Komentar Domovina.je

VEČ ...|18. 10. 2021
Rok Čakš: Kaj sem o svobodi medijev v Sloveniji povedal evropskim poslancem delegacije LIBE

Minuli četrtek sem se, skupaj s sedmimi novinarskimi kolegi, na povabilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta, udeležil pogovora z delegacijo, ki je v Slovenijo prišla preverjat dejstva glede vladavine prava in svobode medijev v naši državi. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Kaj sem o svobodi medijev v Sloveniji povedal evropskim poslancem delegacije LIBE

Minuli četrtek sem se, skupaj s sedmimi novinarskimi kolegi, na povabilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta, udeležil pogovora z delegacijo, ki je v Slovenijo prišla preverjat dejstva glede vladavine prava in svobode medijev v naši državi. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Kaj sem o svobodi medijev v Sloveniji povedal evropskim poslancem delegacije LIBE

Minuli četrtek sem se, skupaj s sedmimi novinarskimi kolegi, na povabilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta, udeležil pogovora z delegacijo, ki je v Slovenijo prišla preverjat dejstva glede vladavine prava in svobode medijev v naši državi. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|18. 10. 2021
Rok Čakš: Kaj sem o svobodi medijev v Sloveniji povedal evropskim poslancem delegacije LIBE

Minuli četrtek sem se, skupaj s sedmimi novinarskimi kolegi, na povabilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta, udeležil pogovora z delegacijo, ki je v Slovenijo prišla preverjat dejstva glede vladavine prava in svobode medijev v naši državi. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|15. 10. 2021
Protesti pod črto

Čeprav imajo vsi protesti, ki smo jim v Sloveniji priča, skupni imenovalec (izključevalnost in nestrpnost), pa je potrebno vendarle ločiti protivladne proteste od anticovid protestov, ki so zmes iracionalnega uporništva in prepričanja o ploščati zemlji.

Protesti pod črto

Čeprav imajo vsi protesti, ki smo jim v Sloveniji priča, skupni imenovalec (izključevalnost in nestrpnost), pa je potrebno vendarle ločiti protivladne proteste od anticovid protestov, ki so zmes iracionalnega uporništva in prepričanja o ploščati zemlji.

komentar

Komentar tedna

Protesti pod črto

Čeprav imajo vsi protesti, ki smo jim v Sloveniji priča, skupni imenovalec (izključevalnost in nestrpnost), pa je potrebno vendarle ločiti protivladne proteste od anticovid protestov, ki so zmes iracionalnega uporništva in prepričanja o ploščati zemlji.

VEČ ...|15. 10. 2021
Protesti pod črto

Čeprav imajo vsi protesti, ki smo jim v Sloveniji priča, skupni imenovalec (izključevalnost in nestrpnost), pa je potrebno vendarle ločiti protivladne proteste od anticovid protestov, ki so zmes iracionalnega uporništva in prepričanja o ploščati zemlji.

Robert Hlede

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|14. 10. 2021
Vilma Siter: Rojeni za spremembe

Nič se ne more spremeniti v tem svetu, če se ne začne spodaj, tam, kjer živimo, delamo in ljubimo.

Vilma Siter: Rojeni za spremembe

Nič se ne more spremeniti v tem svetu, če se ne začne spodaj, tam, kjer živimo, delamo in ljubimo.

komentar

Komentar Družina

Vilma Siter: Rojeni za spremembe

Nič se ne more spremeniti v tem svetu, če se ne začne spodaj, tam, kjer živimo, delamo in ljubimo.

VEČ ...|14. 10. 2021
Vilma Siter: Rojeni za spremembe

Nič se ne more spremeniti v tem svetu, če se ne začne spodaj, tam, kjer živimo, delamo in ljubimo.

Vilma Siter

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 10. 2021
Jože Dežman: Lombergarjeva napoved Miloša Kobala ne ustreza temu, kar o njem pripovedujejo arhivski dokumenti

Objavljamo vprašanja dr. Jožeta Dežmana, direktorja Muzeja novejše zgodovine, ki jih je pripravil TV Sloveniji, varuhinji gledalčevih pravic in Janezu Lombergarju. Vprašanja so povezana s serijo oddaj Spomini. Dr. Dežman se sprašuje ali v oddaji Spomini na TV Slovenija lažejo oz. prikrivajo dejstva, ki se z lahko najdejo v slovenskih arhivih.

Jože Dežman: Lombergarjeva napoved Miloša Kobala ne ustreza temu, kar o njem pripovedujejo arhivski dokumenti

Objavljamo vprašanja dr. Jožeta Dežmana, direktorja Muzeja novejše zgodovine, ki jih je pripravil TV Sloveniji, varuhinji gledalčevih pravic in Janezu Lombergarju. Vprašanja so povezana s serijo oddaj Spomini. Dr. Dežman se sprašuje ali v oddaji Spomini na TV Slovenija lažejo oz. prikrivajo dejstva, ki se z lahko najdejo v slovenskih arhivih.

komentarzgodovina

Komentar Časnik.si

Jože Dežman: Lombergarjeva napoved Miloša Kobala ne ustreza temu, kar o njem pripovedujejo arhivski dokumenti

Objavljamo vprašanja dr. Jožeta Dežmana, direktorja Muzeja novejše zgodovine, ki jih je pripravil TV Sloveniji, varuhinji gledalčevih pravic in Janezu Lombergarju. Vprašanja so povezana s serijo oddaj Spomini. Dr. Dežman se sprašuje ali v oddaji Spomini na TV Slovenija lažejo oz. prikrivajo dejstva, ki se z lahko najdejo v slovenskih arhivih.

VEČ ...|13. 10. 2021
Jože Dežman: Lombergarjeva napoved Miloša Kobala ne ustreza temu, kar o njem pripovedujejo arhivski dokumenti

Objavljamo vprašanja dr. Jožeta Dežmana, direktorja Muzeja novejše zgodovine, ki jih je pripravil TV Sloveniji, varuhinji gledalčevih pravic in Janezu Lombergarju. Vprašanja so povezana s serijo oddaj Spomini. Dr. Dežman se sprašuje ali v oddaji Spomini na TV Slovenija lažejo oz. prikrivajo dejstva, ki se z lahko najdejo v slovenskih arhivih.

Jože Dežman

komentarzgodovina

Naš pogled

VEČ ...|12. 10. 2021
Rožnovenski in misijonski oktober

Oktober je mesec, ki nas opomni na molitev in izpraša vest: imate rožni venec pod križem v hiši? Prinaša pa tudi misel na misijonarje in splete oboje: moč molitve nas povezuje z njimi, ki delajo v oddaljenih krajih sveta.

Rožnovenski in misijonski oktober

Oktober je mesec, ki nas opomni na molitev in izpraša vest: imate rožni venec pod križem v hiši? Prinaša pa tudi misel na misijonarje in splete oboje: moč molitve nas povezuje z njimi, ki delajo v oddaljenih krajih sveta.

komentardružbarožni venecoktobermisijoniPeter Opeka

Naš pogled

Rožnovenski in misijonski oktober

Oktober je mesec, ki nas opomni na molitev in izpraša vest: imate rožni venec pod križem v hiši? Prinaša pa tudi misel na misijonarje in splete oboje: moč molitve nas povezuje z njimi, ki delajo v oddaljenih krajih sveta.

VEČ ...|12. 10. 2021
Rožnovenski in misijonski oktober

Oktober je mesec, ki nas opomni na molitev in izpraša vest: imate rožni venec pod križem v hiši? Prinaša pa tudi misel na misijonarje in splete oboje: moč molitve nas povezuje z njimi, ki delajo v oddaljenih krajih sveta.

Jure Sešek

komentardružbarožni venecoktobermisijoniPeter Opeka

Komentar Domovina.je

VEČ ...|11. 10. 2021
Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|11. 10. 2021
Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|8. 10. 2021
Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

VEČ ...|8. 10. 2021
Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

Marko Pavliha

komentardružbaodnosi

Komentar Družina

VEČ ...|7. 10. 2021
Urša Cankar Soares: Molimo tudi za protestnike

Življenje vsakega izmed nas ni samoumevno.

Sobotni Pohod za življenje je bil zame res eno 
veliko veselje. Ko ti srce gori za neko stvar in 
ko vidiš, da se toliko ljudem to zdi prav tako 
pomembno, te to res osreči. Kljub maskam, ki 
smo jih nosili, mi ostaja v spominu veselje v očeh ljudi. 
Tega smo si želeli in to sem doživela, da je bilo to res 
eno praznovanje življenja. Toliko družin, mladine, du­
hovnikov, redovnic, nadškof. Res sem hvaležna vsem, 
ki so prišli. Vsak je bil pomemben.

 

Urša Cankar Soares: Molimo tudi za protestnike

Življenje vsakega izmed nas ni samoumevno.

Sobotni Pohod za življenje je bil zame res eno 
veliko veselje. Ko ti srce gori za neko stvar in 
ko vidiš, da se toliko ljudem to zdi prav tako 
pomembno, te to res osreči. Kljub maskam, ki 
smo jih nosili, mi ostaja v spominu veselje v očeh ljudi. 
Tega smo si želeli in to sem doživela, da je bilo to res 
eno praznovanje življenja. Toliko družin, mladine, du­
hovnikov, redovnic, nadškof. Res sem hvaležna vsem, 
ki so prišli. Vsak je bil pomemben.

 

komentar

Komentar Družina

Urša Cankar Soares: Molimo tudi za protestnike

Življenje vsakega izmed nas ni samoumevno.

Sobotni Pohod za življenje je bil zame res eno 
veliko veselje. Ko ti srce gori za neko stvar in 
ko vidiš, da se toliko ljudem to zdi prav tako 
pomembno, te to res osreči. Kljub maskam, ki 
smo jih nosili, mi ostaja v spominu veselje v očeh ljudi. 
Tega smo si želeli in to sem doživela, da je bilo to res 
eno praznovanje življenja. Toliko družin, mladine, du­
hovnikov, redovnic, nadškof. Res sem hvaležna vsem, 
ki so prišli. Vsak je bil pomemben.

 

VEČ ...|7. 10. 2021
Urša Cankar Soares: Molimo tudi za protestnike

Življenje vsakega izmed nas ni samoumevno.

Sobotni Pohod za življenje je bil zame res eno 
veliko veselje. Ko ti srce gori za neko stvar in 
ko vidiš, da se toliko ljudem to zdi prav tako 
pomembno, te to res osreči. Kljub maskam, ki 
smo jih nosili, mi ostaja v spominu veselje v očeh ljudi. 
Tega smo si želeli in to sem doživela, da je bilo to res 
eno praznovanje življenja. Toliko družin, mladine, du­
hovnikov, redovnic, nadškof. Res sem hvaležna vsem, 
ki so prišli. Vsak je bil pomemben.

 

Urša Cankar Soares

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|6. 10. 2021
Anton Tomažič: Verjamem, da globoka država obstaja

Globoke države morda ne moremo kar s prstom pokazati, ker se dobro skriva, jo pa lahko vedno zaznamo in čutimo, ker prav močno smrdi, naglaša avtor. 

Anton Tomažič: Verjamem, da globoka država obstaja

Globoke države morda ne moremo kar s prstom pokazati, ker se dobro skriva, jo pa lahko vedno zaznamo in čutimo, ker prav močno smrdi, naglaša avtor. 

komentarglobka državapolitika

Komentar Časnik.si

Anton Tomažič: Verjamem, da globoka država obstaja

Globoke države morda ne moremo kar s prstom pokazati, ker se dobro skriva, jo pa lahko vedno zaznamo in čutimo, ker prav močno smrdi, naglaša avtor. 

VEČ ...|6. 10. 2021
Anton Tomažič: Verjamem, da globoka država obstaja

Globoke države morda ne moremo kar s prstom pokazati, ker se dobro skriva, jo pa lahko vedno zaznamo in čutimo, ker prav močno smrdi, naglaša avtor. 

Anton Tomažič

komentarglobka državapolitika

Naš pogled

VEČ ...|5. 10. 2021
Kje so svetilniki v današnjih časih paradoksov, zmede in strahu?

Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …

Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Kje so svetilniki v današnjih časih paradoksov, zmede in strahu?

Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …

Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

komentardružbakoronavirusepidemijacepljenje

Naš pogled

Kje so svetilniki v današnjih časih paradoksov, zmede in strahu?

Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …

Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|5. 10. 2021
Kje so svetilniki v današnjih časih paradoksov, zmede in strahu?

Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …

Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

komentardružbakoronavirusepidemijacepljenje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 10. 2021
Dr. Žiga Turk o protestih in povezovanju opozicije

O aktualnem dogajanju je v oddaji govoril profesor in publicist dr. Žiga Turk. Naš gost s svojim kritičnim umom Sloveniji večkrat nastavi ogledalo tudi na svojem Twitter profilu. Zanimal nas je njegov pogled na proteste, ki se bohotijo v Sloveniji in po svetu zaradi nezadovoljstva z epidemijo, dotaknili pa smo se tudi povezovanja opozicije, katere cilj ostaja boj proti predsedniku vlade Janezu Janši.
 

Dr. Žiga Turk o protestih in povezovanju opozicije

O aktualnem dogajanju je v oddaji govoril profesor in publicist dr. Žiga Turk. Naš gost s svojim kritičnim umom Sloveniji večkrat nastavi ogledalo tudi na svojem Twitter profilu. Zanimal nas je njegov pogled na proteste, ki se bohotijo v Sloveniji in po svetu zaradi nezadovoljstva z epidemijo, dotaknili pa smo se tudi povezovanja opozicije, katere cilj ostaja boj proti predsedniku vlade Janezu Janši.
 

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o protestih in povezovanju opozicije

O aktualnem dogajanju je v oddaji govoril profesor in publicist dr. Žiga Turk. Naš gost s svojim kritičnim umom Sloveniji večkrat nastavi ogledalo tudi na svojem Twitter profilu. Zanimal nas je njegov pogled na proteste, ki se bohotijo v Sloveniji in po svetu zaradi nezadovoljstva z epidemijo, dotaknili pa smo se tudi povezovanja opozicije, katere cilj ostaja boj proti predsedniku vlade Janezu Janši.
 

VEČ ...|4. 10. 2021
Dr. Žiga Turk o protestih in povezovanju opozicije

O aktualnem dogajanju je v oddaji govoril profesor in publicist dr. Žiga Turk. Naš gost s svojim kritičnim umom Sloveniji večkrat nastavi ogledalo tudi na svojem Twitter profilu. Zanimal nas je njegov pogled na proteste, ki se bohotijo v Sloveniji in po svetu zaradi nezadovoljstva z epidemijo, dotaknili pa smo se tudi povezovanja opozicije, katere cilj ostaja boj proti predsedniku vlade Janezu Janši.
 

Radio Ognjišče

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 10. 2021
Peter Merše: Pohod za življenje z letošnjim letom postal faktor tudi v Sloveniji

Prvi Pohod za življenje leta 2014 je bil prvi poskus prenosa tega uspešnega gibanja na slovenska tla, lani so bili postavljeni temelji kontinuiranega organiziranja Pohoda za življenje, z letošnjim letom pa je Pohod za življenje postal faktor v slovenski družbi na področju opozarjanja na pomen človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše: Pohod za življenje z letošnjim letom postal faktor tudi v Sloveniji

Prvi Pohod za življenje leta 2014 je bil prvi poskus prenosa tega uspešnega gibanja na slovenska tla, lani so bili postavljeni temelji kontinuiranega organiziranja Pohoda za življenje, z letošnjim letom pa je Pohod za življenje postal faktor v slovenski družbi na področju opozarjanja na pomen človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Pohod za življenje z letošnjim letom postal faktor tudi v Sloveniji

Prvi Pohod za življenje leta 2014 je bil prvi poskus prenosa tega uspešnega gibanja na slovenska tla, lani so bili postavljeni temelji kontinuiranega organiziranja Pohoda za življenje, z letošnjim letom pa je Pohod za življenje postal faktor v slovenski družbi na področju opozarjanja na pomen človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|4. 10. 2021
Peter Merše: Pohod za življenje z letošnjim letom postal faktor tudi v Sloveniji

Prvi Pohod za življenje leta 2014 je bil prvi poskus prenosa tega uspešnega gibanja na slovenska tla, lani so bili postavljeni temelji kontinuiranega organiziranja Pohoda za življenje, z letošnjim letom pa je Pohod za življenje postal faktor v slovenski družbi na področju opozarjanja na pomen človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|1. 10. 2021
Janez Juhant: Omejeni človek in Bog

Slovenska družba v krizi razodeva svoj nedodelani obraz, ki se le počasi izčiščuje, saj nam manipulatorji poleg starih bremen nalagajo spet in spet nove ovire. Medtem ko v Nemčiji resne stranke ne sklepajo koalicij, pri nas sedanja opozicija, ki ni bila sposobna vladati, brez resnega programa ponavlja svoje primitivne, sovražne floskule brez državniške teže in obetov za prihodnost države.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant: Omejeni človek in Bog

Slovenska družba v krizi razodeva svoj nedodelani obraz, ki se le počasi izčiščuje, saj nam manipulatorji poleg starih bremen nalagajo spet in spet nove ovire. Medtem ko v Nemčiji resne stranke ne sklepajo koalicij, pri nas sedanja opozicija, ki ni bila sposobna vladati, brez resnega programa ponavlja svoje primitivne, sovražne floskule brez državniške teže in obetov za prihodnost države.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

komentardružbakoronavirusodnosi

Komentar tedna

Janez Juhant: Omejeni človek in Bog

Slovenska družba v krizi razodeva svoj nedodelani obraz, ki se le počasi izčiščuje, saj nam manipulatorji poleg starih bremen nalagajo spet in spet nove ovire. Medtem ko v Nemčiji resne stranke ne sklepajo koalicij, pri nas sedanja opozicija, ki ni bila sposobna vladati, brez resnega programa ponavlja svoje primitivne, sovražne floskule brez državniške teže in obetov za prihodnost države.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

VEČ ...|1. 10. 2021
Janez Juhant: Omejeni človek in Bog

Slovenska družba v krizi razodeva svoj nedodelani obraz, ki se le počasi izčiščuje, saj nam manipulatorji poleg starih bremen nalagajo spet in spet nove ovire. Medtem ko v Nemčiji resne stranke ne sklepajo koalicij, pri nas sedanja opozicija, ki ni bila sposobna vladati, brez resnega programa ponavlja svoje primitivne, sovražne floskule brez državniške teže in obetov za prihodnost države.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant

komentardružbakoronavirusodnosi

Komentar Družina

VEČ ...|30. 9. 2021
Aleš Maver : Moje solze tečejo zmerno

Vešče obračanje po trenutnem vetru in mehki populizem sta krščansko demokracijo v Nemčiji vsebinsko precej izsušili.

Šestnajst let vladanja Angele Merkel v Nemčiji 
se približuje koncu. Ker volivci kart na volitvah 
niso razdelili preveč jasno, ga bodo koalicijska 
pogajanja morda podaljšala še za kak mesec. 
Človek si ne more kaj, da mu ne bi bilo vsaj malo ne-
lagodno ob vseh hvalnicah in skoraj hagiografskih 
vložkih, s katerimi mediji v njeni domovini in po sve-
tu spremljajo kanclerkin odhod. Marsikaj nas spomni 

celo na tisto, kar smo nekoč prebirali o odhodu s sveta 
vladarjev naših dežel, Franca Jožefa, kralja Aleksandra, 
maršala Tita.

 


 

Aleš Maver : Moje solze tečejo zmerno

Vešče obračanje po trenutnem vetru in mehki populizem sta krščansko demokracijo v Nemčiji vsebinsko precej izsušili.

Šestnajst let vladanja Angele Merkel v Nemčiji 
se približuje koncu. Ker volivci kart na volitvah 
niso razdelili preveč jasno, ga bodo koalicijska 
pogajanja morda podaljšala še za kak mesec. 
Človek si ne more kaj, da mu ne bi bilo vsaj malo ne-
lagodno ob vseh hvalnicah in skoraj hagiografskih 
vložkih, s katerimi mediji v njeni domovini in po sve-
tu spremljajo kanclerkin odhod. Marsikaj nas spomni 

celo na tisto, kar smo nekoč prebirali o odhodu s sveta 
vladarjev naših dežel, Franca Jožefa, kralja Aleksandra, 
maršala Tita.

 


 

komentar

Komentar Družina

Aleš Maver : Moje solze tečejo zmerno

Vešče obračanje po trenutnem vetru in mehki populizem sta krščansko demokracijo v Nemčiji vsebinsko precej izsušili.

Šestnajst let vladanja Angele Merkel v Nemčiji 
se približuje koncu. Ker volivci kart na volitvah 
niso razdelili preveč jasno, ga bodo koalicijska 
pogajanja morda podaljšala še za kak mesec. 
Človek si ne more kaj, da mu ne bi bilo vsaj malo ne-
lagodno ob vseh hvalnicah in skoraj hagiografskih 
vložkih, s katerimi mediji v njeni domovini in po sve-
tu spremljajo kanclerkin odhod. Marsikaj nas spomni 

celo na tisto, kar smo nekoč prebirali o odhodu s sveta 
vladarjev naših dežel, Franca Jožefa, kralja Aleksandra, 
maršala Tita.

 


 

VEČ ...|30. 9. 2021
Aleš Maver : Moje solze tečejo zmerno

Vešče obračanje po trenutnem vetru in mehki populizem sta krščansko demokracijo v Nemčiji vsebinsko precej izsušili.

Šestnajst let vladanja Angele Merkel v Nemčiji 
se približuje koncu. Ker volivci kart na volitvah 
niso razdelili preveč jasno, ga bodo koalicijska 
pogajanja morda podaljšala še za kak mesec. 
Človek si ne more kaj, da mu ne bi bilo vsaj malo ne-
lagodno ob vseh hvalnicah in skoraj hagiografskih 
vložkih, s katerimi mediji v njeni domovini in po sve-
tu spremljajo kanclerkin odhod. Marsikaj nas spomni 

celo na tisto, kar smo nekoč prebirali o odhodu s sveta 
vladarjev naših dežel, Franca Jožefa, kralja Aleksandra, 
maršala Tita.

 


 

Aleš Maver

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 9. 2021
Andrej Tomelj: Izganjanje prerokov iz politike in kulture

V slovenski politiki zadnjih desteletij smo bili in smo priče izganjanju vsaj petih velikih prerokov iz javnega političnega življenja.

Andrej Tomelj: Izganjanje prerokov iz politike in kulture

V slovenski politiki zadnjih desteletij smo bili in smo priče izganjanju vsaj petih velikih prerokov iz javnega političnega življenja.

komentarpolitikadružba

Komentar Časnik.si

Andrej Tomelj: Izganjanje prerokov iz politike in kulture

V slovenski politiki zadnjih desteletij smo bili in smo priče izganjanju vsaj petih velikih prerokov iz javnega političnega življenja.

VEČ ...|29. 9. 2021
Andrej Tomelj: Izganjanje prerokov iz politike in kulture

V slovenski politiki zadnjih desteletij smo bili in smo priče izganjanju vsaj petih velikih prerokov iz javnega političnega življenja.

Andrej Tomelj

komentarpolitikadružba

Naš pogled

VEČ ...|28. 9. 2021
Marta Jerebič: Bitka med kaosom in redom

V zadnjem času pogosto slišimo besedo kaos, državni udar, svoboda ljudem. Ali morda slišimo tudi besedo red?

Razmišlja Marta Jerebič.

Marta Jerebič: Bitka med kaosom in redom

V zadnjem času pogosto slišimo besedo kaos, državni udar, svoboda ljudem. Ali morda slišimo tudi besedo red?

Razmišlja Marta Jerebič.

komentardružbapolitka

Naš pogled

Marta Jerebič: Bitka med kaosom in redom

V zadnjem času pogosto slišimo besedo kaos, državni udar, svoboda ljudem. Ali morda slišimo tudi besedo red?

Razmišlja Marta Jerebič.

VEČ ...|28. 9. 2021
Marta Jerebič: Bitka med kaosom in redom

V zadnjem času pogosto slišimo besedo kaos, državni udar, svoboda ljudem. Ali morda slišimo tudi besedo red?

Razmišlja Marta Jerebič.

Marta Jerebič

komentardružbapolitka

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 9. 2021
P. Branko Cestnik o PCT pogoju pri vstopu v cerkev in dvojnih protestnikih

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o PCT pogoju in obisku cerkve; o učiteljih, ali še nosijo baklo razuma in napredka, ko pa jih je kar nekaj med zanikovalci virusa; in tudi o dvojnih protestnikih: k petkovim so se pridružili še sredini, kaj jih druži in kaj razlikuje.

