Nataša Ličen: Bodimo glasniki vrednot in kulture življenja

Zdaj so dolgi dnevi in veselimo se priložnosti, ki se z dolžino dneva namnožijo. Si želim, da bi imeli takšen pogled tudi ob praznikih, saj so med drugim tudi priložnost za namnožitev kreposti. Priložnost premisleka in na novo začrtanih poti ali pa rahle preusmeritve. Ali pa, če že smo na poti, ki je dobra za nas in za vse ljudi tega sveta, da ob prazniku dobimo potrditev in moč za vztrajno nadaljevanje.

Kakšen zgled praznovanja domovine dajemo kot starši, družba in državni voditelji mladi generaciji?

Za nami je dan državnosti, dan, ko se spominjamo nastanka naše slovenske države. Države, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, kot je zapisano v naši ustavi. Gre za dan, ko nas navdihujejo zgodovinski dogodki, ko Slovenci nismo bili zgodovinski zamudniki, ampak smo si sami spisali zgodovino in si izborili državo.

Danes, ko gledamo nazaj, se nam zdi to morda samoumevno, a še zdaleč ni bilo tako. Spomnimo se, da takrat nobena država ni podpirala našega boja, podpore pa smo bili deležni šele, ko smo dokazali, da svojo namero o samostojnosti lahko tudi uresničimo in predvsem ubranimo.

Celotni komentar, ki ga je napisal Peter Merše, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Ob dnevu državnosti - o svobodi in odgovornosti

V 31 letih se je življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji precej spremenilo. Vsa ta leta sem rast domovine opazovala z očmi učitelja. Spremljala sem spremembe v generacijah mladih, ki so danes odrasli ljudje in marsikje oblikujejo podobo Slovenije. Če pogledam prehojeno pot naše domovine v teh letih, se mi izriše zgodba, ki bi jo želela deliti z vami …

Janez Kozinc: Želimo ti zahtevnih vernikov!

Kakor se od kuharja pričakuje dobra jed, se od duhovnika pričakuje dobro pričevanje za Gospoda.

Gibanje Svoboda ni zadnji instant odrešenik

Avtor razmišlja, kako se bo slab mesec pred naslednjimi volitvami spet pojavil pravi odrešenik, ki bo povzročil, da bo več kot milijon volivcev padlo dol od realnega vzhičenja, veselega pričakovanja … To gibanje ali stranka bo vsebovalo že v samem imenu svobodo, a ob tem še blaginjo, ki je Golobova svoboda ni prinesla niti je ni obljubljala 

O domovini

Čeprav dolgo nismo imeli svoje države, smo imeli svoj dom. Kraj kjer smo se rodili, kamor smo se vračali. In če smo odšli daleč od doma, če smo ostali brez njega, smo si ga zgradili v svojih srcih. Tudi domovino smo imeli daleč pred lastno državo. Zato ob dnevu državnosti vedno pomislim na domovino …

Tako je svoje razmišljanje ob skorajšnjem dnevu državnosti začel Tone Gorjup.

Dr. Andrej Fink: Spomenka Hribar ne bi ustavljala Rusije, temveč Ameriko

Avtor je komentiral pismo Spomenke Hribar, ki ga je namenila vladil Republike Slovenije na temo vojne v Ukrajini.

S. Emanuela Žerdin: Kaj z birmanci in botri po birmi?

Po naših župnijah se odvijajo še zadnje slovesnosti prvih svetih obhajil in birm. Župniki se trudijo, da so ti dogodki v maju ali še prej, da ne bi preveč obremenili otrok ob koncu šolskega leta. Letos sem imela tudi sama veliko čast in zadovoljstvo, da sem bila birmanska botra. Ker z mojim birmancem živiva v precej oddaljenih mestih, me zdaj preganja vprašanje – kaj je tvoja dolžnost, botra, boter, po birmi?

Komentar je pripravila sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa, Celje, sestra Emanuela Žerdin.

Mojca Purger: Sodobni prerok?

Kaj je mlade pritegnilo, da so prišli prisluhnit predavanju, kjer so slišali besede, kot so: dvignite se nad cinizem, prevzemite odgovornost, poročite se? 
 

