno odločitev ministrstva, in sicer leta 1996, 2007 in 2017. Vedno znova je namreč upravno sodišče zadevo vrnilo v odločanje Ministrstvu.

Gabriel Kavčič

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|20. 5. 2022
Lenart Rihar: Med vzroki in posledicami

Zakaj je potrebno, da v Sloveniji 17. maja obeležujemo kot nacionalni dan spomina na vse žrtve komunističnega nasilja? Ta dan smo letos obeleževali prvič in negodovanje nad tem dokazuje, da je ena najbolj usodnih značilnosti sodobne Slovenije dejstvo, da sprotnega dogajanja ne znamo ali nočemo povezati z zgodovinskimi vzroki. Do zgodovine se moramo opredeliti s stoletja veljavnimi načeli. Le tako bomo ločili pravo svobodo od tiste, ki se za svobodo razglaša sama.

Lenart Rihar: Med vzroki in posledicami

Zakaj je potrebno, da v Sloveniji 17. maja obeležujemo kot nacionalni dan spomina na vse žrtve komunističnega nasilja? Ta dan smo letos obeleževali prvič in negodovanje nad tem dokazuje, da je ena najbolj usodnih značilnosti sodobne Slovenije dejstvo, da sprotnega dogajanja ne znamo ali nočemo povezati z zgodovinskimi vzroki. Do zgodovine se moramo opredeliti s stoletja veljavnimi načeli. Le tako bomo ločili pravo svobodo od tiste, ki se za svobodo razglaša sama.

komentar

Komentar tedna

Lenart Rihar: Med vzroki in posledicami

Zakaj je potrebno, da v Sloveniji 17. maja obeležujemo kot nacionalni dan spomina na vse žrtve komunističnega nasilja? Ta dan smo letos obeleževali prvič in negodovanje nad tem dokazuje, da je ena najbolj usodnih značilnosti sodobne Slovenije dejstvo, da sprotnega dogajanja ne znamo ali nočemo povezati z zgodovinskimi vzroki. Do zgodovine se moramo opredeliti s stoletja veljavnimi načeli. Le tako bomo ločili pravo svobodo od tiste, ki se za svobodo razglaša sama.

VEČ ...|20. 5. 2022
Lenart Rihar: Med vzroki in posledicami

Zakaj je potrebno, da v Sloveniji 17. maja obeležujemo kot nacionalni dan spomina na vse žrtve komunističnega nasilja? Ta dan smo letos obeleževali prvič in negodovanje nad tem dokazuje, da je ena najbolj usodnih značilnosti sodobne Slovenije dejstvo, da sprotnega dogajanja ne znamo ali nočemo povezati z zgodovinskimi vzroki. Do zgodovine se moramo opredeliti s stoletja veljavnimi načeli. Le tako bomo ločili pravo svobodo od tiste, ki se za svobodo razglaša sama.

Lenart Rihar - ravnatelj Rafaelove družbe

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|19. 5. 2022
Urša Cankar: Eno življenje

Avtorica razmišlja o splavu in kaj lahko naredimo, da se bo na tem področju kaj spremenilo.

Urša Cankar: Eno življenje

Avtorica razmišlja o splavu in kaj lahko naredimo, da se bo na tem področju kaj spremenilo.

komentarsplav

Komentar Družina

Urša Cankar: Eno življenje

Avtorica razmišlja o splavu in kaj lahko naredimo, da se bo na tem področju kaj spremenilo.

VEČ ...|19. 5. 2022
Urša Cankar: Eno življenje

Avtorica razmišlja o splavu in kaj lahko naredimo, da se bo na tem področju kaj spremenilo.

Urša Cankar

komentarsplav

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 5. 2022
Janez Juhant: »Pust’e nas pr’ mir’«

Komentator v komentarju pretresa aktualno politično situacijo v Sloveniji in je kritičen do razdiralnega obnašanja levičarjev v preteklih dveh letih, kamor sodijo tudi izzivalni in včasih zelo nesramni javni shodi, ki so odgovornim nalagala dodatna bremena v že sicer zahtevnih časih. Poleg tega je kritičen, da nam bodo vladali ljudje, ki niso bili izvoljeni; še več: človek, ki je vrgel puško v koruzo, je predlagan za obrambnega ministra. Komentator se zavzema za dialog in obljublja, da bomo govorili in uporabljali vsa demokratična sredstva, da bodo srca večine lahko bila svobodno in bomo lahko vsi dihali z obema kriloma pljuč, ne pa samo z levim ali desnim.

Janez Juhant: »Pust’e nas pr’ mir’«

Komentator v komentarju pretresa aktualno politično situacijo v Sloveniji in je kritičen do razdiralnega obnašanja levičarjev v preteklih dveh letih, kamor sodijo tudi izzivalni in včasih zelo nesramni javni shodi, ki so odgovornim nalagala dodatna bremena v že sicer zahtevnih časih. Poleg tega je kritičen, da nam bodo vladali ljudje, ki niso bili izvoljeni; še več: človek, ki je vrgel puško v koruzo, je predlagan za obrambnega ministra. Komentator se zavzema za dialog in obljublja, da bomo govorili in uporabljali vsa demokratična sredstva, da bodo srca večine lahko bila svobodno in bomo lahko vsi dihali z obema kriloma pljuč, ne pa samo z levim ali desnim.

komentarkoalicijaopozicijavolitvedemokracijasvoboda

Komentar Časnik.si

Janez Juhant: »Pust’e nas pr’ mir’«

Komentator v komentarju pretresa aktualno politično situacijo v Sloveniji in je kritičen do razdiralnega obnašanja levičarjev v preteklih dveh letih, kamor sodijo tudi izzivalni in včasih zelo nesramni javni shodi, ki so odgovornim nalagala dodatna bremena v že sicer zahtevnih časih. Poleg tega je kritičen, da nam bodo vladali ljudje, ki niso bili izvoljeni; še več: človek, ki je vrgel puško v koruzo, je predlagan za obrambnega ministra. Komentator se zavzema za dialog in obljublja, da bomo govorili in uporabljali vsa demokratična sredstva, da bodo srca večine lahko bila svobodno in bomo lahko vsi dihali z obema kriloma pljuč, ne pa samo z levim ali desnim.

VEČ ...|18. 5. 2022
Janez Juhant: »Pust’e nas pr’ mir’«

Komentator v komentarju pretresa aktualno politično situacijo v Sloveniji in je kritičen do razdiralnega obnašanja levičarjev v preteklih dveh letih, kamor sodijo tudi izzivalni in včasih zelo nesramni javni shodi, ki so odgovornim nalagala dodatna bremena v že sicer zahtevnih časih. Poleg tega je kritičen, da nam bodo vladali ljudje, ki niso bili izvoljeni; še več: človek, ki je vrgel puško v koruzo, je predlagan za obrambnega ministra. Komentator se zavzema za dialog in obljublja, da bomo govorili in uporabljali vsa demokratična sredstva, da bodo srca večine lahko bila svobodno in bomo lahko vsi dihali z obema kriloma pljuč, ne pa samo z levim ali desnim.

Janez Juhant

komentarkoalicijaopozicijavolitvedemokracijasvoboda

Naš pogled

VEČ ...|17. 5. 2022
Jože Bartolj: Nov praznik - dan spomina na žrtve komunizma

Vlada v odhajanju je kot eno svojih zadnjih dejanj razglasila današnji dan, 17. maj za Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kot so zapisali, so pri tem izhajali iz civilizacijske norme, da vse povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih kriterijih.

Jože Bartolj: Nov praznik - dan spomina na žrtve komunizma

Vlada v odhajanju je kot eno svojih zadnjih dejanj razglasila današnji dan, 17. maj za Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kot so zapisali, so pri tem izhajali iz civilizacijske norme, da vse povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih kriterijih.

komentar

Naš pogled

Jože Bartolj: Nov praznik - dan spomina na žrtve komunizma

Vlada v odhajanju je kot eno svojih zadnjih dejanj razglasila današnji dan, 17. maj za Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kot so zapisali, so pri tem izhajali iz civilizacijske norme, da vse povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih kriterijih.

VEČ ...|17. 5. 2022
Jože Bartolj: Nov praznik - dan spomina na žrtve komunizma

Vlada v odhajanju je kot eno svojih zadnjih dejanj razglasila današnji dan, 17. maj za Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kot so zapisali, so pri tem izhajali iz civilizacijske norme, da vse povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih kriterijih.

Jože Bartolj

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|16. 5. 2022
Rajko Podgoršek: Obeti Golobove vlade: srednji sloj kot molzna krava, ki so jo v skrajnem primeru pripravljeni tudi zakl

O dokumentu, ki ga bodo stranke nove vlade podpisale v kratkem, je bilo že veliko povedanega. Nova koalicijska pogodba vlade, ki se že kaže kot najbolj leva v zgodovini samostojne Slovenije, je v javnosti namreč dvignila presenetljivo veliko prahu. Mantro dokumenta, ki se ponavlja skozi njegove glavne vsebinske poudarke, bi namreč lahko malce sarkastično opisali nekako takole: ”Naše radodarne politike in rešitve lahko izvedemo izključno tako, da vam poprej veliko poberemo, hkrati pa vam bomo še odrejali, kaj vi in vaši otroci lahko mislite in česa ne.”

Rajko Podgoršek: Obeti Golobove vlade: srednji sloj kot molzna krava, ki so jo v skrajnem primeru pripravljeni tudi zakl

O dokumentu, ki ga bodo stranke nove vlade podpisale v kratkem, je bilo že veliko povedanega. Nova koalicijska pogodba vlade, ki se že kaže kot najbolj leva v zgodovini samostojne Slovenije, je v javnosti namreč dvignila presenetljivo veliko prahu. Mantro dokumenta, ki se ponavlja skozi njegove glavne vsebinske poudarke, bi namreč lahko malce sarkastično opisali nekako takole: ”Naše radodarne politike in rešitve lahko izvedemo izključno tako, da vam poprej veliko poberemo, hkrati pa vam bomo še odrejali, kaj vi in vaši otroci lahko mislite in česa ne.”

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rajko Podgoršek: Obeti Golobove vlade: srednji sloj kot molzna krava, ki so jo v skrajnem primeru pripravljeni tudi zakl

O dokumentu, ki ga bodo stranke nove vlade podpisale v kratkem, je bilo že veliko povedanega. Nova koalicijska pogodba vlade, ki se že kaže kot najbolj leva v zgodovini samostojne Slovenije, je v javnosti namreč dvignila presenetljivo veliko prahu. Mantro dokumenta, ki se ponavlja skozi njegove glavne vsebinske poudarke, bi namreč lahko malce sarkastično opisali nekako takole: ”Naše radodarne politike in rešitve lahko izvedemo izključno tako, da vam poprej veliko poberemo, hkrati pa vam bomo še odrejali, kaj vi in vaši otroci lahko mislite in česa ne.”