P. Branko Cestnik o PCT pogoju pri vstopu v cerkev in dvojnih protestnikih

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o PCT pogoju in obisku cerkve; o učiteljih, ali še nosijo baklo razuma in napredka, ko pa jih je kar nekaj med zanikovalci virusa; in tudi o dvojnih protestnikih: k petkovim so se pridružili še sredini, kaj jih druži in kaj razlikuje.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik o PCT pogoju pri vstopu v cerkev in dvojnih protestnikih

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o PCT pogoju in obisku cerkve; o učiteljih, ali še nosijo baklo razuma in napredka, ko pa jih je kar nekaj med zanikovalci virusa; in tudi o dvojnih protestnikih: k petkovim so se pridružili še sredini, kaj jih druži in kaj razlikuje.

VEČ ...|27. 9. 2021
P. Branko Cestnik o PCT pogoju pri vstopu v cerkev in dvojnih protestnikih

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o PCT pogoju in obisku cerkve; o učiteljih, ali še nosijo baklo razuma in napredka, ko pa jih je kar nekaj med zanikovalci virusa; in tudi o dvojnih protestnikih: k petkovim so se pridružili še sredini, kaj jih druži in kaj razlikuje.

Jože Bartolj

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 9. 2021
Rok Čakš: V javnem šolstvu se ne čutijo pristojni za promocijo znanosti

Ob vseh slabih plateh, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, je po drugi strani naplavila nekatera pomembna spoznanja o naši družbi in nas samih. Ob prvi resni krizi generacije, rojene in vzgojene v lagodju potrošniškega kapitalizma, so se razkrile tudi njegove postranske negativne posledice. Najbolj očitno denimo prevlada egoizma nad medčloveško solidarnostjo ter odsotnost občutka državljanske dolžnosti in odgovornosti za skupno dobro. Nekoliko presenetljivo pa tudi razširjenost skepse do znanosti in nezaupanja do strokovnih avtoritet, če nizko zaupanje v politiko še lahko razumemo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: V javnem šolstvu se ne čutijo pristojni za promocijo znanosti

Ob vseh slabih plateh, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, je po drugi strani naplavila nekatera pomembna spoznanja o naši družbi in nas samih. Ob prvi resni krizi generacije, rojene in vzgojene v lagodju potrošniškega kapitalizma, so se razkrile tudi njegove postranske negativne posledice. Najbolj očitno denimo prevlada egoizma nad medčloveško solidarnostjo ter odsotnost občutka državljanske dolžnosti in odgovornosti za skupno dobro. Nekoliko presenetljivo pa tudi razširjenost skepse do znanosti in nezaupanja do strokovnih avtoritet, če nizko zaupanje v politiko še lahko razumemo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: V javnem šolstvu se ne čutijo pristojni za promocijo znanosti

Ob vseh slabih plateh, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, je po drugi strani naplavila nekatera pomembna spoznanja o naši družbi in nas samih. Ob prvi resni krizi generacije, rojene in vzgojene v lagodju potrošniškega kapitalizma, so se razkrile tudi njegove postranske negativne posledice. Najbolj očitno denimo prevlada egoizma nad medčloveško solidarnostjo ter odsotnost občutka državljanske dolžnosti in odgovornosti za skupno dobro. Nekoliko presenetljivo pa tudi razširjenost skepse do znanosti in nezaupanja do strokovnih avtoritet, če nizko zaupanje v politiko še lahko razumemo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|27. 9. 2021
Rok Čakš: V javnem šolstvu se ne čutijo pristojni za promocijo znanosti

Ob vseh slabih plateh, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, je po drugi strani naplavila nekatera pomembna spoznanja o naši družbi in nas samih. Ob prvi resni krizi generacije, rojene in vzgojene v lagodju potrošniškega kapitalizma, so se razkrile tudi njegove postranske negativne posledice. Najbolj očitno denimo prevlada egoizma nad medčloveško solidarnostjo ter odsotnost občutka državljanske dolžnosti in odgovornosti za skupno dobro. Nekoliko presenetljivo pa tudi razširjenost skepse do znanosti in nezaupanja do strokovnih avtoritet, če nizko zaupanje v politiko še lahko razumemo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|24. 9. 2021
Jure Levart: Drobtinice, ki nasitijo

V tokratnem komentarju ne moremo mimo imena, ki je v koledarju zapisan pod današnji dan, petek, 24. septembra. Iz koledarja prav sije in žari ime prvega slovenskega blaženega Antona Martina Slomška. Danes torej goduje naš Slomšek. In tema komentarja se mi je ponudila sama od sebe, saj tako velikega Slovenca in škofa ne moremo prezreti. Njegove zasluge za naš narod so zelo velike, njegovo delo obsežno, lahko bi rekli tudi usodno, saj je v veliki meri oblikoval slovensko narodno, prosvetno, kulturno in duhovo bit. Koliko talentov in poslanstev se je zvrstilo v njegovem življenju: bil je goreč duhovnik in škof, priznani pridigar, pesnik, pisatelj, pedagog, organizator šolstva in kulturnega dogajanja, narodni buditelj in ponosni Slovenec. Iz svoje duhovniške in domoljubne vneme je že svoje sovrstnike v bogoslovju navduševal za slovenski jezik, širil svoje ideje z ustanavljanjem društev in bratovščin, se zavzemal za šolo na slovenskem podeželju … Lotil se je tudi založništva, njegova Mohorjeva družba je generacije Slovencev naučila brati, jih duhovno in praktično izobraževala in utrjevala narodnostni ponos. In nenazadnje, kot lavantinski škof je leta 1859 dosegel premestitev sedeža škofije v Maribor, kar je združilo velik del štajerskih Slovencev in odločilno vplivalo na ustalitev meja … 

Ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

Jure Levart: Drobtinice, ki nasitijo

V tokratnem komentarju ne moremo mimo imena, ki je v koledarju zapisan pod današnji dan, petek, 24. septembra. Iz koledarja prav sije in žari ime prvega slovenskega blaženega Antona Martina Slomška. Danes torej goduje naš Slomšek. In tema komentarja se mi je ponudila sama od sebe, saj tako velikega Slovenca in škofa ne moremo prezreti. Njegove zasluge za naš narod so zelo velike, njegovo delo obsežno, lahko bi rekli tudi usodno, saj je v veliki meri oblikoval slovensko narodno, prosvetno, kulturno in duhovo bit. Koliko talentov in poslanstev se je zvrstilo v njegovem življenju: bil je goreč duhovnik in škof, priznani pridigar, pesnik, pisatelj, pedagog, organizator šolstva in kulturnega dogajanja, narodni buditelj in ponosni Slovenec. Iz svoje duhovniške in domoljubne vneme je že svoje sovrstnike v bogoslovju navduševal za slovenski jezik, širil svoje ideje z ustanavljanjem društev in bratovščin, se zavzemal za šolo na slovenskem podeželju … Lotil se je tudi založništva, njegova Mohorjeva družba je generacije Slovencev naučila brati, jih duhovno in praktično izobraževala in utrjevala narodnostni ponos. In nenazadnje, kot lavantinski škof je leta 1859 dosegel premestitev sedeža škofije v Maribor, kar je združilo velik del štajerskih Slovencev in odločilno vplivalo na ustalitev meja … 

Ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

komentardružbavzgoja

Komentar tedna

Jure Levart: Drobtinice, ki nasitijo

V tokratnem komentarju ne moremo mimo imena, ki je v koledarju zapisan pod današnji dan, petek, 24. septembra. Iz koledarja prav sije in žari ime prvega slovenskega blaženega Antona Martina Slomška. Danes torej goduje naš Slomšek. In tema komentarja se mi je ponudila sama od sebe, saj tako velikega Slovenca in škofa ne moremo prezreti. Njegove zasluge za naš narod so zelo velike, njegovo delo obsežno, lahko bi rekli tudi usodno, saj je v veliki meri oblikoval slovensko narodno, prosvetno, kulturno in duhovo bit. Koliko talentov in poslanstev se je zvrstilo v njegovem življenju: bil je goreč duhovnik in škof, priznani pridigar, pesnik, pisatelj, pedagog, organizator šolstva in kulturnega dogajanja, narodni buditelj in ponosni Slovenec. Iz svoje duhovniške in domoljubne vneme je že svoje sovrstnike v bogoslovju navduševal za slovenski jezik, širil svoje ideje z ustanavljanjem društev in bratovščin, se zavzemal za šolo na slovenskem podeželju … Lotil se je tudi založništva, njegova Mohorjeva družba je generacije Slovencev naučila brati, jih duhovno in praktično izobraževala in utrjevala narodnostni ponos. In nenazadnje, kot lavantinski škof je leta 1859 dosegel premestitev sedeža škofije v Maribor, kar je združilo velik del štajerskih Slovencev in odločilno vplivalo na ustalitev meja … 

Ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

VEČ ...|24. 9. 2021
Jure Levart: Drobtinice, ki nasitijo

V tokratnem komentarju ne moremo mimo imena, ki je v koledarju zapisan pod današnji dan, petek, 24. septembra. Iz koledarja prav sije in žari ime prvega slovenskega blaženega Antona Martina Slomška. Danes torej goduje naš Slomšek. In tema komentarja se mi je ponudila sama od sebe, saj tako velikega Slovenca in škofa ne moremo prezreti. Njegove zasluge za naš narod so zelo velike, njegovo delo obsežno, lahko bi rekli tudi usodno, saj je v veliki meri oblikoval slovensko narodno, prosvetno, kulturno in duhovo bit. Koliko talentov in poslanstev se je zvrstilo v njegovem življenju: bil je goreč duhovnik in škof, priznani pridigar, pesnik, pisatelj, pedagog, organizator šolstva in kulturnega dogajanja, narodni buditelj in ponosni Slovenec. Iz svoje duhovniške in domoljubne vneme je že svoje sovrstnike v bogoslovju navduševal za slovenski jezik, širil svoje ideje z ustanavljanjem društev in bratovščin, se zavzemal za šolo na slovenskem podeželju … Lotil se je tudi založništva, njegova Mohorjeva družba je generacije Slovencev naučila brati, jih duhovno in praktično izobraževala in utrjevala narodnostni ponos. In nenazadnje, kot lavantinski škof je leta 1859 dosegel premestitev sedeža škofije v Maribor, kar je združilo velik del štajerskih Slovencev in odločilno vplivalo na ustalitev meja … 

Ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

Lure Levart

komentardružbavzgoja

Komentar Družina

VEČ ...|23. 9. 2021
Tadej Strehovec: Pridite na pohod za življenje 2021

V komentarju Tadej Strehovec vabi na Pohod za življenje; Včasih je dovolj, da vstanemo iz udobnega naslonjača in se udeležimo plemenitega dogodka.

Tadej Strehovec: Pridite na pohod za življenje 2021

V komentarju Tadej Strehovec vabi na Pohod za življenje; Včasih je dovolj, da vstanemo iz udobnega naslonjača in se udeležimo plemenitega dogodka.

komentar

Komentar Družina

Tadej Strehovec: Pridite na pohod za življenje 2021

V komentarju Tadej Strehovec vabi na Pohod za življenje; Včasih je dovolj, da vstanemo iz udobnega naslonjača in se udeležimo plemenitega dogodka.

VEČ ...|23. 9. 2021
Tadej Strehovec: Pridite na pohod za življenje 2021

V komentarju Tadej Strehovec vabi na Pohod za življenje; Včasih je dovolj, da vstanemo iz udobnega naslonjača in se udeležimo plemenitega dogodka.

Tadej Strehovec

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 9. 2021
Andrej Umek: Aktualno delitev na dva tabora je mogoče razumeti za pripravo na novo revolucijo

Med delovanjem slovenskih komunistov v tridesetih letih prejšnjega stoletja in koalicije KUL je vse preveč vzporednic, da bi jih smel človek, ki mu je dobrobit Slovenije pri srcu, spregledati.

