Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|10. 8. 2020
Dr. Žiga Turk o dogajanju v stranki Desus

V oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk. Poleg ocene aktualnega dogajanja v Sloveniji smo slišali, kako sogovornik vidi tudi nekatere dogodke na tujem.

Dr. Žiga Turk o dogajanju v stranki Desus

V oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk. Poleg ocene aktualnega dogajanja v Sloveniji smo slišali, kako sogovornik vidi tudi nekatere dogodke na tujem.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o dogajanju v stranki Desus
V oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk. Poleg ocene aktualnega dogajanja v Sloveniji smo slišali, kako sogovornik vidi tudi nekatere dogodke na tujem.
VEČ ...|10. 8. 2020
Dr. Žiga Turk o dogajanju v stranki Desus
V oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk. Poleg ocene aktualnega dogajanja v Sloveniji smo slišali, kako sogovornik vidi tudi nekatere dogodke na tujem.

Tanja Dominko

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|10. 8. 2020
Rok Frelih: Ste opazili? Vojak ni uperil puške v civilista v aferi, ki se ni prijela

Domnevni incident je dvignil veliko prahu, v njegovi vsebini pa je kar mrgolelo nekonsistentnosti; obtoževalci se niti niso mogli odločiti niti, na kateri dan naj bi se dogodek zgodil. Zato je minister Tonin, tako kot vsak razumen človek, dopustil možnost, da gre za klasično lažno novico, hkrati pa je zahteval, da se stvar razjasni. Zato, da pridemo resnici do dna.

Rok Frelih: Ste opazili? Vojak ni uperil puške v civilista v aferi, ki se ni prijela

Domnevni incident je dvignil veliko prahu, v njegovi vsebini pa je kar mrgolelo nekonsistentnosti; obtoževalci se niti niso mogli odločiti niti, na kateri dan naj bi se dogodek zgodil. Zato je minister Tonin, tako kot vsak razumen človek, dopustil možnost, da gre za klasično lažno novico, hkrati pa je zahteval, da se stvar razjasni. Zato, da pridemo resnici do dna.

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Rok Frelih: Ste opazili? Vojak ni uperil puške v civilista v aferi, ki se ni prijela
Domnevni incident je dvignil veliko prahu, v njegovi vsebini pa je kar mrgolelo nekonsistentnosti; obtoževalci se niti niso mogli odločiti niti, na kateri dan naj bi se dogodek zgodil. Zato je minister Tonin, tako kot vsak razumen človek, dopustil možnost, da gre za klasično lažno novico, hkrati pa je zahteval, da se stvar razjasni. Zato, da pridemo resnici do dna.
VEČ ...|10. 8. 2020
Rok Frelih: Ste opazili? Vojak ni uperil puške v civilista v aferi, ki se ni prijela
Domnevni incident je dvignil veliko prahu, v njegovi vsebini pa je kar mrgolelo nekonsistentnosti; obtoževalci se niti niso mogli odločiti niti, na kateri dan naj bi se dogodek zgodil. Zato je minister Tonin, tako kot vsak razumen človek, dopustil možnost, da gre za klasično lažno novico, hkrati pa je zahteval, da se stvar razjasni. Zato, da pridemo resnici do dna.

Rok Frelih

politikadružbakomentar

Komentar tedna

VEČ ...|7. 8. 2020
Oblačenje v cerkvi: Kako smo spustili standarde zakmašne obleke

V času epidemije mnoge maše potekaj zunaj. Kar je v redu. Opaziti pa je, da so ljudje z umanjkanjem svetosti cerkvenega prostora, še bolj spustili standarde spodobnosti oblačenja. Zdi se, da smo v nekaj desetletjih v Cerkvi na področju oblačenja izgubili vsakršen občutek za spodobnost. Komentar o tem je pripravil Aleš Čerin.

Oblačenje v cerkvi: Kako smo spustili standarde zakmašne obleke

V času epidemije mnoge maše potekaj zunaj. Kar je v redu. Opaziti pa je, da so ljudje z umanjkanjem svetosti cerkvenega prostora, še bolj spustili standarde spodobnosti oblačenja. Zdi se, da smo v nekaj desetletjih v Cerkvi na področju oblačenja izgubili vsakršen občutek za spodobnost. Komentar o tem je pripravil Aleš Čerin.

komentar

Komentar tedna

Oblačenje v cerkvi: Kako smo spustili standarde zakmašne obleke
V času epidemije mnoge maše potekaj zunaj. Kar je v redu. Opaziti pa je, da so ljudje z umanjkanjem svetosti cerkvenega prostora, še bolj spustili standarde spodobnosti oblačenja. Zdi se, da smo v nekaj desetletjih v Cerkvi na področju oblačenja izgubili vsakršen občutek za spodobnost. Komentar o tem je pripravil Aleš Čerin.
VEČ ...|7. 8. 2020
Oblačenje v cerkvi: Kako smo spustili standarde zakmašne obleke
V času epidemije mnoge maše potekaj zunaj. Kar je v redu. Opaziti pa je, da so ljudje z umanjkanjem svetosti cerkvenega prostora, še bolj spustili standarde spodobnosti oblačenja. Zdi se, da smo v nekaj desetletjih v Cerkvi na področju oblačenja izgubili vsakršen občutek za spodobnost. Komentar o tem je pripravil Aleš Čerin.

Aleš Čerin

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|6. 8. 2020
Martin Golob: Pastoralna modrost in potreba

Za mnoge župnike in župnije se je v teh poletnih dneh zgodil »šok«.

Martin Golob: Pastoralna modrost in potreba

Za mnoge župnike in župnije se je v teh poletnih dneh zgodil »šok«.

komentar

Komentar Družina

Martin Golob: Pastoralna modrost in potreba
Za mnoge župnike in župnije se je v teh poletnih dneh zgodil »šok«.
VEČ ...|6. 8. 2020
Martin Golob: Pastoralna modrost in potreba
Za mnoge župnike in župnije se je v teh poletnih dneh zgodil »šok«.

Martin Golob

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|5. 8. 2020
Domen Mezeg: Milan Kučan, dovolite nam višegrajske sanje

Četudi si Kučan in imaš zveze v politiki, gospodarstvu, sodstvu in javnih občilih ter mnogi vztrepetajo, ko odpreš usta, še ne pomeni, da si Vsemogočni. Država, v kateri je naš prvi predsednik Kučan odrastel in mu je bila tako zelo pri srcu, ima na pokopališču zgodovine svoj sijajen nagrobnik. Mnogi se spominjajo njenega kratkotrajnega obstoja, mladi pa ta spomenik vse manj obiskujejo. Z generacijami tone v pozabo in vse bolj postaja domena zgodovinarjev. Žal.

Domen Mezeg: Milan Kučan, dovolite nam višegrajske sanje

Četudi si Kučan in imaš zveze v politiki, gospodarstvu, sodstvu in javnih občilih ter mnogi vztrepetajo, ko odpreš usta, še ne pomeni, da si Vsemogočni. Država, v kateri je naš prvi predsednik Kučan odrastel in mu je bila tako zelo pri srcu, ima na pokopališču zgodovine svoj sijajen nagrobnik. Mnogi se spominjajo njenega kratkotrajnega obstoja, mladi pa ta spomenik vse manj obiskujejo. Z generacijami tone v pozabo in vse bolj postaja domena zgodovinarjev. Žal.

komentardružbapolitika

Komentar Časnik.si

Domen Mezeg: Milan Kučan, dovolite nam višegrajske sanje
Četudi si Kučan in imaš zveze v politiki, gospodarstvu, sodstvu in javnih občilih ter mnogi vztrepetajo, ko odpreš usta, še ne pomeni, da si Vsemogočni. Država, v kateri je naš prvi predsednik Kučan odrastel in mu je bila tako zelo pri srcu, ima na pokopališču zgodovine svoj sijajen nagrobnik. Mnogi se spominjajo njenega kratkotrajnega obstoja, mladi pa ta spomenik vse manj obiskujejo. Z generacijami tone v pozabo in vse bolj postaja domena zgodovinarjev. Žal.
VEČ ...|5. 8. 2020
Domen Mezeg: Milan Kučan, dovolite nam višegrajske sanje
Četudi si Kučan in imaš zveze v politiki, gospodarstvu, sodstvu in javnih občilih ter mnogi vztrepetajo, ko odpreš usta, še ne pomeni, da si Vsemogočni. Država, v kateri je naš prvi predsednik Kučan odrastel in mu je bila tako zelo pri srcu, ima na pokopališču zgodovine svoj sijajen nagrobnik. Mnogi se spominjajo njenega kratkotrajnega obstoja, mladi pa ta spomenik vse manj obiskujejo. Z generacijami tone v pozabo in vse bolj postaja domena zgodovinarjev. Žal.

Domen Mezeg

komentardružbapolitika

Naš pogled

VEČ ...|4. 8. 2020
Beseda

Izvor vsega, saj je bila na začetku. Temelj vsakega našega koraka, naših misli in dejanj. Gradnik spominov, ogledalo sedanjega trenutka in osnova vizije prihodnosti. Brez nje ni ničesar. Vse, prav vse na tem svetu želimo ujeti vanjo. Vanjo prevajamo celo zvoke, šume, glasbo …

Beseda

Izvor vsega, saj je bila na začetku. Temelj vsakega našega koraka, naših misli in dejanj. Gradnik spominov, ogledalo sedanjega trenutka in osnova vizije prihodnosti. Brez nje ni ničesar. Vse, prav vse na tem svetu želimo ujeti vanjo. Vanjo prevajamo celo zvoke, šume, glasbo …

duhovnostizobraževanjekomentar

Naš pogled

Beseda
Izvor vsega, saj je bila na začetku. Temelj vsakega našega koraka, naših misli in dejanj. Gradnik spominov, ogledalo sedanjega trenutka in osnova vizije prihodnosti. Brez nje ni ničesar. Vse, prav vse na tem svetu želimo ujeti vanjo. Vanjo prevajamo celo zvoke, šume, glasbo …
VEČ ...|4. 8. 2020
Beseda
Izvor vsega, saj je bila na začetku. Temelj vsakega našega koraka, naših misli in dejanj. Gradnik spominov, ogledalo sedanjega trenutka in osnova vizije prihodnosti. Brez nje ni ničesar. Vse, prav vse na tem svetu želimo ujeti vanjo. Vanjo prevajamo celo zvoke, šume, glasbo …

Marjan Bunič

duhovnostizobraževanjekomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Ernest Petrič

Tokrat so bili v osredju oddaje rojaki v sosednjih državah. Razlog za to je bila 100. obletnica požiga narodnega doma v Trstu in njegova vrnitev slovenski skupnosti, pa tudi bližnja 100. obletnica koroškega plebiscita. Gost se je dotakni tudi odgovornosti matične domovine do naših narodnih manjšin. Komentiral je trenutno stanje v EU, ki je dobila sklad za okrevanje in proračun za prihodnjih sedem let ...

Dr. Ernest Petrič

Tokrat so bili v osredju oddaje rojaki v sosednjih državah. Razlog za to je bila 100. obletnica požiga narodnega doma v Trstu in njegova vrnitev slovenski skupnosti, pa tudi bližnja 100. obletnica koroškega plebiscita. Gost se je dotakni tudi odgovornosti matične domovine do naših narodnih manjšin. Komentiral je trenutno stanje v EU, ki je dobila sklad za okrevanje in proračun za prihodnjih sedem let ...

komentarpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič
Tokrat so bili v osredju oddaje rojaki v sosednjih državah. Razlog za to je bila 100. obletnica požiga narodnega doma v Trstu in njegova vrnitev slovenski skupnosti, pa tudi bližnja 100. obletnica koroškega plebiscita. Gost se je dotakni tudi odgovornosti matične domovine do naših narodnih manjšin. Komentiral je trenutno stanje v EU, ki je dobila sklad za okrevanje in proračun za prihodnjih sedem let ...
VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Ernest Petrič
Tokrat so bili v osredju oddaje rojaki v sosednjih državah. Razlog za to je bila 100. obletnica požiga narodnega doma v Trstu in njegova vrnitev slovenski skupnosti, pa tudi bližnja 100. obletnica koroškega plebiscita. Gost se je dotakni tudi odgovornosti matične domovine do naših narodnih manjšin. Komentiral je trenutno stanje v EU, ki je dobila sklad za okrevanje in proračun za prihodnjih sedem let ...