VEČ ...|16. 5. 2022
Rajko Podgoršek: Obeti Golobove vlade: srednji sloj kot molzna krava, ki so jo v skrajnem primeru pripravljeni tudi zakl

O dokumentu, ki ga bodo stranke nove vlade podpisale v kratkem, je bilo že veliko povedanega. Nova koalicijska pogodba vlade, ki se že kaže kot najbolj leva v zgodovini samostojne Slovenije, je v javnosti namreč dvignila presenetljivo veliko prahu. Mantro dokumenta, ki se ponavlja skozi njegove glavne vsebinske poudarke, bi namreč lahko malce sarkastično opisali nekako takole: ”Naše radodarne politike in rešitve lahko izvedemo izključno tako, da vam poprej veliko poberemo, hkrati pa vam bomo še odrejali, kaj vi in vaši otroci lahko mislite in česa ne.”

Rajko Podgoršek

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|13. 5. 2022
Laris Gaiser: Vladimir Putin

Z vidika realpolitike obstajata le dve možnosti za prihodnost, če Zahod ne želi Rusije popolnoma prepustiti Kitajski, ki je od 24. februarja naprej edini resni tekmec za ureditev novega svetovnega reda. Putinu lahko dovolimo, da se pred notranjim javnim mnenjem iz konflikta izvleče kot navidezni zmagovalec ali pa, da država ne bi padla v kitajske roke, ciljamo na njen popoln razpad. Tako kot se je zgodilo z Jugoslavijo. Toda to bi pomenilo odprtje zelo nestabilnega in težko predvidljivega scenarija. Tudi za najboljše analitike.

Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

 

Laris Gaiser: Vladimir Putin

Z vidika realpolitike obstajata le dve možnosti za prihodnost, če Zahod ne želi Rusije popolnoma prepustiti Kitajski, ki je od 24. februarja naprej edini resni tekmec za ureditev novega svetovnega reda. Putinu lahko dovolimo, da se pred notranjim javnim mnenjem iz konflikta izvleče kot navidezni zmagovalec ali pa, da država ne bi padla v kitajske roke, ciljamo na njen popoln razpad. Tako kot se je zgodilo z Jugoslavijo. Toda to bi pomenilo odprtje zelo nestabilnega in težko predvidljivega scenarija. Tudi za najboljše analitike.

Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

 

komentarpolitikaUkrajina

Komentar tedna

Laris Gaiser: Vladimir Putin

Z vidika realpolitike obstajata le dve možnosti za prihodnost, če Zahod ne želi Rusije popolnoma prepustiti Kitajski, ki je od 24. februarja naprej edini resni tekmec za ureditev novega svetovnega reda. Putinu lahko dovolimo, da se pred notranjim javnim mnenjem iz konflikta izvleče kot navidezni zmagovalec ali pa, da država ne bi padla v kitajske roke, ciljamo na njen popoln razpad. Tako kot se je zgodilo z Jugoslavijo. Toda to bi pomenilo odprtje zelo nestabilnega in težko predvidljivega scenarija. Tudi za najboljše analitike.

Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

 

VEČ ...|13. 5. 2022
Laris Gaiser: Vladimir Putin

Z vidika realpolitike obstajata le dve možnosti za prihodnost, če Zahod ne želi Rusije popolnoma prepustiti Kitajski, ki je od 24. februarja naprej edini resni tekmec za ureditev novega svetovnega reda. Putinu lahko dovolimo, da se pred notranjim javnim mnenjem iz konflikta izvleče kot navidezni zmagovalec ali pa, da država ne bi padla v kitajske roke, ciljamo na njen popoln razpad. Tako kot se je zgodilo z Jugoslavijo. Toda to bi pomenilo odprtje zelo nestabilnega in težko predvidljivega scenarija. Tudi za najboljše analitike.

Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

 

Laris Gaiser

komentarpolitikaUkrajina

Komentar Družina

VEČ ...|12. 5. 2022
Aleš Čerin: Vrnitev v življenje

Kako torej zdaj vstati s kavča, se odlepiti od ekranov in iti ven?

Aleš Čerin: Vrnitev v življenje

Kako torej zdaj vstati s kavča, se odlepiti od ekranov in iti ven?

komentar

Komentar Družina

Aleš Čerin: Vrnitev v življenje

Kako torej zdaj vstati s kavča, se odlepiti od ekranov in iti ven?

VEČ ...|12. 5. 2022
Aleš Čerin: Vrnitev v življenje

Kako torej zdaj vstati s kavča, se odlepiti od ekranov in iti ven?

Aleš Čerin

komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 5. 2022
Po oceni Videtiča in Mamića večina predlagane ministrske ekipe presenečenje

Eno od presenečenj predlagane ministrske ekipe je, da nekaj imen manjka, je v komentarju za Radio Ognjišče dejal politični komentator Miran Videtič. Da gre za smešen predlog, ki hkrati zbuja skrb pa meni Odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić.

Po oceni Videtiča in Mamića večina predlagane ministrske ekipe presenečenje

Eno od presenečenj predlagane ministrske ekipe je, da nekaj imen manjka, je v komentarju za Radio Ognjišče dejal politični komentator Miran Videtič. Da gre za smešen predlog, ki hkrati zbuja skrb pa meni Odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić.

infopolitikakomentardržavni zborDomovina

Informativni prispevki

Po oceni Videtiča in Mamića večina predlagane ministrske ekipe presenečenje

Eno od presenečenj predlagane ministrske ekipe je, da nekaj imen manjka, je v komentarju za Radio Ognjišče dejal politični komentator Miran Videtič. Da gre za smešen predlog, ki hkrati zbuja skrb pa meni Odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić.

VEČ ...|12. 5. 2022
Po oceni Videtiča in Mamića večina predlagane ministrske ekipe presenečenje

Eno od presenečenj predlagane ministrske ekipe je, da nekaj imen manjka, je v komentarju za Radio Ognjišče dejal politični komentator Miran Videtič. Da gre za smešen predlog, ki hkrati zbuja skrb pa meni Odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić.

Alen Salihović

infopolitikakomentardržavni zborDomovina

Komentar Časnik.si

VEČ ...|11. 5. 2022
Mitja Pucelj: Socializem 2.0 ali morda n.0

Komentator meni, da bo Slovenija potrebovala najmanj 50-letno obdobje za preobrazbo v normalno evropsko državo. Ugotavlja, da živimo v še večjem socializmu, kot smo nekoč, kjer je intelektualno delo zelo malo vredno. Šolstvo, zdravstvo, sodstvo, policija in državna uprava pa niso dosegli nobenih bistvenih sprememb. Piše, da je glavni razlog za to šolski sistem, kjer so skorajda vsi učitelji otroci socializma in imajo socializem in levičarstvo v genih ter ga prenašajo naprej na svoje učence, dijake, študente. Prepričan je, da šele, ko se bo začel reinženiring v šolskem sistemu (s kurikulom in ustreznim socialnim inženiringom med učitelji), se lahko nadejamo sprememb. A meni, da se to še ne bo kmalu zgodilo.

Mitja Pucelj: Socializem 2.0 ali morda n.0

Komentator meni, da bo Slovenija potrebovala najmanj 50-letno obdobje za preobrazbo v normalno evropsko državo. Ugotavlja, da živimo v še večjem socializmu, kot smo nekoč, kjer je intelektualno delo zelo malo vredno. Šolstvo, zdravstvo, sodstvo, policija in državna uprava pa niso dosegli nobenih bistvenih sprememb. Piše, da je glavni razlog za to šolski sistem, kjer so skorajda vsi učitelji otroci socializma in imajo socializem in levičarstvo v genih ter ga prenašajo naprej na svoje učence, dijake, študente. Prepričan je, da šele, ko se bo začel reinženiring v šolskem sistemu (s kurikulom in ustreznim socialnim inženiringom med učitelji), se lahko nadejamo sprememb. A meni, da se to še ne bo kmalu zgodilo.

komentarSlovenijasocializemkapitalizemšolstvointelektualno delo

Komentar Časnik.si

Mitja Pucelj: Socializem 2.0 ali morda n.0

Komentator meni, da bo Slovenija potrebovala najmanj 50-letno obdobje za preobrazbo v normalno evropsko državo. Ugotavlja, da živimo v še večjem socializmu, kot smo nekoč, kjer je intelektualno delo zelo malo vredno. Šolstvo, zdravstvo, sodstvo, policija in državna uprava pa niso dosegli nobenih bistvenih sprememb. Piše, da je glavni razlog za to šolski sistem, kjer so skorajda vsi učitelji otroci socializma in imajo socializem in levičarstvo v genih ter ga prenašajo naprej na svoje učence, dijake, študente. Prepričan je, da šele, ko se bo začel reinženiring v šolskem sistemu (s kurikulom in ustreznim socialnim inženiringom med učitelji), se lahko nadejamo sprememb. A meni, da se to še ne bo kmalu zgodilo.

VEČ ...|11. 5. 2022
Mitja Pucelj: Socializem 2.0 ali morda n.0

Komentator meni, da bo Slovenija potrebovala najmanj 50-letno obdobje za preobrazbo v normalno evropsko državo. Ugotavlja, da živimo v še večjem socializmu, kot smo nekoč, kjer je intelektualno delo zelo malo vredno. Šolstvo, zdravstvo, sodstvo, policija in državna uprava pa niso dosegli nobenih bistvenih sprememb. Piše, da je glavni razlog za to šolski sistem, kjer so skorajda vsi učitelji otroci socializma in imajo socializem in levičarstvo v genih ter ga prenašajo naprej na svoje učence, dijake, študente. Prepričan je, da šele, ko se bo začel reinženiring v šolskem sistemu (s kurikulom in ustreznim socialnim inženiringom med učitelji), se lahko nadejamo sprememb. A meni, da se to še ne bo kmalu zgodilo.

Mitja Pucelj

komentarSlovenijasocializemkapitalizemšolstvointelektualno delo

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 5. 2022
Pravnik dr. Jurij Toplak na laž postavil državno volilno komisijo

Še vedno odmeva napaka, ki si jo je privoščila državna volilna komisija pri določanju mandatov. Komisija, ki jo vodita predsednik Peter Golob in direktor Dušan Vučko je javnosti sporočila seznam izvoljenih poslancev. Dva tedna kasneje pa je seznam spremenila s šestimi novimi imeni poslancev. Predsednik DVK je zmedo pri izračunu šestih poslancev opravičeval s sklicevanjem na »računalniško napako«, možnost ročnega izračuna mandatov pa zavrnil z navajanjem izjave profesorja matematike, da naj bi za tak izračun potrebovali »nekaj sto ljudi in nekaj mesecev«. Da to ne drži je v treh urah dokazal pravnik in strokovnjak za volilno zakonodajo dr. Jurij Toplak, ki iz ZDA jasno sporoča, da si ta volilna komisija ne zasluži zaupanja.