Andrej Umek: Aktualno delitev na dva tabora je mogoče razumeti za pripravo na novo revolucijo

Med delovanjem slovenskih komunistov v tridesetih letih prejšnjega stoletja in koalicije KUL je vse preveč vzporednic, da bi jih smel človek, ki mu je dobrobit Slovenije pri srcu, spregledati.

komentarpolitikazgodovinakomunizemrevolucija

Komentar Časnik.si

Andrej Umek: Aktualno delitev na dva tabora je mogoče razumeti za pripravo na novo revolucijo

Med delovanjem slovenskih komunistov v tridesetih letih prejšnjega stoletja in koalicije KUL je vse preveč vzporednic, da bi jih smel človek, ki mu je dobrobit Slovenije pri srcu, spregledati.

VEČ ...|22. 9. 2021
Andrej Umek: Aktualno delitev na dva tabora je mogoče razumeti za pripravo na novo revolucijo

Med delovanjem slovenskih komunistov v tridesetih letih prejšnjega stoletja in koalicije KUL je vse preveč vzporednic, da bi jih smel človek, ki mu je dobrobit Slovenije pri srcu, spregledati.

Andrej Umek

komentarpolitikazgodovinakomunizemrevolucija

Naš pogled

VEČ ...|21. 9. 2021
Pridelava žit: Premika se. V pozitivno smer!

Dogovorjena specifikacija označbe »Izbrana kakovost« za sektor pridelave in predelave žit je pred letošnjo setvijo ozimnih žit dober signal pridelovalcem, da se na tem področju vendarle premika. In to v pozitivno smer, pravi kolega Robert Božič.

Pridelava žit: Premika se. V pozitivno smer!

Dogovorjena specifikacija označbe »Izbrana kakovost« za sektor pridelave in predelave žit je pred letošnjo setvijo ozimnih žit dober signal pridelovalcem, da se na tem področju vendarle premika. In to v pozitivno smer, pravi kolega Robert Božič.

komentaržitokmetijstvo

Naš pogled

Pridelava žit: Premika se. V pozitivno smer!

Dogovorjena specifikacija označbe »Izbrana kakovost« za sektor pridelave in predelave žit je pred letošnjo setvijo ozimnih žit dober signal pridelovalcem, da se na tem področju vendarle premika. In to v pozitivno smer, pravi kolega Robert Božič.

VEČ ...|21. 9. 2021
Pridelava žit: Premika se. V pozitivno smer!

Dogovorjena specifikacija označbe »Izbrana kakovost« za sektor pridelave in predelave žit je pred letošnjo setvijo ozimnih žit dober signal pridelovalcem, da se na tem področju vendarle premika. In to v pozitivno smer, pravi kolega Robert Božič.

Radio Ognjišče

komentaržitokmetijstvo

Komentar Domovina.je

VEČ ...|20. 9. 2021
Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|20. 9. 2021
Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|17. 9. 2021
Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

komentarkoronavirusdružbapolitika

Komentar tedna

Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

VEČ ...|17. 9. 2021
Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

Ivan Štuhec

komentarkoronavirusdružbapolitika

Komentar Družina

VEČ ...|16. 9. 2021
Krizolog Cimerman: Gasilec in duhovnik

Po vsem, kar smo doživljali zadnja leta, je jasno, da zadnje besede v življenju nima sovraštvo, ampak odpuščanje in ljubezen.

Krizolog Cimerman: Gasilec in duhovnik

Po vsem, kar smo doživljali zadnja leta, je jasno, da zadnje besede v življenju nima sovraštvo, ampak odpuščanje in ljubezen.

komentar

Komentar Družina

Krizolog Cimerman: Gasilec in duhovnik

Po vsem, kar smo doživljali zadnja leta, je jasno, da zadnje besede v življenju nima sovraštvo, ampak odpuščanje in ljubezen.

VEČ ...|16. 9. 2021
Krizolog Cimerman: Gasilec in duhovnik

Po vsem, kar smo doživljali zadnja leta, je jasno, da zadnje besede v življenju nima sovraštvo, ampak odpuščanje in ljubezen.

Krizolog Cimerman

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 9. 2021
Franci Feltrin: Oskrunili sveto goro Triglav in sejali razdor v narodu

Komentator piše, da so nasprotniki slovenske samostojnosti in demokratičnega sistema svojo zagretost za rušenje demonstrirali celo na Kredarici in piše, da politični nasprotniki Janeza Janše svoj gnev črpajo iz stare komunistične literature. Meni, da idealizacija komunizma izhaja iz tega, ker o propadlem komunističnem lockdownu, ki je trajal desetletja, ne vedo nič, saj ga mladi levičarji niso doživeli, niti v njem živeli. Vrh Triglava so oskrunili s transparentom LGBTQ in kolesarskim simbolom. Oba simbola pa delita ljudi na naše in vaše.

Franci Feltrin: Oskrunili sveto goro Triglav in sejali razdor v narodu

Komentator piše, da so nasprotniki slovenske samostojnosti in demokratičnega sistema svojo zagretost za rušenje demonstrirali celo na Kredarici in piše, da politični nasprotniki Janeza Janše svoj gnev črpajo iz stare komunistične literature. Meni, da idealizacija komunizma izhaja iz tega, ker o propadlem komunističnem lockdownu, ki je trajal desetletja, ne vedo nič, saj ga mladi levičarji niso doživeli, niti v njem živeli. Vrh Triglava so oskrunili s transparentom LGBTQ in kolesarskim simbolom. Oba simbola pa delita ljudi na naše in vaše.

komentarTriglavLGBTQdemonstracijekomunizemdržavni simbol

Komentar Časnik.si

Franci Feltrin: Oskrunili sveto goro Triglav in sejali razdor v narodu

Komentator piše, da so nasprotniki slovenske samostojnosti in demokratičnega sistema svojo zagretost za rušenje demonstrirali celo na Kredarici in piše, da politični nasprotniki Janeza Janše svoj gnev črpajo iz stare komunistične literature. Meni, da idealizacija komunizma izhaja iz tega, ker o propadlem komunističnem lockdownu, ki je trajal desetletja, ne vedo nič, saj ga mladi levičarji niso doživeli, niti v njem živeli. Vrh Triglava so oskrunili s transparentom LGBTQ in kolesarskim simbolom. Oba simbola pa delita ljudi na naše in vaše.

VEČ ...|15. 9. 2021
Franci Feltrin: Oskrunili sveto goro Triglav in sejali razdor v narodu

Komentator piše, da so nasprotniki slovenske samostojnosti in demokratičnega sistema svojo zagretost za rušenje demonstrirali celo na Kredarici in piše, da politični nasprotniki Janeza Janše svoj gnev črpajo iz stare komunistične literature. Meni, da idealizacija komunizma izhaja iz tega, ker o propadlem komunističnem lockdownu, ki je trajal desetletja, ne vedo nič, saj ga mladi levičarji niso doživeli, niti v njem živeli. Vrh Triglava so oskrunili s transparentom LGBTQ in kolesarskim simbolom. Oba simbola pa delita ljudi na naše in vaše.

Franci Feltrin

komentarTriglavLGBTQdemonstracijekomunizemdržavni simbol

Naš pogled

VEČ ...|14. 9. 2021
Alen Salihović: PCT ključ do uspeha, cepivo rešitev

Kolikokrat ste se ustavili pri stranskih učinkih tablet, ki vam lajšajo in podaljšujejo življenje? Sam se pred potjo v Afriko nisem spraševal ali je cepljenje smiselno ali ne - zaupal sem stroki. 

Cepljenje je, kot pravi papež Frančišek, dejanje ljubezni do samega sebe in drugih.

Komentira Alen Salihović.

Alen Salihović: PCT ključ do uspeha, cepivo rešitev

Kolikokrat ste se ustavili pri stranskih učinkih tablet, ki vam lajšajo in podaljšujejo življenje? Sam se pred potjo v Afriko nisem spraševal ali je cepljenje smiselno ali ne - zaupal sem stroki. 

Cepljenje je, kot pravi papež Frančišek, dejanje ljubezni do samega sebe in drugih.

Komentira Alen Salihović.

komentarkoronavirusdružbacepljenje

Naš pogled

Alen Salihović: PCT ključ do uspeha, cepivo rešitev

Kolikokrat ste se ustavili pri stranskih učinkih tablet, ki vam lajšajo in podaljšujejo življenje? Sam se pred potjo v Afriko nisem spraševal ali je cepljenje smiselno ali ne - zaupal sem stroki. 

Cepljenje je, kot pravi papež Frančišek, dejanje ljubezni do samega sebe in drugih.

Komentira Alen Salihović.

VEČ ...|14. 9. 2021
Alen Salihović: PCT ključ do uspeha, cepivo rešitev

Kolikokrat ste se ustavili pri stranskih učinkih tablet, ki vam lajšajo in podaljšujejo življenje? Sam se pred potjo v Afriko nisem spraševal ali je cepljenje smiselno ali ne - zaupal sem stroki. 

Cepljenje je, kot pravi papež Frančišek, dejanje ljubezni do samega sebe in drugih.

Komentira Alen Salihović.

Alen Salihović

komentarkoronavirusdružbacepljenje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 9. 2021
Dr. Aleš Maver o papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem

Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.

Dr. Aleš Maver o papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem

Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Aleš Maver o papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem

Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.

VEČ ...|13. 9. 2021
Dr. Aleš Maver o papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem

Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.

Jože Bartolj

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 9. 2021
Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|13. 9. 2021
Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Klemen Ban

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|10. 9. 2021
Lenart Rihar: Novodobni srednji vek

Kdo se ne spomni, kako smo ob začetku epidemije držali pesti, navijali in tudi molili, da bi znanost čim hitreje odkrila cepivo in zdravilo, da se ta huda nadloga zajezi, ublaži in končno iztrebi. V Sloveniji s poldemokracijo, ki nas z eno nogo drži v lažeh in manipulacijah prejšnjega režima, smo vajeni vsega mogočega.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar: Novodobni srednji vek

Kdo se ne spomni, kako smo ob začetku epidemije držali pesti, navijali in tudi molili, da bi znanost čim hitreje odkrila cepivo in zdravilo, da se ta huda nadloga zajezi, ublaži in končno iztrebi. V Sloveniji s poldemokracijo, ki nas z eno nogo drži v lažeh in manipulacijah prejšnjega režima, smo vajeni vsega mogočega.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

komentarpolitikazdravstvo

Komentar tedna

Lenart Rihar: Novodobni srednji vek

Kdo se ne spomni, kako smo ob začetku epidemije držali pesti, navijali in tudi molili, da bi znanost čim hitreje odkrila cepivo in zdravilo, da se ta huda nadloga zajezi, ublaži in končno iztrebi. V Sloveniji s poldemokracijo, ki nas z eno nogo drži v lažeh in manipulacijah prejšnjega režima, smo vajeni vsega mogočega.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

VEČ ...|10. 9. 2021
Lenart Rihar: Novodobni srednji vek

Kdo se ne spomni, kako smo ob začetku epidemije držali pesti, navijali in tudi molili, da bi znanost čim hitreje odkrila cepivo in zdravilo, da se ta huda nadloga zajezi, ublaži in končno iztrebi. V Sloveniji s poldemokracijo, ki nas z eno nogo drži v lažeh in manipulacijah prejšnjega režima, smo vajeni vsega mogočega.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar

komentarpolitikazdravstvo

Komentar Družina

VEČ ...|9. 9. 2021
Rok Blažič: Blagoslov Primoža Rogčljiča

Romar je dosegel svoj cilj, a prepričani smo, da se bo njegova izjemna pot nadaljevala.

Rok Blažič: Blagoslov Primoža Rogčljiča

Romar je dosegel svoj cilj, a prepričani smo, da se bo njegova izjemna pot nadaljevala.

komentar

Komentar Družina

Rok Blažič: Blagoslov Primoža Rogčljiča

Romar je dosegel svoj cilj, a prepričani smo, da se bo njegova izjemna pot nadaljevala.

VEČ ...|9. 9. 2021
Rok Blažič: Blagoslov Primoža Rogčljiča

Romar je dosegel svoj cilj, a prepričani smo, da se bo njegova izjemna pot nadaljevala.

Rok Blažič

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 9. 2021
Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

komentardružbapolitikaliberalizem

Komentar Časnik.si

Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

VEČ ...|8. 9. 2021
Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

Ervin Anton Schwarzbartl

komentardružbapolitikaliberalizem

Naš pogled

VEČ ...|7. 9. 2021
Ob kolesarskem romanju od Marije k Mariji

Ob kolesarskem romanju od Marije k Mariji

komentarJože Bartolj

Naš pogled

Ob kolesarskem romanju od Marije k Mariji
VEČ ...|7. 9. 2021
Ob kolesarskem romanju od Marije k Mariji

Radio Ognjišče

komentarJože Bartolj

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 9. 2021
Dr. Janez Juhant o cepljenju, odstavitvi direktorice RTV in vdoru na javno televizijo

Dr. Janez Juhant je bil z nami v tokratni oddaji. Med drugim smo govorili o cepljenju proti covidu, odstavitvi direktorice RTV Slovenija in zasedbi studia javne televizije s strani proticepilcev.