Tone Gorjup

komentarpolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|3. 8. 2020
Andreja Barat: Ubogi in zatirani slovenski mediji

V zadnjih mesecih bralec, poslušalec ali gledalec naših osrednjih medijev zlahka dobi vtis, da ti svoje delo opravljajo v izjemno težkih pogojih, v skrivnih bunkerjih, pod krinko in v stalni nevarnosti

Andreja Barat: Ubogi in zatirani slovenski mediji

V zadnjih mesecih bralec, poslušalec ali gledalec naših osrednjih medijev zlahka dobi vtis, da ti svoje delo opravljajo v izjemno težkih pogojih, v skrivnih bunkerjih, pod krinko in v stalni nevarnosti

komentar

Komentar Domovina.je

Andreja Barat: Ubogi in zatirani slovenski mediji
V zadnjih mesecih bralec, poslušalec ali gledalec naših osrednjih medijev zlahka dobi vtis, da ti svoje delo opravljajo v izjemno težkih pogojih, v skrivnih bunkerjih, pod krinko in v stalni nevarnosti
VEČ ...|3. 8. 2020
Andreja Barat: Ubogi in zatirani slovenski mediji
V zadnjih mesecih bralec, poslušalec ali gledalec naših osrednjih medijev zlahka dobi vtis, da ti svoje delo opravljajo v izjemno težkih pogojih, v skrivnih bunkerjih, pod krinko in v stalni nevarnosti

Andreja Barat

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|30. 7. 2020
Peter Lah: Pogled z višarske gore

Višarje so kot otok, ob katerem se stikajo štiri doline.

Peter Lah: Pogled z višarske gore

Višarje so kot otok, ob katerem se stikajo štiri doline.

komentarduhovnostodnosi

Komentar Družina

Peter Lah: Pogled z višarske gore
Višarje so kot otok, ob katerem se stikajo štiri doline.
VEČ ...|30. 7. 2020
Peter Lah: Pogled z višarske gore
Višarje so kot otok, ob katerem se stikajo štiri doline.

Peter Lah

komentarduhovnostodnosi

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 7. 2020
Ob obletnici izbruha prve svetovne vojne

V teh dneh se spominjamo začetka prve svetovne vojne, zato naj omenimo, da je avstrijski zunanji minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti.To je gotovo eno od dejstev, ki niso tako znana kot sam sarajevski atentat.

Ena izmed modrosti zgodovine je, da se vojne ne končajo tako, kot so si zamislili tisti, ki so jih začeli. Mnogi vladarji so to sicer vedeli, a bili so prepričani, da bo pri njih drugače; da bo prav njihova vojaška avantura izjema, ki bo potrdila sicer trdno pravilo.

Medtem ko je bil Franc Ferdinand nasprotnik vojne s Srbijo, to ni veljalo za mnoge na dunajskem dvoru. Vrhovni poveljnik generalštaba (Franz Conrad) je bil eden izmed tistih, ki je že leta 1913 predlagal zasedbo Srbije, pač po vzoru tega, kako so si priključili Bosno.

Conrad je zunanjega ministra Brechtolda nagovarjal k vojni, medtem ko je Franc Ferdinand ministru pisal, da Rusija ob tem ne bi mirno stala ob strani. Morebitna zmaga bi pomenila mnogo žrtev; pridobili bi nekaj nasadov sliv in kozjih pašnikov, za povrhu pa še precej ubijalskih upornikov.

Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.

Ob obletnici izbruha prve svetovne vojne

V teh dneh se spominjamo začetka prve svetovne vojne, zato naj omenimo, da je avstrijski zunanji minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti.To je gotovo eno od dejstev, ki niso tako znana kot sam sarajevski atentat.

Ena izmed modrosti zgodovine je, da se vojne ne končajo tako, kot so si zamislili tisti, ki so jih začeli. Mnogi vladarji so to sicer vedeli, a bili so prepričani, da bo pri njih drugače; da bo prav njihova vojaška avantura izjema, ki bo potrdila sicer trdno pravilo.

Medtem ko je bil Franc Ferdinand nasprotnik vojne s Srbijo, to ni veljalo za mnoge na dunajskem dvoru. Vrhovni poveljnik generalštaba (Franz Conrad) je bil eden izmed tistih, ki je že leta 1913 predlagal zasedbo Srbije, pač po vzoru tega, kako so si priključili Bosno.

Conrad je zunanjega ministra Brechtolda nagovarjal k vojni, medtem ko je Franc Ferdinand ministru pisal, da Rusija ob tem ne bi mirno stala ob strani. Morebitna zmaga bi pomenila mnogo žrtev; pridobili bi nekaj nasadov sliv in kozjih pašnikov, za povrhu pa še precej ubijalskih upornikov.

Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.

komentar

Komentar Časnik.si

Ob obletnici izbruha prve svetovne vojne
V teh dneh se spominjamo začetka prve svetovne vojne, zato naj omenimo, da je avstrijski zunanji minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti.To je gotovo eno od dejstev, ki niso tako znana kot sam sarajevski atentat.

Ena izmed modrosti zgodovine je, da se vojne ne končajo tako, kot so si zamislili tisti, ki so jih začeli. Mnogi vladarji so to sicer vedeli, a bili so prepričani, da bo pri njih drugače; da bo prav njihova vojaška avantura izjema, ki bo potrdila sicer trdno pravilo.

Medtem ko je bil Franc Ferdinand nasprotnik vojne s Srbijo, to ni veljalo za mnoge na dunajskem dvoru. Vrhovni poveljnik generalštaba (Franz Conrad) je bil eden izmed tistih, ki je že leta 1913 predlagal zasedbo Srbije, pač po vzoru tega, kako so si priključili Bosno.

Conrad je zunanjega ministra Brechtolda nagovarjal k vojni, medtem ko je Franc Ferdinand ministru pisal, da Rusija ob tem ne bi mirno stala ob strani. Morebitna zmaga bi pomenila mnogo žrtev; pridobili bi nekaj nasadov sliv in kozjih pašnikov, za povrhu pa še precej ubijalskih upornikov.

Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.
VEČ ...|29. 7. 2020
Ob obletnici izbruha prve svetovne vojne
V teh dneh se spominjamo začetka prve svetovne vojne, zato naj omenimo, da je avstrijski zunanji minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti.To je gotovo eno od dejstev, ki niso tako znana kot sam sarajevski atentat.

Ena izmed modrosti zgodovine je, da se vojne ne končajo tako, kot so si zamislili tisti, ki so jih začeli. Mnogi vladarji so to sicer vedeli, a bili so prepričani, da bo pri njih drugače; da bo prav njihova vojaška avantura izjema, ki bo potrdila sicer trdno pravilo.

Medtem ko je bil Franc Ferdinand nasprotnik vojne s Srbijo, to ni veljalo za mnoge na dunajskem dvoru. Vrhovni poveljnik generalštaba (Franz Conrad) je bil eden izmed tistih, ki je že leta 1913 predlagal zasedbo Srbije, pač po vzoru tega, kako so si priključili Bosno.

Conrad je zunanjega ministra Brechtolda nagovarjal k vojni, medtem ko je Franc Ferdinand ministru pisal, da Rusija ob tem ne bi mirno stala ob strani. Morebitna zmaga bi pomenila mnogo žrtev; pridobili bi nekaj nasadov sliv in kozjih pašnikov, za povrhu pa še precej ubijalskih upornikov.

Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.

Tine Golež

komentar

Naš pogled

VEČ ...|28. 7. 2020
Nič naj te ne vznemirja ...

Tanja Dominko je v Našem pogledu med drugim razmišljala, kako bi se z danimi razmerami spopadle pretekle vlade in kakšen je nauk za vse, ki spremljajo medijske vsebine, ki so dostikrat posredovane s posebnim namenom.

Nič naj te ne vznemirja ...

Tanja Dominko je v Našem pogledu med drugim razmišljala, kako bi se z danimi razmerami spopadle pretekle vlade in kakšen je nauk za vse, ki spremljajo medijske vsebine, ki so dostikrat posredovane s posebnim namenom.

družbakomentarpolitika

Naš pogled

Nič naj te ne vznemirja ...
Tanja Dominko je v Našem pogledu med drugim razmišljala, kako bi se z danimi razmerami spopadle pretekle vlade in kakšen je nauk za vse, ki spremljajo medijske vsebine, ki so dostikrat posredovane s posebnim namenom.
VEČ ...|28. 7. 2020
Nič naj te ne vznemirja ...
Tanja Dominko je v Našem pogledu med drugim razmišljala, kako bi se z danimi razmerami spopadle pretekle vlade in kakšen je nauk za vse, ki spremljajo medijske vsebine, ki so dostikrat posredovane s posebnim namenom.

Tanja Dominko

družbakomentarpolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 7. 2020
Peter Merše: Kako so strokovnjaki s FDV Evropski komisiji predstavili težave medijske krajine v Sloveniji

Evropska komisija je objavila poročilo o medijskem pluralizmu za leti 2018 in 2019. Slovenija je v tem času na tem področju nazadovala, na dveh od štirih področjih preverjanja pa je na območju visokega tveganja.

Peter Merše: Kako so strokovnjaki s FDV Evropski komisiji predstavili težave medijske krajine v Sloveniji

Evropska komisija je objavila poročilo o medijskem pluralizmu za leti 2018 in 2019. Slovenija je v tem času na tem področju nazadovala, na dveh od štirih področjih preverjanja pa je na območju visokega tveganja.

komentar

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Kako so strokovnjaki s FDV Evropski komisiji predstavili težave medijske krajine v Sloveniji
Evropska komisija je objavila poročilo o medijskem pluralizmu za leti 2018 in 2019. Slovenija je v tem času na tem področju nazadovala, na dveh od štirih področjih preverjanja pa je na območju visokega tveganja.
VEČ ...|27. 7. 2020
Peter Merše: Kako so strokovnjaki s FDV Evropski komisiji predstavili težave medijske krajine v Sloveniji
Evropska komisija je objavila poročilo o medijskem pluralizmu za leti 2018 in 2019. Slovenija je v tem času na tem področju nazadovala, na dveh od štirih področjih preverjanja pa je na območju visokega tveganja.

Peter Merše

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 7. 2020
Branko Cestnik

Komentiranje aktualnih cerkvenih - prestavitve duhovnikov, odnos do papeža, celibat; in političnih zadev.

Branko Cestnik

Komentiranje aktualnih cerkvenih - prestavitve duhovnikov, odnos do papeža, celibat; in političnih zadev.

komentarpapežpolitikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

Branko Cestnik
Komentiranje aktualnih cerkvenih - prestavitve duhovnikov, odnos do papeža, celibat; in političnih zadev.
VEČ ...|27. 7. 2020
Branko Cestnik
Komentiranje aktualnih cerkvenih - prestavitve duhovnikov, odnos do papeža, celibat; in političnih zadev.

Tanja Dominko

komentarpapežpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|24. 7. 2020
Pravica do deleža blaginje za vse, ne le za nekatere

Komentar je pripravil prof. dr. Janez Juhant.

Pravica do deleža blaginje za vse, ne le za nekatere

Komentar je pripravil prof. dr. Janez Juhant.

komentar

Komentar tedna

Pravica do deleža blaginje za vse, ne le za nekatere
Komentar je pripravil prof. dr. Janez Juhant.
VEČ ...|24. 7. 2020
Pravica do deleža blaginje za vse, ne le za nekatere
Komentar je pripravil prof. dr. Janez Juhant.

prof. dr. Janez Juhant

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|23. 7. 2020
Milan Knep: Odprta družba?