Pravnik dr. Jurij Toplak na laž postavil državno volilno komisijo

Še vedno odmeva napaka, ki si jo je privoščila državna volilna komisija pri določanju mandatov. Komisija, ki jo vodita predsednik Peter Golob in direktor Dušan Vučko je javnosti sporočila seznam izvoljenih poslancev. Dva tedna kasneje pa je seznam spremenila s šestimi novimi imeni poslancev. Predsednik DVK je zmedo pri izračunu šestih poslancev opravičeval s sklicevanjem na »računalniško napako«, možnost ročnega izračuna mandatov pa zavrnil z navajanjem izjave profesorja matematike, da naj bi za tak izračun potrebovali »nekaj sto ljudi in nekaj mesecev«. Da to ne drži je v treh urah dokazal pravnik in strokovnjak za volilno zakonodajo dr. Jurij Toplak, ki iz ZDA jasno sporoča, da si ta volilna komisija ne zasluži zaupanja.

infokomentarpolitikavolitvedržavni zbor

Informativni prispevki

Pravnik dr. Jurij Toplak na laž postavil državno volilno komisijo

Še vedno odmeva napaka, ki si jo je privoščila državna volilna komisija pri določanju mandatov. Komisija, ki jo vodita predsednik Peter Golob in direktor Dušan Vučko je javnosti sporočila seznam izvoljenih poslancev. Dva tedna kasneje pa je seznam spremenila s šestimi novimi imeni poslancev. Predsednik DVK je zmedo pri izračunu šestih poslancev opravičeval s sklicevanjem na »računalniško napako«, možnost ročnega izračuna mandatov pa zavrnil z navajanjem izjave profesorja matematike, da naj bi za tak izračun potrebovali »nekaj sto ljudi in nekaj mesecev«. Da to ne drži je v treh urah dokazal pravnik in strokovnjak za volilno zakonodajo dr. Jurij Toplak, ki iz ZDA jasno sporoča, da si ta volilna komisija ne zasluži zaupanja.

VEČ ...|11. 5. 2022
Pravnik dr. Jurij Toplak na laž postavil državno volilno komisijo

Še vedno odmeva napaka, ki si jo je privoščila državna volilna komisija pri določanju mandatov. Komisija, ki jo vodita predsednik Peter Golob in direktor Dušan Vučko je javnosti sporočila seznam izvoljenih poslancev. Dva tedna kasneje pa je seznam spremenila s šestimi novimi imeni poslancev. Predsednik DVK je zmedo pri izračunu šestih poslancev opravičeval s sklicevanjem na »računalniško napako«, možnost ročnega izračuna mandatov pa zavrnil z navajanjem izjave profesorja matematike, da naj bi za tak izračun potrebovali »nekaj sto ljudi in nekaj mesecev«. Da to ne drži je v treh urah dokazal pravnik in strokovnjak za volilno zakonodajo dr. Jurij Toplak, ki iz ZDA jasno sporoča, da si ta volilna komisija ne zasluži zaupanja.

Alen Salihović

infokomentarpolitikavolitvedržavni zbor

Naš pogled

VEČ ...|10. 5. 2022
Marjana Debevec: Pozabljene vojne, pozabljeni ljudje

Kdaj ste nazadnje v kateremkoli mediju lahko slišali ali prebrali, kakšno je stanje v Venezueli, o kateri smo pred nekaj leti lahko poslušali, da ljudje živijo v skrajni revščini in množično bežijo iz države? Se še spomnite Jemna in pretresljivih prizorov otrok, ki na ulicah umirajo zaradi lakote? Kdaj je bilo nazadnje, razen ob obletnici začetka vojne, slišati kaj o Siriji? Da ne omenjam držav Južne Amerike in Afrike, ki je tako ali tako pozabljena celina...

Marjana Debevec: Pozabljene vojne, pozabljeni ljudje

Kdaj ste nazadnje v kateremkoli mediju lahko slišali ali prebrali, kakšno je stanje v Venezueli, o kateri smo pred nekaj leti lahko poslušali, da ljudje živijo v skrajni revščini in množično bežijo iz države? Se še spomnite Jemna in pretresljivih prizorov otrok, ki na ulicah umirajo zaradi lakote? Kdaj je bilo nazadnje, razen ob obletnici začetka vojne, slišati kaj o Siriji? Da ne omenjam držav Južne Amerike in Afrike, ki je tako ali tako pozabljena celina...

komentar

Naš pogled

Marjana Debevec: Pozabljene vojne, pozabljeni ljudje

Kdaj ste nazadnje v kateremkoli mediju lahko slišali ali prebrali, kakšno je stanje v Venezueli, o kateri smo pred nekaj leti lahko poslušali, da ljudje živijo v skrajni revščini in množično bežijo iz države? Se še spomnite Jemna in pretresljivih prizorov otrok, ki na ulicah umirajo zaradi lakote? Kdaj je bilo nazadnje, razen ob obletnici začetka vojne, slišati kaj o Siriji? Da ne omenjam držav Južne Amerike in Afrike, ki je tako ali tako pozabljena celina...

VEČ ...|10. 5. 2022
Marjana Debevec: Pozabljene vojne, pozabljeni ljudje

Kdaj ste nazadnje v kateremkoli mediju lahko slišali ali prebrali, kakšno je stanje v Venezueli, o kateri smo pred nekaj leti lahko poslušali, da ljudje živijo v skrajni revščini in množično bežijo iz države? Se še spomnite Jemna in pretresljivih prizorov otrok, ki na ulicah umirajo zaradi lakote? Kdaj je bilo nazadnje, razen ob obletnici začetka vojne, slišati kaj o Siriji? Da ne omenjam držav Južne Amerike in Afrike, ki je tako ali tako pozabljena celina...

Marjana Debevec

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|9. 5. 2022
Povolilna analiza z dr. Alešem Mavrom

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. Predstavil nam svoj pogled na povolilno dogajanje v Sloveniji. Komentiral je tudi aktualne razmere v Ukrajini in ob dnevu Evrope razmišljal o izzivih, pred katerimi je stara celina.

Povolilna analiza z dr. Alešem Mavrom

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. Predstavil nam svoj pogled na povolilno dogajanje v Sloveniji. Komentiral je tudi aktualne razmere v Ukrajini in ob dnevu Evrope razmišljal o izzivih, pred katerimi je stara celina.

komentarpolitikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

Povolilna analiza z dr. Alešem Mavrom

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. Predstavil nam svoj pogled na povolilno dogajanje v Sloveniji. Komentiral je tudi aktualne razmere v Ukrajini in ob dnevu Evrope razmišljal o izzivih, pred katerimi je stara celina.

VEČ ...|9. 5. 2022
Povolilna analiza z dr. Alešem Mavrom

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. Predstavil nam svoj pogled na povolilno dogajanje v Sloveniji. Komentiral je tudi aktualne razmere v Ukrajini in ob dnevu Evrope razmišljal o izzivih, pred katerimi je stara celina.

Helena Križnik

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|9. 5. 2022
Andrej Fink: Spomenka in kolegi bi ustavljali “Putinovo desnico” z miroljubnimi sredstvi

Pred nekaj dnevi je skupina štirih doktorjev znanosti, med katerimi je najbolj izstopala gospa Spomenka Hribar, predsedniku Republike, Vladi in Državnemu zboru naslovila javni “Apel za zaustavitev vojne v Ukrajini”. V apelu se zavzemajo za nekaj tako plemenitega kot je mir. Morda bo celo gospa Spomenka, kot “čuteča mama”, kmalu začela organizirati avtobuse, kot pred tridesetimi leti pri nas, da bodo matere vojakov, teh in onih, lahko šle po svoje  “otroke”, ki sta jih vojna, predvsem pa NATO-vo orožje, tako hudo prizadela.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Andrej Fink: Spomenka in kolegi bi ustavljali “Putinovo desnico” z miroljubnimi sredstvi

Pred nekaj dnevi je skupina štirih doktorjev znanosti, med katerimi je najbolj izstopala gospa Spomenka Hribar, predsedniku Republike, Vladi in Državnemu zboru naslovila javni “Apel za zaustavitev vojne v Ukrajini”. V apelu se zavzemajo za nekaj tako plemenitega kot je mir. Morda bo celo gospa Spomenka, kot “čuteča mama”, kmalu začela organizirati avtobuse, kot pred tridesetimi leti pri nas, da bodo matere vojakov, teh in onih, lahko šle po svoje  “otroke”, ki sta jih vojna, predvsem pa NATO-vo orožje, tako hudo prizadela.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Andrej Fink: Spomenka in kolegi bi ustavljali “Putinovo desnico” z miroljubnimi sredstvi

Pred nekaj dnevi je skupina štirih doktorjev znanosti, med katerimi je najbolj izstopala gospa Spomenka Hribar, predsedniku Republike, Vladi in Državnemu zboru naslovila javni “Apel za zaustavitev vojne v Ukrajini”. V apelu se zavzemajo za nekaj tako plemenitega kot je mir. Morda bo celo gospa Spomenka, kot “čuteča mama”, kmalu začela organizirati avtobuse, kot pred tridesetimi leti pri nas, da bodo matere vojakov, teh in onih, lahko šle po svoje  “otroke”, ki sta jih vojna, predvsem pa NATO-vo orožje, tako hudo prizadela.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|9. 5. 2022
Andrej Fink: Spomenka in kolegi bi ustavljali “Putinovo desnico” z miroljubnimi sredstvi

Pred nekaj dnevi je skupina štirih doktorjev znanosti, med katerimi je najbolj izstopala gospa Spomenka Hribar, predsedniku Republike, Vladi in Državnemu zboru naslovila javni “Apel za zaustavitev vojne v Ukrajini”. V apelu se zavzemajo za nekaj tako plemenitega kot je mir. Morda bo celo gospa Spomenka, kot “čuteča mama”, kmalu začela organizirati avtobuse, kot pred tridesetimi leti pri nas, da bodo matere vojakov, teh in onih, lahko šle po svoje  “otroke”, ki sta jih vojna, predvsem pa NATO-vo orožje, tako hudo prizadela.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Andrej Fink

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|6. 5. 2022
Ko protifašisti uporabljajo fašistične metode

Najbrž ni poslušalca Radia Ognjišče, ki ne bi slišal, kako je ena od sindikalistk pred volitvami javno napovedala, da bo organizirala kontrolo v cerkvah. »Kontrolorji« bodo poslušali, kaj duhovniki govorijo. Reči je treba, da gospa ni bila izvirna.

Ko protifašisti uporabljajo fašistične metode

Najbrž ni poslušalca Radia Ognjišče, ki ne bi slišal, kako je ena od sindikalistk pred volitvami javno napovedala, da bo organizirala kontrolo v cerkvah. »Kontrolorji« bodo poslušali, kaj duhovniki govorijo. Reči je treba, da gospa ni bila izvirna.

komentar

Komentar tedna

Ko protifašisti uporabljajo fašistične metode

Najbrž ni poslušalca Radia Ognjišče, ki ne bi slišal, kako je ena od sindikalistk pred volitvami javno napovedala, da bo organizirala kontrolo v cerkvah. »Kontrolorji« bodo poslušali, kaj duhovniki govorijo. Reči je treba, da gospa ni bila izvirna.

