Ko smo skupaj, se upanje širi

Skupnost je ključna za preživetje civilizacije. V krščanski skupnosti, ki povezuje ljudi med seboj in z Bogom, pa se gradi tudi duhovna sinergija. Veliko moč lahko pokaže takrat, ko zmanjka človeških besed. V težkih trenutki, ob smrti, se začuti moč takšne skupnosti, ki temelji na Jezusovi obljubi “Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi. Na materinski dan avtor poudarja vlogo Marije kot stebra skupnosti apostolov in njenega vpliva na njihovo povezanost in pogum.

Dr. Tomaž Erzar: Dolga pot odpuščanja

Na temo odpuščanja se je z  voditeljico Matejo Subotičanec pogovarjal avtor knjige Dolga pot odpuščanja dr. Tomaž Erzar.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 1. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem prispevkov znanstvenega posveta z naslovom »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. Slišali ste prvo oddajo v kateri je spregovoril dr. Marko Dolinar pod naslovom: Kemik Boris Kranjc: načelnost, idealizem in smrt.

Marko Pavliha: Upanje

Najmočnejše je tisto upanje, ki preraste v zaupanje v sočloveka, Boga ali višjo silo, da se bo vse rešilo tako, kot je namenjeno. Karkoli želimo izsiliti ali nekoga prisiliti, se bo običajno izkazalo za napačno, ker ne prihaja iz srca, marveč iz preračunljive glave.

Upam in verjamem v molitvi, da bo naš papež Frančišek hitro okreval in nam vlival upanja še na mnoga leta. 

Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

Slovo od župnika Petra Stickerja

Dolgoletni župnik v Globasnici na avstrijskem Koroškem Peter Sticker je pred dnevi odšel v večnost. Danes je ležal v domačem kraju, v podružnični cerkvi v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu, od jutri se bo možno od njega posloviti v župnijski cerkvi v Globasnici, kjer bo v soboto tudi pogrebna slovesnost. Peter Sticker je bil v duhovnika posvečen leta 1966. Deloval je v Pliberku, v Šmihelu nad Pliberkom, v Dobrli vasi, na Pečnici, v Šmiklavžu ob Dravi, Globasnici in Štebnu. Nekaj let je bil tudi dekan Dobrle vasi. Zaradi njegove raznolike dejavnosti je bil imenovan za škofijskega duhovniškega svetnika in za škofijskega konsistorialnega svetnika. Ker je bil še kot dojenček z družino pregnan v nemška taborišča, je vedno čutil naklonjenost do ljudi v tovrstnih stiskah. Med drugim je med begunsko krizo sprejel v župnišče družino iz Iraka.