Za glasovi iz tujine ob zavezmanjih sedanje vlade za večjo medijsko uravnoteženost stojijo novodobni knezi, ki želijo iz naše družbe iztgati vero, družinske vrednote, ljubezen do domovine in lastne kulture.

Milan Knep: Odprta družba?

Za glasovi iz tujine ob zavezmanjih sedanje vlade za večjo medijsko uravnoteženost stojijo novodobni knezi, ki želijo iz naše družbe iztgati vero, družinske vrednote, ljubezen do domovine in lastne kulture.

komentar

Komentar Družina

Milan Knep: Odprta družba?
Za glasovi iz tujine ob zavezmanjih sedanje vlade za večjo medijsko uravnoteženost stojijo novodobni knezi, ki želijo iz naše družbe iztgati vero, družinske vrednote, ljubezen do domovine in lastne kulture.
VEČ ...|23. 7. 2020
Milan Knep: Odprta družba?
Za glasovi iz tujine ob zavezmanjih sedanje vlade za večjo medijsko uravnoteženost stojijo novodobni knezi, ki želijo iz naše družbe iztgati vero, družinske vrednote, ljubezen do domovine in lastne kulture.

Milan Knep

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 7. 2020
Žiga Turk: Vnuki

Pred dobrim tednom je Janez Janša tvitnil naslednje: »Pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod.« In pripel daljši članek o tem, kako smo na ozemlju SFRJ razčiščevali s svojo preteklostjo (vir), ki ga je napisal že pred več kot desetimi leti. Tvit je sprožil plaz zgražanja na družbenih omrežjih, zgage so ga potvorjenega izvozile v Bosno, od tam pa se je zgražanje vrnilo v slovenska sredstva množičnega obveščanja. Vredno razmisleka pri vsem skupaj je, zakaj je okrog tega tak škandal.

Žiga Turk: Vnuki

Pred dobrim tednom je Janez Janša tvitnil naslednje: »Pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod.« In pripel daljši članek o tem, kako smo na ozemlju SFRJ razčiščevali s svojo preteklostjo (vir), ki ga je napisal že pred več kot desetimi leti. Tvit je sprožil plaz zgražanja na družbenih omrežjih, zgage so ga potvorjenega izvozile v Bosno, od tam pa se je zgražanje vrnilo v slovenska sredstva množičnega obveščanja. Vredno razmisleka pri vsem skupaj je, zakaj je okrog tega tak škandal.

komentar

Komentar Časnik.si

Žiga Turk: Vnuki
Pred dobrim tednom je Janez Janša tvitnil naslednje: »Pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod.« In pripel daljši članek o tem, kako smo na ozemlju SFRJ razčiščevali s svojo preteklostjo (vir), ki ga je napisal že pred več kot desetimi leti. Tvit je sprožil plaz zgražanja na družbenih omrežjih, zgage so ga potvorjenega izvozile v Bosno, od tam pa se je zgražanje vrnilo v slovenska sredstva množičnega obveščanja. Vredno razmisleka pri vsem skupaj je, zakaj je okrog tega tak škandal.
VEČ ...|22. 7. 2020
Žiga Turk: Vnuki
Pred dobrim tednom je Janez Janša tvitnil naslednje: »Pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod.« In pripel daljši članek o tem, kako smo na ozemlju SFRJ razčiščevali s svojo preteklostjo (vir), ki ga je napisal že pred več kot desetimi leti. Tvit je sprožil plaz zgražanja na družbenih omrežjih, zgage so ga potvorjenega izvozile v Bosno, od tam pa se je zgražanje vrnilo v slovenska sredstva množičnega obveščanja. Vredno razmisleka pri vsem skupaj je, zakaj je okrog tega tak škandal.

Žiga Turk

komentar

Naš pogled

VEČ ...|21. 7. 2020
Podivjani liberalizem!

Ne, to ni pamflet, kot je na primer smrt janšizmu, o čemer nekoliko kasneje, avtor tega zapisa se namreč zelo stvarno zavedam nevarnosti vsakršnega ekstremizma, tako levega, kot desnega. Liberalizem in konservatizem potrebujeta drug drugega. Leva Slovenija potrebuje desno, če želi zadihati s polnimi pljuči. Ampak, šment, kaj je levo in kaj desno, in kaj ekstremno na obeh polih? Če smo iskreni, smo ta vprašanja že nekje daleč, tako daleč, da se ne zavedamo več kdaj, izgubili na poti naše stvarnosti. Danes je pomembno samo tisto kar je moderno in hudo moderno je biti za vsakršno svobodo in za pravico in še posebej za enakopravnost. Lahko bi naštel še ducat takšnih besed, ki zelo lepo zvenijo, a so žal brez vsebine.

Celotni komentar si lahko preberete na stranehRadia Ognjišče.

Podivjani liberalizem!

Ne, to ni pamflet, kot je na primer smrt janšizmu, o čemer nekoliko kasneje, avtor tega zapisa se namreč zelo stvarno zavedam nevarnosti vsakršnega ekstremizma, tako levega, kot desnega. Liberalizem in konservatizem potrebujeta drug drugega. Leva Slovenija potrebuje desno, če želi zadihati s polnimi pljuči. Ampak, šment, kaj je levo in kaj desno, in kaj ekstremno na obeh polih? Če smo iskreni, smo ta vprašanja že nekje daleč, tako daleč, da se ne zavedamo več kdaj, izgubili na poti naše stvarnosti. Danes je pomembno samo tisto kar je moderno in hudo moderno je biti za vsakršno svobodo in za pravico in še posebej za enakopravnost. Lahko bi naštel še ducat takšnih besed, ki zelo lepo zvenijo, a so žal brez vsebine.

Celotni komentar si lahko preberete na stranehRadia Ognjišče.

komentardružba

Naš pogled

Podivjani liberalizem!
Ne, to ni pamflet, kot je na primer smrt janšizmu, o čemer nekoliko kasneje, avtor tega zapisa se namreč zelo stvarno zavedam nevarnosti vsakršnega ekstremizma, tako levega, kot desnega. Liberalizem in konservatizem potrebujeta drug drugega. Leva Slovenija potrebuje desno, če želi zadihati s polnimi pljuči. Ampak, šment, kaj je levo in kaj desno, in kaj ekstremno na obeh polih? Če smo iskreni, smo ta vprašanja že nekje daleč, tako daleč, da se ne zavedamo več kdaj, izgubili na poti naše stvarnosti. Danes je pomembno samo tisto kar je moderno in hudo moderno je biti za vsakršno svobodo in za pravico in še posebej za enakopravnost. Lahko bi naštel še ducat takšnih besed, ki zelo lepo zvenijo, a so žal brez vsebine.

Celotni komentar si lahko preberete na stranehRadia Ognjišče.
VEČ ...|21. 7. 2020
Podivjani liberalizem!
Ne, to ni pamflet, kot je na primer smrt janšizmu, o čemer nekoliko kasneje, avtor tega zapisa se namreč zelo stvarno zavedam nevarnosti vsakršnega ekstremizma, tako levega, kot desnega. Liberalizem in konservatizem potrebujeta drug drugega. Leva Slovenija potrebuje desno, če želi zadihati s polnimi pljuči. Ampak, šment, kaj je levo in kaj desno, in kaj ekstremno na obeh polih? Če smo iskreni, smo ta vprašanja že nekje daleč, tako daleč, da se ne zavedamo več kdaj, izgubili na poti naše stvarnosti. Danes je pomembno samo tisto kar je moderno in hudo moderno je biti za vsakršno svobodo in za pravico in še posebej za enakopravnost. Lahko bi naštel še ducat takšnih besed, ki zelo lepo zvenijo, a so žal brez vsebine.

Celotni komentar si lahko preberete na stranehRadia Ognjišče.

Tadej Sadar

komentardružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|20. 7. 2020
Rok Čakš: Kako deaktivirati atomsko bombo: DeSUS na poti samouničenja

V DeSUS-u vre, brbota, prekipeva … v medijih beremo že praktično od začetka formiranja Janševe vlade in vsak teden znova izvemo, da je še en pokrajinski odbor umaknil podporo predsednici Aleksandri Pivec.Zdi se, kot da je upokojenska stranka kot nekakšna atomska bomba, na kateri časovni sprožilec neusmiljeno odšteva dneve, ure, sekunde do trenutka, ko se bo razletela na nešteto delcev in za vekomaj izbrisala Janševo vlado iz slovenske politične realnosti.

Rok Čakš: Kako deaktivirati atomsko bombo: DeSUS na poti samouničenja

V DeSUS-u vre, brbota, prekipeva … v medijih beremo že praktično od začetka formiranja Janševe vlade in vsak teden znova izvemo, da je še en pokrajinski odbor umaknil podporo predsednici Aleksandri Pivec.Zdi se, kot da je upokojenska stranka kot nekakšna atomska bomba, na kateri časovni sprožilec neusmiljeno odšteva dneve, ure, sekunde do trenutka, ko se bo razletela na nešteto delcev in za vekomaj izbrisala Janševo vlado iz slovenske politične realnosti.

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Kako deaktivirati atomsko bombo: DeSUS na poti samouničenja
V DeSUS-u vre, brbota, prekipeva … v medijih beremo že praktično od začetka formiranja Janševe vlade in vsak teden znova izvemo, da je še en pokrajinski odbor umaknil podporo predsednici Aleksandri Pivec.Zdi se, kot da je upokojenska stranka kot nekakšna atomska bomba, na kateri časovni sprožilec neusmiljeno odšteva dneve, ure, sekunde do trenutka, ko se bo razletela na nešteto delcev in za vekomaj izbrisala Janševo vlado iz slovenske politične realnosti.
VEČ ...|20. 7. 2020
Rok Čakš: Kako deaktivirati atomsko bombo: DeSUS na poti samouničenja
V DeSUS-u vre, brbota, prekipeva … v medijih beremo že praktično od začetka formiranja Janševe vlade in vsak teden znova izvemo, da je še en pokrajinski odbor umaknil podporo predsednici Aleksandri Pivec.Zdi se, kot da je upokojenska stranka kot nekakšna atomska bomba, na kateri časovni sprožilec neusmiljeno odšteva dneve, ure, sekunde do trenutka, ko se bo razletela na nešteto delcev in za vekomaj izbrisala Janševo vlado iz slovenske politične realnosti.

Rok Čakš

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 7. 2020
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o demokratičnih procesih in vplivih na obstoj demokracije

Gostili smo ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Zanimal nas je njegov pogled na demokratične procese, ki so pred 30-timi leti tlakovali pot za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo.

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o demokratičnih procesih in vplivih na obstoj demokracije

Gostili smo ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Zanimal nas je njegov pogled na demokratične procese, ki so pred 30-timi leti tlakovali pot za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o demokratičnih procesih in vplivih na obstoj demokracije
Gostili smo ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Zanimal nas je njegov pogled na demokratične procese, ki so pred 30-timi leti tlakovali pot za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo.
VEČ ...|20. 7. 2020
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o demokratičnih procesih in vplivih na obstoj demokracije
Gostili smo ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Zanimal nas je njegov pogled na demokratične procese, ki so pred 30-timi leti tlakovali pot za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo.

Alen Salihović

politikadružbakomentar

Komentar tedna

VEČ ...|17. 7. 2020
Dr. Marko Pavliha: Kako se lahko neenakosti med seboj dopolnjujejo?

Aktualne družbene in politične razmere je tokrat komentiral profesor prava dr. Marko Pavliha.

Dr. Marko Pavliha: Kako se lahko neenakosti med seboj dopolnjujejo?

Aktualne družbene in politične razmere je tokrat komentiral profesor prava dr. Marko Pavliha.

politikadružbakomentar

Komentar tedna

Dr. Marko Pavliha: Kako se lahko neenakosti med seboj dopolnjujejo?
Aktualne družbene in politične razmere je tokrat komentiral profesor prava dr. Marko Pavliha.
VEČ ...|17. 7. 2020
Dr. Marko Pavliha: Kako se lahko neenakosti med seboj dopolnjujejo?
Aktualne družbene in politične razmere je tokrat komentiral profesor prava dr. Marko Pavliha.