VEČ ...|6. 5. 2022
Ko protifašisti uporabljajo fašistične metode

Najbrž ni poslušalca Radia Ognjišče, ki ne bi slišal, kako je ena od sindikalistk pred volitvami javno napovedala, da bo organizirala kontrolo v cerkvah. »Kontrolorji« bodo poslušali, kaj duhovniki govorijo. Reči je treba, da gospa ni bila izvirna.

mag. Božo Rustja

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|5. 5. 2022
p. Peter Lah: Druzina presega in objema

Malo je medijev na svetu, ki bi tako uspešno združevali kulturno in izobraževalno poslanstvo s službo katoliški skupnosti pod vodstvom škofov.
 

p. Peter Lah: Druzina presega in objema

Malo je medijev na svetu, ki bi tako uspešno združevali kulturno in izobraževalno poslanstvo s službo katoliški skupnosti pod vodstvom škofov.
 

komentar

Komentar Družina

p. Peter Lah: Druzina presega in objema

Malo je medijev na svetu, ki bi tako uspešno združevali kulturno in izobraževalno poslanstvo s službo katoliški skupnosti pod vodstvom škofov.
 

VEČ ...|5. 5. 2022
p. Peter Lah: Druzina presega in objema

Malo je medijev na svetu, ki bi tako uspešno združevali kulturno in izobraževalno poslanstvo s službo katoliški skupnosti pod vodstvom škofov.
 

p. Peter Lah

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|4. 5. 2022
Andrej Grebenc: Odprto pismo dr. Robertu Golobu

Andrej Grebenc v odprtem pismu sprašuje dr. Roberta Goloba, kje je njegova načelnost, ko trdi, da bo v vlado povabil kader iz strank, ki niso bili izvoljeni v Državni zbor. Sprašuje ga, kdo je zanj civilna družba ter ali bo, preden bo predlagal odstranitev tehničnih ovir, postavljenih v času Cerarjeve vlade, prosil obmejne občine za soglasje. Sprašuje tudi, če bodo vse neprijavljene demonstracije in zbiranja ostala nekaznovana in kako razume svobodo medijev. Andreja Grebenca zanima, če se strinja, da se javni medij ne ukvarja s produkcijo na kulturno umetniškem področju ter da v nadzornem in programskem svetu RTVS ne bi bili predstavniki političnih strank. Odgovor na vprašanja komentator pričakuje v roku dveh tednov, sicer bo upošteval, da se dr. Golob z vsemi trditvami v komentarju strinja.

Andrej Grebenc: Odprto pismo dr. Robertu Golobu

Andrej Grebenc v odprtem pismu sprašuje dr. Roberta Goloba, kje je njegova načelnost, ko trdi, da bo v vlado povabil kader iz strank, ki niso bili izvoljeni v Državni zbor. Sprašuje ga, kdo je zanj civilna družba ter ali bo, preden bo predlagal odstranitev tehničnih ovir, postavljenih v času Cerarjeve vlade, prosil obmejne občine za soglasje. Sprašuje tudi, če bodo vse neprijavljene demonstracije in zbiranja ostala nekaznovana in kako razume svobodo medijev. Andreja Grebenca zanima, če se strinja, da se javni medij ne ukvarja s produkcijo na kulturno umetniškem področju ter da v nadzornem in programskem svetu RTVS ne bi bili predstavniki političnih strank. Odgovor na vprašanja komentator pričakuje v roku dveh tednov, sicer bo upošteval, da se dr. Golob z vsemi trditvami v komentarju strinja.

komentarvolitvevladacivilna družbaRTVsvoboda medijev

Komentar Časnik.si

Andrej Grebenc: Odprto pismo dr. Robertu Golobu

Andrej Grebenc v odprtem pismu sprašuje dr. Roberta Goloba, kje je njegova načelnost, ko trdi, da bo v vlado povabil kader iz strank, ki niso bili izvoljeni v Državni zbor. Sprašuje ga, kdo je zanj civilna družba ter ali bo, preden bo predlagal odstranitev tehničnih ovir, postavljenih v času Cerarjeve vlade, prosil obmejne občine za soglasje. Sprašuje tudi, če bodo vse neprijavljene demonstracije in zbiranja ostala nekaznovana in kako razume svobodo medijev. Andreja Grebenca zanima, če se strinja, da se javni medij ne ukvarja s produkcijo na kulturno umetniškem področju ter da v nadzornem in programskem svetu RTVS ne bi bili predstavniki političnih strank. Odgovor na vprašanja komentator pričakuje v roku dveh tednov, sicer bo upošteval, da se dr. Golob z vsemi trditvami v komentarju strinja.

VEČ ...|4. 5. 2022
Andrej Grebenc: Odprto pismo dr. Robertu Golobu

Andrej Grebenc v odprtem pismu sprašuje dr. Roberta Goloba, kje je njegova načelnost, ko trdi, da bo v vlado povabil kader iz strank, ki niso bili izvoljeni v Državni zbor. Sprašuje ga, kdo je zanj civilna družba ter ali bo, preden bo predlagal odstranitev tehničnih ovir, postavljenih v času Cerarjeve vlade, prosil obmejne občine za soglasje. Sprašuje tudi, če bodo vse neprijavljene demonstracije in zbiranja ostala nekaznovana in kako razume svobodo medijev. Andreja Grebenca zanima, če se strinja, da se javni medij ne ukvarja s produkcijo na kulturno umetniškem področju ter da v nadzornem in programskem svetu RTVS ne bi bili predstavniki političnih strank. Odgovor na vprašanja komentator pričakuje v roku dveh tednov, sicer bo upošteval, da se dr. Golob z vsemi trditvami v komentarju strinja.

Andrej Grebenc

komentarvolitvevladacivilna družbaRTVsvoboda medijev

Naš pogled

VEČ ...|3. 5. 2022
Meta Potočnik: Ego, rdeča cunja in modrost

Točno devet dni je že od volitev, narejene so bile mnoge analize, napisani številni komentarji, z mnogimi sem se lahko samo strinjala. Stranke reflektirajo kampanjo, tiste, ki so izpadle ali bile vržene iz vladnega sedla, si bodo morale odgovoriti na zahtevna vprašanja. Še posebej to velja za desnosredinske stranke. Težka naloga bo tudi za novo vlado skoraj samih novincev, ki so plesali ob zmagi.

Meta Potočnik: Ego, rdeča cunja in modrost

Točno devet dni je že od volitev, narejene so bile mnoge analize, napisani številni komentarji, z mnogimi sem se lahko samo strinjala. Stranke reflektirajo kampanjo, tiste, ki so izpadle ali bile vržene iz vladnega sedla, si bodo morale odgovoriti na zahtevna vprašanja. Še posebej to velja za desnosredinske stranke. Težka naloga bo tudi za novo vlado skoraj samih novincev, ki so plesali ob zmagi.

komentar

Naš pogled

Meta Potočnik: Ego, rdeča cunja in modrost

Točno devet dni je že od volitev, narejene so bile mnoge analize, napisani številni komentarji, z mnogimi sem se lahko samo strinjala. Stranke reflektirajo kampanjo, tiste, ki so izpadle ali bile vržene iz vladnega sedla, si bodo morale odgovoriti na zahtevna vprašanja. Še posebej to velja za desnosredinske stranke. Težka naloga bo tudi za novo vlado skoraj samih novincev, ki so plesali ob zmagi.

VEČ ...|3. 5. 2022
Meta Potočnik: Ego, rdeča cunja in modrost

Točno devet dni je že od volitev, narejene so bile mnoge analize, napisani številni komentarji, z mnogimi sem se lahko samo strinjala. Stranke reflektirajo kampanjo, tiste, ki so izpadle ali bile vržene iz vladnega sedla, si bodo morale odgovoriti na zahtevna vprašanja. Še posebej to velja za desnosredinske stranke. Težka naloga bo tudi za novo vlado skoraj samih novincev, ki so plesali ob zmagi.

Meta Potočnik:

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|2. 5. 2022
Peter Merše: Levica v vladi je v Evropi bolj anomalija kot nekaj normalnega

Po zmagi Gibanja svoboda na nedavnih volitvah je njegov predsednik Robert Golob oznanil, da se bo glede koalicije pogajal s Socialnimi demokrati in Levico. Potrebno večino sicer lahko doseže tudi zgolj z SD-jem, vendar se glede na retoriko zadnjih dni zdi skoraj samoumevno, da bo vstop v vlado ponudil tudi Levici, ki je del koalicije KUL, čeprav je ta prepolovila svoj rezultat glede na prejšnje volitve.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše: Levica v vladi je v Evropi bolj anomalija kot nekaj normalnega

Po zmagi Gibanja svoboda na nedavnih volitvah je njegov predsednik Robert Golob oznanil, da se bo glede koalicije pogajal s Socialnimi demokrati in Levico. Potrebno večino sicer lahko doseže tudi zgolj z SD-jem, vendar se glede na retoriko zadnjih dni zdi skoraj samoumevno, da bo vstop v vlado ponudil tudi Levici, ki je del koalicije KUL, čeprav je ta prepolovila svoj rezultat glede na prejšnje volitve.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Levica v vladi je v Evropi bolj anomalija kot nekaj normalnega

Po zmagi Gibanja svoboda na nedavnih volitvah je njegov predsednik Robert Golob oznanil, da se bo glede koalicije pogajal s Socialnimi demokrati in Levico. Potrebno večino sicer lahko doseže tudi zgolj z SD-jem, vendar se glede na retoriko zadnjih dni zdi skoraj samoumevno, da bo vstop v vlado ponudil tudi Levici, ki je del koalicije KUL, čeprav je ta prepolovila svoj rezultat glede na prejšnje volitve.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|2. 5. 2022
Peter Merše: Levica v vladi je v Evropi bolj anomalija kot nekaj normalnega

Po zmagi Gibanja svoboda na nedavnih volitvah je njegov predsednik Robert Golob oznanil, da se bo glede koalicije pogajal s Socialnimi demokrati in Levico. Potrebno večino sicer lahko doseže tudi zgolj z SD-jem, vendar se glede na retoriko zadnjih dni zdi skoraj samoumevno, da bo vstop v vlado ponudil tudi Levici, ki je del koalicije KUL, čeprav je ta prepolovila svoj rezultat glede na prejšnje volitve.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|29. 4. 2022
Jernej Letnar Černič: Tanka meja med vojno in mirom

Evropske države so bile od začetka agresije dokaj enotne, pri čemer bo to enotnost težko vzdrževati še naprej, še posebej, kot bodo vlade pod pritiski naraščajočih cen potrebščin in energentov. Čaka nas torej še nekaj negotovih tednov in mesecev. Evropski voditelji so pred težkimi izzivi kako prepreči razširitev ruske invazije tudi na ostale evropske države. Ruska agresija na Ukrajino zato vse bolj postaja tudi problem slovenske države.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič. 