Dr. Janez Juhant o cepljenju, odstavitvi direktorice RTV in vdoru na javno televizijo

Dr. Janez Juhant je bil z nami v tokratni oddaji. Med drugim smo govorili o cepljenju proti covidu, odstavitvi direktorice RTV Slovenija in zasedbi studia javne televizije s strani proticepilcev.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Janez Juhant o cepljenju, odstavitvi direktorice RTV in vdoru na javno televizijo

Dr. Janez Juhant je bil z nami v tokratni oddaji. Med drugim smo govorili o cepljenju proti covidu, odstavitvi direktorice RTV Slovenija in zasedbi studia javne televizije s strani proticepilcev.

VEČ ...|6. 9. 2021
Dr. Janez Juhant o cepljenju, odstavitvi direktorice RTV in vdoru na javno televizijo

Dr. Janez Juhant je bil z nami v tokratni oddaji. Med drugim smo govorili o cepljenju proti covidu, odstavitvi direktorice RTV Slovenija in zasedbi studia javne televizije s strani proticepilcev.

Jože Bartolj

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|6. 9. 2021
Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|6. 9. 2021
Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|3. 9. 2021
Soglasje o evropskih vrednotah?

Zadnja leta in mesece se izpostavljajo izjemna nesoglasja med državami članici Evropske unije o evropskih vrednotah in njihovi vsebini. Nesoglasja ne presenečajo. Evropske družbe so izjemno raznolike. Tradicije, običaji in zgodovinska dediščina se med državami razlikujejo.

Soglasje o evropskih vrednotah?

Zadnja leta in mesece se izpostavljajo izjemna nesoglasja med državami članici Evropske unije o evropskih vrednotah in njihovi vsebini. Nesoglasja ne presenečajo. Evropske družbe so izjemno raznolike. Tradicije, običaji in zgodovinska dediščina se med državami razlikujejo.

komentar

Komentar tedna

Soglasje o evropskih vrednotah?

Zadnja leta in mesece se izpostavljajo izjemna nesoglasja med državami članici Evropske unije o evropskih vrednotah in njihovi vsebini. Nesoglasja ne presenečajo. Evropske družbe so izjemno raznolike. Tradicije, običaji in zgodovinska dediščina se med državami razlikujejo.

VEČ ...|3. 9. 2021
Soglasje o evropskih vrednotah?

Zadnja leta in mesece se izpostavljajo izjemna nesoglasja med državami članici Evropske unije o evropskih vrednotah in njihovi vsebini. Nesoglasja ne presenečajo. Evropske družbe so izjemno raznolike. Tradicije, običaji in zgodovinska dediščina se med državami razlikujejo.

dr. Jernej Letnar Černič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|2. 9. 2021
Gašper Otrin: Čudili se bomo

 Biti pogumen ne pomeni, da te ni strah, ampak da se znaš soočiti s trenutnimi strahovi zaradi stanja, ki ga še vedno definira virus.

Gašper Otrin: Čudili se bomo

 Biti pogumen ne pomeni, da te ni strah, ampak da se znaš soočiti s trenutnimi strahovi zaradi stanja, ki ga še vedno definira virus.

komentar

Komentar Družina

Gašper Otrin: Čudili se bomo

 Biti pogumen ne pomeni, da te ni strah, ampak da se znaš soočiti s trenutnimi strahovi zaradi stanja, ki ga še vedno definira virus.

VEČ ...|2. 9. 2021
Gašper Otrin: Čudili se bomo

 Biti pogumen ne pomeni, da te ni strah, ampak da se znaš soočiti s trenutnimi strahovi zaradi stanja, ki ga še vedno definira virus.

Gašper Otrin

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|1. 9. 2021
Pred začetkom šolskega leta se nekateri delajo neumne

Nekateri se delajo neumne zato, da bi naredili vtis, da so pametni. V opoziciji proti vladi so tudi učiteljska združenja in šolski sindikat. Priljubljena tema obojih je, kako naj se med epidemijo vedejo učenci, dijaki in učitelji. V začetku tega leta sem v prispevku na Časnik.si na to temo zapisal:

Ko je bilo treba spomladi v šolah vzpostaviti red, s katerim bi preprečevali širjenje okužbe, je predsednik šolskega sindikata ognjevito kritiziral vlado, ker ni objavila natančnih navodil. Izpostavil je problem hoje po stopnicah, saj da učenci ne vedo, ali naj hodijo po desni ali po levi strani stopnišč.

… Tako je svoj komentar začel Jože Mlakar. Celotno besedilo si lahko preberete na spletni strani Časnik.si.

Pred začetkom šolskega leta se nekateri delajo neumne

Nekateri se delajo neumne zato, da bi naredili vtis, da so pametni. V opoziciji proti vladi so tudi učiteljska združenja in šolski sindikat. Priljubljena tema obojih je, kako naj se med epidemijo vedejo učenci, dijaki in učitelji. V začetku tega leta sem v prispevku na Časnik.si na to temo zapisal:

Ko je bilo treba spomladi v šolah vzpostaviti red, s katerim bi preprečevali širjenje okužbe, je predsednik šolskega sindikata ognjevito kritiziral vlado, ker ni objavila natančnih navodil. Izpostavil je problem hoje po stopnicah, saj da učenci ne vedo, ali naj hodijo po desni ali po levi strani stopnišč.

… Tako je svoj komentar začel Jože Mlakar. Celotno besedilo si lahko preberete na spletni strani Časnik.si.

komentaršolakoronavirus

Komentar Časnik.si

Pred začetkom šolskega leta se nekateri delajo neumne

Nekateri se delajo neumne zato, da bi naredili vtis, da so pametni. V opoziciji proti vladi so tudi učiteljska združenja in šolski sindikat. Priljubljena tema obojih je, kako naj se med epidemijo vedejo učenci, dijaki in učitelji. V začetku tega leta sem v prispevku na Časnik.si na to temo zapisal:

Ko je bilo treba spomladi v šolah vzpostaviti red, s katerim bi preprečevali širjenje okužbe, je predsednik šolskega sindikata ognjevito kritiziral vlado, ker ni objavila natančnih navodil. Izpostavil je problem hoje po stopnicah, saj da učenci ne vedo, ali naj hodijo po desni ali po levi strani stopnišč.

… Tako je svoj komentar začel Jože Mlakar. Celotno besedilo si lahko preberete na spletni strani Časnik.si.

VEČ ...|1. 9. 2021
Pred začetkom šolskega leta se nekateri delajo neumne

Nekateri se delajo neumne zato, da bi naredili vtis, da so pametni. V opoziciji proti vladi so tudi učiteljska združenja in šolski sindikat. Priljubljena tema obojih je, kako naj se med epidemijo vedejo učenci, dijaki in učitelji. V začetku tega leta sem v prispevku na Časnik.si na to temo zapisal:

Ko je bilo treba spomladi v šolah vzpostaviti red, s katerim bi preprečevali širjenje okužbe, je predsednik šolskega sindikata ognjevito kritiziral vlado, ker ni objavila natančnih navodil. Izpostavil je problem hoje po stopnicah, saj da učenci ne vedo, ali naj hodijo po desni ali po levi strani stopnišč.

… Tako je svoj komentar začel Jože Mlakar. Celotno besedilo si lahko preberete na spletni strani Časnik.si.

Jože Mlakar

komentaršolakoronavirus

Naš pogled

VEČ ...|31. 8. 2021
Jure Sešek: Paraolimpijci - hvala

Jure Sešek: Paraolimpijci - hvala

komentaršport

Naš pogled

Jure Sešek: Paraolimpijci - hvala
VEČ ...|31. 8. 2021
Jure Sešek: Paraolimpijci - hvala

Jure Sešek

komentaršport

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|30. 8. 2021
Stane Granda o političnem stanju in cepljenju

V tokratni oddaji smo gostili našega rednega gosta Staneta Grando, ki je komentiral stanje politike v Sloveniji, nekatere nerešene poboje v Kočevskem rogu in odnos Slovencev do cepljenja proti koronavirusu.

Stane Granda o političnem stanju in cepljenju

V tokratni oddaji smo gostili našega rednega gosta Staneta Grando, ki je komentiral stanje politike v Sloveniji, nekatere nerešene poboje v Kočevskem rogu in odnos Slovencev do cepljenja proti koronavirusu.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Stane Granda o političnem stanju in cepljenju

V tokratni oddaji smo gostili našega rednega gosta Staneta Grando, ki je komentiral stanje politike v Sloveniji, nekatere nerešene poboje v Kočevskem rogu in odnos Slovencev do cepljenja proti koronavirusu.

VEČ ...|30. 8. 2021
Stane Granda o političnem stanju in cepljenju

V tokratni oddaji smo gostili našega rednega gosta Staneta Grando, ki je komentiral stanje politike v Sloveniji, nekatere nerešene poboje v Kočevskem rogu in odnos Slovencev do cepljenja proti koronavirusu.

Franci Trstenjak

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|30. 8. 2021
Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|30. 8. 2021
Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|27. 8. 2021
Jasna Korbar: V nestrpnem pričakovanju novega šolskega leta

Mesec september, ali kot mu ljudsko rečemo kimavec, naznanja konec sproščenega poletja in obrača naš vsakdanjik v delovno rutino. Središče življenjskega utripa postanejo šole, vrtci, fakultete, ki široko odpirajo vrata. Začetek je vedno poln pričakovanj, ambicij, iskanj tako v primarnih družinah, kot v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Vsako šolsko leto je zgodba zase, z novimi, zahtevnejšimi vsebinami, številnimi dogodki, zapleti in razpleti ter težko pričakovanim zaključkom.

Z novim šolskim letom pa stopamo tudi v šolo vere. Naj bodo naša dejanja, dejanja izpolnjevanja Božjega načrta.

Komentar je pripravila profesorica kemije Jasna Korbar.

Jasna Korbar: V nestrpnem pričakovanju novega šolskega leta

Mesec september, ali kot mu ljudsko rečemo kimavec, naznanja konec sproščenega poletja in obrača naš vsakdanjik v delovno rutino. Središče življenjskega utripa postanejo šole, vrtci, fakultete, ki široko odpirajo vrata. Začetek je vedno poln pričakovanj, ambicij, iskanj tako v primarnih družinah, kot v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Vsako šolsko leto je zgodba zase, z novimi, zahtevnejšimi vsebinami, številnimi dogodki, zapleti in razpleti ter težko pričakovanim zaključkom.

Z novim šolskim letom pa stopamo tudi v šolo vere. Naj bodo naša dejanja, dejanja izpolnjevanja Božjega načrta.

Komentar je pripravila profesorica kemije Jasna Korbar.

komentardružbamladiotrocivzgojašola

Komentar tedna

Jasna Korbar: V nestrpnem pričakovanju novega šolskega leta

Mesec september, ali kot mu ljudsko rečemo kimavec, naznanja konec sproščenega poletja in obrača naš vsakdanjik v delovno rutino. Središče življenjskega utripa postanejo šole, vrtci, fakultete, ki široko odpirajo vrata. Začetek je vedno poln pričakovanj, ambicij, iskanj tako v primarnih družinah, kot v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Vsako šolsko leto je zgodba zase, z novimi, zahtevnejšimi vsebinami, številnimi dogodki, zapleti in razpleti ter težko pričakovanim zaključkom.

Z novim šolskim letom pa stopamo tudi v šolo vere. Naj bodo naša dejanja, dejanja izpolnjevanja Božjega načrta.

Komentar je pripravila profesorica kemije Jasna Korbar.

VEČ ...|27. 8. 2021
Jasna Korbar: V nestrpnem pričakovanju novega šolskega leta

Mesec september, ali kot mu ljudsko rečemo kimavec, naznanja konec sproščenega poletja in obrača naš vsakdanjik v delovno rutino. Središče življenjskega utripa postanejo šole, vrtci, fakultete, ki široko odpirajo vrata. Začetek je vedno poln pričakovanj, ambicij, iskanj tako v primarnih družinah, kot v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Vsako šolsko leto je zgodba zase, z novimi, zahtevnejšimi vsebinami, številnimi dogodki, zapleti in razpleti ter težko pričakovanim zaključkom.