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Mir v Ukrajini je mogoče doseči le z odločno podporo ukrajinski obrambi

Razumna politika do ruske agresije terja vztrajno prizadevanje za mir v Ukrajini, ki pa ga je po našem mnenju možno doseči le z lojalno in odločno podporo ukrajinski obrambi, za katero so se ob izbruhu vojne odločili Ukrajinke in Ukrajinci, so zapisali liberalni in desno usmerjeni slovenski mnenjski voditelji in razumniki, ki verjamejo, da mora iskanje trajnega miru izhajati iz neomajnega spoštovanja suverene in demokratično izražene volje ukrajinskega ljudstva.

Se bomo Slovenci klanjali »carju zla«?

Potem ko Putin v imenu Velike Rusije in priročne doktrine »zaščite Rusov izven meja Rusije« zanika ukrajinsko narodno identiteto, kulturo in jezik in njegovi vojaki ubijajo, posiljujejo in rušijo vse kar je pred njimi, je jasno, da bi Rusi zagotovo ravnali drugače, če bi njihova soseda, ki je s svojimi naravnimi danostmi za pridelavo hrane in izjemnim bogastvom rudnin postala cilj njihovega pohlepa, še imela v rokah jedrsko orožje.

Trenutek revanšizma, na katerega je levi pol čakal 30 let

Pred skorajda tridesetimi leti je Spomenka Hribar vpila ”Ustavite desnico!” T. i. revanšizem ponovno javno vidne ter prebujene desnice naj bi bil življenjska nevarnost za mlado slovensko demokracijo. Glavni očitek osamosvojitelju Jožetu Pučniku v prvi predsedniški kampanji naj bi bil nek namišljeni revanšizem (ki naj bi ga pomladni voditelj prinesel iz Nemčije, obregnili pa so se celo ob njegovo nemško ženo). A ko je v zadnjih tednih na plano izbruhnila maščevalnost nove Golobove vlade, ki želi kar najhitreje izvesti pravcato stalinistično čistko skupaj z nekakšnimi seznami, ki spominjajo na čase pred padcem Berlinskega zidu, o tokratni pravi nevarnosti revanšizma na glavnih medijih, ki krojijo slovensko javno mnenje, ne boste slišali ničesar.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Igor Bahovec: Izziv sinodalnosti: spomin, spoznanje, pogum in ustvarjalnost skupnosti na poti

Pomenljivo je, da ravno v dneh spominjanja prihoda Svetega Duha v slovenski cerkvi zaključujemo škofijski del sinode o sinodalnosti. To bi lahko razumeli kot znamenje in kot poziv k spraševanju. Ali smo na sinodalnih srečanjih resnično prisluhnili Svetemu Duhu. Kajti brez Svetega Duha ni sinode. »Sinoda je dogodek Cerkve«, poudarja papež Frančišek, in nadaljuje: edino »Sveti Duh nas vodi tja, kamor hoče Bog in ne kamor bi nas vodile naše ideje in osebni okusi«. 

Kako lepo bi bilo, če naredimo vse kar je v naši moči, da bomo sadove sinode znali in zmogli prenesti v življenje naše slovenske Cerkve.

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec: Kam nas vodi Duh

Naredimo, kar je v naši moči, da bomo sadove sinode znali in zmogli prenesti v življenje slovenske Cerkve. 
 

Ko je koalicijska pogodba samo še provokacija ...

Marta Jerebič v komentarju razmišlja o tem, kako so določeni elementi koalicijske pogodbe zgolj provokacija. Dodaja, da se katoličani na določene provokacije te vlade sploh ne bi smeli odzivati.

Rok Čakš: Navdušeni nad oblastjo

Petnajsta slovenska vlada, Golobova, je končno v sedlu. »Končno« zato, ker se je od volitev vsem zdelo, da nič ni bolj pomembnega od tega, da oblast prevzamejo v rekordnem času. Koalicijska pogajanja so samozvani centristični liberalci z radikalno levico zaključili v sestanku ali dveh, čez vikend so kakšnemu FDV študentu dali spisati koalicijsko pogodbo, časa ni bilo niti za lektorja, kaj šele za kakšne finančne izračune zapisanih obljub.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Barbara in Jan Zobec: Povojni poboji in potrebe po reformaciji sodstva

V oddaji smo gostili Vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V luči spominske maše v Kočevskem rogu se bomo najprej ustavili pri povojnih pobojih, nato nadaljevali z vprašanjem potrebe po reformaciji sodstva ter se ob sklepu ustavili pri odločitvi Vrhovnega sodišča ZDA glede splava in pri vojni v Ukrajini