Jernej Letnar Černič: Tanka meja med vojno in mirom

Evropske države so bile od začetka agresije dokaj enotne, pri čemer bo to enotnost težko vzdrževati še naprej, še posebej, kot bodo vlade pod pritiski naraščajočih cen potrebščin in energentov. Čaka nas torej še nekaj negotovih tednov in mesecev. Evropski voditelji so pred težkimi izzivi kako prepreči razširitev ruske invazije tudi na ostale evropske države. Ruska agresija na Ukrajino zato vse bolj postaja tudi problem slovenske države.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič. 

komentarUkrajinadružba

Komentar tedna

Jernej Letnar Černič: Tanka meja med vojno in mirom

Evropske države so bile od začetka agresije dokaj enotne, pri čemer bo to enotnost težko vzdrževati še naprej, še posebej, kot bodo vlade pod pritiski naraščajočih cen potrebščin in energentov. Čaka nas torej še nekaj negotovih tednov in mesecev. Evropski voditelji so pred težkimi izzivi kako prepreči razširitev ruske invazije tudi na ostale evropske države. Ruska agresija na Ukrajino zato vse bolj postaja tudi problem slovenske države.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič. 

VEČ ...|29. 4. 2022
Jernej Letnar Černič: Tanka meja med vojno in mirom

Evropske države so bile od začetka agresije dokaj enotne, pri čemer bo to enotnost težko vzdrževati še naprej, še posebej, kot bodo vlade pod pritiski naraščajočih cen potrebščin in energentov. Čaka nas torej še nekaj negotovih tednov in mesecev. Evropski voditelji so pred težkimi izzivi kako prepreči razširitev ruske invazije tudi na ostale evropske države. Ruska agresija na Ukrajino zato vse bolj postaja tudi problem slovenske države.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič. 

Jernej Letnar Černič

komentarUkrajinadružba

Komentar Družina

VEČ ...|28. 4. 2022
Branko Cestnik: 406 000 glasov

Med ljudstvom in Golobom se je na belo nedeljo zgodil »čarni moment«, ki ga verjetno že čez nekaj mesecev ne bo več

Branko Cestnik: 406 000 glasov

Med ljudstvom in Golobom se je na belo nedeljo zgodil »čarni moment«, ki ga verjetno že čez nekaj mesecev ne bo več

komentar

Komentar Družina

Branko Cestnik: 406 000 glasov

Med ljudstvom in Golobom se je na belo nedeljo zgodil »čarni moment«, ki ga verjetno že čez nekaj mesecev ne bo več

VEČ ...|28. 4. 2022
Branko Cestnik: 406 000 glasov

Med ljudstvom in Golobom se je na belo nedeljo zgodil »čarni moment«, ki ga verjetno že čez nekaj mesecev ne bo več

Branko Cestnik

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|27. 4. 2022
Marjeta Bec: Vladanje v resnici ne omogoča svobode

https://www.casnik.si/vladanje-v-resnici-ne-omogoca-svobode/

V zadnjih tednih se veliko govori in piše o svobodi (predvsem z veliko začetnico). Več kot očitno je, da je bilo ime stranke izbrano marketinško, da bi že samo po sebi kazalo na cilj, ki ga želi stranka doseči. Zdaj jim je uspelo. Dobili so mandat za vladanje.
Ko vladaš, v resnici ne omogočaš svobode. Vladati pomeni sprejemati zakone, postavljati pravila. In vsako pravilo, vsak zakon je v bistvu omejujoč. To je seveda prav, saj sicer ne bi potrebovali institucije, kot je država. Meje so potrebne, da ne vlada kaos. Da živimo v okvirih, ki naj bi omogočali mirno sobivanje vsem.

 

Marjeta Bec: Vladanje v resnici ne omogoča svobode

https://www.casnik.si/vladanje-v-resnici-ne-omogoca-svobode/

V zadnjih tednih se veliko govori in piše o svobodi (predvsem z veliko začetnico). Več kot očitno je, da je bilo ime stranke izbrano marketinško, da bi že samo po sebi kazalo na cilj, ki ga želi stranka doseči. Zdaj jim je uspelo. Dobili so mandat za vladanje.
Ko vladaš, v resnici ne omogočaš svobode. Vladati pomeni sprejemati zakone, postavljati pravila. In vsako pravilo, vsak zakon je v bistvu omejujoč. To je seveda prav, saj sicer ne bi potrebovali institucije, kot je država. Meje so potrebne, da ne vlada kaos. Da živimo v okvirih, ki naj bi omogočali mirno sobivanje vsem.

 

komentar

Komentar Časnik.si

Marjeta Bec: Vladanje v resnici ne omogoča svobode

https://www.casnik.si/vladanje-v-resnici-ne-omogoca-svobode/

V zadnjih tednih se veliko govori in piše o svobodi (predvsem z veliko začetnico). Več kot očitno je, da je bilo ime stranke izbrano marketinško, da bi že samo po sebi kazalo na cilj, ki ga želi stranka doseči. Zdaj jim je uspelo. Dobili so mandat za vladanje.
Ko vladaš, v resnici ne omogočaš svobode. Vladati pomeni sprejemati zakone, postavljati pravila. In vsako pravilo, vsak zakon je v bistvu omejujoč. To je seveda prav, saj sicer ne bi potrebovali institucije, kot je država. Meje so potrebne, da ne vlada kaos. Da živimo v okvirih, ki naj bi omogočali mirno sobivanje vsem.

 

VEČ ...|27. 4. 2022
Marjeta Bec: Vladanje v resnici ne omogoča svobode

https://www.casnik.si/vladanje-v-resnici-ne-omogoca-svobode/

V zadnjih tednih se veliko govori in piše o svobodi (predvsem z veliko začetnico). Več kot očitno je, da je bilo ime stranke izbrano marketinško, da bi že samo po sebi kazalo na cilj, ki ga želi stranka doseči. Zdaj jim je uspelo. Dobili so mandat za vladanje.
Ko vladaš, v resnici ne omogočaš svobode. Vladati pomeni sprejemati zakone, postavljati pravila. In vsako pravilo, vsak zakon je v bistvu omejujoč. To je seveda prav, saj sicer ne bi potrebovali institucije, kot je država. Meje so potrebne, da ne vlada kaos. Da živimo v okvirih, ki naj bi omogočali mirno sobivanje vsem.

 

Marjeta Bec:

komentar

Naš pogled

VEČ ...|26. 4. 2022
Jože Praprotnik: Pasti in zablode ob pojmu svoboda

Po naravnost spektakularni zmagi Gibanja Svoboda na nedeljskih parlamentarnih volitvah se marsikdo sprašuje, kaj nam to novo dejstvo zna prinesti. Pa niti ne šele po preštetju glasov, marveč že takrat, ko se je gibanje pojavilo s provokativnim imenom, kot ga nosi samo pojmovanje besede svoboda, ker je bilo postavljeno in predstavljeno kot fronta proti obstoječi oblasti, ki kot da omejuje svobodo ljudem, medijem, drugim pobudam.
Če se torej pomudite in preberete vsaj nekaj tistega, kar na Googlu najdete pod pojmom svobode – ker vam ne kanim prepisovati od tam – potem boste zlahka dojeli tudi razliko med pojmom svobode kot hrepenenju po nečem, po želji po prosti izbiri med alternativama, kar je bilo najbrž tudi vodilo vodje gibanja Robertu Golobu, ko se je spustil v to avanturo, in stanjem, v kakršnem sta se on in njegovo gibanje znašla zdaj, po volitvah.

Komentar je pripravil Jože Praprotnik (casnik.si).

Jože Praprotnik: Pasti in zablode ob pojmu svoboda

Po naravnost spektakularni zmagi Gibanja Svoboda na nedeljskih parlamentarnih volitvah se marsikdo sprašuje, kaj nam to novo dejstvo zna prinesti. Pa niti ne šele po preštetju glasov, marveč že takrat, ko se je gibanje pojavilo s provokativnim imenom, kot ga nosi samo pojmovanje besede svoboda, ker je bilo postavljeno in predstavljeno kot fronta proti obstoječi oblasti, ki kot da omejuje svobodo ljudem, medijem, drugim pobudam.
Če se torej pomudite in preberete vsaj nekaj tistega, kar na Googlu najdete pod pojmom svobode – ker vam ne kanim prepisovati od tam – potem boste zlahka dojeli tudi razliko med pojmom svobode kot hrepenenju po nečem, po želji po prosti izbiri med alternativama, kar je bilo najbrž tudi vodilo vodje gibanja Robertu Golobu, ko se je spustil v to avanturo, in stanjem, v kakršnem sta se on in njegovo gibanje znašla zdaj, po volitvah.

Komentar je pripravil Jože Praprotnik (casnik.si).

komentardružbapolitikaSvoboda

Naš pogled

Jože Praprotnik: Pasti in zablode ob pojmu svoboda

Po naravnost spektakularni zmagi Gibanja Svoboda na nedeljskih parlamentarnih volitvah se marsikdo sprašuje, kaj nam to novo dejstvo zna prinesti. Pa niti ne šele po preštetju glasov, marveč že takrat, ko se je gibanje pojavilo s provokativnim imenom, kot ga nosi samo pojmovanje besede svoboda, ker je bilo postavljeno in predstavljeno kot fronta proti obstoječi oblasti, ki kot da omejuje svobodo ljudem, medijem, drugim pobudam.
Če se torej pomudite in preberete vsaj nekaj tistega, kar na Googlu najdete pod pojmom svobode – ker vam ne kanim prepisovati od tam – potem boste zlahka dojeli tudi razliko med pojmom svobode kot hrepenenju po nečem, po želji po prosti izbiri med alternativama, kar je bilo najbrž tudi vodilo vodje gibanja Robertu Golobu, ko se je spustil v to avanturo, in stanjem, v kakršnem sta se on in njegovo gibanje znašla zdaj, po volitvah.

Komentar je pripravil Jože Praprotnik (casnik.si).

VEČ ...|26. 4. 2022
Jože Praprotnik: Pasti in zablode ob pojmu svoboda

Po naravnost spektakularni zmagi Gibanja Svoboda na nedeljskih parlamentarnih volitvah se marsikdo sprašuje, kaj nam to novo dejstvo zna prinesti. Pa niti ne šele po preštetju glasov, marveč že takrat, ko se je gibanje pojavilo s provokativnim imenom, kot ga nosi samo pojmovanje besede svoboda, ker je bilo postavljeno in predstavljeno kot fronta proti obstoječi oblasti, ki kot da omejuje svobodo ljudem, medijem, drugim pobudam.
Če se torej pomudite in preberete vsaj nekaj tistega, kar na Googlu najdete pod pojmom svobode – ker vam ne kanim prepisovati od tam – potem boste zlahka dojeli tudi razliko med pojmom svobode kot hrepenenju po nečem, po želji po prosti izbiri med alternativama, kar je bilo najbrž tudi vodilo vodje gibanja Robertu Golobu, ko se je spustil v to avanturo, in stanjem, v kakršnem sta se on in njegovo gibanje znašla zdaj, po volitvah.