Z novim šolskim letom pa stopamo tudi v šolo vere. Naj bodo naša dejanja, dejanja izpolnjevanja Božjega načrta.

Komentar je pripravila profesorica kemije Jasna Korbar.

Jasna Korbar

komentardružbamladiotrocivzgojašola

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 8. 2021
Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

infodružbakomentarpolitika

Informativni prispevki

Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

VEČ ...|27. 8. 2021
Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

Radio Ognjišče

infodružbakomentarpolitika

Komentar Družina

VEČ ...|26. 8. 2021
Cepljenje DA ali NE

Proti boleznim, ki jih povzročajo patogeni (mikroorganizmi) se borimo s cepljenjem, zdravili in preventivnimi ukrepi, kot je uporaba mask, razkuževanje rok in priporočena fizična razdalja. Med pomembne virusne bolezni spada tudi covid 19, ki je izbruhnil decembra 2019 na Kitajskem in se je v Slovenijo razširil 4. marca 2020. Vlada RS je začela takoj sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije, NIJZ pa je ljudi začel vabiti k cepljenju. Kljub temu da je epidemija nevarna, da je umrljivost visoka ...

Celoten kometnar, ki ga je napisal Stanislav Slatinek, si lahko preberete v aktualni številki tednika Družina ali na spletni strani založbe Družina.

Cepljenje DA ali NE

Proti boleznim, ki jih povzročajo patogeni (mikroorganizmi) se borimo s cepljenjem, zdravili in preventivnimi ukrepi, kot je uporaba mask, razkuževanje rok in priporočena fizična razdalja. Med pomembne virusne bolezni spada tudi covid 19, ki je izbruhnil decembra 2019 na Kitajskem in se je v Slovenijo razširil 4. marca 2020. Vlada RS je začela takoj sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije, NIJZ pa je ljudi začel vabiti k cepljenju. Kljub temu da je epidemija nevarna, da je umrljivost visoka ...

Celoten kometnar, ki ga je napisal Stanislav Slatinek, si lahko preberete v aktualni številki tednika Družina ali na spletni strani založbe Družina.

komentarkoronavirusdružba

Komentar Družina

Cepljenje DA ali NE

Proti boleznim, ki jih povzročajo patogeni (mikroorganizmi) se borimo s cepljenjem, zdravili in preventivnimi ukrepi, kot je uporaba mask, razkuževanje rok in priporočena fizična razdalja. Med pomembne virusne bolezni spada tudi covid 19, ki je izbruhnil decembra 2019 na Kitajskem in se je v Slovenijo razširil 4. marca 2020. Vlada RS je začela takoj sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije, NIJZ pa je ljudi začel vabiti k cepljenju. Kljub temu da je epidemija nevarna, da je umrljivost visoka ...

Celoten kometnar, ki ga je napisal Stanislav Slatinek, si lahko preberete v aktualni številki tednika Družina ali na spletni strani založbe Družina.

VEČ ...|26. 8. 2021
Cepljenje DA ali NE

Proti boleznim, ki jih povzročajo patogeni (mikroorganizmi) se borimo s cepljenjem, zdravili in preventivnimi ukrepi, kot je uporaba mask, razkuževanje rok in priporočena fizična razdalja. Med pomembne virusne bolezni spada tudi covid 19, ki je izbruhnil decembra 2019 na Kitajskem in se je v Slovenijo razširil 4. marca 2020. Vlada RS je začela takoj sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije, NIJZ pa je ljudi začel vabiti k cepljenju. Kljub temu da je epidemija nevarna, da je umrljivost visoka ...

Celoten kometnar, ki ga je napisal Stanislav Slatinek, si lahko preberete v aktualni številki tednika Družina ali na spletni strani založbe Družina.

Stanislav Slatinek

komentarkoronavirusdružba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|25. 8. 2021
Drago K. Ocvirk: Kaj je župnik Strmšek zapisal v Oznanila, da si je prislužil pozornost osrednjih medijev in njihovega dežurnega analitika?

Komentator v komentarju ugotavlja, da župnik Strmšek z zapisom v Oznanilih, v katerem poziva, da naj poslušamo zdravnike in ne političnih aktivistov ter je skeptičen, da bi leva vlada lahko uspešno prebrodila zahtevni čas epidemije, ni kršil niti državnih niti cerkvenih predpisov. Župnik je pozornost pritegnil le zato, ker je bil kritičen do leve politične opcije in komentator ugotavlja, da se nas totalitarna indoktrinacija o izključenosti Cerkve in duhovščine žal še vedno drži.

Drago K. Ocvirk: Kaj je župnik Strmšek zapisal v Oznanila, da si je prislužil pozornost osrednjih medijev in njihovega dežurnega analitika?

Komentator v komentarju ugotavlja, da župnik Strmšek z zapisom v Oznanilih, v katerem poziva, da naj poslušamo zdravnike in ne političnih aktivistov ter je skeptičen, da bi leva vlada lahko uspešno prebrodila zahtevni čas epidemije, ni kršil niti državnih niti cerkvenih predpisov. Župnik je pozornost pritegnil le zato, ker je bil kritičen do leve politične opcije in komentator ugotavlja, da se nas totalitarna indoktrinacija o izključenosti Cerkve in duhovščine žal še vedno drži.

komentarustavaCerkevdržavacepljenjecovid-19koronavirus

Komentar Časnik.si

Drago K. Ocvirk: Kaj je župnik Strmšek zapisal v Oznanila, da si je prislužil pozornost osrednjih medijev in njihovega dežurnega analitika?

Komentator v komentarju ugotavlja, da župnik Strmšek z zapisom v Oznanilih, v katerem poziva, da naj poslušamo zdravnike in ne političnih aktivistov ter je skeptičen, da bi leva vlada lahko uspešno prebrodila zahtevni čas epidemije, ni kršil niti državnih niti cerkvenih predpisov. Župnik je pozornost pritegnil le zato, ker je bil kritičen do leve politične opcije in komentator ugotavlja, da se nas totalitarna indoktrinacija o izključenosti Cerkve in duhovščine žal še vedno drži.

VEČ ...|25. 8. 2021
Drago K. Ocvirk: Kaj je župnik Strmšek zapisal v Oznanila, da si je prislužil pozornost osrednjih medijev in njihovega dežurnega analitika?

Komentator v komentarju ugotavlja, da župnik Strmšek z zapisom v Oznanilih, v katerem poziva, da naj poslušamo zdravnike in ne političnih aktivistov ter je skeptičen, da bi leva vlada lahko uspešno prebrodila zahtevni čas epidemije, ni kršil niti državnih niti cerkvenih predpisov. Župnik je pozornost pritegnil le zato, ker je bil kritičen do leve politične opcije in komentator ugotavlja, da se nas totalitarna indoktrinacija o izključenosti Cerkve in duhovščine žal še vedno drži.

Drago K. Ocvirk

komentarustavaCerkevdržavacepljenjecovid-19koronavirus

Naš pogled

VEČ ...|24. 8. 2021
Marjana Debevec: Drug z drugim ali drug proti drugemu?

Včasih si zaželim, da bi tisti, ki brez strokovne podlage tako goreče nasprotujejo cepljenju, malo umirili konje. Vsak bi jih razumel, če bi preprosto priznali, da jih je strah cepljenja in se zato ne bodo cepili. Mislim tudi, da je treba veliko več prostora dati stroki, ki se bori in išče načine za zajezitev te hude epidemije. Žal pa mnogi podlegajo teorijam zarote, ki jih tukaj na bom naštevala, ker mejijo na znanstveno fantastiko in ljudem jemljejo razum. Zato je še toliko bolj vprašljiv vpliv tistih, h katerim se zatekajo ranljivi posamezniki. Je prav, da jih strašijo s cepljenjem, ko se je v zadnjem letu že pokazalo, da je to najboljša oblika zaščite in da se bo po napovedih strokovnjakov v bližnji prihodnosti vsak od nas srečal z delta ali kakšno drugo različico?

Marjana Debevec: Drug z drugim ali drug proti drugemu?

Včasih si zaželim, da bi tisti, ki brez strokovne podlage tako goreče nasprotujejo cepljenju, malo umirili konje. Vsak bi jih razumel, če bi preprosto priznali, da jih je strah cepljenja in se zato ne bodo cepili. Mislim tudi, da je treba veliko več prostora dati stroki, ki se bori in išče načine za zajezitev te hude epidemije. Žal pa mnogi podlegajo teorijam zarote, ki jih tukaj na bom naštevala, ker mejijo na znanstveno fantastiko in ljudem jemljejo razum. Zato je še toliko bolj vprašljiv vpliv tistih, h katerim se zatekajo ranljivi posamezniki. Je prav, da jih strašijo s cepljenjem, ko se je v zadnjem letu že pokazalo, da je to najboljša oblika zaščite in da se bo po napovedih strokovnjakov v bližnji prihodnosti vsak od nas srečal z delta ali kakšno drugo različico?

komentarcepljenjeteorije zarotecovidkoronavirus

Naš pogled

Marjana Debevec: Drug z drugim ali drug proti drugemu?

Včasih si zaželim, da bi tisti, ki brez strokovne podlage tako goreče nasprotujejo cepljenju, malo umirili konje. Vsak bi jih razumel, če bi preprosto priznali, da jih je strah cepljenja in se zato ne bodo cepili. Mislim tudi, da je treba veliko več prostora dati stroki, ki se bori in išče načine za zajezitev te hude epidemije. Žal pa mnogi podlegajo teorijam zarote, ki jih tukaj na bom naštevala, ker mejijo na znanstveno fantastiko in ljudem jemljejo razum. Zato je še toliko bolj vprašljiv vpliv tistih, h katerim se zatekajo ranljivi posamezniki. Je prav, da jih strašijo s cepljenjem, ko se je v zadnjem letu že pokazalo, da je to najboljša oblika zaščite in da se bo po napovedih strokovnjakov v bližnji prihodnosti vsak od nas srečal z delta ali kakšno drugo različico?

VEČ ...|24. 8. 2021
Marjana Debevec: Drug z drugim ali drug proti drugemu?

Včasih si zaželim, da bi tisti, ki brez strokovne podlage tako goreče nasprotujejo cepljenju, malo umirili konje. Vsak bi jih razumel, če bi preprosto priznali, da jih je strah cepljenja in se zato ne bodo cepili. Mislim tudi, da je treba veliko več prostora dati stroki, ki se bori in išče načine za zajezitev te hude epidemije. Žal pa mnogi podlegajo teorijam zarote, ki jih tukaj na bom naštevala, ker mejijo na znanstveno fantastiko in ljudem jemljejo razum. Zato je še toliko bolj vprašljiv vpliv tistih, h katerim se zatekajo ranljivi posamezniki. Je prav, da jih strašijo s cepljenjem, ko se je v zadnjem letu že pokazalo, da je to najboljša oblika zaščite in da se bo po napovedih strokovnjakov v bližnji prihodnosti vsak od nas srečal z delta ali kakšno drugo različico?

Marjana Debevec

komentarcepljenjeteorije zarotecovidkoronavirus

Komentar Domovina.je

VEČ ...|23. 8. 2021
Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentarpolitikadružbaSlovenija

Komentar Domovina.je

Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|23. 8. 2021
Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Rok Čakš

komentarpolitikadružbaSlovenija

Komentar tedna

VEČ ...|20. 8. 2021
Dr. Ivan Štuhec: Marija in epidemija

Človek je v stalni skušnjavi, da bi postal prvi in zadnji odločevalec o življenju in smrti. 

Življenje je večno in ni omejeno na rojstvo in smrt človeka. 

Virus je postal orožje tistih, ki se gredo v času epidemije boga z malo začetnico.

O aktualnem dogajanju razmišlja dr. Ivan Štuhec.

Dr. Ivan Štuhec: Marija in epidemija

Človek je v stalni skušnjavi, da bi postal prvi in zadnji odločevalec o življenju in smrti. 

Življenje je večno in ni omejeno na rojstvo in smrt človeka. 

Virus je postal orožje tistih, ki se gredo v času epidemije boga z malo začetnico.