Jure Levart: Svobodno ločeni

Še preden je novi sestav Državnega zbora pred dvema dnevoma izglasoval ministrice in ministre nove slovenske vlade, je njena predsednica presenetila z neposrečenimi besedami na račun ločitve Cerkve in države. Besede, izrečene za intervju v tedniku Mladina so simptomatične iz več vidikov in iz izkušenj levih vlad v Sloveniji, ne presenečajo, kdaj in kje so bile izrečene. A te besede so tudi ironične, glede na to, da jih je izrekla pravnica, nekdanja sodnica in nenazadnje podpredsednica gibanja Svoboda. In ravno na to se nanašajo, na svobodo – v našem primeru na svobodo veroizpovedni. Ta svoboda je temeljna in univerzalna človekova pravica. A nedavno je gospa predsednica govorila še o eni osnovni in ustavni človekovi pravici, pravici do zbiranja in združevanja.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

Sebastijan Valentan: Predsednica Državnega zbora bi poučevala Cerkev

Tako ostre in enostranske besede predsednice Državnega zbora so v neki odprti, demokratični družbi zaskrbljujoče

David Bašelj: Nisem vedel, da bo pesem Od ljudi za ljudi nekoč del mene

Avtor se v komentarju zahvaljuje Muratu & Josu in njuni skladbi Od ljudi za ljudi, za katero si ob nastanku ni mislil, da jo bo vzel za svojo in jo vsakemu, ki čuti nestrpnost priporoča, da si jo predvaja. V komentarju tudi o prijateljih, ki kljub temu, da sta različnih narodnosti in verskega prepričanja, pričujeta za to, da resnična ljubezen gradi odnos in premaga strahove. Tudi komentator in njegova žena, ki je druge narodnosti, svoje otroke učita navad in jezika obeh. Ker ve, da različnost bogati in ne siromaši.

Alen Salihović: Poslovil se je jekleni mož, ki so ga tepli vsi trije izmi

Poslovil se je velik Slovenec, Boris Pahor. Bil je človek na prepihu. Slovenec na prepihu. Član slovenskega naroda, zgodovinsko na neprestanem prepihu, ki so ga v zadnjem stoletju prizadeli fašizem, nacizem in komunizem, kar je ta prepih še potrojilo. Pahorjevo življenje, kot življenja mnogih drugih, je bilo zaznamovano z vsemi travmami, ki so v tem času prizadele Slovence. Ob njegovem odhodu v večnost lahko rečemo, da je umrl velik Slovenec, prepričan demokrat in za duhovno plemenitost zavzet človek.

Naš pogled je pripravil Alen Salihović. 

Dr. Gabriel Kavčič: Predsednica Državnega zbora po gostilniško o ločitvi države od cerkve

V sproščenem pogovoru za tednik Mladina je nova predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič poudarila, da država in cerkev morata biti ločeni. Seveda je imela v mislih klasično partijsko izločitev Cerkve iz družbe, kot jo je poznala prejšnja država.

Avtor komentarja je prepričan, da se je nova predsednica državnega zbora povsem po nepotrebnem skupaj z neprofesionalnim novinarjem spravila na čisto določeno versko skupnost... in da se nam obeta v bližnji prihodnosti delitev na bolj in manj prave ljudi...

Izjave Urške Klakočar Zupančič so po mnenju avtorja komentarja neprimerne za pravnico, nekdanjo sodnico in sedanjo predsednico državnega zbora.

Janez Juhant: Slovenska krščanska samozavest

Tudi kristjani se smemo in moramo postaviti na svoje noge, se boriti za svoje pravice in svoj prostor pod soncem v samostojni slovenski državi – ne bomo se prepustil, da smo zgolj transmisija oziroma socialistična zveza postkomunističnih struktur in trdnjav. Vsak politik, ki ne bo zagovarjal teh načel, ne more računati na našo podporo. Vesel sem, da tudi gospodarstveniki kot npr. gospod Boscarol spoznavajo, da se je treba ustrezno zavzeti in žrtvovati kaj za demokratično Slovenijo, ne le svoj ugled, pač pa tudi sredstva, če jih imamo. Ehrlich in številni drugi so za to zastavil vse, celo svoje življenje.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Je problem levičarstvo ali oblastižejna nestrpnost?