Komentar je pripravil Jože Praprotnik (casnik.si).

Radio Ognjišče

komentardružbapolitikaSvoboda

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 4. 2022
Ringaraja z Robertom Golobom

Velikemu zmagovalcu pravkar minulih volitev, Robertu Golobu, se pleše že ves teden. “Danes ljudje plešejo, jutri bomo trdo delali,” ni mogel mimo plesa niti v svojem zmagovalnem nagovoru.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Ringaraja z Robertom Golobom

Velikemu zmagovalcu pravkar minulih volitev, Robertu Golobu, se pleše že ves teden. “Danes ljudje plešejo, jutri bomo trdo delali,” ni mogel mimo plesa niti v svojem zmagovalnem nagovoru.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Ringaraja z Robertom Golobom

Velikemu zmagovalcu pravkar minulih volitev, Robertu Golobu, se pleše že ves teden. “Danes ljudje plešejo, jutri bomo trdo delali,” ni mogel mimo plesa niti v svojem zmagovalnem nagovoru.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|25. 4. 2022
Ringaraja z Robertom Golobom

Velikemu zmagovalcu pravkar minulih volitev, Robertu Golobu, se pleše že ves teden. “Danes ljudje plešejo, jutri bomo trdo delali,” ni mogel mimo plesa niti v svojem zmagovalnem nagovoru.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 4. 2022
Čakš v komentarju po volilnem soočenju Radia Ognjišče in Domovine o razlikah na eni in drugi strani

Na Radiu Ognjišče smo v sredo skupaj s portalom Domovina pripravili finalno soočenje pred nedeljskimi volitvami. Sodelovali so predsednik SDS Janez Janša, predsednik NSi Matej Tonin, predstavnik gibanja Povežimo Slovenijo Alojz Kovšca in podpredsednica SD Andreja Katič. Urednik portal Domovina Rok Čakš je v pogovoru za Radio Ognjišče komentiral soočenje.  

Čakš v komentarju po volilnem soočenju Radia Ognjišče in Domovine o razlikah na eni in drugi strani

Na Radiu Ognjišče smo v sredo skupaj s portalom Domovina pripravili finalno soočenje pred nedeljskimi volitvami. Sodelovali so predsednik SDS Janez Janša, predsednik NSi Matej Tonin, predstavnik gibanja Povežimo Slovenijo Alojz Kovšca in podpredsednica SD Andreja Katič. Urednik portal Domovina Rok Čakš je v pogovoru za Radio Ognjišče komentiral soočenje.  

infokomentarpolitikavolitvedržavni zbor

Informativni prispevki

Čakš v komentarju po volilnem soočenju Radia Ognjišče in Domovine o razlikah na eni in drugi strani

Na Radiu Ognjišče smo v sredo skupaj s portalom Domovina pripravili finalno soočenje pred nedeljskimi volitvami. Sodelovali so predsednik SDS Janez Janša, predsednik NSi Matej Tonin, predstavnik gibanja Povežimo Slovenijo Alojz Kovšca in podpredsednica SD Andreja Katič. Urednik portal Domovina Rok Čakš je v pogovoru za Radio Ognjišče komentiral soočenje.  

VEČ ...|22. 4. 2022
Čakš v komentarju po volilnem soočenju Radia Ognjišče in Domovine o razlikah na eni in drugi strani

Na Radiu Ognjišče smo v sredo skupaj s portalom Domovina pripravili finalno soočenje pred nedeljskimi volitvami. Sodelovali so predsednik SDS Janez Janša, predsednik NSi Matej Tonin, predstavnik gibanja Povežimo Slovenijo Alojz Kovšca in podpredsednica SD Andreja Katič. Urednik portal Domovina Rok Čakš je v pogovoru za Radio Ognjišče komentiral soočenje.  

Tanja Dominko

infokomentarpolitikavolitvedržavni zbor

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 4. 2022
Tomšič in Nahtigal za Radio Ognjišče o tem, kaj je prinesla volilna kampanja

Volilna kampanja pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami se izteka. Opolnoči bo začel veljati molk, ki bo veljal do nedelje do zaprtja volišč. Na ministrstvu za notranje zadeve bo v času volilnega molka delovala dežurna služba, kamor bodo lahko državljani sporočali podatke o domnevnih kršitvah. Za komentar kampanje smo vprašali publicista Matevža Tomšiča in političnega komentatorja Martina Nahtigala.

Tomšič in Nahtigal za Radio Ognjišče o tem, kaj je prinesla volilna kampanja

Volilna kampanja pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami se izteka. Opolnoči bo začel veljati molk, ki bo veljal do nedelje do zaprtja volišč. Na ministrstvu za notranje zadeve bo v času volilnega molka delovala dežurna služba, kamor bodo lahko državljani sporočali podatke o domnevnih kršitvah. Za komentar kampanje smo vprašali publicista Matevža Tomšiča in političnega komentatorja Martina Nahtigala.

infokomentarpolitikavolitvedržavni zbor

Informativni prispevki

Tomšič in Nahtigal za Radio Ognjišče o tem, kaj je prinesla volilna kampanja

Volilna kampanja pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami se izteka. Opolnoči bo začel veljati molk, ki bo veljal do nedelje do zaprtja volišč. Na ministrstvu za notranje zadeve bo v času volilnega molka delovala dežurna služba, kamor bodo lahko državljani sporočali podatke o domnevnih kršitvah. Za komentar kampanje smo vprašali publicista Matevža Tomšiča in političnega komentatorja Martina Nahtigala.

VEČ ...|22. 4. 2022
Tomšič in Nahtigal za Radio Ognjišče o tem, kaj je prinesla volilna kampanja

Volilna kampanja pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami se izteka. Opolnoči bo začel veljati molk, ki bo veljal do nedelje do zaprtja volišč. Na ministrstvu za notranje zadeve bo v času volilnega molka delovala dežurna služba, kamor bodo lahko državljani sporočali podatke o domnevnih kršitvah. Za komentar kampanje smo vprašali publicista Matevža Tomšiča in političnega komentatorja Martina Nahtigala.

Alen Salihović

infokomentarpolitikavolitvedržavni zbor

Komentar tedna

VEČ ...|22. 4. 2022
Razočarani nad politiko? Razočarani nad LDS, Zares, SMCerarja, PS...?

Pri nas je zaradi politike veliko ljudi razočaranih. Vse tiste bi rad povabil k razmisleku z vprašanjem zakaj so razočarani?! Po logiki razočarani volivci ne volijo več istih kandidatov oziroma strank. Liberalni demokrati, Zares, Pozitivna Slovenija, Stranka Mira Cerarja. Nekoč mogočne stranke novih obrazov, ki jih danes ni nikjer več. Mar ne prav zaradi razočaranja nad njimi?

Razočarani nad politiko? Razočarani nad LDS, Zares, SMCerarja, PS...?

Pri nas je zaradi politike veliko ljudi razočaranih. Vse tiste bi rad povabil k razmisleku z vprašanjem zakaj so razočarani?! Po logiki razočarani volivci ne volijo več istih kandidatov oziroma strank. Liberalni demokrati, Zares, Pozitivna Slovenija, Stranka Mira Cerarja. Nekoč mogočne stranke novih obrazov, ki jih danes ni nikjer več. Mar ne prav zaradi razočaranja nad njimi?

komentar

Komentar tedna

Razočarani nad politiko? Razočarani nad LDS, Zares, SMCerarja, PS...?

Pri nas je zaradi politike veliko ljudi razočaranih. Vse tiste bi rad povabil k razmisleku z vprašanjem zakaj so razočarani?! Po logiki razočarani volivci ne volijo več istih kandidatov oziroma strank. Liberalni demokrati, Zares, Pozitivna Slovenija, Stranka Mira Cerarja. Nekoč mogočne stranke novih obrazov, ki jih danes ni nikjer več. Mar ne prav zaradi razočaranja nad njimi?

VEČ ...|22. 4. 2022
Razočarani nad politiko? Razočarani nad LDS, Zares, SMCerarja, PS...?

Pri nas je zaradi politike veliko ljudi razočaranih. Vse tiste bi rad povabil k razmisleku z vprašanjem zakaj so razočarani?! Po logiki razočarani volivci ne volijo več istih kandidatov oziroma strank. Liberalni demokrati, Zares, Pozitivna Slovenija, Stranka Mira Cerarja. Nekoč mogočne stranke novih obrazov, ki jih danes ni nikjer več. Mar ne prav zaradi razočaranja nad njimi?

Tadej Sadar

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|20. 4. 2022
David Bašelj, dr. Aleš Štrancar: Aktualno v družbi

David Bašelj: Kristjani, bodimo čuječi in izkoristimo priložnost na volitvah

dr. Aleš Štrancar: Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki povzročajo kaos

David Bašelj, dr. Aleš Štrancar: Aktualno v družbi

David Bašelj: Kristjani, bodimo čuječi in izkoristimo priložnost na volitvah

dr. Aleš Štrancar: Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki povzročajo kaos

komentardružbapolitikaodnosi

Komentar Časnik.si

David Bašelj, dr. Aleš Štrancar: Aktualno v družbi

David Bašelj: Kristjani, bodimo čuječi in izkoristimo priložnost na volitvah

dr. Aleš Štrancar: Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki povzročajo kaos

VEČ ...|20. 4. 2022
David Bašelj, dr. Aleš Štrancar: Aktualno v družbi

David Bašelj: Kristjani, bodimo čuječi in izkoristimo priložnost na volitvah

dr. Aleš Štrancar: Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki povzročajo kaos

David Bašeljdr. Aleš Štrancar

komentardružbapolitikaodnosi

Naš pogled

VEČ ...|19. 4. 2022
Moramo res zavreči vso to hrano?

V nedeljo, 24. aprila, obeležujemo Dan brez zavržene hrane. Zaskrbljujoče je, da letno na svetu zavržemo tretjino vse proizvedene hrane. S to količino bi nahranili 3 milijarde ljudi, kar je skoraj 40 % svetovne populacije. Na svetu šestina ljudi trpi lakoto in če bi to dvoje nekako uravnali, na svetu ne bi bilo lačnih. Na temo zavržene hrane je razmišljala Mirjam Judež, celoten komentar pa si lahko tudi preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Moramo res zavreči vso to hrano?

V nedeljo, 24. aprila, obeležujemo Dan brez zavržene hrane. Zaskrbljujoče je, da letno na svetu zavržemo tretjino vse proizvedene hrane. S to količino bi nahranili 3 milijarde ljudi, kar je skoraj 40 % svetovne populacije. Na svetu šestina ljudi trpi lakoto in če bi to dvoje nekako uravnali, na svetu ne bi bilo lačnih. Na temo zavržene hrane je razmišljala Mirjam Judež, celoten komentar pa si lahko tudi preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

komentarhrana

Naš pogled

Moramo res zavreči vso to hrano?