O aktualnem dogajanju razmišlja dr. Ivan Štuhec.

komentarepidemijakoronavirus

Komentar tedna

Dr. Ivan Štuhec: Marija in epidemija

Človek je v stalni skušnjavi, da bi postal prvi in zadnji odločevalec o življenju in smrti. 

Življenje je večno in ni omejeno na rojstvo in smrt človeka. 

Virus je postal orožje tistih, ki se gredo v času epidemije boga z malo začetnico.

O aktualnem dogajanju razmišlja dr. Ivan Štuhec.

VEČ ...|20. 8. 2021
Dr. Ivan Štuhec: Marija in epidemija

Človek je v stalni skušnjavi, da bi postal prvi in zadnji odločevalec o življenju in smrti. 

Življenje je večno in ni omejeno na rojstvo in smrt človeka. 

Virus je postal orožje tistih, ki se gredo v času epidemije boga z malo začetnico.

O aktualnem dogajanju razmišlja dr. Ivan Štuhec.

Ivan Štuhec

komentarepidemijakoronavirus

Komentar Družina

VEČ ...|19. 8. 2021
Igor Bahovec: Krik Zemlje

Igor Bahovec je v komentarju Krik Zemlje razmišljal o tem, da ekološka kriza ni ločena od drugih kriz in da bomo morali korenito spremeniti način življenja. Vsak je poklican, da prispeva svoj delež.

Igor Bahovec: Krik Zemlje

Igor Bahovec je v komentarju Krik Zemlje razmišljal o tem, da ekološka kriza ni ločena od drugih kriz in da bomo morali korenito spremeniti način življenja. Vsak je poklican, da prispeva svoj delež.

komentarekologija

Komentar Družina

Igor Bahovec: Krik Zemlje

Igor Bahovec je v komentarju Krik Zemlje razmišljal o tem, da ekološka kriza ni ločena od drugih kriz in da bomo morali korenito spremeniti način življenja. Vsak je poklican, da prispeva svoj delež.

VEČ ...|19. 8. 2021
Igor Bahovec: Krik Zemlje

Igor Bahovec je v komentarju Krik Zemlje razmišljal o tem, da ekološka kriza ni ločena od drugih kriz in da bomo morali korenito spremeniti način življenja. Vsak je poklican, da prispeva svoj delež.

Igor Bahovec

komentarekologija

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 8. 2021
Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

infopolitikavladajanez janšakomentarboštjan marko turk

Informativni prispevki

Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

VEČ ...|19. 8. 2021
Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

Radio Ognjišče

infopolitikavladajanez janšakomentarboštjan marko turk

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 8. 2021
Franci Feltrin: Marjan Šarec ne sodi v politiko in še manj na Gregorčičevo

Komentator je kritičen do nagovarjanja Marjana Šarca, naj se stranke opredelijo proti Janezu Janši oziroma SDS in vsem strankam, ki ga podpirajo. Svojevrsten paradoks je, da Šarec s svojim pozivom dejansko krši več členov ustave. Franci Feltrin meni, da po številnih sovražnih in izločevalnih izpadih, ki jih prirejajo Marjan Šarec in somišljeniki, jasno da taki ljudje ne sodijo v politiko.

Franci Feltrin: Marjan Šarec ne sodi v politiko in še manj na Gregorčičevo

Komentator je kritičen do nagovarjanja Marjana Šarca, naj se stranke opredelijo proti Janezu Janši oziroma SDS in vsem strankam, ki ga podpirajo. Svojevrsten paradoks je, da Šarec s svojim pozivom dejansko krši več členov ustave. Franci Feltrin meni, da po številnih sovražnih in izločevalnih izpadih, ki jih prirejajo Marjan Šarec in somišljeniki, jasno da taki ljudje ne sodijo v politiko.

komentarMarjan ŠarecustavavolitveJanez JanšaSDS

Komentar Časnik.si

Franci Feltrin: Marjan Šarec ne sodi v politiko in še manj na Gregorčičevo

Komentator je kritičen do nagovarjanja Marjana Šarca, naj se stranke opredelijo proti Janezu Janši oziroma SDS in vsem strankam, ki ga podpirajo. Svojevrsten paradoks je, da Šarec s svojim pozivom dejansko krši več členov ustave. Franci Feltrin meni, da po številnih sovražnih in izločevalnih izpadih, ki jih prirejajo Marjan Šarec in somišljeniki, jasno da taki ljudje ne sodijo v politiko.

VEČ ...|18. 8. 2021
Franci Feltrin: Marjan Šarec ne sodi v politiko in še manj na Gregorčičevo

Komentator je kritičen do nagovarjanja Marjana Šarca, naj se stranke opredelijo proti Janezu Janši oziroma SDS in vsem strankam, ki ga podpirajo. Svojevrsten paradoks je, da Šarec s svojim pozivom dejansko krši več členov ustave. Franci Feltrin meni, da po številnih sovražnih in izločevalnih izpadih, ki jih prirejajo Marjan Šarec in somišljeniki, jasno da taki ljudje ne sodijo v politiko.

Franci Feltrin

komentarMarjan ŠarecustavavolitveJanez JanšaSDS

Naš pogled

VEČ ...|17. 8. 2021
Za zmago nad covidom sta potrebna logika in znanost, za spoštovanje ukrepov pa sočutje

Na podlagi česa se v življenju odločamo? Veliko stvari počnemo iz navade. Ravnamo, kot smo se naučili. Primemo žlico in jemo juho. Večinoma. Če so nas naučili drugače, morda z žlico jemo tudi zeleno solato, rižoto in torto.

Za zmago nad covidom sta potrebna logika in znanost, za spoštovanje ukrepov pa sočutje

Na podlagi česa se v življenju odločamo? Veliko stvari počnemo iz navade. Ravnamo, kot smo se naučili. Primemo žlico in jemo juho. Večinoma. Če so nas naučili drugače, morda z žlico jemo tudi zeleno solato, rižoto in torto.

komentar

Naš pogled

Za zmago nad covidom sta potrebna logika in znanost, za spoštovanje ukrepov pa sočutje

Na podlagi česa se v življenju odločamo? Veliko stvari počnemo iz navade. Ravnamo, kot smo se naučili. Primemo žlico in jemo juho. Večinoma. Če so nas naučili drugače, morda z žlico jemo tudi zeleno solato, rižoto in torto.

VEČ ...|17. 8. 2021
Za zmago nad covidom sta potrebna logika in znanost, za spoštovanje ukrepov pa sočutje

Na podlagi česa se v življenju odločamo? Veliko stvari počnemo iz navade. Ravnamo, kot smo se naučili. Primemo žlico in jemo juho. Večinoma. Če so nas naučili drugače, morda z žlico jemo tudi zeleno solato, rižoto in torto.

Radio Ognjišče

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|16. 8. 2021
dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|16. 8. 2021
dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|13. 8. 2021
Lojze Kozar: Beseda

Če spoznam, da kakšna beseda ni bila pri Bogu, otresem besedo iz svojih ušes in iz svojega srca in iščem drugo, ki prihaja iz dobrega vira, z dobrim namenom. Potrebno je torej aktivno sprejemanje besed. Potrebno je razmišljanje. Potreben je pogost počitek pri Besedi, ki je bila v začetku. Kajti v njej je življenje in življenje je luč ljudi. In luč Besede sveti tudi v najtrši temi.

Komentar je pripravil generalni vikar murskosoboške škofije, Lojze Kozar ml.

Lojze Kozar: Beseda

Če spoznam, da kakšna beseda ni bila pri Bogu, otresem besedo iz svojih ušes in iz svojega srca in iščem drugo, ki prihaja iz dobrega vira, z dobrim namenom. Potrebno je torej aktivno sprejemanje besed. Potrebno je razmišljanje. Potreben je pogost počitek pri Besedi, ki je bila v začetku. Kajti v njej je življenje in življenje je luč ljudi. In luč Besede sveti tudi v najtrši temi.

Komentar je pripravil generalni vikar murskosoboške škofije, Lojze Kozar ml.

komentardružbaduhovnost

Komentar tedna

Lojze Kozar: Beseda

Če spoznam, da kakšna beseda ni bila pri Bogu, otresem besedo iz svojih ušes in iz svojega srca in iščem drugo, ki prihaja iz dobrega vira, z dobrim namenom. Potrebno je torej aktivno sprejemanje besed. Potrebno je razmišljanje. Potreben je pogost počitek pri Besedi, ki je bila v začetku. Kajti v njej je življenje in življenje je luč ljudi. In luč Besede sveti tudi v najtrši temi.

Komentar je pripravil generalni vikar murskosoboške škofije, Lojze Kozar ml.

VEČ ...|13. 8. 2021
Lojze Kozar: Beseda

Če spoznam, da kakšna beseda ni bila pri Bogu, otresem besedo iz svojih ušes in iz svojega srca in iščem drugo, ki prihaja iz dobrega vira, z dobrim namenom. Potrebno je torej aktivno sprejemanje besed. Potrebno je razmišljanje. Potreben je pogost počitek pri Besedi, ki je bila v začetku. Kajti v njej je življenje in življenje je luč ljudi. In luč Besede sveti tudi v najtrši temi.

Komentar je pripravil generalni vikar murskosoboške škofije, Lojze Kozar ml.

Lojze Kozar

komentardružbaduhovnost

Komentar Družina

VEČ ...|12. 8. 2021
Milan Knep: Plečniku bi se trgalo srce

Avtor je opozoril kako pomembno je, da je Unesco Jožeta Plečnika zapisal med nesmrtne arhitekte. Kritično pa je spregovoril o svetovnem prvenstvu odbojke na mivki, ki se je odvijalo na območju ljubljanske stolnice, na Pogačarjevem trgu.  Človek za svojo rast potrebuje tako kapelo kot stadion, a vsako na svojem mestu.

Milan Knep: Plečniku bi se trgalo srce

Avtor je opozoril kako pomembno je, da je Unesco Jožeta Plečnika zapisal med nesmrtne arhitekte. Kritično pa je spregovoril o svetovnem prvenstvu odbojke na mivki, ki se je odvijalo na območju ljubljanske stolnice, na Pogačarjevem trgu.  Človek za svojo rast potrebuje tako kapelo kot stadion, a vsako na svojem mestu.

komentaršportarhitektura

Komentar Družina

Milan Knep: Plečniku bi se trgalo srce

Avtor je opozoril kako pomembno je, da je Unesco Jožeta Plečnika zapisal med nesmrtne arhitekte. Kritično pa je spregovoril o svetovnem prvenstvu odbojke na mivki, ki se je odvijalo na območju ljubljanske stolnice, na Pogačarjevem trgu.  Človek za svojo rast potrebuje tako kapelo kot stadion, a vsako na svojem mestu.

VEČ ...|12. 8. 2021
Milan Knep: Plečniku bi se trgalo srce

Avtor je opozoril kako pomembno je, da je Unesco Jožeta Plečnika zapisal med nesmrtne arhitekte. Kritično pa je spregovoril o svetovnem prvenstvu odbojke na mivki, ki se je odvijalo na območju ljubljanske stolnice, na Pogačarjevem trgu.  Človek za svojo rast potrebuje tako kapelo kot stadion, a vsako na svojem mestu.

Milan Knep

komentaršportarhitektura

Komentar Časnik.si

VEČ ...|11. 8. 2021
Aleš Maver: Čas prostosti: V čem se je leto 1991 razlikovalo od naših dni? (1. del)

Opozoriti je treba, da Slovenija zunaj sovjetskega prostora vendarle celo v dogajanju okoli leta 1991 predstavljala izjemo. Prelom je bil namreč izrazito polovičen in ga je najbolj poosebljala izvolitev Milana Kučana za predsednika predsedstva aprila 1990.

Aleš Maver: Čas prostosti: V čem se je leto 1991 razlikovalo od naših dni? (1. del)

Opozoriti je treba, da Slovenija zunaj sovjetskega prostora vendarle celo v dogajanju okoli leta 1991 predstavljala izjemo. Prelom je bil namreč izrazito polovičen in ga je najbolj poosebljala izvolitev Milana Kučana za predsednika predsedstva aprila 1990.

komentarzgodovinapolitika

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Čas prostosti: V čem se je leto 1991 razlikovalo od naših dni? (1. del)

Opozoriti je treba, da Slovenija zunaj sovjetskega prostora vendarle celo v dogajanju okoli leta 1991 predstavljala izjemo. Prelom je bil namreč izrazito polovičen in ga je najbolj poosebljala izvolitev Milana Kučana za predsednika predsedstva aprila 1990.

VEČ ...|11. 8. 2021
Aleš Maver: Čas prostosti: V čem se je leto 1991 razlikovalo od naših dni? (1. del)

Opozoriti je treba, da Slovenija zunaj sovjetskega prostora vendarle celo v dogajanju okoli leta 1991 predstavljala izjemo. Prelom je bil namreč izrazito polovičen in ga je najbolj poosebljala izvolitev Milana Kučana za predsednika predsedstva aprila 1990.

Aleš Maver

komentarzgodovinapolitika

Naš pogled

VEČ ...|10. 8. 2021
Tadej Sadar: KORONA - ne Kdo ima prav?, ampak Komu zaupate?

Sodišča ne morejo dati svobode, upiranje NIJZ-ju ne bo pregnalo virusa in električna vozila ne bodo rešila narave - ali kako je epidemija namesto zdravstvenega postala pravni problem.

Tadej Sadar: KORONA - ne Kdo ima prav?, ampak Komu zaupate?

Sodišča ne morejo dati svobode, upiranje NIJZ-ju ne bo pregnalo virusa in električna vozila ne bodo rešila narave - ali kako je epidemija namesto zdravstvenega postala pravni problem.

komentar

Naš pogled

Tadej Sadar: KORONA - ne Kdo ima prav?, ampak Komu zaupate?

Sodišča ne morejo dati svobode, upiranje NIJZ-ju ne bo pregnalo virusa in električna vozila ne bodo rešila narave - ali kako je epidemija namesto zdravstvenega postala pravni problem.

VEČ ...|10. 8. 2021
Tadej Sadar: KORONA - ne Kdo ima prav?, ampak Komu zaupate?

Sodišča ne morejo dati svobode, upiranje NIJZ-ju ne bo pregnalo virusa in električna vozila ne bodo rešila narave - ali kako je epidemija namesto zdravstvenega postala pravni problem.

Radio Ognjišče

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|9. 8. 2021
Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|9. 8. 2021
Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|6. 8. 2021
Laris Gaiser: Evropa v svetu

Imperij ZDA bo trajal še desetletja, Evropa pa mora znotraj danega okvira poskušati zase pridobiti čim večji manevrski prostor tudi zato, ker če bi se svet - kot ga poznamo danes – porušil, je skoraj nemogoče, da bi Evropska unija, kot jo zgrajena danes, preživela. 

Komentar je pripravil Predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

Laris Gaiser: Evropa v svetu

Imperij ZDA bo trajal še desetletja, Evropa pa mora znotraj danega okvira poskušati zase pridobiti čim večji manevrski prostor tudi zato, ker če bi se svet - kot ga poznamo danes – porušil, je skoraj nemogoče, da bi Evropska unija, kot jo zgrajena danes, preživela. 

Komentar je pripravil Predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Laris Gaiser: Evropa v svetu

Imperij ZDA bo trajal še desetletja, Evropa pa mora znotraj danega okvira poskušati zase pridobiti čim večji manevrski prostor tudi zato, ker če bi se svet - kot ga poznamo danes – porušil, je skoraj nemogoče, da bi Evropska unija, kot jo zgrajena danes, preživela. 

Komentar je pripravil Predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

VEČ ...|6. 8. 2021
Laris Gaiser: Evropa v svetu

Imperij ZDA bo trajal še desetletja, Evropa pa mora znotraj danega okvira poskušati zase pridobiti čim večji manevrski prostor tudi zato, ker če bi se svet - kot ga poznamo danes – porušil, je skoraj nemogoče, da bi Evropska unija, kot jo zgrajena danes, preživela. 

Komentar je pripravil Predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

Laris Gaiser

komentardružbapolitika

Komentar Družina

VEČ ...|5. 8. 2021
Branko Cestnik: Učimo se od športnikov

Športniki niso bogovi z Olimpa, ne bomo jih malikovali. Smo pa hvaležni Bogu, da jih imamo in da se smemo te dni od njih marsikaj učiti.

Branko Cestnik: Učimo se od športnikov

Športniki niso bogovi z Olimpa, ne bomo jih malikovali. Smo pa hvaležni Bogu, da jih imamo in da se smemo te dni od njih marsikaj učiti.

komentar

Komentar Družina

Branko Cestnik: Učimo se od športnikov

Športniki niso bogovi z Olimpa, ne bomo jih malikovali. Smo pa hvaležni Bogu, da jih imamo in da se smemo te dni od njih marsikaj učiti.

VEČ ...|5. 8. 2021
Branko Cestnik: Učimo se od športnikov

Športniki niso bogovi z Olimpa, ne bomo jih malikovali. Smo pa hvaležni Bogu, da jih imamo in da se smemo te dni od njih marsikaj učiti.

Branko Cestnik

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|4. 8. 2021
Milan Gregorič: Sekularizacija, zaton krščanstva in vzpon duhovnosti izven cerkva Avtor:

Nesporno pa je, da je krščanstvo v razvitem zahodu v zatonu, da se cerkve praznijo, da je vedno manj duhovnikov, redovnikov in redovnic, da pada število sklenjenih krščanskih zakonov in podeljenih krstov ipd.

 

Milan Gregorič: Sekularizacija, zaton krščanstva in vzpon duhovnosti izven cerkva Avtor:

Nesporno pa je, da je krščanstvo v razvitem zahodu v zatonu, da se cerkve praznijo, da je vedno manj duhovnikov, redovnikov in redovnic, da pada število sklenjenih krščanskih zakonov in podeljenih krstov ipd.

 

komentar

Komentar Časnik.si

Milan Gregorič: Sekularizacija, zaton krščanstva in vzpon duhovnosti izven cerkva Avtor:

Nesporno pa je, da je krščanstvo v razvitem zahodu v zatonu, da se cerkve praznijo, da je vedno manj duhovnikov, redovnikov in redovnic, da pada število sklenjenih krščanskih zakonov in podeljenih krstov ipd.

 

VEČ ...|4. 8. 2021
Milan Gregorič: Sekularizacija, zaton krščanstva in vzpon duhovnosti izven cerkva Avtor:

Nesporno pa je, da je krščanstvo v razvitem zahodu v zatonu, da se cerkve praznijo, da je vedno manj duhovnikov, redovnikov in redovnic, da pada število sklenjenih krščanskih zakonov in podeljenih krstov ipd.

 

Milan Gregorič

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|2. 8. 2021
Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

VEČ ...|2. 8. 2021
Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

Gabriel Kavčič

komentarpolitikadružba

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 10. 2021
Novi koraki zadružnega povezovanja v dobro kmetov

Naš gost v nedeljski kmetijski oddaji je bil Stanko Tomšič, direktor kmetijske zadruge Trebnje-Krka, ki je minuli teden postal tudi direktor Zadružnega gospodarsko interesnega združenja K10+.

Novi koraki zadružnega povezovanja v dobro kmetov

Naš gost v nedeljski kmetijski oddaji je bil Stanko Tomšič, direktor kmetijske zadruge Trebnje-Krka, ki je minuli teden postal tudi direktor Zadružnega gospodarsko interesnega združenja K10+.

Robert Božič

kmetijstvozadrugepovezovanjenabava

Doživetja narave

VEČ ...|15. 10. 2021
Po poteh ljudskih pripovedi

Z imenitnima sogovornicama smo se sprehajali ob bregovih naše najdaljše reke Save, hkrati pa smo potovali tudi skozi stoletja, ko so v bližini naših vasi živela skrivnostna starodavna bitja. Ljudske pripovedi so oživele z Dušico Kunaver, dobre ideje za družinska potepanja pa je iz popotne malhe jemala Irena Mušič Habjan.

Po poteh ljudskih pripovedi

Z imenitnima sogovornicama smo se sprehajali ob bregovih naše najdaljše reke Save, hkrati pa smo potovali tudi skozi stoletja, ko so v bližini naših vasi živela skrivnostna starodavna bitja. Ljudske pripovedi so oživele z Dušico Kunaver, dobre ideje za družinska potepanja pa je iz popotne malhe jemala Irena Mušič Habjan.

Blaž Lesnik

naravadružinaizletipravljiceljudska pripovedkavodnikZgodbe za otroke

Dogodki

VEČ ...|24. 6. 2021
Oglašanje iz Triglavskega doma na Kredarici

V nocojšnji praznični oddaji Ob radijskem ognjišču so celotno današnje dogajanje podviga Z morja na Triglav, predvsem pa svoje doživljanje poti in vzpona, delili z nami Blaž Lesnik, Andrej Novljan, Andrej Jerman in Izidor Šček.

Oglašanje iz Triglavskega doma na Kredarici

V nocojšnji praznični oddaji Ob radijskem ognjišču so celotno današnje dogajanje podviga Z morja na Triglav, predvsem pa svoje doživljanje poti in vzpona, delili z nami Blaž Lesnik, Andrej Novljan, Andrej Jerman in Izidor Šček.

Radio Ognjišče

Z morja na Triglavšportnaravadružba

Duhovna misel

VEČ ...|18. 10. 2021
Ne izgubite miru

Pa čeprav na daljavo in preko radijskih valov, tudi vam, dragi bratje in sestre, pravim …

Ne izgubite miru

Pa čeprav na daljavo in preko radijskih valov, tudi vam, dragi bratje in sestre, pravim …

Luka Tul

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|12. 10. 2021
Viktor Frankl: psiholog, ki moderno, brezciljno družbo prebuja v življenje, v knjigi: »Človekovo iskanje najvišjega smisla«

V oddaji Sol in luč smo na Radiu Ognjišče predstavili že nekaj njegovih del, tokrat je z nami v odlomkih iz sicer strokovno zahtevnejše knjige z naslovom »Človekovo iskanje najvišjega smisla«, ki pa vsebinsko ustreza času v katerem smo. Avtor neprenehoma prižiga luči povsod tam, kjer se človek znajde v temi. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Viktor Frankl: psiholog, ki moderno, brezciljno družbo prebuja v življenje, v knjigi: »Človekovo iskanje najvišjega smisla«

V oddaji Sol in luč smo na Radiu Ognjišče predstavili že nekaj njegovih del, tokrat je z nami v odlomkih iz sicer strokovno zahtevnejše knjige z naslovom »Človekovo iskanje najvišjega smisla«, ki pa vsebinsko ustreza času v katerem smo. Avtor neprenehoma prižiga luči povsod tam, kjer se človek znajde v temi. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosisvetovanjemladi

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 10. 2021
Zmajski mladenič

V avstrijski pravljici boste slišali, da je nekoč živel lovec, ki je imel ženo in veliko otrok, kruha pa bolj malo na mizi. No, tako piše na začetku pravljice. Konec je veliko bolj prijazen: dobro se jim je godilo, do smrti so srečno živeli. Prava pravljica, kajne?

Zmajski mladenič

V avstrijski pravljici boste slišali, da je nekoč živel lovec, ki je imel ženo in veliko otrok, kruha pa bolj malo na mizi. No, tako piše na začetku pravljice. Konec je veliko bolj prijazen: dobro se jim je godilo, do smrti so srečno živeli. Prava pravljica, kajne?

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|18. 10. 2021
Pobiči mi po cest gredo

Tokratno oddajo o ljudski glasbi so oblikovale tri ljubljanske skupine; pevke Cintare, pevska skupina Kerlci in Rožančevi fantiči.


 

Pobiči mi po cest gredo

Tokratno oddajo o ljudski glasbi so oblikovale tri ljubljanske skupine; pevke Cintare, pevska skupina Kerlci in Rožančevi fantiči.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|18. 10. 2021
Reportaža z letošnjih počitnic

V oddaji PRO smo nadaljevali z reportažo letošnjih počitnic, ki so bile na Kreti. Slišali ste o drugem dnevu in o nekaterih posebnostih Krete, pa tudi posnetek mašnega nagovora in pogovora s počitnikarjema.

Reportaža z letošnjih počitnic

V oddaji PRO smo nadaljevali z reportažo letošnjih počitnic, ki so bile na Kreti. Slišali ste o drugem dnevu in o nekaterih posebnostih Krete, pa tudi posnetek mašnega nagovora in pogovora s počitnikarjema.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 10. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 10. 2021
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o pogoju prebolelosti in cepljenja ter nasilnih protestih

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o pogoju prebolelosti in cepljenja ter nasilnih protestih

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.

Alen Salihović

politikadružba