Ker je plačevanje prispevka za RTVS vrsta davka, to dokazuje njeno nacionalno, ne pa javno naravo, zato mora biti njen program v skladu s potrebami in mnenjem večine …

Jože Mlakar: Slovenski politični hibrid na levici

Nekrolog slovenskih političnih strank od leta 1990  pove, da gre za igro z vedno novimi strankami in obrazi, kar je del strategije dominantnega razreda, ki se v strankarskem sistemu ne počuti dobro. 
Avtor pravi, da pravi strankarski sistem sestavljajo trdne in obstojne stranke z resno in trdno nazorsko ter politično usmeritvijo, ki se skozi čas bistveno ne spreminja. Pravi stranki sta pri nas samo na desnici, in sicer NSi in SDS.
 

Dobrota in zlo

V nedeljo zvečer me je pretresel ogled dokumentarnega filma Bitka za Kijev, vojnega dopisnika RTV Slovenija Valentina Areha. Na njemu lasten način je skupaj s snemalci gledalcu približal trpljenje preprostih, nič krivih ukrajinskih ljudi, na katere se je v onemoglosti svoje zavedenosti spravil vsa gnev ruske vojne pošasti, katere osnovni gradnik so spet navadni ljudje, mladi fantje, na silo in zavedeni potisnjeni v morijo. 

Gabriel Kavčič: Nič več »žurk in pijank« v križevniški cerkvi, razen če bo župan Janković spet dosegel drugače

Ministrstvo za kulturo je pred tremi tedni vnovič ugodilo denacionalizacijskemu zahtevku za vrnitev križevniške cerkve njenemu dejanskemu lastniku. Odločitev še ni pravnomočna, ljubljanski župan je že napovedal pritožbo, gre pa za že četrto podobno odločitev ministrstva, in sicer leta 1996, 2007 in 2017. Vedno znova je namreč upravno sodišče zadevo vrnilo v odločanje Ministrstvu.

Lenart Rihar: Med vzroki in posledicami

Zakaj je potrebno, da v Sloveniji 17. maja obeležujemo kot nacionalni dan spomina na vse žrtve komunističnega nasilja? Ta dan smo letos obeleževali prvič in negodovanje nad tem dokazuje, da je ena najbolj usodnih značilnosti sodobne Slovenije dejstvo, da sprotnega dogajanja ne znamo ali nočemo povezati z zgodovinskimi vzroki. Do zgodovine se moramo opredeliti s stoletja veljavnimi načeli. Le tako bomo ločili pravo svobodo od tiste, ki se za svobodo razglaša sama.

Urša Cankar: Eno življenje

Avtorica razmišlja o splavu in kaj lahko naredimo, da se bo na tem področju kaj spremenilo.

Janez Juhant: »Pust’e nas pr’ mir’«

Komentator v komentarju pretresa aktualno politično situacijo v Sloveniji in je kritičen do razdiralnega obnašanja levičarjev v preteklih dveh letih, kamor sodijo tudi izzivalni in včasih zelo nesramni javni shodi, ki so odgovornim nalagala dodatna bremena v že sicer zahtevnih časih. Poleg tega je kritičen, da nam bodo vladali ljudje, ki niso bili izvoljeni; še več: človek, ki je vrgel puško v koruzo, je predlagan za obrambnega ministra. Komentator se zavzema za dialog in obljublja, da bomo govorili in uporabljali vsa demokratična sredstva, da bodo srca večine lahko bila svobodno in bomo lahko vsi dihali z obema kriloma pljuč, ne pa samo z levim ali desnim.

Jože Bartolj: Nov praznik - dan spomina na žrtve komunizma

Vlada v odhajanju je kot eno svojih zadnjih dejanj razglasila današnji dan, 17. maj za Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kot so zapisali, so pri tem izhajali iz civilizacijske norme, da vse povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih kriterijih.