V nedeljo, 24. aprila, obeležujemo Dan brez zavržene hrane. Zaskrbljujoče je, da letno na svetu zavržemo tretjino vse proizvedene hrane. S to količino bi nahranili 3 milijarde ljudi, kar je skoraj 40 % svetovne populacije. Na svetu šestina ljudi trpi lakoto in če bi to dvoje nekako uravnali, na svetu ne bi bilo lačnih. Na temo zavržene hrane je razmišljala Mirjam Judež, celoten komentar pa si lahko tudi preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|19. 4. 2022
Moramo res zavreči vso to hrano?

V nedeljo, 24. aprila, obeležujemo Dan brez zavržene hrane. Zaskrbljujoče je, da letno na svetu zavržemo tretjino vse proizvedene hrane. S to količino bi nahranili 3 milijarde ljudi, kar je skoraj 40 % svetovne populacije. Na svetu šestina ljudi trpi lakoto in če bi to dvoje nekako uravnali, na svetu ne bi bilo lačnih. Na temo zavržene hrane je razmišljala Mirjam Judež, celoten komentar pa si lahko tudi preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Mirjam Judež

komentarhrana

Komentar tedna

VEČ ...|15. 4. 2022
Andreja Eržen Firšt: »V tvoje roke izročam svojega duha« (Ps 31)

Stopimo po poti, ki jo je pokazal Jezus, mnogokrat je pot trpljenja, preizkušenj. A brez padcev ne moremo vstati, Jezus je trikrat padel pod križem, a je vsakokrat znova vstal. Kljub temu, da ga je na koncu čakala smrt na križu. 

Bodimo tudi mi pogumni kristjani, pogumno se zravnajmo, pred nami so pomembne odločitve. Naj ne bodo naša usta polna obtožb, kako nas ne razumejo, poskrbimo za to, da nas bodo razumeli, govorimo jezik ljubezni in ne jezik sovraštva. Tako, kot nas je učil Jezus Kristus. In vsak naš dan bo blagoslovljen!

Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Andreja Eržen Firšt: »V tvoje roke izročam svojega duha« (Ps 31)

Stopimo po poti, ki jo je pokazal Jezus, mnogokrat je pot trpljenja, preizkušenj. A brez padcev ne moremo vstati, Jezus je trikrat padel pod križem, a je vsakokrat znova vstal. Kljub temu, da ga je na koncu čakala smrt na križu. 

Bodimo tudi mi pogumni kristjani, pogumno se zravnajmo, pred nami so pomembne odločitve. Naj ne bodo naša usta polna obtožb, kako nas ne razumejo, poskrbimo za to, da nas bodo razumeli, govorimo jezik ljubezni in ne jezik sovraštva. Tako, kot nas je učil Jezus Kristus. In vsak naš dan bo blagoslovljen!

Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

komentardružbaduhovnost

Komentar tedna

Andreja Eržen Firšt: »V tvoje roke izročam svojega duha« (Ps 31)

Stopimo po poti, ki jo je pokazal Jezus, mnogokrat je pot trpljenja, preizkušenj. A brez padcev ne moremo vstati, Jezus je trikrat padel pod križem, a je vsakokrat znova vstal. Kljub temu, da ga je na koncu čakala smrt na križu. 

Bodimo tudi mi pogumni kristjani, pogumno se zravnajmo, pred nami so pomembne odločitve. Naj ne bodo naša usta polna obtožb, kako nas ne razumejo, poskrbimo za to, da nas bodo razumeli, govorimo jezik ljubezni in ne jezik sovraštva. Tako, kot nas je učil Jezus Kristus. In vsak naš dan bo blagoslovljen!

Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

VEČ ...|15. 4. 2022
Andreja Eržen Firšt: »V tvoje roke izročam svojega duha« (Ps 31)

Stopimo po poti, ki jo je pokazal Jezus, mnogokrat je pot trpljenja, preizkušenj. A brez padcev ne moremo vstati, Jezus je trikrat padel pod križem, a je vsakokrat znova vstal. Kljub temu, da ga je na koncu čakala smrt na križu. 

Bodimo tudi mi pogumni kristjani, pogumno se zravnajmo, pred nami so pomembne odločitve. Naj ne bodo naša usta polna obtožb, kako nas ne razumejo, poskrbimo za to, da nas bodo razumeli, govorimo jezik ljubezni in ne jezik sovraštva. Tako, kot nas je učil Jezus Kristus. In vsak naš dan bo blagoslovljen!

Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Andreja Eržen Firšt

komentardružbaduhovnost

Komentar Družina

VEČ ...|14. 4. 2022
Boštjan Debevec: Mir

Vzklik »Zakaj si me zapustil?« najde odgovor v majhnih in velikih dejanjih ljubezni, ki ustvarjajo temelje prihodnje družbe, gradijo mir.

Boštjan Debevec: Mir

Vzklik »Zakaj si me zapustil?« najde odgovor v majhnih in velikih dejanjih ljubezni, ki ustvarjajo temelje prihodnje družbe, gradijo mir.

komentar

Komentar Družina

Boštjan Debevec: Mir

Vzklik »Zakaj si me zapustil?« najde odgovor v majhnih in velikih dejanjih ljubezni, ki ustvarjajo temelje prihodnje družbe, gradijo mir.

VEČ ...|14. 4. 2022
Boštjan Debevec: Mir

Vzklik »Zakaj si me zapustil?« najde odgovor v majhnih in velikih dejanjih ljubezni, ki ustvarjajo temelje prihodnje družbe, gradijo mir.

Boštjan Debevec

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 4. 2022
Andrej Muren: Če imamo vsaj malo pameti, bomo Janševi vladi vladni koaliciji podelili vsaj še en polni mandat

Komentator v komentarju poudarja dosežke Janševe vlade: od gospodarske rasti in zmanjšane brezposelnosti do dosežkov na socialnem in zdravstvenem področju in spodbuja, da ji podelimo še en mandat. Obenem svari pred levičarji, ki napovedujejo, da bodo ob morebitnem prevzemu oblasti takoj odpravili vse izvedene ukrepe sedanje vlade in celo grozijo z odvzemom zasebnega premoženja. Svari pred »novim« obrazom, ki ga tokrat predstavlja Robert Golob in ki se vedno pojavi tik pred volitvami. Ugotavlja, da je upanje, da se bodo naši levičarji civilizirali in normalizirali, prazno in da je treba močno zmagati na volitvah, da bo možno sestaviti vlado brez levih strank.

Andrej Muren: Če imamo vsaj malo pameti, bomo Janševi vladi vladni koaliciji podelili vsaj še en polni mandat

Komentator v komentarju poudarja dosežke Janševe vlade: od gospodarske rasti in zmanjšane brezposelnosti do dosežkov na socialnem in zdravstvenem področju in spodbuja, da ji podelimo še en mandat. Obenem svari pred levičarji, ki napovedujejo, da bodo ob morebitnem prevzemu oblasti takoj odpravili vse izvedene ukrepe sedanje vlade in celo grozijo z odvzemom zasebnega premoženja. Svari pred »novim« obrazom, ki ga tokrat predstavlja Robert Golob in ki se vedno pojavi tik pred volitvami. Ugotavlja, da je upanje, da se bodo naši levičarji civilizirali in normalizirali, prazno in da je treba močno zmagati na volitvah, da bo možno sestaviti vlado brez levih strank.

komentarJanez JanšavolitvedemokracijalevičarjiRobert Golob

Komentar Časnik.si

Andrej Muren: Če imamo vsaj malo pameti, bomo Janševi vladi vladni koaliciji podelili vsaj še en polni mandat

Komentator v komentarju poudarja dosežke Janševe vlade: od gospodarske rasti in zmanjšane brezposelnosti do dosežkov na socialnem in zdravstvenem področju in spodbuja, da ji podelimo še en mandat. Obenem svari pred levičarji, ki napovedujejo, da bodo ob morebitnem prevzemu oblasti takoj odpravili vse izvedene ukrepe sedanje vlade in celo grozijo z odvzemom zasebnega premoženja. Svari pred »novim« obrazom, ki ga tokrat predstavlja Robert Golob in ki se vedno pojavi tik pred volitvami. Ugotavlja, da je upanje, da se bodo naši levičarji civilizirali in normalizirali, prazno in da je treba močno zmagati na volitvah, da bo možno sestaviti vlado brez levih strank.

VEČ ...|13. 4. 2022
Andrej Muren: Če imamo vsaj malo pameti, bomo Janševi vladi vladni koaliciji podelili vsaj še en polni mandat

Komentator v komentarju poudarja dosežke Janševe vlade: od gospodarske rasti in zmanjšane brezposelnosti do dosežkov na socialnem in zdravstvenem področju in spodbuja, da ji podelimo še en mandat. Obenem svari pred levičarji, ki napovedujejo, da bodo ob morebitnem prevzemu oblasti takoj odpravili vse izvedene ukrepe sedanje vlade in celo grozijo z odvzemom zasebnega premoženja. Svari pred »novim« obrazom, ki ga tokrat predstavlja Robert Golob in ki se vedno pojavi tik pred volitvami. Ugotavlja, da je upanje, da se bodo naši levičarji civilizirali in normalizirali, prazno in da je treba močno zmagati na volitvah, da bo možno sestaviti vlado brez levih strank.

Andrej Muren

komentarJanez JanšavolitvedemokracijalevičarjiRobert Golob

Naš pogled

VEČ ...|12. 4. 2022
Bo tudi letos prazen grob?

Naš pogled

Bo tudi letos prazen grob?
VEČ ...|12. 4. 2022

Komentar Domovina.je

VEČ ...|11. 4. 2022
Nevladniki, ki bi radi spet postali vladniki

Volilna kampanja je dva tedna pred volitvami na vrhuncu in po Sloveniji videvamo kombije, avtobuse, celo tovornjake, prelepljene s smejočimi se obrazi politikov.

A ne samo politiki, volivce na terenu v sklopu svoje kampanje nagovarjajo tudi nekateri nevladniki, predvsem tisti, ki smo jih do sedaj ob petkovih večerih videvali kolesariti okrog parlamenta. Po dveh letih kolesarjenja so bicikle postavili v kot, se namestili v kombije in avtobuse, zapustili svoj mali svet prestolnice ter se podali na podeželje. Na točno tisto podeželje, ki je “izvorna baza desničarskih populistov za nabiranje volilnih glasov” in kjer “po svetu uspevajo številne stranke z avtoritarnimi in nacionalističnimi težnjami”, kot smo nedavno lahko prebrali v Večeru …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na straneh spletnega portala Domovina.je.

Nevladniki, ki bi radi spet postali vladniki

Volilna kampanja je dva tedna pred volitvami na vrhuncu in po Sloveniji videvamo kombije, avtobuse, celo tovornjake, prelepljene s smejočimi se obrazi politikov.