Dr. Marko Pavliha

politikadružbakomentar

Komentar Družina

VEČ ...|16. 7. 2020
Hubert Požarnik: Odmev iz nemirne deželice

Kakšni so glavni vzroki za sedanjo krizo v Sloveniji in proteste ter kako zelo Slovenci potrebujemo medsebojno strpnost in zdravi čut.

Hubert Požarnik: Odmev iz nemirne deželice

Kakšni so glavni vzroki za sedanjo krizo v Sloveniji in proteste ter kako zelo Slovenci potrebujemo medsebojno strpnost in zdravi čut.

komentar

Komentar Družina

Hubert Požarnik: Odmev iz nemirne deželice
Kakšni so glavni vzroki za sedanjo krizo v Sloveniji in proteste ter kako zelo Slovenci potrebujemo medsebojno strpnost in zdravi čut.
VEČ ...|16. 7. 2020
Hubert Požarnik: Odmev iz nemirne deželice
Kakšni so glavni vzroki za sedanjo krizo v Sloveniji in proteste ter kako zelo Slovenci potrebujemo medsebojno strpnost in zdravi čut.

Hubert Požarnik

komentar

Naš pogled

VEČ ...|14. 7. 2020
Kako živeti s korono?

Avtor v komentarju razmišlja o soočenju z novim koronavirusom, ki postaja stalnica današnjega časa. Piše o tem, kako pomembno je samozaščitno obnašanje in kakšno škodo lahko naredimo drugim z neodgovornim ali brezbrižnim ravnanjem.

Kako živeti s korono?

Avtor v komentarju razmišlja o soočenju z novim koronavirusom, ki postaja stalnica današnjega časa. Piše o tem, kako pomembno je samozaščitno obnašanje in kakšno škodo lahko naredimo drugim z neodgovornim ali brezbrižnim ravnanjem.

komentardružba

Naš pogled

Kako živeti s korono?
Avtor v komentarju razmišlja o soočenju z novim koronavirusom, ki postaja stalnica današnjega časa. Piše o tem, kako pomembno je samozaščitno obnašanje in kakšno škodo lahko naredimo drugim z neodgovornim ali brezbrižnim ravnanjem.
VEČ ...|14. 7. 2020
Kako živeti s korono?
Avtor v komentarju razmišlja o soočenju z novim koronavirusom, ki postaja stalnica današnjega časa. Piše o tem, kako pomembno je samozaščitno obnašanje in kakšno škodo lahko naredimo drugim z neodgovornim ali brezbrižnim ravnanjem.

Andrej Šinko

komentardružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 7. 2020
Tino Mamić: Dan za zgodovino: 13. julij 2020

Poklon italijanskega predsednika na Bazovski gmajni štirim tigrovcem, ki so uradno gledano iz Rima še vedno teroristi, je velik dogodek. Še večji pa je, da bo najvišji predstavnik Italije Slovencem vrnil ključe Narodnega doma, palače, ki je kot slovenski simbol sredi Trsta manifestativno pogorela, kar je označilo začetek fašističnega nasilja.

Tino Mamić: Dan za zgodovino: 13. julij 2020

Poklon italijanskega predsednika na Bazovski gmajni štirim tigrovcem, ki so uradno gledano iz Rima še vedno teroristi, je velik dogodek. Še večji pa je, da bo najvišji predstavnik Italije Slovencem vrnil ključe Narodnega doma, palače, ki je kot slovenski simbol sredi Trsta manifestativno pogorela, kar je označilo začetek fašističnega nasilja.

politikadružbazgodovinakomentar

Komentar Domovina.je

Tino Mamić: Dan za zgodovino: 13. julij 2020
Poklon italijanskega predsednika na Bazovski gmajni štirim tigrovcem, ki so uradno gledano iz Rima še vedno teroristi, je velik dogodek. Še večji pa je, da bo najvišji predstavnik Italije Slovencem vrnil ključe Narodnega doma, palače, ki je kot slovenski simbol sredi Trsta manifestativno pogorela, kar je označilo začetek fašističnega nasilja.
VEČ ...|13. 7. 2020
Tino Mamić: Dan za zgodovino: 13. julij 2020
Poklon italijanskega predsednika na Bazovski gmajni štirim tigrovcem, ki so uradno gledano iz Rima še vedno teroristi, je velik dogodek. Še večji pa je, da bo najvišji predstavnik Italije Slovencem vrnil ključe Narodnega doma, palače, ki je kot slovenski simbol sredi Trsta manifestativno pogorela, kar je označilo začetek fašističnega nasilja.

Tino Mamić

politikadružbazgodovinakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 7. 2020
Dr. Janez Juhant o napadih na vlado in razdeljenosti družbe v Sloveniji

V oddaji smo gostili filozofa in teologa dr. Janeza Juhanta. Tokrat smo spregovorili o razdeljenosti v družbi, naboju protestnikov in dobronamernih državljanov, o poletnih priložnostih za rast in poglobitev vere in drugih sorodnih temah.

Dr. Janez Juhant o napadih na vlado in razdeljenosti družbe v Sloveniji

V oddaji smo gostili filozofa in teologa dr. Janeza Juhanta. Tokrat smo spregovorili o razdeljenosti v družbi, naboju protestnikov in dobronamernih državljanov, o poletnih priložnostih za rast in poglobitev vere in drugih sorodnih temah.

pogovorpolitikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Janez Juhant o napadih na vlado in razdeljenosti družbe v Sloveniji
V oddaji smo gostili filozofa in teologa dr. Janeza Juhanta. Tokrat smo spregovorili o razdeljenosti v družbi, naboju protestnikov in dobronamernih državljanov, o poletnih priložnostih za rast in poglobitev vere in drugih sorodnih temah.
VEČ ...|13. 7. 2020
Dr. Janez Juhant o napadih na vlado in razdeljenosti družbe v Sloveniji
V oddaji smo gostili filozofa in teologa dr. Janeza Juhanta. Tokrat smo spregovorili o razdeljenosti v družbi, naboju protestnikov in dobronamernih državljanov, o poletnih priložnostih za rast in poglobitev vere in drugih sorodnih temah.

Alen Salihović

pogovorpolitikadružbakomentar

Komentar tedna

VEČ ...|10. 7. 2020
Andrej Jerman: Politična korektnost ali osebna konkretnost?

Komentar tedna je pripravil Andrej Jerman, prebral pa Jure Sešek.

Andrej Jerman: Politična korektnost ali osebna konkretnost?

Komentar tedna je pripravil Andrej Jerman, prebral pa Jure Sešek.

družbakomentar

Komentar tedna

Andrej Jerman: Politična korektnost ali osebna konkretnost?
Komentar tedna je pripravil Andrej Jerman, prebral pa Jure Sešek.
VEČ ...|10. 7. 2020
Andrej Jerman: Politična korektnost ali osebna konkretnost?
Komentar tedna je pripravil Andrej Jerman, prebral pa Jure Sešek.

Andrej Jerman

družbakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 7. 2020
Berlec: Če bo globoki državi uspelo zrušiti vlado, se nam ne piše nič dobrega

V zadnjih dneh so bili mediji polni poročil o negotovih razmerah znotraj DeSUS. Završalo je ob novici, da naj bi strankina ljubljanska pokrajinska organizacija predsednici Aleksandri Pivec izrekla nezaupnico. A vodstvo DeSUS je sporočilo, da stoji za Pivčevo in podpira njeno nadaljnje vodenje stranke. Kaj bi lahko bilo v ozadju? O tem in še nekaterih ostalih aktualnih vprašanjih smo razmišljali z namestnikom glavnega in odgovornega urednika tednika Demokracija Metodom Berlecem.

Berlec: Če bo globoki državi uspelo zrušiti vlado, se nam ne piše nič dobrega

V zadnjih dneh so bili mediji polni poročil o negotovih razmerah znotraj DeSUS. Završalo je ob novici, da naj bi strankina ljubljanska pokrajinska organizacija predsednici Aleksandri Pivec izrekla nezaupnico. A vodstvo DeSUS je sporočilo, da stoji za Pivčevo in podpira njeno nadaljnje vodenje stranke. Kaj bi lahko bilo v ozadju? O tem in še nekaterih ostalih aktualnih vprašanjih smo razmišljali z namestnikom glavnega in odgovornega urednika tednika Demokracija Metodom Berlecem.

infokomentarpolitikapogovor

Informativni prispevki

Berlec: Če bo globoki državi uspelo zrušiti vlado, se nam ne piše nič dobrega
V zadnjih dneh so bili mediji polni poročil o negotovih razmerah znotraj DeSUS. Završalo je ob novici, da naj bi strankina ljubljanska pokrajinska organizacija predsednici Aleksandri Pivec izrekla nezaupnico. A vodstvo DeSUS je sporočilo, da stoji za Pivčevo in podpira njeno nadaljnje vodenje stranke. Kaj bi lahko bilo v ozadju? O tem in še nekaterih ostalih aktualnih vprašanjih smo razmišljali z namestnikom glavnega in odgovornega urednika tednika Demokracija Metodom Berlecem.
VEČ ...|10. 7. 2020
Berlec: Če bo globoki državi uspelo zrušiti vlado, se nam ne piše nič dobrega
V zadnjih dneh so bili mediji polni poročil o negotovih razmerah znotraj DeSUS. Završalo je ob novici, da naj bi strankina ljubljanska pokrajinska organizacija predsednici Aleksandri Pivec izrekla nezaupnico. A vodstvo DeSUS je sporočilo, da stoji za Pivčevo in podpira njeno nadaljnje vodenje stranke. Kaj bi lahko bilo v ozadju? O tem in še nekaterih ostalih aktualnih vprašanjih smo razmišljali z namestnikom glavnega in odgovornega urednika tednika Demokracija Metodom Berlecem.

Helena Križnik

infokomentarpolitikapogovor

Komentar Družina

VEČ ...|9. 7. 2020
Tomaž Simčič: Narodni dom v Trstu in sprava

O ponedeljkovi vrnitvi slovenskega Narodnega doma, pomislekih ob spravnih posledicah poklona predsednikov spomenikom v Bazovici in izzivu za slovensko narodno skupnost.

Tomaž Simčič: Narodni dom v Trstu in sprava

O ponedeljkovi vrnitvi slovenskega Narodnega doma, pomislekih ob spravnih posledicah poklona predsednikov spomenikom v Bazovici in izzivu za slovensko narodno skupnost.

komentar

Komentar Družina

Tomaž Simčič: Narodni dom v Trstu in sprava
O ponedeljkovi vrnitvi slovenskega Narodnega doma, pomislekih ob spravnih posledicah poklona predsednikov spomenikom v Bazovici in izzivu za slovensko narodno skupnost.
VEČ ...|9. 7. 2020
Tomaž Simčič: Narodni dom v Trstu in sprava
O ponedeljkovi vrnitvi slovenskega Narodnega doma, pomislekih ob spravnih posledicah poklona predsednikov spomenikom v Bazovici in izzivu za slovensko narodno skupnost.

Tomaž Simčič

komentar

Naš pogled

VEČ ...|7. 7. 2020
Aktivizem pod vprašajem

Egocentrična drža pri-vzgojenega potrošništva zadnjih nekaj desetletij, kot produkt pozabljenih pogosto zasmehovanih tradicionalnih vrednot, je realnost. Je tu. Sobivamo skupaj, tisti, ki nam za potrošništvo in materialno okoriščanje ni, vsaj ne takšno, ki podjarmi ostale in nekaterim jemlje, da mi imamo. Znova se jasno kažeta dva pola, nekateri bi se odrekli delu svojega, da bi imeli vsi vsaj nekaj, drugi pa na okope, da bi obdržali vse, kar imajo in ne ravno zasluženo dobivajo. Kaj jim mar, če nekateri nimajo. Niti najosnovnejšega.

Aktivizem pod vprašajem

Egocentrična drža pri-vzgojenega potrošništva zadnjih nekaj desetletij, kot produkt pozabljenih pogosto zasmehovanih tradicionalnih vrednot, je realnost. Je tu. Sobivamo skupaj, tisti, ki nam za potrošništvo in materialno okoriščanje ni, vsaj ne takšno, ki podjarmi ostale in nekaterim jemlje, da mi imamo. Znova se jasno kažeta dva pola, nekateri bi se odrekli delu svojega, da bi imeli vsi vsaj nekaj, drugi pa na okope, da bi obdržali vse, kar imajo in ne ravno zasluženo dobivajo. Kaj jim mar, če nekateri nimajo. Niti najosnovnejšega.

družbakomentarkulturaodnosipolitika

Naš pogled

Aktivizem pod vprašajem
Egocentrična drža pri-vzgojenega potrošništva zadnjih nekaj desetletij, kot produkt pozabljenih pogosto zasmehovanih tradicionalnih vrednot, je realnost. Je tu. Sobivamo skupaj, tisti, ki nam za potrošništvo in materialno okoriščanje ni, vsaj ne takšno, ki podjarmi ostale in nekaterim jemlje, da mi imamo. Znova se jasno kažeta dva pola, nekateri bi se odrekli delu svojega, da bi imeli vsi vsaj nekaj, drugi pa na okope, da bi obdržali vse, kar imajo in ne ravno zasluženo dobivajo. Kaj jim mar, če nekateri nimajo. Niti najosnovnejšega.
VEČ ...|7. 7. 2020
Aktivizem pod vprašajem
Egocentrična drža pri-vzgojenega potrošništva zadnjih nekaj desetletij, kot produkt pozabljenih pogosto zasmehovanih tradicionalnih vrednot, je realnost. Je tu. Sobivamo skupaj, tisti, ki nam za potrošništvo in materialno okoriščanje ni, vsaj ne takšno, ki podjarmi ostale in nekaterim jemlje, da mi imamo. Znova se jasno kažeta dva pola, nekateri bi se odrekli delu svojega, da bi imeli vsi vsaj nekaj, drugi pa na okope, da bi obdržali vse, kar imajo in ne ravno zasluženo dobivajo. Kaj jim mar, če nekateri nimajo. Niti najosnovnejšega.

Nataša Ličen

družbakomentarkulturaodnosipolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 7. 2020
Dr. Aleš Maver o volitvah na Hrvaškem in Polskem ter politični napetosti v Sloveniji

V oddaji smo gostili dr. Aleša Maverja. Govorili smo o volitvah na Hrvaškem in na Poljskem, politični napetosti v Sloveniji in začeteku predsedovanja Nemčije svetu EU.

Dr. Aleš Maver o volitvah na Hrvaškem in Polskem ter politični napetosti v Sloveniji

V oddaji smo gostili dr. Aleša Maverja. Govorili smo o volitvah na Hrvaškem in na Poljskem, politični napetosti v Sloveniji in začeteku predsedovanja Nemčije svetu EU.

družbakomentarpogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Aleš Maver o volitvah na Hrvaškem in Polskem ter politični napetosti v Sloveniji
V oddaji smo gostili dr. Aleša Maverja. Govorili smo o volitvah na Hrvaškem in na Poljskem, politični napetosti v Sloveniji in začeteku predsedovanja Nemčije svetu EU.
VEČ ...|6. 7. 2020
Dr. Aleš Maver o volitvah na Hrvaškem in Polskem ter politični napetosti v Sloveniji
V oddaji smo gostili dr. Aleša Maverja. Govorili smo o volitvah na Hrvaškem in na Poljskem, politični napetosti v Sloveniji in začeteku predsedovanja Nemčije svetu EU.

Helena Križnik

družbakomentarpogovorpolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|6. 7. 2020
Rajko Podgoršek: Slovenska politika v igri pokra z visokimi vložki

Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

Rajko Podgoršek: Slovenska politika v igri pokra z visokimi vložki

Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

družbakomentarpolitika

Komentar Domovina.je

Rajko Podgoršek: Slovenska politika v igri pokra z visokimi vložki
Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je
VEČ ...|6. 7. 2020
Rajko Podgoršek: Slovenska politika v igri pokra z visokimi vložki
Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

Rajko Podgoršek

družbakomentarpolitika

Komentar tedna

VEČ ...|3. 7. 2020
Hubert Požarnik: Napredek ali nazadovanje

Kar potrebujemo, so globoke spremembe v naših srcih, zavesti in ravnanju ter odločenost, gojiti in sejati to, kar bo pomagalo nam in prihodnjim rodovom ne le preživeti, ampak tudi pristno in polno živeti in rasti.

Hubert Požarnik: Napredek ali nazadovanje

Kar potrebujemo, so globoke spremembe v naših srcih, zavesti in ravnanju ter odločenost, gojiti in sejati to, kar bo pomagalo nam in prihodnjim rodovom ne le preživeti, ampak tudi pristno in polno živeti in rasti.

komentardružba

Komentar tedna

Hubert Požarnik: Napredek ali nazadovanje
Kar potrebujemo, so globoke spremembe v naših srcih, zavesti in ravnanju ter odločenost, gojiti in sejati to, kar bo pomagalo nam in prihodnjim rodovom ne le preživeti, ampak tudi pristno in polno živeti in rasti.
VEČ ...|3. 7. 2020
Hubert Požarnik: Napredek ali nazadovanje
Kar potrebujemo, so globoke spremembe v naših srcih, zavesti in ravnanju ter odločenost, gojiti in sejati to, kar bo pomagalo nam in prihodnjim rodovom ne le preživeti, ampak tudi pristno in polno živeti in rasti.

Hubert Požarnik

komentardružba

Komentar Družina

VEČ ...|2. 7. 2020
Jože Kurinčič: Sprava v zalivu

Avtor zapisa v rubriku Na prepihu se ustavlja ob bližnji obletnici požiga Narodnega doma v Trstu in vrnitve slovenski skupnosti.

Jože Kurinčič: Sprava v zalivu

Avtor zapisa v rubriku Na prepihu se ustavlja ob bližnji obletnici požiga Narodnega doma v Trstu in vrnitve slovenski skupnosti.

komentarkomentar

Komentar Družina

Jože Kurinčič: Sprava v zalivu
Avtor zapisa v rubriku Na prepihu se ustavlja ob bližnji obletnici požiga Narodnega doma v Trstu in vrnitve slovenski skupnosti.
VEČ ...|2. 7. 2020
Jože Kurinčič: Sprava v zalivu
Avtor zapisa v rubriku Na prepihu se ustavlja ob bližnji obletnici požiga Narodnega doma v Trstu in vrnitve slovenski skupnosti.

Jože Kurinčič

komentarkomentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|1. 7. 2020
Jože Možina: Razkrinkanje politične zlorabe represivnih organov pomembnejše od Hojsove ministrske kariere

Poteze ministra Hojsa in posledično premiera Janše niso znak politične krize, ampak akt za njeno ublažitev tudi kot poteza politične zrelosti. Hkrati je to deklarativni signal koaliciji, da se je »fronta« sedanje vlade, ki je obkrožena z virusno krizo, mediji in opozicijo, dejansko razširila še na odkrit spopad z globoko državo. O njenem obstoju vsaj malo poučeni ne dvomijo več. Posebej dve koalicijski stranki, SMC in DeSUS, doživljata poskuse discipliniranja, ko se nomenklatura do njiju obnaša, kot da sta to njena politična satelita, ne pa samostojna politična subjekta. Če bo strankama to politično samostojnost uspelo ohraniti, se bosta dejansko okrepili in z njima tudi vlada.

Jože Možina: Razkrinkanje politične zlorabe represivnih organov pomembnejše od Hojsove ministrske kariere

Poteze ministra Hojsa in posledično premiera Janše niso znak politične krize, ampak akt za njeno ublažitev tudi kot poteza politične zrelosti. Hkrati je to deklarativni signal koaliciji, da se je »fronta« sedanje vlade, ki je obkrožena z virusno krizo, mediji in opozicijo, dejansko razširila še na odkrit spopad z globoko državo. O njenem obstoju vsaj malo poučeni ne dvomijo več. Posebej dve koalicijski stranki, SMC in DeSUS, doživljata poskuse discipliniranja, ko se nomenklatura do njiju obnaša, kot da sta to njena politična satelita, ne pa samostojna politična subjekta. Če bo strankama to politično samostojnost uspelo ohraniti, se bosta dejansko okrepili in z njima tudi vlada.

komentardružbapolitika

Komentar Časnik.si

Jože Možina: Razkrinkanje politične zlorabe represivnih organov pomembnejše od Hojsove ministrske kariere
Poteze ministra Hojsa in posledično premiera Janše niso znak politične krize, ampak akt za njeno ublažitev tudi kot poteza politične zrelosti. Hkrati je to deklarativni signal koaliciji, da se je »fronta« sedanje vlade, ki je obkrožena z virusno krizo, mediji in opozicijo, dejansko razširila še na odkrit spopad z globoko državo. O njenem obstoju vsaj malo poučeni ne dvomijo več. Posebej dve koalicijski stranki, SMC in DeSUS, doživljata poskuse discipliniranja, ko se nomenklatura do njiju obnaša, kot da sta to njena politična satelita, ne pa samostojna politična subjekta. Če bo strankama to politično samostojnost uspelo ohraniti, se bosta dejansko okrepili in z njima tudi vlada.
VEČ ...|1. 7. 2020
Jože Možina: Razkrinkanje politične zlorabe represivnih organov pomembnejše od Hojsove ministrske kariere
Poteze ministra Hojsa in posledično premiera Janše niso znak politične krize, ampak akt za njeno ublažitev tudi kot poteza politične zrelosti. Hkrati je to deklarativni signal koaliciji, da se je »fronta« sedanje vlade, ki je obkrožena z virusno krizo, mediji in opozicijo, dejansko razširila še na odkrit spopad z globoko državo. O njenem obstoju vsaj malo poučeni ne dvomijo več. Posebej dve koalicijski stranki, SMC in DeSUS, doživljata poskuse discipliniranja, ko se nomenklatura do njiju obnaša, kot da sta to njena politična satelita, ne pa samostojna politična subjekta. Če bo strankama to politično samostojnost uspelo ohraniti, se bosta dejansko okrepili in z njima tudi vlada.

Jože Možina

komentardružbapolitika

Naš pogled

VEČ ...|30. 6. 2020
S higieno ust proti virusu sovraštva?

Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

S higieno ust proti virusu sovraštva?

Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

sovraštvopolitikakomentarzgodovinaprotesti

Naš pogled

S higieno ust proti virusu sovraštva?
Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.
VEČ ...|30. 6. 2020
S higieno ust proti virusu sovraštva?
Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

Tone Gorjup

sovraštvopolitikakomentarzgodovinaprotesti

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|29. 6. 2020
Stane Granda: Komentiranje aktualnih zadev

O duhovnih poklicih, velikih duhovinikih iz zgodovine, častnem meščanstvu, aktualnih zadevah: od korona krize, vladnih ukrepih, do komentiranja s poslušalci protivladnih prostestov.

Stane Granda: Komentiranje aktualnih zadev

O duhovnih poklicih, velikih duhovinikih iz zgodovine, častnem meščanstvu, aktualnih zadevah: od korona krize, vladnih ukrepih, do komentiranja s poslušalci protivladnih prostestov.

družbakomentarpogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Stane Granda: Komentiranje aktualnih zadev
O duhovnih poklicih, velikih duhovinikih iz zgodovine, častnem meščanstvu, aktualnih zadevah: od korona krize, vladnih ukrepih, do komentiranja s poslušalci protivladnih prostestov.
VEČ ...|29. 6. 2020
Stane Granda: Komentiranje aktualnih zadev
O duhovnih poklicih, velikih duhovinikih iz zgodovine, častnem meščanstvu, aktualnih zadevah: od korona krize, vladnih ukrepih, do komentiranja s poslušalci protivladnih prostestov.

Franci Trstenjak

družbakomentarpogovorpolitika

Komentar tedna

VEČ ...|26. 6. 2020
Helena Kregar: Ob dnevu državnosti in zaključku korona šolskega leta 2020

Ne sme nam biti vseeno, kaj odrasli sporočamo mladim, kako jih izobražujemo in vzgajamo, saj s tem gradimo svojo in narodovo prihodnost. Družina, šola, družba in država lahko postajajo prostor uveljavljanja osebnih interesov in individualnima. Lahko pa so prostor pristnih, lepih med človeških odnosov in spoštovanja. Šola in učitelji imamo pri vzgoji veliko, nenadomestljivo vlogo, kar nam je pokazal prav minuli korona čas. Državni praznik pa je postavil ogledalo relacijam medsebojnega spoštovanja v slovenski družbi.

Helena Kregar: Ob dnevu državnosti in zaključku korona šolskega leta 2020

Ne sme nam biti vseeno, kaj odrasli sporočamo mladim, kako jih izobražujemo in vzgajamo, saj s tem gradimo svojo in narodovo prihodnost. Družina, šola, družba in država lahko postajajo prostor uveljavljanja osebnih interesov in individualnima. Lahko pa so prostor pristnih, lepih med človeških odnosov in spoštovanja. Šola in učitelji imamo pri vzgoji veliko, nenadomestljivo vlogo, kar nam je pokazal prav minuli korona čas. Državni praznik pa je postavil ogledalo relacijam medsebojnega spoštovanja v slovenski družbi.

komentarvzgojadružbakoronavirus

Komentar tedna

Helena Kregar: Ob dnevu državnosti in zaključku korona šolskega leta 2020
Ne sme nam biti vseeno, kaj odrasli sporočamo mladim, kako jih izobražujemo in vzgajamo, saj s tem gradimo svojo in narodovo prihodnost. Družina, šola, družba in država lahko postajajo prostor uveljavljanja osebnih interesov in individualnima. Lahko pa so prostor pristnih, lepih med človeških odnosov in spoštovanja. Šola in učitelji imamo pri vzgoji veliko, nenadomestljivo vlogo, kar nam je pokazal prav minuli korona čas. Državni praznik pa je postavil ogledalo relacijam medsebojnega spoštovanja v slovenski družbi.
VEČ ...|26. 6. 2020
Helena Kregar: Ob dnevu državnosti in zaključku korona šolskega leta 2020
Ne sme nam biti vseeno, kaj odrasli sporočamo mladim, kako jih izobražujemo in vzgajamo, saj s tem gradimo svojo in narodovo prihodnost. Družina, šola, družba in država lahko postajajo prostor uveljavljanja osebnih interesov in individualnima. Lahko pa so prostor pristnih, lepih med človeških odnosov in spoštovanja. Šola in učitelji imamo pri vzgoji veliko, nenadomestljivo vlogo, kar nam je pokazal prav minuli korona čas. Državni praznik pa je postavil ogledalo relacijam medsebojnega spoštovanja v slovenski družbi.

Helena Kregar

komentarvzgojadružbakoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 6. 2020
Dr. Možina o proslavi in protiproslavi ob dnevu državnosti

Letošnji dan državnosti sta v Ljubljani zaznamovali osrednja državna proslava na Kongresnem trgu in protiproslava na Prešernovem trgu. Za komentar smo poklicali sociologa in novinarja dr. Jožeta Možino.

Dr. Možina o proslavi in protiproslavi ob dnevu državnosti

Letošnji dan državnosti sta v Ljubljani zaznamovali osrednja državna proslava na Kongresnem trgu in protiproslava na Prešernovem trgu. Za komentar smo poklicali sociologa in novinarja dr. Jožeta Možino.

infokomentarpogovorpolitika

Informativni prispevki

Dr. Možina o proslavi in protiproslavi ob dnevu državnosti
Letošnji dan državnosti sta v Ljubljani zaznamovali osrednja državna proslava na Kongresnem trgu in protiproslava na Prešernovem trgu. Za komentar smo poklicali sociologa in novinarja dr. Jožeta Možino.
VEČ ...|26. 6. 2020
Dr. Možina o proslavi in protiproslavi ob dnevu državnosti
Letošnji dan državnosti sta v Ljubljani zaznamovali osrednja državna proslava na Kongresnem trgu in protiproslava na Prešernovem trgu. Za komentar smo poklicali sociologa in novinarja dr. Jožeta Možino.

Helena Križnik

infokomentarpogovorpolitika

Komentar Družina

VEČ ...|25. 6. 2020
Boštjan Debevec: Stojmo ob strani

»Imeti« duhovnika je bilo skozi desetletja bolj ali manj samoumevno.

Boštjan Debevec: Stojmo ob strani

»Imeti« duhovnika je bilo skozi desetletja bolj ali manj samoumevno.

komentar

Komentar Družina

Boštjan Debevec: Stojmo ob strani
»Imeti« duhovnika je bilo skozi desetletja bolj ali manj samoumevno.
VEČ ...|25. 6. 2020
Boštjan Debevec: Stojmo ob strani
»Imeti« duhovnika je bilo skozi desetletja bolj ali manj samoumevno.

Boštjan Debevec

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|24. 6. 2020
Andrej M. Poznič: Praznični komentar ob dnevu državnosti

Ko bi bil Poncij Pilat vedel, da bo njegovo umivanje rok postalo simbol bega pred odgovornostjo, Bog ve, kaj bi naredil? Imel je, strahopetec, vso oblast, da Jezusa oprosti ali da križati. Spoznal je njegovo nedolžnost, a je popustil pred drhaljo, ki jo je podpihovala takratna judovska elita. Preprosto se je zbal po pravici soditi. Klavrna podoba, ki jo je zapustil v zgodovini, je postala simbol vseh tistih, ki bi lahko kaj storili, pa se bojijo in pobegnejo pred odgovornostjo. Marjan Šarec npr. je strahopetec in je vrgel puško v koruzo, a ne pravimo »da si je umil roke«, ker pač vsi vemo, da je bila njegova oblast navidezna in je lahko igral predsednika vlade, kolikor časa se je držal scenarija, ki mu ga je pisala globoka država.Pravimo pa, da si umije roke tisti, ki zavestno pogleda stran. Takih pa je, priznajmo si, mnogo preveč. Marsikdaj tudi sami spadamo v kategorijo umivalcev rok.Molk je včasih ponaredek miru

Andrej M. Poznič: Praznični komentar ob dnevu državnosti

Ko bi bil Poncij Pilat vedel, da bo njegovo umivanje rok postalo simbol bega pred odgovornostjo, Bog ve, kaj bi naredil? Imel je, strahopetec, vso oblast, da Jezusa oprosti ali da križati. Spoznal je njegovo nedolžnost, a je popustil pred drhaljo, ki jo je podpihovala takratna judovska elita. Preprosto se je zbal po pravici soditi. Klavrna podoba, ki jo je zapustil v zgodovini, je postala simbol vseh tistih, ki bi lahko kaj storili, pa se bojijo in pobegnejo pred odgovornostjo. Marjan Šarec npr. je strahopetec in je vrgel puško v koruzo, a ne pravimo »da si je umil roke«, ker pač vsi vemo, da je bila njegova oblast navidezna in je lahko igral predsednika vlade, kolikor časa se je držal scenarija, ki mu ga je pisala globoka država.Pravimo pa, da si umije roke tisti, ki zavestno pogleda stran. Takih pa je, priznajmo si, mnogo preveč. Marsikdaj tudi sami spadamo v kategorijo umivalcev rok.Molk je včasih ponaredek miru

komentar

Komentar Časnik.si

Andrej M. Poznič: Praznični komentar ob dnevu državnosti
Ko bi bil Poncij Pilat vedel, da bo njegovo umivanje rok postalo simbol bega pred odgovornostjo, Bog ve, kaj bi naredil? Imel je, strahopetec, vso oblast, da Jezusa oprosti ali da križati. Spoznal je njegovo nedolžnost, a je popustil pred drhaljo, ki jo je podpihovala takratna judovska elita. Preprosto se je zbal po pravici soditi. Klavrna podoba, ki jo je zapustil v zgodovini, je postala simbol vseh tistih, ki bi lahko kaj storili, pa se bojijo in pobegnejo pred odgovornostjo. Marjan Šarec npr. je strahopetec in je vrgel puško v koruzo, a ne pravimo »da si je umil roke«, ker pač vsi vemo, da je bila njegova oblast navidezna in je lahko igral predsednika vlade, kolikor časa se je držal scenarija, ki mu ga je pisala globoka država.Pravimo pa, da si umije roke tisti, ki zavestno pogleda stran. Takih pa je, priznajmo si, mnogo preveč. Marsikdaj tudi sami spadamo v kategorijo umivalcev rok.Molk je včasih ponaredek miru
VEČ ...|24. 6. 2020
Andrej M. Poznič: Praznični komentar ob dnevu državnosti
Ko bi bil Poncij Pilat vedel, da bo njegovo umivanje rok postalo simbol bega pred odgovornostjo, Bog ve, kaj bi naredil? Imel je, strahopetec, vso oblast, da Jezusa oprosti ali da križati. Spoznal je njegovo nedolžnost, a je popustil pred drhaljo, ki jo je podpihovala takratna judovska elita. Preprosto se je zbal po pravici soditi. Klavrna podoba, ki jo je zapustil v zgodovini, je postala simbol vseh tistih, ki bi lahko kaj storili, pa se bojijo in pobegnejo pred odgovornostjo. Marjan Šarec npr. je strahopetec in je vrgel puško v koruzo, a ne pravimo »da si je umil roke«, ker pač vsi vemo, da je bila njegova oblast navidezna in je lahko igral predsednika vlade, kolikor časa se je držal scenarija, ki mu ga je pisala globoka država.Pravimo pa, da si umije roke tisti, ki zavestno pogleda stran. Takih pa je, priznajmo si, mnogo preveč. Marsikdaj tudi sami spadamo v kategorijo umivalcev rok.Molk je včasih ponaredek miru

Andrej M. Poznič

komentar

Naš pogled

VEČ ...|23. 6. 2020
25. junij - Dan državnosti

Razmišljanje urednika za kulturo ob dnevu državnosti republike Slovenije.

25. junij - Dan državnosti

Razmišljanje urednika za kulturo ob dnevu državnosti republike Slovenije.

družbakomentar

Naš pogled

25. junij - Dan državnosti
Razmišljanje urednika za kulturo ob dnevu državnosti republike Slovenije.
VEČ ...|23. 6. 2020
25. junij - Dan državnosti
Razmišljanje urednika za kulturo ob dnevu državnosti republike Slovenije.

Jože Bartolj

družbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 6. 2020
P. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione in o kulturi prevratništva

Na predvečer podelitve nagrade kresnik, za katero je nominiran tudi njegov roman Sonce Petovione je bil z nami p. Branko Cestnik. Poleg tega smo govorili o kulturi prevratništva, ki je zajela zahodne dežele; sposobni so rušiti spomenike, niso pa sposobni dejanske alternative; in tudi o surovosti, ki se vse bolj kaže v besedah in dejanjih.

P. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione in o kulturi prevratništva

Na predvečer podelitve nagrade kresnik, za katero je nominiran tudi njegov roman Sonce Petovione je bil z nami p. Branko Cestnik. Poleg tega smo govorili o kulturi prevratništva, ki je zajela zahodne dežele; sposobni so rušiti spomenike, niso pa sposobni dejanske alternative; in tudi o surovosti, ki se vse bolj kaže v besedah in dejanjih.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione in o kulturi prevratništva
Na predvečer podelitve nagrade kresnik, za katero je nominiran tudi njegov roman Sonce Petovione je bil z nami p. Branko Cestnik. Poleg tega smo govorili o kulturi prevratništva, ki je zajela zahodne dežele; sposobni so rušiti spomenike, niso pa sposobni dejanske alternative; in tudi o surovosti, ki se vse bolj kaže v besedah in dejanjih.
VEČ ...|22. 6. 2020
P. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione in o kulturi prevratništva
Na predvečer podelitve nagrade kresnik, za katero je nominiran tudi njegov roman Sonce Petovione je bil z nami p. Branko Cestnik. Poleg tega smo govorili o kulturi prevratništva, ki je zajela zahodne dežele; sposobni so rušiti spomenike, niso pa sposobni dejanske alternative; in tudi o surovosti, ki se vse bolj kaže v besedah in dejanjih.

Jože Bartolj

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 6. 2020
Žiga Turk: Pogovoriti bi se morali o izvozu orbanizma iz Slovenije

Svojeglave »nove« članice EU, predvsem Poljska in Madžarska, so v Bruslju na slabem glasu. Deloma upravičeno, deloma ne. Slovenska opozicija se trudi, da bi tudi Slovenija postala črni raček, saj bi jim to pomagalo pri prevzemu oblasti v Sloveniji.Kar pa bi bilo za našo državo škodljivo in krivično, saj se pod Janševo vlado ne dogaja prav nič podobnega temu, kar zahodnjaki očitajo Poljski in Madžarski. Kvečjemu bi lahko rekli, da imamo v Sloveniji levi orbanizem.

Žiga Turk: Pogovoriti bi se morali o izvozu orbanizma iz Slovenije

Svojeglave »nove« članice EU, predvsem Poljska in Madžarska, so v Bruslju na slabem glasu. Deloma upravičeno, deloma ne. Slovenska opozicija se trudi, da bi tudi Slovenija postala črni raček, saj bi jim to pomagalo pri prevzemu oblasti v Sloveniji.Kar pa bi bilo za našo državo škodljivo in krivično, saj se pod Janševo vlado ne dogaja prav nič podobnega temu, kar zahodnjaki očitajo Poljski in Madžarski. Kvečjemu bi lahko rekli, da imamo v Sloveniji levi orbanizem.

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Žiga Turk: Pogovoriti bi se morali o izvozu orbanizma iz Slovenije
Svojeglave »nove« članice EU, predvsem Poljska in Madžarska, so v Bruslju na slabem glasu. Deloma upravičeno, deloma ne. Slovenska opozicija se trudi, da bi tudi Slovenija postala črni raček, saj bi jim to pomagalo pri prevzemu oblasti v Sloveniji.Kar pa bi bilo za našo državo škodljivo in krivično, saj se pod Janševo vlado ne dogaja prav nič podobnega temu, kar zahodnjaki očitajo Poljski in Madžarski. Kvečjemu bi lahko rekli, da imamo v Sloveniji levi orbanizem.
VEČ ...|22. 6. 2020
Žiga Turk: Pogovoriti bi se morali o izvozu orbanizma iz Slovenije
Svojeglave »nove« članice EU, predvsem Poljska in Madžarska, so v Bruslju na slabem glasu. Deloma upravičeno, deloma ne. Slovenska opozicija se trudi, da bi tudi Slovenija postala črni raček, saj bi jim to pomagalo pri prevzemu oblasti v Sloveniji.Kar pa bi bilo za našo državo škodljivo in krivično, saj se pod Janševo vlado ne dogaja prav nič podobnega temu, kar zahodnjaki očitajo Poljski in Madžarski. Kvečjemu bi lahko rekli, da imamo v Sloveniji levi orbanizem.

Žiga Turk

politikadružbakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 6. 2020
Analitik Čakš: Opozicija v prvih stotih dneh vlade podrla vse rekorde destruktivnega opozicijskega delovanja.

Ta konec tedna je minilo 100 dni od nastopa 14. slovenske vlade, ki je svoj mandat začela dan po razglasitvi epidemije covida-19. Že prvo noč po zaprisegi je začela razpravo o protikoronskih ukrepih, ki so zaznamovali njeno dosedanje delo, in se doslej sestala na 21 rednih in 56 dopisnih sejah. Po ocenah mnogih se je vlada z zajezitvijo virusa dobro spopadla. Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš je ob 100 dneh vlade izpostavil njeno trdnost. V pogovoru za naš radio je dejal, da vlado krepi in povezuje zunanji politični, medijski in protestniški pritisk.

Analitik Čakš: Opozicija v prvih stotih dneh vlade podrla vse rekorde destruktivnega opozicijskega delovanja.

Ta konec tedna je minilo 100 dni od nastopa 14. slovenske vlade, ki je svoj mandat začela dan po razglasitvi epidemije covida-19. Že prvo noč po zaprisegi je začela razpravo o protikoronskih ukrepih, ki so zaznamovali njeno dosedanje delo, in se doslej sestala na 21 rednih in 56 dopisnih sejah. Po ocenah mnogih se je vlada z zajezitvijo virusa dobro spopadla. Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš je ob 100 dneh vlade izpostavil njeno trdnost. V pogovoru za naš radio je dejal, da vlado krepi in povezuje zunanji politični, medijski in protestniški pritisk.

koronavirusinfopogovorpolitikavladakomentar

Informativni prispevki

Analitik Čakš: Opozicija v prvih stotih dneh vlade podrla vse rekorde destruktivnega opozicijskega delovanja.
Ta konec tedna je minilo 100 dni od nastopa 14. slovenske vlade, ki je svoj mandat začela dan po razglasitvi epidemije covida-19. Že prvo noč po zaprisegi je začela razpravo o protikoronskih ukrepih, ki so zaznamovali njeno dosedanje delo, in se doslej sestala na 21 rednih in 56 dopisnih sejah. Po ocenah mnogih se je vlada z zajezitvijo virusa dobro spopadla. Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš je ob 100 dneh vlade izpostavil njeno trdnost. V pogovoru za naš radio je dejal, da vlado krepi in povezuje zunanji politični, medijski in protestniški pritisk.
VEČ ...|22. 6. 2020
Analitik Čakš: Opozicija v prvih stotih dneh vlade podrla vse rekorde destruktivnega opozicijskega delovanja.
Ta konec tedna je minilo 100 dni od nastopa 14. slovenske vlade, ki je svoj mandat začela dan po razglasitvi epidemije covida-19. Že prvo noč po zaprisegi je začela razpravo o protikoronskih ukrepih, ki so zaznamovali njeno dosedanje delo, in se doslej sestala na 21 rednih in 56 dopisnih sejah. Po ocenah mnogih se je vlada z zajezitvijo virusa dobro spopadla. Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš je ob 100 dneh vlade izpostavil njeno trdnost. V pogovoru za naš radio je dejal, da vlado krepi in povezuje zunanji politični, medijski in protestniški pritisk.

Alen Salihović

koronavirusinfopogovorpolitikavladakomentar

Kmetijska oddaja

VEČ ...|21. 6. 2020
Pomor čebel, vpliv padavin na kmetovanje in prodajna veriga

V tokratni kmetijski oddaji o množičnem pomoru čebel na Hrvaškem, vplivu najprej sušnega in nato deževnega obdobja na kmetovanje, ter o prodajni verigi od vil do vilic. Z nami sta bila gosta mag. Marijan Dolenšek in novi predsednik ZZS Borut Florijančič.

Pomor čebel, vpliv padavin na kmetovanje in prodajna veriga

V tokratni kmetijski oddaji o množičnem pomoru čebel na Hrvaškem, vplivu najprej sušnega in nato deževnega obdobja na kmetovanje, ter o prodajni verigi od vil do vilic. Z nami sta bila gosta mag. Marijan Dolenšek in novi predsednik ZZS Borut Florijančič.

kmetijstvodružbakomentarsvetovanje

Kmetijska oddaja

Pomor čebel, vpliv padavin na kmetovanje in prodajna veriga
V tokratni kmetijski oddaji o množičnem pomoru čebel na Hrvaškem, vplivu najprej sušnega in nato deževnega obdobja na kmetovanje, ter o prodajni verigi od vil do vilic. Z nami sta bila gosta mag. Marijan Dolenšek in novi predsednik ZZS Borut Florijančič.
VEČ ...|21. 6. 2020
Pomor čebel, vpliv padavin na kmetovanje in prodajna veriga
V tokratni kmetijski oddaji o množičnem pomoru čebel na Hrvaškem, vplivu najprej sušnega in nato deževnega obdobja na kmetovanje, ter o prodajni verigi od vil do vilic. Z nami sta bila gosta mag. Marijan Dolenšek in novi predsednik ZZS Borut Florijančič.

Robert Božič

kmetijstvodružbakomentarsvetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|19. 6. 2020
Jure Levart: Skupaj za skupno dobro

Predsednik republike, g. Borut Pahor v parlamentu na svojo pobudo nagovoril poslance. Predstavnike ljudstva je namreč pozval k spremembi volilne zakonodaje. Domovina in država, tudi vse njene institucije niso nekaj samoumevnega, kar nam pripada samo po sebi. So stvari za katere se moramo zavzemati, se vključiti, biti dejavni, se za njih potruditi … Slovenci smo večkrat dokazali, da znamo stopiti skupaj, preseči razlike in svoje sebičnosti ter delati za skupno dobro. Upam, da bodo to zmogli tudi naši parlamentarci.

Jure Levart: Skupaj za skupno dobro

Predsednik republike, g. Borut Pahor v parlamentu na svojo pobudo nagovoril poslance. Predstavnike ljudstva je namreč pozval k spremembi volilne zakonodaje. Domovina in država, tudi vse njene institucije niso nekaj samoumevnega, kar nam pripada samo po sebi. So stvari za katere se moramo zavzemati, se vključiti, biti dejavni, se za njih potruditi … Slovenci smo večkrat dokazali, da znamo stopiti skupaj, preseči razlike in svoje sebičnosti ter delati za skupno dobro. Upam, da bodo to zmogli tudi naši parlamentarci.

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

Jure Levart: Skupaj za skupno dobro
Predsednik republike, g. Borut Pahor v parlamentu na svojo pobudo nagovoril poslance. Predstavnike ljudstva je namreč pozval k spremembi volilne zakonodaje. Domovina in država, tudi vse njene institucije niso nekaj samoumevnega, kar nam pripada samo po sebi. So stvari za katere se moramo zavzemati, se vključiti, biti dejavni, se za njih potruditi … Slovenci smo večkrat dokazali, da znamo stopiti skupaj, preseči razlike in svoje sebičnosti ter delati za skupno dobro. Upam, da bodo to zmogli tudi naši parlamentarci.
VEČ ...|19. 6. 2020
Jure Levart: Skupaj za skupno dobro
Predsednik republike, g. Borut Pahor v parlamentu na svojo pobudo nagovoril poslance. Predstavnike ljudstva je namreč pozval k spremembi volilne zakonodaje. Domovina in država, tudi vse njene institucije niso nekaj samoumevnega, kar nam pripada samo po sebi. So stvari za katere se moramo zavzemati, se vključiti, biti dejavni, se za njih potruditi … Slovenci smo večkrat dokazali, da znamo stopiti skupaj, preseči razlike in svoje sebičnosti ter delati za skupno dobro. Upam, da bodo to zmogli tudi naši parlamentarci.

Jure Levart

komentarpolitikadružba

Komentar Družina

VEČ ...|18. 6. 2020
Robert Petkovšek: Tla pod nogami – nebo nad nami

Starogrški filozof Heraklit je pred 2500 leti izrekel eno najbolj znamenitih misli: Vse teče, panta rhei. Šele danes se začenjamo zavedati globine te misli.

Robert Petkovšek: Tla pod nogami – nebo nad nami

Starogrški filozof Heraklit je pred 2500 leti izrekel eno najbolj znamenitih misli: Vse teče, panta rhei. Šele danes se začenjamo zavedati globine te misli.

komentar

Komentar Družina

Robert Petkovšek: Tla pod nogami – nebo nad nami
Starogrški filozof Heraklit je pred 2500 leti izrekel eno najbolj znamenitih misli: Vse teče, panta rhei. Šele danes se začenjamo zavedati globine te misli.
VEČ ...|18. 6. 2020
Robert Petkovšek: Tla pod nogami – nebo nad nami
Starogrški filozof Heraklit je pred 2500 leti izrekel eno najbolj znamenitih misli: Vse teče, panta rhei. Šele danes se začenjamo zavedati globine te misli.

Robert Petkovšek

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|17. 6. 2020
Ivan Štuhec: Zdrava bodi, moja lepa domovina

Na spominski slovesnosti ob 75. obletnici povojnih pobojev in 30. obletnici prve spominske maše v Rogu je v soboto, 6. junija, pri Macesnovi gorici oktet Cerkvenega mešanega pevskega zbora Andreja Vavkna iz župnije Cerklje na Gorenjskem na koncu zapel Mavovo pesem Moja domovina, katere refren se glasi: »Zdrava bodi, moja lepa domovina, moja lepa domovina.« Gre za pesem, ki so jo peli domobranski vojaki kot svojo himno. Po vojni je bila prepovedana, čeprav je njena vsebina zgolj in izključno domovinska.

Ivan Štuhec: Zdrava bodi, moja lepa domovina

Na spominski slovesnosti ob 75. obletnici povojnih pobojev in 30. obletnici prve spominske maše v Rogu je v soboto, 6. junija, pri Macesnovi gorici oktet Cerkvenega mešanega pevskega zbora Andreja Vavkna iz župnije Cerklje na Gorenjskem na koncu zapel Mavovo pesem Moja domovina, katere refren se glasi: »Zdrava bodi, moja lepa domovina, moja lepa domovina.« Gre za pesem, ki so jo peli domobranski vojaki kot svojo himno. Po vojni je bila prepovedana, čeprav je njena vsebina zgolj in izključno domovinska.

domovinadružbazgodovinakomentar

Komentar Časnik.si

Ivan Štuhec: Zdrava bodi, moja lepa domovina
Na spominski slovesnosti ob 75. obletnici povojnih pobojev in 30. obletnici prve spominske maše v Rogu je v soboto, 6. junija, pri Macesnovi gorici oktet Cerkvenega mešanega pevskega zbora Andreja Vavkna iz župnije Cerklje na Gorenjskem na koncu zapel Mavovo pesem Moja domovina, katere refren se glasi: »Zdrava bodi, moja lepa domovina, moja lepa domovina.« Gre za pesem, ki so jo peli domobranski vojaki kot svojo himno. Po vojni je bila prepovedana, čeprav je njena vsebina zgolj in izključno domovinska.
VEČ ...|17. 6. 2020
Ivan Štuhec: Zdrava bodi, moja lepa domovina
Na spominski slovesnosti ob 75. obletnici povojnih pobojev in 30. obletnici prve spominske maše v Rogu je v soboto, 6. junija, pri Macesnovi gorici oktet Cerkvenega mešanega pevskega zbora Andreja Vavkna iz župnije Cerklje na Gorenjskem na koncu zapel Mavovo pesem Moja domovina, katere refren se glasi: »Zdrava bodi, moja lepa domovina, moja lepa domovina.« Gre za pesem, ki so jo peli domobranski vojaki kot svojo himno. Po vojni je bila prepovedana, čeprav je njena vsebina zgolj in izključno domovinska.

Ivan Štuhec

domovinadružbazgodovinakomentar

Naš pogled

VEČ ...|16. 6. 2020
Šole na daljavo, reši nas, o, Gospod.

Morda je nekemu delu učencev takšen pouk ustrezal in so pravzaprav v tem času zablesteli tako v samostojnosti kot vestnosti in pridnosti. Vendar pa večina otrok ni bila pripravljena na tako samostojno delo.

Šole na daljavo, reši nas, o, Gospod.

Morda je nekemu delu učencev takšen pouk ustrezal in so pravzaprav v tem času zablesteli tako v samostojnosti kot vestnosti in pridnosti. Vendar pa večina otrok ni bila pripravljena na tako samostojno delo.

komentarLGBTšola

Naš pogled

Šole na daljavo, reši nas, o, Gospod.
Morda je nekemu delu učencev takšen pouk ustrezal in so pravzaprav v tem času zablesteli tako v samostojnosti kot vestnosti in pridnosti. Vendar pa večina otrok ni bila pripravljena na tako samostojno delo.
VEČ ...|16. 6. 2020
Šole na daljavo, reši nas, o, Gospod.
Morda je nekemu delu učencev takšen pouk ustrezal in so pravzaprav v tem času zablesteli tako v samostojnosti kot vestnosti in pridnosti. Vendar pa večina otrok ni bila pripravljena na tako samostojno delo.

Marta Jerebič

komentarLGBTšola

Komentar Domovina.je

VEČ ...|15. 6. 2020
Rok Čakš: Začelo se je državno prvenstvo v hitrostnem vlaganju interpelacij

Četrtega maja, 52. dan po potrditvi 3. Janševe vlade v državnem zboru, je nova opozicija štirih strank politične levice interpelirala prvega ministra, svojega nedavnega koalicijskega kolega Zdravka Počivalška. V četrtek je z interpelacijo uspešno opravil, a dan pred tem je že bila vložena nova, tokrat proti notranjemu ministru Hojsu.

Rok Čakš: Začelo se je državno prvenstvo v hitrostnem vlaganju interpelacij

Četrtega maja, 52. dan po potrditvi 3. Janševe vlade v državnem zboru, je nova opozicija štirih strank politične levice interpelirala prvega ministra, svojega nedavnega koalicijskega kolega Zdravka Počivalška. V četrtek je z interpelacijo uspešno opravil, a dan pred tem je že bila vložena nova, tokrat proti notranjemu ministru Hojsu.

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Začelo se je državno prvenstvo v hitrostnem vlaganju interpelacij
Četrtega maja, 52. dan po potrditvi 3. Janševe vlade v državnem zboru, je nova opozicija štirih strank politične levice interpelirala prvega ministra, svojega nedavnega koalicijskega kolega Zdravka Počivalška. V četrtek je z interpelacijo uspešno opravil, a dan pred tem je že bila vložena nova, tokrat proti notranjemu ministru Hojsu.
VEČ ...|15. 6. 2020
Rok Čakš: Začelo se je državno prvenstvo v hitrostnem vlaganju interpelacij
Četrtega maja, 52. dan po potrditvi 3. Janševe vlade v državnem zboru, je nova opozicija štirih strank politične levice interpelirala prvega ministra, svojega nedavnega koalicijskega kolega Zdravka Počivalška. V četrtek je z interpelacijo uspešno opravil, a dan pred tem je že bila vložena nova, tokrat proti notranjemu ministru Hojsu.

Rok Čakš

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 6. 2020
Kandidatura Barbare Zobec za ustavno sodnico

V oddaji smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Najprej smo govorili o kandidaturi Barbare Zobec za ustavno sodnico in tudi zakaj je od nje odstopila, nato pa v zadnjem delu oddaje še o dveh obletnicah – 75-letnici konca druge svetovne vojne in morije, ki se je zgodila po njej ter o začetku osamosvojitvenih procesov, ki so se začeli pred 30-imi leti.

Kandidatura Barbare Zobec za ustavno sodnico

V oddaji smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Najprej smo govorili o kandidaturi Barbare Zobec za ustavno sodnico in tudi zakaj je od nje odstopila, nato pa v zadnjem delu oddaje še o dveh obletnicah – 75-letnici konca druge svetovne vojne in morije, ki se je zgodila po njej ter o začetku osamosvojitvenih procesov, ki so se začeli pred 30-imi leti.

politkakomentarsodstvodružba

Spoznanje več, predsodek manj

Kandidatura Barbare Zobec za ustavno sodnico
V oddaji smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Najprej smo govorili o kandidaturi Barbare Zobec za ustavno sodnico in tudi zakaj je od nje odstopila, nato pa v zadnjem delu oddaje še o dveh obletnicah – 75-letnici konca druge svetovne vojne in morije, ki se je zgodila po njej ter o začetku osamosvojitvenih procesov, ki so se začeli pred 30-imi leti.
VEČ ...|15. 6. 2020
Kandidatura Barbare Zobec za ustavno sodnico
V oddaji smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Najprej smo govorili o kandidaturi Barbare Zobec za ustavno sodnico in tudi zakaj je od nje odstopila, nato pa v zadnjem delu oddaje še o dveh obletnicah – 75-letnici konca druge svetovne vojne in morije, ki se je zgodila po njej ter o začetku osamosvojitvenih procesov, ki so se začeli pred 30-imi leti.

Alen Salihović

politkakomentarsodstvodružba

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|1. 8. 2020
P. dr. Christian Gostečnik o depresiji

Kadar govorimo o depresiji, govorimo o izgubi. Kako se depresija kaže skozi različna življenjska obdobja, kaj je pubertetniška depresija in kakšen odgovor na vprašanje trpljenja daje starozavezni Job? Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. ► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

P. dr. Christian Gostečnik o depresiji

Kadar govorimo o depresiji, govorimo o izgubi. Kako se depresija kaže skozi različna življenjska obdobja, kaj je pubertetniška depresija in kakšen odgovor na vprašanje trpljenja daje starozavezni Job? Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. ► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Blaž Lesnik

duhovnostpogovorsvetovanjevzgojadepresija

Komentar tedna

VEČ ...|7. 8. 2020
Oblačenje v cerkvi: Kako smo spustili standarde zakmašne obleke

V času epidemije mnoge maše potekaj zunaj. Kar je v redu. Opaziti pa je, da so ljudje z umanjkanjem svetosti cerkvenega prostora, še bolj spustili standarde spodobnosti oblačenja. Zdi se, da smo v nekaj desetletjih v Cerkvi na področju oblačenja izgubili vsakršen občutek za spodobnost. Komentar o tem je pripravil Aleš Čerin.

Oblačenje v cerkvi: Kako smo spustili standarde zakmašne obleke

V času epidemije mnoge maše potekaj zunaj. Kar je v redu. Opaziti pa je, da so ljudje z umanjkanjem svetosti cerkvenega prostora, še bolj spustili standarde spodobnosti oblačenja. Zdi se, da smo v nekaj desetletjih v Cerkvi na področju oblačenja izgubili vsakršen občutek za spodobnost. Komentar o tem je pripravil Aleš Čerin.

Aleš Čerin

komentar

Dogodki

VEČ ...|12. 4. 2020
Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Radio Ognjišče

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|9. 8. 2020
Jože Pirjevec: Partizani (2. del)

V oddaji Moja zgodba je bil z nami dr. Jože Dežman s katerim smo komentirali nekatere izjave zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca, ki je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Partizani. So res tisti, ki na Narodno osvobodilni boj gledajo kritično nedržavotvorni? To je le ena od trditev dr. Pirjevca o kateri je tekla beseda.

Jože Pirjevec: Partizani (2. del)

V oddaji Moja zgodba je bil z nami dr. Jože Dežman s katerim smo komentirali nekatere izjave zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca, ki je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Partizani. So res tisti, ki na Narodno osvobodilni boj gledajo kritično nedržavotvorni? To je le ena od trditev dr. Pirjevca o kateri je tekla beseda.

Jože Bartolj

spominpolitikadružba

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|10. 8. 2020
Marija ima krancel zlat

Prihajajoči praznik veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo obeležili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte. V njej smo razgrnili, kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater.

Marija ima krancel zlat

Prihajajoči praznik veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo obeležili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte. V njej smo razgrnili, kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|10. 8. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|10. 8. 2020
Dr. Žiga Turk o dogajanju v stranki Desus

V oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk. Poleg ocene aktualnega dogajanja v Sloveniji smo slišali, kako sogovornik vidi tudi nekatere dogodke na tujem.

Dr. Žiga Turk o dogajanju v stranki Desus

V oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk. Poleg ocene aktualnega dogajanja v Sloveniji smo slišali, kako sogovornik vidi tudi nekatere dogodke na tujem.

Tanja Dominko

politikadružbakomentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 8. 2020
Ogled gradbišča novih koprskih orgel - Javne prireditve Koronavirus NIJZ

Ogled gradbišča novih koprskih orgel - Javne prireditve Koronavirus NIJZ

Jože Bartolj

kultura