Rajko Podgoršek: Obeti Golobove vlade: srednji sloj kot molzna krava, ki so jo v skrajnem primeru pripravljeni tudi zakl

O dokumentu, ki ga bodo stranke nove vlade podpisale v kratkem, je bilo že veliko povedanega. Nova koalicijska pogodba vlade, ki se že kaže kot najbolj leva v zgodovini samostojne Slovenije, je v javnosti namreč dvignila presenetljivo veliko prahu. Mantro dokumenta, ki se ponavlja skozi njegove glavne vsebinske poudarke, bi namreč lahko malce sarkastično opisali nekako takole: ”Naše radodarne politike in rešitve lahko izvedemo izključno tako, da vam poprej veliko poberemo, hkrati pa vam bomo še odrejali, kaj vi in vaši otroci lahko mislite in česa ne.”

Laris Gaiser: Vladimir Putin

Z vidika realpolitike obstajata le dve možnosti za prihodnost, če Zahod ne želi Rusije popolnoma prepustiti Kitajski, ki je od 24. februarja naprej edini resni tekmec za ureditev novega svetovnega reda. Putinu lahko dovolimo, da se pred notranjim javnim mnenjem iz konflikta izvleče kot navidezni zmagovalec ali pa, da država ne bi padla v kitajske roke, ciljamo na njen popoln razpad. Tako kot se je zgodilo z Jugoslavijo. Toda to bi pomenilo odprtje zelo nestabilnega in težko predvidljivega scenarija. Tudi za najboljše analitike.

Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

Aleš Čerin: Vrnitev v življenje

Kako torej zdaj vstati s kavča, se odlepiti od ekranov in iti ven?

Po oceni Videtiča in Mamića večina predlagane ministrske ekipe presenečenje

Eno od presenečenj predlagane ministrske ekipe je, da nekaj imen manjka, je v komentarju za Radio Ognjišče dejal politični komentator Miran Videtič. Da gre za smešen predlog, ki hkrati zbuja skrb pa meni Odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić.

Mitja Pucelj: Socializem 2.0 ali morda n.0

Komentator meni, da bo Slovenija potrebovala najmanj 50-letno obdobje za preobrazbo v normalno evropsko državo. Ugotavlja, da živimo v še večjem socializmu, kot smo nekoč, kjer je intelektualno delo zelo malo vredno. Šolstvo, zdravstvo, sodstvo, policija in državna uprava pa niso dosegli nobenih bistvenih sprememb. Piše, da je glavni razlog za to šolski sistem, kjer so skorajda vsi učitelji otroci socializma in imajo socializem in levičarstvo v genih ter ga prenašajo naprej na svoje učence, dijake, študente. Prepričan je, da šele, ko se bo začel reinženiring v šolskem sistemu (s kurikulom in ustreznim socialnim inženiringom med učitelji), se lahko nadejamo sprememb. A meni, da se to še ne bo kmalu zgodilo.

Pravnik dr. Jurij Toplak na laž postavil državno volilno komisijo

Še vedno odmeva napaka, ki si jo je privoščila državna volilna komisija pri določanju mandatov. Komisija, ki jo vodita predsednik Peter Golob in direktor Dušan Vučko je javnosti sporočila seznam izvoljenih poslancev. Dva tedna kasneje pa je seznam spremenila s šestimi novimi imeni poslancev. Predsednik DVK je zmedo pri izračunu šestih poslancev opravičeval s sklicevanjem na »računalniško napako«, možnost ročnega izračuna mandatov pa zavrnil z navajanjem izjave profesorja matematike, da naj bi za tak izračun potrebovali »nekaj sto ljudi in nekaj mesecev«. Da to ne drži je v treh urah dokazal pravnik in strokovnjak za volilno zakonodajo dr. Jurij Toplak, ki iz ZDA jasno sporoča, da si ta volilna komisija ne zasluži zaupanja.

Marjana Debevec: Pozabljene vojne, pozabljeni ljudje

Kdaj ste nazadnje v kateremkoli mediju lahko slišali ali prebrali, kakšno je stanje v Venezueli, o kateri smo pred nekaj leti lahko poslušali, da ljudje živijo v skrajni revščini in množično bežijo iz države? Se še spomnite Jemna in pretresljivih prizorov otrok, ki na ulicah umirajo zaradi lakote? Kdaj je bilo nazadnje, razen ob obletnici začetka vojne, slišati kaj o Siriji? Da ne omenjam držav Južne Amerike in Afrike, ki je tako ali tako pozabljena celina...

Povolilna analiza z dr. Alešem Mavrom

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. Predstavil nam svoj pogled na povolilno dogajanje v Sloveniji. Komentiral je tudi aktualne razmere v Ukrajini in ob dnevu Evrope razmišljal o izzivih, pred katerimi je stara celina.