A ne samo politiki, volivce na terenu v sklopu svoje kampanje nagovarjajo tudi nekateri nevladniki, predvsem tisti, ki smo jih do sedaj ob petkovih večerih videvali kolesariti okrog parlamenta. Po dveh letih kolesarjenja so bicikle postavili v kot, se namestili v kombije in avtobuse, zapustili svoj mali svet prestolnice ter se podali na podeželje. Na točno tisto podeželje, ki je “izvorna baza desničarskih populistov za nabiranje volilnih glasov” in kjer “po svetu uspevajo številne stranke z avtoritarnimi in nacionalističnimi težnjami”, kot smo nedavno lahko prebrali v Večeru …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na straneh spletnega portala Domovina.je.

komentarpolitikadružbavolitve

Komentar Domovina.je

Nevladniki, ki bi radi spet postali vladniki

Volilna kampanja je dva tedna pred volitvami na vrhuncu in po Sloveniji videvamo kombije, avtobuse, celo tovornjake, prelepljene s smejočimi se obrazi politikov.

A ne samo politiki, volivce na terenu v sklopu svoje kampanje nagovarjajo tudi nekateri nevladniki, predvsem tisti, ki smo jih do sedaj ob petkovih večerih videvali kolesariti okrog parlamenta. Po dveh letih kolesarjenja so bicikle postavili v kot, se namestili v kombije in avtobuse, zapustili svoj mali svet prestolnice ter se podali na podeželje. Na točno tisto podeželje, ki je “izvorna baza desničarskih populistov za nabiranje volilnih glasov” in kjer “po svetu uspevajo številne stranke z avtoritarnimi in nacionalističnimi težnjami”, kot smo nedavno lahko prebrali v Večeru …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na straneh spletnega portala Domovina.je.

VEČ ...|11. 4. 2022
Nevladniki, ki bi radi spet postali vladniki

Volilna kampanja je dva tedna pred volitvami na vrhuncu in po Sloveniji videvamo kombije, avtobuse, celo tovornjake, prelepljene s smejočimi se obrazi politikov.

A ne samo politiki, volivce na terenu v sklopu svoje kampanje nagovarjajo tudi nekateri nevladniki, predvsem tisti, ki smo jih do sedaj ob petkovih večerih videvali kolesariti okrog parlamenta. Po dveh letih kolesarjenja so bicikle postavili v kot, se namestili v kombije in avtobuse, zapustili svoj mali svet prestolnice ter se podali na podeželje. Na točno tisto podeželje, ki je “izvorna baza desničarskih populistov za nabiranje volilnih glasov” in kjer “po svetu uspevajo številne stranke z avtoritarnimi in nacionalističnimi težnjami”, kot smo nedavno lahko prebrali v Večeru …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na straneh spletnega portala Domovina.je.

Rok Čakš

komentarpolitikadružbavolitve

Komentar tedna

VEČ ...|8. 4. 2022
Marko Pavliha: O odrešilnem etosu prihodnosti

V teh bridkih planetarnih časih še posebej hrepenim po svetlem etosu in erosu življenja, zaskrbljen zaradi temnega tanatosa, ki nasilno nasprotuje ljubezni in z destruktivnim nagonom požira življenje. Ampak življenje je vse, kar zares obstaja, je zavest, najžlahtnejša dobrina, vrednota in svetinja. Svetost življenja čutečih bitij je bistvo etosa, vrhovne etike, naravnega prava in morale. Zato je umor najhujše kaznivo dejanje in vojna najstrašnejše zlo, ki množično ubijanje maskira s politiko in uniformami ter opravičuje z lažmi in praznimi obljubami.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani


 


 

Marko Pavliha: O odrešilnem etosu prihodnosti

V teh bridkih planetarnih časih še posebej hrepenim po svetlem etosu in erosu življenja, zaskrbljen zaradi temnega tanatosa, ki nasilno nasprotuje ljubezni in z destruktivnim nagonom požira življenje. Ampak življenje je vse, kar zares obstaja, je zavest, najžlahtnejša dobrina, vrednota in svetinja. Svetost življenja čutečih bitij je bistvo etosa, vrhovne etike, naravnega prava in morale. Zato je umor najhujše kaznivo dejanje in vojna najstrašnejše zlo, ki množično ubijanje maskira s politiko in uniformami ter opravičuje z lažmi in praznimi obljubami.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani


 


 

komentardružbavzgoja

Komentar tedna

Marko Pavliha: O odrešilnem etosu prihodnosti

V teh bridkih planetarnih časih še posebej hrepenim po svetlem etosu in erosu življenja, zaskrbljen zaradi temnega tanatosa, ki nasilno nasprotuje ljubezni in z destruktivnim nagonom požira življenje. Ampak življenje je vse, kar zares obstaja, je zavest, najžlahtnejša dobrina, vrednota in svetinja. Svetost življenja čutečih bitij je bistvo etosa, vrhovne etike, naravnega prava in morale. Zato je umor najhujše kaznivo dejanje in vojna najstrašnejše zlo, ki množično ubijanje maskira s politiko in uniformami ter opravičuje z lažmi in praznimi obljubami.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani


 


 

VEČ ...|8. 4. 2022
Marko Pavliha: O odrešilnem etosu prihodnosti

V teh bridkih planetarnih časih še posebej hrepenim po svetlem etosu in erosu življenja, zaskrbljen zaradi temnega tanatosa, ki nasilno nasprotuje ljubezni in z destruktivnim nagonom požira življenje. Ampak življenje je vse, kar zares obstaja, je zavest, najžlahtnejša dobrina, vrednota in svetinja. Svetost življenja čutečih bitij je bistvo etosa, vrhovne etike, naravnega prava in morale. Zato je umor najhujše kaznivo dejanje in vojna najstrašnejše zlo, ki množično ubijanje maskira s politiko in uniformami ter opravičuje z lažmi in praznimi obljubami.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani


 


 

Marko Pavliha

komentardružbavzgoja

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|24. 6. 2022
Planinstvo, narodna identiteta in duh časa

Dan pred dnevom državnosti smo se v Doživetjih narave pogovarjali o nekaterih zgodovinskih mejnikih pomembnega dela naše kulturne in narodne identitete. Obenem smo na planinstvo pogledali tudi v duhu današnjega časa in se vprašali, kako danes razumemo planinske simbole, ki so tudi del državnih. Naša sogovornica je bila zgodovinarka Marjeta Keršič Svetel.

Planinstvo, narodna identiteta in duh časa

Dan pred dnevom državnosti smo se v Doživetjih narave pogovarjali o nekaterih zgodovinskih mejnikih pomembnega dela naše kulturne in narodne identitete. Obenem smo na planinstvo pogledali tudi v duhu današnjega časa in se vprašali, kako danes razumemo planinske simbole, ki so tudi del državnih. Naša sogovornica je bila zgodovinarka Marjeta Keršič Svetel.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Moja zgodba

VEČ ...|26. 6. 2022
Muzej slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete predstavitvi novega Muzeja slovenske osamosvojitve. Tam so v počastitev Dneva državnosti pripravil prvo razstavo, “Narod glasuje za …? Samostojnost! Plebisciti skozi čas”. Naša gosta sta bila direktor muzeja dr. Željko Oset in kustosinja Barbara Zalar. V oddaji pa ste lahko slišali tudi spomine vrhunskega športnika Francija Petka na čas plebiscita in osamosvajanja.

Muzej slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete predstavitvi novega Muzeja slovenske osamosvojitve. Tam so v počastitev Dneva državnosti pripravil prvo razstavo, “Narod glasuje za …? Samostojnost! Plebisciti skozi čas”. Naša gosta sta bila direktor muzeja dr. Željko Oset in kustosinja Barbara Zalar. V oddaji pa ste lahko slišali tudi spomine vrhunskega športnika Francija Petka na čas plebiscita in osamosvajanja.

Jože Bartolj

spominpolitikaMuzej slovenske osamosvojitveBarbara ZalarŽeljko OsetFranci Petek

Za življenje

VEČ ...|25. 6. 2022
Martin Golob o počitnicah

O počitnicah, počitku ter tudi o tem, ali gre Bog na počitnice boste slišali v tokratni oddaji Za življenje. Z nami je bil župnik Martin Golob

Martin Golob o počitnicah

O počitnicah, počitku ter tudi o tem, ali gre Bog na počitnice boste slišali v tokratni oddaji Za življenje. Z nami je bil župnik Martin Golob

Mateja Feltrin Novljan

počitnicedopustduhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|27. 6. 2022
Pridiga v sto cerkvah

Frančiška Saleškega so ljudje radi poslušali, on pa se je vedno z veseljem odzval na vabilo. Tako je obiskal sto cerkva, nagovoril nešteto vernikov in poleg pridiganja zelo rad tudi spovedoval.

Pridiga v sto cerkvah

Frančiška Saleškega so ljudje radi poslušali, on pa se je vedno z veseljem odzval na vabilo. Tako je obiskal sto cerkva, nagovoril nešteto vernikov in poleg pridiganja zelo rad tudi spovedoval.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoduhovno

Sol in luč

VEČ ...|28. 6. 2022
Ob prazniku apostolov Petra in Pavla.

Ob prazniku svetih Petra in Pavla smo izbrali tri izjemne zgodbe duhovnikov, ki jih je oblikovalo življenje in so temu primerno pustili tudi velik pečat. Objavili so jih na spletni strani Aleteia.si.

Ob prazniku apostolov Petra in Pavla.

Ob prazniku svetih Petra in Pavla smo izbrali tri izjemne zgodbe duhovnikov, ki jih je oblikovalo življenje in so temu primerno pustili tudi velik pečat. Objavili so jih na spletni strani Aleteia.si.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Spominjamo se

VEČ ...|29. 6. 2022
Spominjamo se dne 29. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 29. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ...|29. 6. 2022
Častitljivi del dne 29. 6.

Molili so verniki iz župnije Sv. Duh.

Častitljivi del dne 29. 6.

Molili so verniki iz župnije Sv. Duh.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|29. 6. 2022
Sv. Peter in Pavel

Kakšna dvojica! Čeprav v življenju nista prav veliko časa prebila skupaj, si zdaj že celo večnost delata …

Sv. Peter in Pavel

Kakšna dvojica! Čeprav v življenju nista prav veliko časa prebila skupaj, si zdaj že celo večnost delata …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Od slike do besede

VEČ ...|28. 6. 2022
dr. Staneta Grande - Pot v samoslovenstvo

Pot v samoslovenstvo je naslov nove knjige zgodovinarja dr. Staneta Grande. Izšla je pri založbi Družina, predstavili smo jo oddaji Od slike do besede.

dr. Staneta Grande - Pot v samoslovenstvo

Pot v samoslovenstvo je naslov nove knjige zgodovinarja dr. Staneta Grande. Izšla je pri založbi Družina, predstavili smo jo oddaji Od slike do besede.

Mateja Subotičanec

kultura