Andrej Fink: Spomenka in kolegi bi ustavljali “Putinovo desnico” z miroljubnimi sredstvi

Pred nekaj dnevi je skupina štirih doktorjev znanosti, med katerimi je najbolj izstopala gospa Spomenka Hribar, predsedniku Republike, Vladi in Državnemu zboru naslovila javni “Apel za zaustavitev vojne v Ukrajini”. V apelu se zavzemajo za nekaj tako plemenitega kot je mir. Morda bo celo gospa Spomenka, kot “čuteča mama”, kmalu začela organizirati avtobuse, kot pred tridesetimi leti pri nas, da bodo matere vojakov, teh in onih, lahko šle po svoje  “otroke”, ki sta jih vojna, predvsem pa NATO-vo orožje, tako hudo prizadela.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Ko protifašisti uporabljajo fašistične metode

Najbrž ni poslušalca Radia Ognjišče, ki ne bi slišal, kako je ena od sindikalistk pred volitvami javno napovedala, da bo organizirala kontrolo v cerkvah. »Kontrolorji« bodo poslušali, kaj duhovniki govorijo. Reči je treba, da gospa ni bila izvirna.

p. Peter Lah: Druzina presega in objema

Malo je medijev na svetu, ki bi tako uspešno združevali kulturno in izobraževalno poslanstvo s službo katoliški skupnosti pod vodstvom škofov.
 

Andrej Grebenc: Odprto pismo dr. Robertu Golobu

Andrej Grebenc v odprtem pismu sprašuje dr. Roberta Goloba, kje je njegova načelnost, ko trdi, da bo v vlado povabil kader iz strank, ki niso bili izvoljeni v Državni zbor. Sprašuje ga, kdo je zanj civilna družba ter ali bo, preden bo predlagal odstranitev tehničnih ovir, postavljenih v času Cerarjeve vlade, prosil obmejne občine za soglasje. Sprašuje tudi, če bodo vse neprijavljene demonstracije in zbiranja ostala nekaznovana in kako razume svobodo medijev. Andreja Grebenca zanima, če se strinja, da se javni medij ne ukvarja s produkcijo na kulturno umetniškem področju ter da v nadzornem in programskem svetu RTVS ne bi bili predstavniki političnih strank. Odgovor na vprašanja komentator pričakuje v roku dveh tednov, sicer bo upošteval, da se dr. Golob z vsemi trditvami v komentarju strinja.

Meta Potočnik: Ego, rdeča cunja in modrost

Točno devet dni je že od volitev, narejene so bile mnoge analize, napisani številni komentarji, z mnogimi sem se lahko samo strinjala. Stranke reflektirajo kampanjo, tiste, ki so izpadle ali bile vržene iz vladnega sedla, si bodo morale odgovoriti na zahtevna vprašanja. Še posebej to velja za desnosredinske stranke. Težka naloga bo tudi za novo vlado skoraj samih novincev, ki so plesali ob zmagi.

Peter Merše: Levica v vladi je v Evropi bolj anomalija kot nekaj normalnega

Po zmagi Gibanja svoboda na nedavnih volitvah je njegov predsednik Robert Golob oznanil, da se bo glede koalicije pogajal s Socialnimi demokrati in Levico. Potrebno večino sicer lahko doseže tudi zgolj z SD-jem, vendar se glede na retoriko zadnjih dni zdi skoraj samoumevno, da bo vstop v vlado ponudil tudi Levici, ki je del koalicije KUL, čeprav je ta prepolovila svoj rezultat glede na prejšnje volitve.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Jernej Letnar Černič: Tanka meja med vojno in mirom

Evropske države so bile od začetka agresije dokaj enotne, pri čemer bo to enotnost težko vzdrževati še naprej, še posebej, kot bodo vlade pod pritiski naraščajočih cen potrebščin in energentov. Čaka nas torej še nekaj negotovih tednov in mesecev. Evropski voditelji so pred težkimi izzivi kako prepreči razširitev ruske invazije tudi na ostale evropske države. Ruska agresija na Ukrajino zato vse bolj postaja tudi problem slovenske države.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič. 

Branko Cestnik: 406 000 glasov

Med ljudstvom in Golobom se je na belo nedeljo zgodil »čarni moment«, ki ga verjetno že čez nekaj mesecev ne bo več

Marjeta Bec: Vladanje v resnici ne omogoča svobode

https://www.casnik.si/vladanje-v-resnici-ne-omogoca-svobode/

V zadnjih tednih se veliko govori in piše o svobodi (predvsem z veliko začetnico). Več kot očitno je, da je bilo ime stranke izbrano marketinško, da bi že samo po sebi kazalo na cilj, ki ga želi stranka doseči. Zdaj jim je uspelo. Dobili so mandat za vladanje.
Ko vladaš, v resnici ne omogočaš svobode. Vladati pomeni sprejemati zakone, postavljati pravila. In vsako pravilo, vsak zakon je v bistvu omejujoč. To je seveda prav, saj sicer ne bi potrebovali institucije, kot je država. Meje so potrebne, da ne vlada kaos. Da živimo v okvirih, ki naj bi omogočali mirno sobivanje vsem.

Jože Praprotnik: Pasti in zablode ob pojmu svoboda

Po naravnost spektakularni zmagi Gibanja Svoboda na nedeljskih parlamentarnih volitvah se marsikdo sprašuje, kaj nam to novo dejstvo zna prinesti. Pa niti ne šele po preštetju glasov, marveč že takrat, ko se je gibanje pojavilo s provokativnim imenom, kot ga nosi samo pojmovanje besede svoboda, ker je bilo postavljeno in predstavljeno kot fronta proti obstoječi oblasti, ki kot da omejuje svobodo ljudem, medijem, drugim pobudam.
Če se torej pomudite in preberete vsaj nekaj tistega, kar na Googlu najdete pod pojmom svobode – ker vam ne kanim prepisovati od tam – potem boste zlahka dojeli tudi razliko med pojmom svobode kot hrepenenju po nečem, po želji po prosti izbiri med alternativama, kar je bilo najbrž tudi vodilo vodje gibanja Robertu Golobu, ko se je spustil v to avanturo, in stanjem, v kakršnem sta se on in njegovo gibanje znašla zdaj, po volitvah.

Komentar je pripravil Jože Praprotnik (casnik.si).

Ringaraja z Robertom Golobom

Velikemu zmagovalcu pravkar minulih volitev, Robertu Golobu, se pleše že ves teden. “Danes ljudje plešejo, jutri bomo trdo delali,” ni mogel mimo plesa niti v svojem zmagovalnem nagovoru.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Čakš v komentarju po volilnem soočenju Radia Ognjišče in Domovine o razlikah na eni in drugi strani

Na Radiu Ognjišče smo v sredo skupaj s portalom Domovina pripravili finalno soočenje pred nedeljskimi volitvami. Sodelovali so predsednik SDS Janez Janša, predsednik NSi Matej Tonin, predstavnik gibanja Povežimo Slovenijo Alojz Kovšca in podpredsednica SD Andreja Katič. Urednik portal Domovina Rok Čakš je v pogovoru za Radio Ognjišče komentiral soočenje.  

Tomšič in Nahtigal za Radio Ognjišče o tem, kaj je prinesla volilna kampanja

Volilna kampanja pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami se izteka. Opolnoči bo začel veljati molk, ki bo veljal do nedelje do zaprtja volišč. Na ministrstvu za notranje zadeve bo v času volilnega molka delovala dežurna služba, kamor bodo lahko državljani sporočali podatke o domnevnih kršitvah. Za komentar kampanje smo vprašali publicista Matevža Tomšiča in političnega komentatorja Martina Nahtigala.

Razočarani nad politiko? Razočarani nad LDS, Zares, SMCerarja, PS...?

Pri nas je zaradi politike veliko ljudi razočaranih. Vse tiste bi rad povabil k razmisleku z vprašanjem zakaj so razočarani?! Po logiki razočarani volivci ne volijo več istih kandidatov oziroma strank. Liberalni demokrati, Zares, Pozitivna Slovenija, Stranka Mira Cerarja. Nekoč mogočne stranke novih obrazov, ki jih danes ni nikjer več. Mar ne prav zaradi razočaranja nad njimi?

David Bašelj, dr. Aleš Štrancar: Aktualno v družbi

David Bašelj: Kristjani, bodimo čuječi in izkoristimo priložnost na volitvah

dr. Aleš Štrancar: Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki povzročajo kaos

Moramo res zavreči vso to hrano?

V nedeljo, 24. aprila, obeležujemo Dan brez zavržene hrane. Zaskrbljujoče je, da letno na svetu zavržemo tretjino vse proizvedene hrane. S to količino bi nahranili 3 milijarde ljudi, kar je skoraj 40 % svetovne populacije. Na svetu šestina ljudi trpi lakoto in če bi to dvoje nekako uravnali, na svetu ne bi bilo lačnih. Na temo zavržene hrane je razmišljala Mirjam Judež, celoten komentar pa si lahko tudi preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Andreja Eržen Firšt: »V tvoje roke izročam svojega duha« (Ps 31)

Stopimo po poti, ki jo je pokazal Jezus, mnogokrat je pot trpljenja, preizkušenj. A brez padcev ne moremo vstati, Jezus je trikrat padel pod križem, a je vsakokrat znova vstal. Kljub temu, da ga je na koncu čakala smrt na križu. 

Bodimo tudi mi pogumni kristjani, pogumno se zravnajmo, pred nami so pomembne odločitve. Naj ne bodo naša usta polna obtožb, kako nas ne razumejo, poskrbimo za to, da nas bodo razumeli, govorimo jezik ljubezni in ne jezik sovraštva. Tako, kot nas je učil Jezus Kristus. In vsak naš dan bo blagoslovljen!

Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Boštjan Debevec: Mir

Vzklik »Zakaj si me zapustil?« najde odgovor v majhnih in velikih dejanjih ljubezni, ki ustvarjajo temelje prihodnje družbe, gradijo mir.

Andrej Muren: Če imamo vsaj malo pameti, bomo Janševi vladi vladni koaliciji podelili vsaj še en polni mandat

Komentator v komentarju poudarja dosežke Janševe vlade: od gospodarske rasti in zmanjšane brezposelnosti do dosežkov na socialnem in zdravstvenem področju in spodbuja, da ji podelimo še en mandat. Obenem svari pred levičarji, ki napovedujejo, da bodo ob morebitnem prevzemu oblasti takoj odpravili vse izvedene ukrepe sedanje vlade in celo grozijo z odvzemom zasebnega premoženja. Svari pred »novim« obrazom, ki ga tokrat predstavlja Robert Golob in ki se vedno pojavi tik pred volitvami. Ugotavlja, da je upanje, da se bodo naši levičarji civilizirali in normalizirali, prazno in da je treba močno zmagati na volitvah, da bo možno sestaviti vlado brez levih strank.

Bo tudi letos prazen grob?

Nevladniki, ki bi radi spet postali vladniki

Volilna kampanja je dva tedna pred volitvami na vrhuncu in po Sloveniji videvamo kombije, avtobuse, celo tovornjake, prelepljene s smejočimi se obrazi politikov.

A ne samo politiki, volivce na terenu v sklopu svoje kampanje nagovarjajo tudi nekateri nevladniki, predvsem tisti, ki smo jih do sedaj ob petkovih večerih videvali kolesariti okrog parlamenta. Po dveh letih kolesarjenja so bicikle postavili v kot, se namestili v kombije in avtobuse, zapustili svoj mali svet prestolnice ter se podali na podeželje. Na točno tisto podeželje, ki je “izvorna baza desničarskih populistov za nabiranje volilnih glasov” in kjer “po svetu uspevajo številne stranke z avtoritarnimi in nacionalističnimi težnjami”, kot smo nedavno lahko prebrali v Večeru …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na straneh spletnega portala Domovina.je.

Marko Pavliha: O odrešilnem etosu prihodnosti

V teh bridkih planetarnih časih še posebej hrepenim po svetlem etosu in erosu življenja, zaskrbljen zaradi temnega tanatosa, ki nasilno nasprotuje ljubezni in z destruktivnim nagonom požira življenje. Ampak življenje je vse, kar zares obstaja, je zavest, najžlahtnejša dobrina, vrednota in svetinja. Svetost življenja čutečih bitij je bistvo etosa, vrhovne etike, naravnega prava in morale. Zato je umor najhujše kaznivo dejanje in vojna najstrašnejše zlo, ki množično ubijanje maskira s politiko in uniformami ter opravičuje z lažmi in praznimi obljubami.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani