Od slike do besede

VEČ ...|31. 3. 2020
Monoteizem in nasilje - knjiga

Sodelujeta p. dr. Edvard Kovač in p. dr. Mari Osredkar.

Monoteizem in nasilje - knjiga

Sodelujeta p. dr. Edvard Kovač in p. dr. Mari Osredkar.

kultura

Od slike do besede

Monoteizem in nasilje - knjiga
Sodelujeta p. dr. Edvard Kovač in p. dr. Mari Osredkar.
VEČ ...|31. 3. 2020
Monoteizem in nasilje - knjiga
Sodelujeta p. dr. Edvard Kovač in p. dr. Mari Osredkar.

Mateja Subotičanec

kultura

Naš pogled

VEČ ...|31. 3. 2020
Prijateljica knjiga

O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.

Prijateljica knjiga

O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.

knjigekultura

Naš pogled

Prijateljica knjiga
O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.
VEČ ...|31. 3. 2020
Prijateljica knjiga
O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.

Damijana Medved

knjigekultura

Minute za Sveto pismo

VEČ ...|29. 3. 2020
Knjiga modrosti

Pogovarjali smo se z akademikom dr. Jožetom Krašovcem.

Knjiga modrosti

Pogovarjali smo se z akademikom dr. Jožetom Krašovcem.

duhovnostSveto pismomodrost

Minute za Sveto pismo

Knjiga modrosti
Pogovarjali smo se z akademikom dr. Jožetom Krašovcem.
VEČ ...|29. 3. 2020
Knjiga modrosti
Pogovarjali smo se z akademikom dr. Jožetom Krašovcem.

Mateja Subotičanec

duhovnostSveto pismomodrost

Radijski roman

VEČ ...|26. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - trinajsti del

George, Harris in pisatelj so končno v čolnu in na reki Temzi. Zdaj pa si morajo razdeliti delo. Kdo bo ostal v čolnu in kdo bo vlekel čoln z vlečnimi vrvmi?

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - trinajsti del

George, Harris in pisatelj so končno v čolnu in na reki Temzi. Zdaj pa si morajo razdeliti delo. Kdo bo ostal v čolnu in kdo bo vlekel čoln z vlečnimi vrvmi?

knjigahumorprijateljipespustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - trinajsti del
George, Harris in pisatelj so končno v čolnu in na reki Temzi. Zdaj pa si morajo razdeliti delo. Kdo bo ostal v čolnu in kdo bo vlekel čoln z vlečnimi vrvmi?
VEČ ...|26. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - trinajsti del
George, Harris in pisatelj so končno v čolnu in na reki Temzi. Zdaj pa si morajo razdeliti delo. Kdo bo ostal v čolnu in kdo bo vlekel čoln z vlečnimi vrvmi?

Marjan Bunič

knjigahumorprijateljipespustolovščina

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 3. 2020
Mladinska knjiga ponuja brezplačne e-knjige - 250 letnica rojstva pesnika Hölderlina

Mladinska knjiga ponuja brezplačne e-knjige - 250 letnica rojstva pesnika Hölderlina

kultura

Kulturni utrinki

Mladinska knjiga ponuja brezplačne e-knjige - 250 letnica rojstva pesnika Hölderlina
VEČ ...|20. 3. 2020
Mladinska knjiga ponuja brezplačne e-knjige - 250 letnica rojstva pesnika Hölderlina

Jože Bartolj

kultura

Moja zgodba

VEČ ...|15. 3. 2020
Jože Možina - Slovenski razkol

V oddaji Moja zgodba smo objavili predstavitev knjige Slovenski razkol avtorja zgodovinarja in novinarja dr. Jožeta Možine, ki jo je imel v Kulturnem centru Lojze Bratuš v Gorici. Utemeljil je razloge upora, predvsem civilnega prebivalstva, nad nasiljem, ki ga je doživljalo s strani revolucionarnih skupin Osvobodilne fronte. Povedal je, zakaj je knjiga tako odmevna, odkod novi viri dokumentov in podatki pa tudi, zakaj je tudi v letu 2020 potrebno govoriti o tej temi!

Jože Možina - Slovenski razkol

V oddaji Moja zgodba smo objavili predstavitev knjige Slovenski razkol avtorja zgodovinarja in novinarja dr. Jožeta Možine, ki jo je imel v Kulturnem centru Lojze Bratuš v Gorici. Utemeljil je razloge upora, predvsem civilnega prebivalstva, nad nasiljem, ki ga je doživljalo s strani revolucionarnih skupin Osvobodilne fronte. Povedal je, zakaj je knjiga tako odmevna, odkod novi viri dokumentov in podatki pa tudi, zakaj je tudi v letu 2020 potrebno govoriti o tej temi!

spominJože MožinaSlovenski razkol

Moja zgodba

Jože Možina - Slovenski razkol
V oddaji Moja zgodba smo objavili predstavitev knjige Slovenski razkol avtorja zgodovinarja in novinarja dr. Jožeta Možine, ki jo je imel v Kulturnem centru Lojze Bratuš v Gorici. Utemeljil je razloge upora, predvsem civilnega prebivalstva, nad nasiljem, ki ga je doživljalo s strani revolucionarnih skupin Osvobodilne fronte. Povedal je, zakaj je knjiga tako odmevna, odkod novi viri dokumentov in podatki pa tudi, zakaj je tudi v letu 2020 potrebno govoriti o tej temi!
VEČ ...|15. 3. 2020
Jože Možina - Slovenski razkol
V oddaji Moja zgodba smo objavili predstavitev knjige Slovenski razkol avtorja zgodovinarja in novinarja dr. Jožeta Možine, ki jo je imel v Kulturnem centru Lojze Bratuš v Gorici. Utemeljil je razloge upora, predvsem civilnega prebivalstva, nad nasiljem, ki ga je doživljalo s strani revolucionarnih skupin Osvobodilne fronte. Povedal je, zakaj je knjiga tako odmevna, odkod novi viri dokumentov in podatki pa tudi, zakaj je tudi v letu 2020 potrebno govoriti o tej temi!

Jože Bartolj

spominJože MožinaSlovenski razkol

Sol in luč

VEČ ...|10. 3. 2020
Fabrice Hadjadj: Kako uspeti v smrti, poglavje Mučeništvo za vsakogar.

Naslov knjige francoskega pisatelja Fabrica Hadjada, Kako uspeti v smrti, je že sam po sebi zanimiv, na dan 40-tih mučencev, smo za oddajo Sol in luč izbrali odlomek Mučeništvo za vsakogar. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Fabrice Hadjadj: Kako uspeti v smrti, poglavje Mučeništvo za vsakogar.

Naslov knjige francoskega pisatelja Fabrica Hadjada, Kako uspeti v smrti, je že sam po sebi zanimiv, na dan 40-tih mučencev, smo za oddajo Sol in luč izbrali odlomek Mučeništvo za vsakogar. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

duhovnostodnosi

Sol in luč

Fabrice Hadjadj: Kako uspeti v smrti, poglavje Mučeništvo za vsakogar.
Naslov knjige francoskega pisatelja Fabrica Hadjada, Kako uspeti v smrti, je že sam po sebi zanimiv, na dan 40-tih mučencev, smo za oddajo Sol in luč izbrali odlomek Mučeništvo za vsakogar. Knjiga je izšla pri založbi Družina.
VEČ ...|10. 3. 2020
Fabrice Hadjadj: Kako uspeti v smrti, poglavje Mučeništvo za vsakogar.
Naslov knjige francoskega pisatelja Fabrica Hadjada, Kako uspeti v smrti, je že sam po sebi zanimiv, na dan 40-tih mučencev, smo za oddajo Sol in luč izbrali odlomek Mučeništvo za vsakogar. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 3. 2020
Knjiga za prijatelja - EPK 2025 - Draveljski duhovni večer - Sejem Collecta

Knjiga za prijatelja - EPK 2025 - Draveljski duhovni večer - Sejem Collecta

kultura

Kulturni utrinki

Knjiga za prijatelja - EPK 2025 - Draveljski duhovni večer - Sejem Collecta
VEČ ...|4. 3. 2020
Knjiga za prijatelja - EPK 2025 - Draveljski duhovni večer - Sejem Collecta

Jože Bartolj

kultura

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|1. 3. 2020
Asia Bibi v Franciji

Mesto Pariz je v tem tednu je svetovnemu simbolu boja proti verskemu skrajništvu krščanski materi iz Pakistana Asii bibi podelilo posebno nagrado. Na temelju spornega zakona o bogoskrunstvu so jo namreč obsodili na smrt; kar devet let je preživela v zaporu. Pakistansko vrhovno sodišče jo je leta 2018 oprostilo in sedaj živi na skriti lokaciji v Kanadi. V pogovoru z novinarko Isabelle-Anne Tollet, ki se je vsa leta zavzemala za njeno izpustitev, je spregovorila o svojem življenju. Knjiga je v teh dneh izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom Končno svobodna.

Asia Bibi v Franciji

Mesto Pariz je v tem tednu je svetovnemu simbolu boja proti verskemu skrajništvu krščanski materi iz Pakistana Asii bibi podelilo posebno nagrado. Na temelju spornega zakona o bogoskrunstvu so jo namreč obsodili na smrt; kar devet let je preživela v zaporu. Pakistansko vrhovno sodišče jo je leta 2018 oprostilo in sedaj živi na skriti lokaciji v Kanadi. V pogovoru z novinarko Isabelle-Anne Tollet, ki se je vsa leta zavzemala za njeno izpustitev, je spregovorila o svojem življenju. Knjiga je v teh dneh izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom Končno svobodna.

duhovnostpapežinfo

Iz življenja vesoljne Cerkve

Asia Bibi v Franciji
Mesto Pariz je v tem tednu je svetovnemu simbolu boja proti verskemu skrajništvu krščanski materi iz Pakistana Asii bibi podelilo posebno nagrado. Na temelju spornega zakona o bogoskrunstvu so jo namreč obsodili na smrt; kar devet let je preživela v zaporu. Pakistansko vrhovno sodišče jo je leta 2018 oprostilo in sedaj živi na skriti lokaciji v Kanadi. V pogovoru z novinarko Isabelle-Anne Tollet, ki se je vsa leta zavzemala za njeno izpustitev, je spregovorila o svojem življenju. Knjiga je v teh dneh izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom Končno svobodna.
VEČ ...|1. 3. 2020
Asia Bibi v Franciji
Mesto Pariz je v tem tednu je svetovnemu simbolu boja proti verskemu skrajništvu krščanski materi iz Pakistana Asii bibi podelilo posebno nagrado. Na temelju spornega zakona o bogoskrunstvu so jo namreč obsodili na smrt; kar devet let je preživela v zaporu. Pakistansko vrhovno sodišče jo je leta 2018 oprostilo in sedaj živi na skriti lokaciji v Kanadi. V pogovoru z novinarko Isabelle-Anne Tollet, ki se je vsa leta zavzemala za njeno izpustitev, je spregovorila o svojem življenju. Knjiga je v teh dneh izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom Končno svobodna.

Marjana Debevec

duhovnostpapežinfo

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 2. 2020
Statistični urad o kulturi - Nocoj predstavitev knjige župnika Štefana Ceka

Statistični urad RS je ob kulturnem prazniku zbral nekaj podatkov o kulturi v letu 2018. Država je za kulturo namenila več kot 430 milijonov evrov, kar je manj kot odstotek BDP. Danes v petek 7. februarja bo po maši v Šmarjah pri Kopru predstavitev knjige »Spomini na Istro«pokojnega župnika Štefana Ceka.

Statistični urad o kulturi - Nocoj predstavitev knjige župnika Štefana Ceka

Statistični urad RS je ob kulturnem prazniku zbral nekaj podatkov o kulturi v letu 2018. Država je za kulturo namenila več kot 430 milijonov evrov, kar je manj kot odstotek BDP. Danes v petek 7. februarja bo po maši v Šmarjah pri Kopru predstavitev knjige »Spomini na Istro«pokojnega župnika Štefana Ceka.

kultura

Kulturni utrinki

Statistični urad o kulturi - Nocoj predstavitev knjige župnika Štefana Ceka
Statistični urad RS je ob kulturnem prazniku zbral nekaj podatkov o kulturi v letu 2018. Država je za kulturo namenila več kot 430 milijonov evrov, kar je manj kot odstotek BDP. Danes v petek 7. februarja bo po maši v Šmarjah pri Kopru predstavitev knjige »Spomini na Istro«pokojnega župnika Štefana Ceka.
VEČ ...|7. 2. 2020
Statistični urad o kulturi - Nocoj predstavitev knjige župnika Štefana Ceka
Statistični urad RS je ob kulturnem prazniku zbral nekaj podatkov o kulturi v letu 2018. Država je za kulturo namenila več kot 430 milijonov evrov, kar je manj kot odstotek BDP. Danes v petek 7. februarja bo po maši v Šmarjah pri Kopru predstavitev knjige »Spomini na Istro«pokojnega župnika Štefana Ceka.

Jože Bartolj

kultura

Radijski roman

VEČ ...|5. 2. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del

Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del

Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.

knjigahumorprijateljipespustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del
Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.
VEČ ...|5. 2. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del
Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.

Marjan Bunič

knjigahumorprijateljipespustolovščina

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 2. 2020
Predstavljeni knjigi Borisa Pahorja in Jožeta Celina - Koncert Timoteja Kosovinca - Nuk razstava Zdravljice

Predstavitev in pogovor z avtorjem knjige Tako mislim Borisom Pahorjem v Knjigarni Dom knjige v Kopru. Park vojaške zgodovine vabi na predstavitev knjige Jožete Celina z naslovom ŠTEVILKA 66229, ki bo danes v sredo, 5. februarja, ob 18. uri. Skladatelj in kitarist Timotej Kosovinc prireja zimski koncert 7. februarja ob 19.30 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata. Priložnostna razstava rokopisov, tiskanih in prevodnih izdaj Zdravljice bo v soboto, 8. februarja, v Veliki čitalnici NUKa.

Predstavljeni knjigi Borisa Pahorja in Jožeta Celina - Koncert Timoteja Kosovinca - Nuk razstava Zdravljice

Predstavitev in pogovor z avtorjem knjige Tako mislim Borisom Pahorjem v Knjigarni Dom knjige v Kopru. Park vojaške zgodovine vabi na predstavitev knjige Jožete Celina z naslovom ŠTEVILKA 66229, ki bo danes v sredo, 5. februarja, ob 18. uri. Skladatelj in kitarist Timotej Kosovinc prireja zimski koncert 7. februarja ob 19.30 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata. Priložnostna razstava rokopisov, tiskanih in prevodnih izdaj Zdravljice bo v soboto, 8. februarja, v Veliki čitalnici NUKa.

kultura

Kulturni utrinki

Predstavljeni knjigi Borisa Pahorja in Jožeta Celina - Koncert Timoteja Kosovinca - Nuk razstava Zdravljice
Predstavitev in pogovor z avtorjem knjige Tako mislim Borisom Pahorjem v Knjigarni Dom knjige v Kopru. Park vojaške zgodovine vabi na predstavitev knjige Jožete Celina z naslovom ŠTEVILKA 66229, ki bo danes v sredo, 5. februarja, ob 18. uri. Skladatelj in kitarist Timotej Kosovinc prireja zimski koncert 7. februarja ob 19.30 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata. Priložnostna razstava rokopisov, tiskanih in prevodnih izdaj Zdravljice bo v soboto, 8. februarja, v Veliki čitalnici NUKa.
VEČ ...|5. 2. 2020
Predstavljeni knjigi Borisa Pahorja in Jožeta Celina - Koncert Timoteja Kosovinca - Nuk razstava Zdravljice
Predstavitev in pogovor z avtorjem knjige Tako mislim Borisom Pahorjem v Knjigarni Dom knjige v Kopru. Park vojaške zgodovine vabi na predstavitev knjige Jožete Celina z naslovom ŠTEVILKA 66229, ki bo danes v sredo, 5. februarja, ob 18. uri. Skladatelj in kitarist Timotej Kosovinc prireja zimski koncert 7. februarja ob 19.30 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata. Priložnostna razstava rokopisov, tiskanih in prevodnih izdaj Zdravljice bo v soboto, 8. februarja, v Veliki čitalnici NUKa.

Jože Bartolj

kultura

Moja zgodba

VEČ ...|2. 2. 2020
Predstavitev knjige Utrinki pred pozabo II

Združenje prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko iz Kranja je izdalo knjigo z naslovom Utrinki pred pozabo, dnevnik Franca Rozmana in zgodbe drugih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. Knjigo so v četrtek 23. januarja predstavili v prostorih Gorenjskega Muzeja v Kranju. Knjigo je uredila dr. Monika Kokalj Kočevar, ki se je na predstavitvi pogovarjala z avtorji zapisov in njihovimi sorodniki.

Predstavitev knjige Utrinki pred pozabo II

Združenje prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko iz Kranja je izdalo knjigo z naslovom Utrinki pred pozabo, dnevnik Franca Rozmana in zgodbe drugih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. Knjigo so v četrtek 23. januarja predstavili v prostorih Gorenjskega Muzeja v Kranju. Knjigo je uredila dr. Monika Kokalj Kočevar, ki se je na predstavitvi pogovarjala z avtorji zapisov in njihovimi sorodniki.

spominFranc RozmanMonika Kokalj KočevarSilvo ValjavecJanez Žakelj

Moja zgodba

Predstavitev knjige Utrinki pred pozabo II
Združenje prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko iz Kranja je izdalo knjigo z naslovom Utrinki pred pozabo, dnevnik Franca Rozmana in zgodbe drugih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. Knjigo so v četrtek 23. januarja predstavili v prostorih Gorenjskega Muzeja v Kranju. Knjigo je uredila dr. Monika Kokalj Kočevar, ki se je na predstavitvi pogovarjala z avtorji zapisov in njihovimi sorodniki.
VEČ ...|2. 2. 2020
Predstavitev knjige Utrinki pred pozabo II
Združenje prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko iz Kranja je izdalo knjigo z naslovom Utrinki pred pozabo, dnevnik Franca Rozmana in zgodbe drugih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. Knjigo so v četrtek 23. januarja predstavili v prostorih Gorenjskega Muzeja v Kranju. Knjigo je uredila dr. Monika Kokalj Kočevar, ki se je na predstavitvi pogovarjala z avtorji zapisov in njihovimi sorodniki.

Jože Bartolj

spominFranc RozmanMonika Kokalj KočevarSilvo ValjavecJanez Žakelj

Via positiva

VEČ ...|30. 1. 2020
V obilju smo revni

Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.

V obilju smo revni

Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Via positiva

V obilju smo revni
Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.
VEČ ...|30. 1. 2020
V obilju smo revni
Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 1. 2020
Nagrada Glavak - Srbska umetnost v Narodni galeriji - Tartini 250 let - Neubauer knjiga

Slovensko komorno glasbeno gledališče bo nocoj v Mestni hiši podelilo nagrado Sama Smerkolja Boženi Glavak. V Narodni galeriji je na ogled razstava srbske moderne umetnosti med letoma 1880 in 1950. V Piranu so ob 250-letnici smrti skladatelja Giuseppeja Tartinija pripravili obsežen program. Nekdanji baletni plesalec, koreograf in režiser Henrik Neubauer je izdal knjigo ob stoletnici baletnega šolanja v Ljubljani.

Nagrada Glavak - Srbska umetnost v Narodni galeriji - Tartini 250 let - Neubauer knjiga

Slovensko komorno glasbeno gledališče bo nocoj v Mestni hiši podelilo nagrado Sama Smerkolja Boženi Glavak. V Narodni galeriji je na ogled razstava srbske moderne umetnosti med letoma 1880 in 1950. V Piranu so ob 250-letnici smrti skladatelja Giuseppeja Tartinija pripravili obsežen program. Nekdanji baletni plesalec, koreograf in režiser Henrik Neubauer je izdal knjigo ob stoletnici baletnega šolanja v Ljubljani.

kultura

Kulturni utrinki

Nagrada Glavak - Srbska umetnost v Narodni galeriji - Tartini 250 let - Neubauer knjiga
Slovensko komorno glasbeno gledališče bo nocoj v Mestni hiši podelilo nagrado Sama Smerkolja Boženi Glavak. V Narodni galeriji je na ogled razstava srbske moderne umetnosti med letoma 1880 in 1950. V Piranu so ob 250-letnici smrti skladatelja Giuseppeja Tartinija pripravili obsežen program. Nekdanji baletni plesalec, koreograf in režiser Henrik Neubauer je izdal knjigo ob stoletnici baletnega šolanja v Ljubljani.
VEČ ...|30. 1. 2020
Nagrada Glavak - Srbska umetnost v Narodni galeriji - Tartini 250 let - Neubauer knjiga
Slovensko komorno glasbeno gledališče bo nocoj v Mestni hiši podelilo nagrado Sama Smerkolja Boženi Glavak. V Narodni galeriji je na ogled razstava srbske moderne umetnosti med letoma 1880 in 1950. V Piranu so ob 250-letnici smrti skladatelja Giuseppeja Tartinija pripravili obsežen program. Nekdanji baletni plesalec, koreograf in režiser Henrik Neubauer je izdal knjigo ob stoletnici baletnega šolanja v Ljubljani.

Jože Bartolj

kultura

Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 1. 2020
Rok Frelih: Bela knjiga o obrambi: zakaj je ne gre jemati resno

Prebiram našo novo Belo knjigo o obrambi, ki na lep, bralcu prijazen način razlaga, kako se bo Slovenska vojska razvijala in izpopolnjevala v naslednjih letih. Kot že tolikokrat doslej tudi letošnja izdaja premore kanček humorja. Saj veste, ne smemo je jemati preveč resno. Ali pa sploh ne, glede na vse, kar se dogaja okoli vojske, pa tudi znotraj nje. In občutek imam, da je tudi snovalcem knjige to kristalno jasno.

Rok Frelih: Bela knjiga o obrambi: zakaj je ne gre jemati resno

Prebiram našo novo Belo knjigo o obrambi, ki na lep, bralcu prijazen način razlaga, kako se bo Slovenska vojska razvijala in izpopolnjevala v naslednjih letih. Kot že tolikokrat doslej tudi letošnja izdaja premore kanček humorja. Saj veste, ne smemo je jemati preveč resno. Ali pa sploh ne, glede na vse, kar se dogaja okoli vojske, pa tudi znotraj nje. In občutek imam, da je tudi snovalcem knjige to kristalno jasno.

politikadružbakomentarvojska

Komentar Domovina.je

Rok Frelih: Bela knjiga o obrambi: zakaj je ne gre jemati resno
Prebiram našo novo Belo knjigo o obrambi, ki na lep, bralcu prijazen način razlaga, kako se bo Slovenska vojska razvijala in izpopolnjevala v naslednjih letih. Kot že tolikokrat doslej tudi letošnja izdaja premore kanček humorja. Saj veste, ne smemo je jemati preveč resno. Ali pa sploh ne, glede na vse, kar se dogaja okoli vojske, pa tudi znotraj nje. In občutek imam, da je tudi snovalcem knjige to kristalno jasno.
VEČ ...|27. 1. 2020
Rok Frelih: Bela knjiga o obrambi: zakaj je ne gre jemati resno
Prebiram našo novo Belo knjigo o obrambi, ki na lep, bralcu prijazen način razlaga, kako se bo Slovenska vojska razvijala in izpopolnjevala v naslednjih letih. Kot že tolikokrat doslej tudi letošnja izdaja premore kanček humorja. Saj veste, ne smemo je jemati preveč resno. Ali pa sploh ne, glede na vse, kar se dogaja okoli vojske, pa tudi znotraj nje. In občutek imam, da je tudi snovalcem knjige to kristalno jasno.

Rok Frelih

politikadružbakomentarvojska

Radijski roman

VEČ ...|23. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - četrti del

Trije prijatelji se pripravljajo na pustolovsko vožnjo s čolnom po reki Temzi. Kaj bodo vzeli s seboj?

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - četrti del

Trije prijatelji se pripravljajo na pustolovsko vožnjo s čolnom po reki Temzi. Kaj bodo vzeli s seboj?

knjigahumorprijateljipes

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - četrti del
Trije prijatelji se pripravljajo na pustolovsko vožnjo s čolnom po reki Temzi. Kaj bodo vzeli s seboj?
VEČ ...|23. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - četrti del
Trije prijatelji se pripravljajo na pustolovsko vožnjo s čolnom po reki Temzi. Kaj bodo vzeli s seboj?

Marjan Bunič

knjigahumorprijateljipes

Sol in luč

VEČ ...|21. 1. 2020
Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.

Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).

Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.

Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).

družbaduhovnostodnosi

Sol in luč

Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.
Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).
VEČ ...|21. 1. 2020
Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.
Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 1. 2020
Knjiga naš Maister - Koncert v Brežicah - Arheološka odkritja v Podzemlju

V Mariboru so predstavili knjigo Naš Maister Mihaela Glavana, ki jo je ilustral Damijan Stepančič.Jutri bo v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice koncert študentov Akademije za glasbo.Na Pezdirčevi njivi v Podzemlju pri Metliki,so odkrili tako imenovano negovsko čelado.

Knjiga naš Maister - Koncert v Brežicah - Arheološka odkritja v Podzemlju

V Mariboru so predstavili knjigo Naš Maister Mihaela Glavana, ki jo je ilustral Damijan Stepančič.Jutri bo v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice koncert študentov Akademije za glasbo.Na Pezdirčevi njivi v Podzemlju pri Metliki,so odkrili tako imenovano negovsko čelado.

kultura

Kulturni utrinki

Knjiga naš Maister - Koncert v Brežicah - Arheološka odkritja v Podzemlju
V Mariboru so predstavili knjigo Naš Maister Mihaela Glavana, ki jo je ilustral Damijan Stepančič.Jutri bo v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice koncert študentov Akademije za glasbo.Na Pezdirčevi njivi v Podzemlju pri Metliki,so odkrili tako imenovano negovsko čelado.
VEČ ...|15. 1. 2020
Knjiga naš Maister - Koncert v Brežicah - Arheološka odkritja v Podzemlju
V Mariboru so predstavili knjigo Naš Maister Mihaela Glavana, ki jo je ilustral Damijan Stepančič.Jutri bo v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice koncert študentov Akademije za glasbo.Na Pezdirčevi njivi v Podzemlju pri Metliki,so odkrili tako imenovano negovsko čelado.

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 1. 2020
Knjiga Temelji slovenstva - Razstava Vintage CD - Boris kobal obsojen

Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga Temelji slovenstva.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled razstava Vintage CD.Igralec in režiser Boris Kobal obsodjen na 15 mesecev pogojne zaporne kazn zaradi plagiata.

Knjiga Temelji slovenstva - Razstava Vintage CD - Boris kobal obsojen

Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga Temelji slovenstva.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled razstava Vintage CD.Igralec in režiser Boris Kobal obsodjen na 15 mesecev pogojne zaporne kazn zaradi plagiata.

kulturaAljoša Harlamov

Kulturni utrinki

Knjiga Temelji slovenstva - Razstava Vintage CD - Boris kobal obsojen
Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga Temelji slovenstva.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled razstava Vintage CD.Igralec in režiser Boris Kobal obsodjen na 15 mesecev pogojne zaporne kazn zaradi plagiata.
VEČ ...|10. 1. 2020
Knjiga Temelji slovenstva - Razstava Vintage CD - Boris kobal obsojen
Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga Temelji slovenstva.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled razstava Vintage CD.Igralec in režiser Boris Kobal obsodjen na 15 mesecev pogojne zaporne kazn zaradi plagiata.

Jože Bartolj

kulturaAljoša Harlamov

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 1. 2020
Feri Lainšček: Pomembno mesto literarne besede v zgodnjem otroštvu

Novoletno oddajo Mozaik dneva smo v celoti posvetili pogovoru s slovenskim pisateljem, pesnikom, scenaristom in dramatikom Ferijem Lainščkom. Povedal nam je, po čem si bo zapomnil leto, ki je za nami, kako pomembno mesto ima literarna beseda že v zgodnjem otroštvu in kaj želi s svojimi pesmimi sporočiti mladim.

Feri Lainšček: Pomembno mesto literarne besede v zgodnjem otroštvu

Novoletno oddajo Mozaik dneva smo v celoti posvetili pogovoru s slovenskim pisateljem, pesnikom, scenaristom in dramatikom Ferijem Lainščkom. Povedal nam je, po čem si bo zapomnil leto, ki je za nami, kako pomembno mesto ima literarna beseda že v zgodnjem otroštvu in kaj želi s svojimi pesmimi sporočiti mladim.

ferilaniščekknjigamladipogovor

Informativni prispevki

Feri Lainšček: Pomembno mesto literarne besede v zgodnjem otroštvu
Novoletno oddajo Mozaik dneva smo v celoti posvetili pogovoru s slovenskim pisateljem, pesnikom, scenaristom in dramatikom Ferijem Lainščkom. Povedal nam je, po čem si bo zapomnil leto, ki je za nami, kako pomembno mesto ima literarna beseda že v zgodnjem otroštvu in kaj želi s svojimi pesmimi sporočiti mladim.
VEČ ...|2. 1. 2020
Feri Lainšček: Pomembno mesto literarne besede v zgodnjem otroštvu
Novoletno oddajo Mozaik dneva smo v celoti posvetili pogovoru s slovenskim pisateljem, pesnikom, scenaristom in dramatikom Ferijem Lainščkom. Povedal nam je, po čem si bo zapomnil leto, ki je za nami, kako pomembno mesto ima literarna beseda že v zgodnjem otroštvu in kaj želi s svojimi pesmimi sporočiti mladim.

Petra Stopar

ferilaniščekknjigamladipogovor

Moja zgodba

VEČ ...|29. 12. 2019
Joža Mihelič - Vprašaj goro

Gost oddaje Moja zgodba je bil pedagog, alpinist, turni smučar in gorski fotograf Joža Mihelič, ki je pred kratkim izdal knjigo Vprašaj goro. Knjiga prinaša več zgodb, ki skupaj sestavljajo celotno pripoved, rdeča nit pa so gore. Oddajo je pripravil dr. Jože Dežman.

Joža Mihelič - Vprašaj goro

Gost oddaje Moja zgodba je bil pedagog, alpinist, turni smučar in gorski fotograf Joža Mihelič, ki je pred kratkim izdal knjigo Vprašaj goro. Knjiga prinaša več zgodb, ki skupaj sestavljajo celotno pripoved, rdeča nit pa so gore. Oddajo je pripravil dr. Jože Dežman.

spominpogovorizobraževanjeJoža Miheličvprašaj goro

Moja zgodba

Joža Mihelič - Vprašaj goro
Gost oddaje Moja zgodba je bil pedagog, alpinist, turni smučar in gorski fotograf Joža Mihelič, ki je pred kratkim izdal knjigo Vprašaj goro. Knjiga prinaša več zgodb, ki skupaj sestavljajo celotno pripoved, rdeča nit pa so gore. Oddajo je pripravil dr. Jože Dežman.
VEČ ...|29. 12. 2019
Joža Mihelič - Vprašaj goro
Gost oddaje Moja zgodba je bil pedagog, alpinist, turni smučar in gorski fotograf Joža Mihelič, ki je pred kratkim izdal knjigo Vprašaj goro. Knjiga prinaša več zgodb, ki skupaj sestavljajo celotno pripoved, rdeča nit pa so gore. Oddajo je pripravil dr. Jože Dežman.

Jože Bartolj

spominpogovorizobraževanjeJoža Miheličvprašaj goro

Moja zgodba

VEČ ...|22. 12. 2019
Aleš Nose o Rupnikovem bataljonu

V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom II. udarni ali Rupnikov bataljon avtorja Aleša Noseta. Knjiga, ki jo je založila ustanova Memores, obsega 640 strani velikega formata in 600 ohranjenih fotografij, kar predstavlja najpopolnejšo sliko te protikomunistične vojaške enote.

Aleš Nose o Rupnikovem bataljonu

V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom II. udarni ali Rupnikov bataljon avtorja Aleša Noseta. Knjiga, ki jo je založila ustanova Memores, obsega 640 strani velikega formata in 600 ohranjenih fotografij, kar predstavlja najpopolnejšo sliko te protikomunistične vojaške enote.

izobraževanjeAleš NoseRupnikov bataljonVuk Rupnik

Moja zgodba

Aleš Nose o Rupnikovem bataljonu
V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom II. udarni ali Rupnikov bataljon avtorja Aleša Noseta. Knjiga, ki jo je založila ustanova Memores, obsega 640 strani velikega formata in 600 ohranjenih fotografij, kar predstavlja najpopolnejšo sliko te protikomunistične vojaške enote.
VEČ ...|22. 12. 2019
Aleš Nose o Rupnikovem bataljonu
V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom II. udarni ali Rupnikov bataljon avtorja Aleša Noseta. Knjiga, ki jo je založila ustanova Memores, obsega 640 strani velikega formata in 600 ohranjenih fotografij, kar predstavlja najpopolnejšo sliko te protikomunistične vojaške enote.

Jože Bartolj

izobraževanjeAleš NoseRupnikov bataljonVuk Rupnik

Moja zgodba

VEČ ...|15. 12. 2019
Tone Jakše - Okus po pelinu

V oddaji Moja zgodba je tokrat spregovoril nekdanji novinar, pisatelj in publicist, urednik Tone Jakše, ki je avtor knjige Okus po pelinu - novinarstvo z dolenjsko dušo. Knjiga povzema kratke zgodbe, ki jih je avtor zbral, zapisal in objavil v Dolenjskem listu, med drugim pa se dotikajo usod ljudi, ki jih je zaznamoval čas med in po drugi svetovni vojni!

Tone Jakše - Okus po pelinu

V oddaji Moja zgodba je tokrat spregovoril nekdanji novinar, pisatelj in publicist, urednik Tone Jakše, ki je avtor knjige Okus po pelinu - novinarstvo z dolenjsko dušo. Knjiga povzema kratke zgodbe, ki jih je avtor zbral, zapisal in objavil v Dolenjskem listu, med drugim pa se dotikajo usod ljudi, ki jih je zaznamoval čas med in po drugi svetovni vojni!

spominTone Jakšeokus po pelinunovinarstvo z dolenjsko dušo

Moja zgodba

Tone Jakše - Okus po pelinu
V oddaji Moja zgodba je tokrat spregovoril nekdanji novinar, pisatelj in publicist, urednik Tone Jakše, ki je avtor knjige Okus po pelinu - novinarstvo z dolenjsko dušo. Knjiga povzema kratke zgodbe, ki jih je avtor zbral, zapisal in objavil v Dolenjskem listu, med drugim pa se dotikajo usod ljudi, ki jih je zaznamoval čas med in po drugi svetovni vojni!
VEČ ...|15. 12. 2019
Tone Jakše - Okus po pelinu
V oddaji Moja zgodba je tokrat spregovoril nekdanji novinar, pisatelj in publicist, urednik Tone Jakše, ki je avtor knjige Okus po pelinu - novinarstvo z dolenjsko dušo. Knjiga povzema kratke zgodbe, ki jih je avtor zbral, zapisal in objavil v Dolenjskem listu, med drugim pa se dotikajo usod ljudi, ki jih je zaznamoval čas med in po drugi svetovni vojni!

Jože Bartolj

spominTone Jakšeokus po pelinunovinarstvo z dolenjsko dušo

Komentar tedna

VEČ ...|13. 12. 2019
Helena Jaklitsch: Brati inu obstati

Za to gre!Avtorica današnjega komentarja o branju in kupovanju knjig.

Helena Jaklitsch: Brati inu obstati

Za to gre!Avtorica današnjega komentarja o branju in kupovanju knjig.

kulturakomentarvzgojaknjiga

Komentar tedna

Helena Jaklitsch: Brati inu obstati
Za to gre!Avtorica današnjega komentarja o branju in kupovanju knjig.
VEČ ...|13. 12. 2019
Helena Jaklitsch: Brati inu obstati
Za to gre!Avtorica današnjega komentarja o branju in kupovanju knjig.

Helena Jalitsch

kulturakomentarvzgojaknjiga

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 12. 2019
Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine

Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.

Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine

Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.

infopolitikaspominvojnajože možinaknjigaslovenski razkol

Informativni prispevki

Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine
Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.
VEČ ...|12. 12. 2019
Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine
Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.

Alen Salihović

infopolitikaspominvojnajože možinaknjigaslovenski razkol

Sol in luč

VEČ ...|10. 12. 2019
Benedict Groeschel: Vstani iz teme

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Benedict Groeschel: Vstani iz teme

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

družbaduhovnostodnosi

Sol in luč

Benedict Groeschel: Vstani iz teme
Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.
VEČ ...|10. 12. 2019
Benedict Groeschel: Vstani iz teme
Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Od slike do besede

VEČ ...|10. 12. 2019
Plotin, Druga knjiga

Dr. Sonja Weiss nam predstavi svoj prevod Plotinovih spisov

Plotin, Druga knjiga

Dr. Sonja Weiss nam predstavi svoj prevod Plotinovih spisov

duhovnostizobraževanjekultura

Od slike do besede

Plotin, Druga knjiga
Dr. Sonja Weiss nam predstavi svoj prevod Plotinovih spisov
VEČ ...|10. 12. 2019
Plotin, Druga knjiga
Dr. Sonja Weiss nam predstavi svoj prevod Plotinovih spisov

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanjekultura

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 11. 2019
Razstav ur v Kranju - Koncert Potujoča muzika - Knjiga Bakhita

Gorenjski muzej vabi na razstavo Vzemi si čas na kateri so predstavljene številne ure, ki jih hranijo.V Cankarjevem domu bo v nedeljo ob 18.h zborovski praznik Potujoča muzika, ko bo nastopilo kar petsto mladih pevcev.Na Knjižnem sejmu je bila francoska pisateljica Veronique Olmi, avtorica romana o sveti Bakhiti.

Razstav ur v Kranju - Koncert Potujoča muzika - Knjiga Bakhita

Gorenjski muzej vabi na razstavo Vzemi si čas na kateri so predstavljene številne ure, ki jih hranijo.V Cankarjevem domu bo v nedeljo ob 18.h zborovski praznik Potujoča muzika, ko bo nastopilo kar petsto mladih pevcev.Na Knjižnem sejmu je bila francoska pisateljica Veronique Olmi, avtorica romana o sveti Bakhiti.

kultura

Kulturni utrinki

Razstav ur v Kranju - Koncert Potujoča muzika - Knjiga Bakhita
Gorenjski muzej vabi na razstavo Vzemi si čas na kateri so predstavljene številne ure, ki jih hranijo.V Cankarjevem domu bo v nedeljo ob 18.h zborovski praznik Potujoča muzika, ko bo nastopilo kar petsto mladih pevcev.Na Knjižnem sejmu je bila francoska pisateljica Veronique Olmi, avtorica romana o sveti Bakhiti.
VEČ ...|29. 11. 2019
Razstav ur v Kranju - Koncert Potujoča muzika - Knjiga Bakhita
Gorenjski muzej vabi na razstavo Vzemi si čas na kateri so predstavljene številne ure, ki jih hranijo.V Cankarjevem domu bo v nedeljo ob 18.h zborovski praznik Potujoča muzika, ko bo nastopilo kar petsto mladih pevcev.Na Knjižnem sejmu je bila francoska pisateljica Veronique Olmi, avtorica romana o sveti Bakhiti.

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 11. 2019
Branko Cestnik o svoji knjigi Sonce Petovione

Danes ob 16.00 bo Celjska Mohorjeva družba na Slovenskem knjižnem sejmu predstavila zgodovinski roman »Sonce Petovione«, ki ga je napisal priljubljeni duhovnik Branko Cestnik.

Branko Cestnik o svoji knjigi Sonce Petovione

Danes ob 16.00 bo Celjska Mohorjeva družba na Slovenskem knjižnem sejmu predstavila zgodovinski roman »Sonce Petovione«, ki ga je napisal priljubljeni duhovnik Branko Cestnik.

kulturaBranko Cestnik

Kulturni utrinki

Branko Cestnik o svoji knjigi Sonce Petovione
Danes ob 16.00 bo Celjska Mohorjeva družba na Slovenskem knjižnem sejmu predstavila zgodovinski roman »Sonce Petovione«, ki ga je napisal priljubljeni duhovnik Branko Cestnik.
VEČ ...|27. 11. 2019
Branko Cestnik o svoji knjigi Sonce Petovione
Danes ob 16.00 bo Celjska Mohorjeva družba na Slovenskem knjižnem sejmu predstavila zgodovinski roman »Sonce Petovione«, ki ga je napisal priljubljeni duhovnik Branko Cestnik.

Jože Bartolj

kulturaBranko Cestnik

Sobotna iskrica

VEČ ...|23. 11. 2019
Mavrica in zakajčki

Ob devetih smo rekli: Dobro jutro, otroci. Sobotna iskrica nas je skušala pripraviti na nedeljo Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva, prinesla je zgodbo o starejšem bratu in se čudila nad človekom. Spoznali boste tudi knjižno novost. Pri založbi Ognjišče je namreč prav v teh dneh izšla knjiga Zakajčki, ki prinaša otroška vprašanja o veri. Gostili bomo pisateljico in ilustratorko. Prisluhnite.

Mavrica in zakajčki

Ob devetih smo rekli: Dobro jutro, otroci. Sobotna iskrica nas je skušala pripraviti na nedeljo Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva, prinesla je zgodbo o starejšem bratu in se čudila nad človekom. Spoznali boste tudi knjižno novost. Pri založbi Ognjišče je namreč prav v teh dneh izšla knjiga Zakajčki, ki prinaša otroška vprašanja o veri. Gostili bomo pisateljico in ilustratorko. Prisluhnite.

duhovnostmladiodnosiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Mavrica in zakajčki
Ob devetih smo rekli: Dobro jutro, otroci. Sobotna iskrica nas je skušala pripraviti na nedeljo Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva, prinesla je zgodbo o starejšem bratu in se čudila nad človekom. Spoznali boste tudi knjižno novost. Pri založbi Ognjišče je namreč prav v teh dneh izšla knjiga Zakajčki, ki prinaša otroška vprašanja o veri. Gostili bomo pisateljico in ilustratorko. Prisluhnite.
VEČ ...|23. 11. 2019
Mavrica in zakajčki
Ob devetih smo rekli: Dobro jutro, otroci. Sobotna iskrica nas je skušala pripraviti na nedeljo Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva, prinesla je zgodbo o starejšem bratu in se čudila nad človekom. Spoznali boste tudi knjižno novost. Pri založbi Ognjišče je namreč prav v teh dneh izšla knjiga Zakajčki, ki prinaša otroška vprašanja o veri. Gostili bomo pisateljico in ilustratorko. Prisluhnite.

Jure Sešek

duhovnostmladiodnosiotrocivzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Kulturni utrinki

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč
Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.
VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč
Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Sol in luč

VEČ ...|12. 11. 2019
Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

družbaodnosivzgoja

Sol in luč

Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«
Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.
VEČ ...|12. 11. 2019
Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«
Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Tadej Sadar

družbaodnosivzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 11. 2019
Koncert samospevov Andreja Zakonjšek Krt - Razstava Frankfurt po Frankfurtu

Vabljeni na koncert samospevov v Viteško dvorano Ljubljanskih Križank 11. november ob 19.30, nastopata sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in pianist Nejc Lavrenčič.V knjigarni Konzorcij bodo danes odprli 33. prodajno razstavo Frankfurt po Frankfurtu.

Koncert samospevov Andreja Zakonjšek Krt - Razstava Frankfurt po Frankfurtu

Vabljeni na koncert samospevov v Viteško dvorano Ljubljanskih Križank 11. november ob 19.30, nastopata sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in pianist Nejc Lavrenčič.V knjigarni Konzorcij bodo danes odprli 33. prodajno razstavo Frankfurt po Frankfurtu.

Andreja Zakonjšek Krt

Kulturni utrinki

Koncert samospevov Andreja Zakonjšek Krt - Razstava Frankfurt po Frankfurtu
Vabljeni na koncert samospevov v Viteško dvorano Ljubljanskih Križank 11. november ob 19.30, nastopata sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in pianist Nejc Lavrenčič.V knjigarni Konzorcij bodo danes odprli 33. prodajno razstavo Frankfurt po Frankfurtu.
VEČ ...|11. 11. 2019
Koncert samospevov Andreja Zakonjšek Krt - Razstava Frankfurt po Frankfurtu
Vabljeni na koncert samospevov v Viteško dvorano Ljubljanskih Križank 11. november ob 19.30, nastopata sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in pianist Nejc Lavrenčič.V knjigarni Konzorcij bodo danes odprli 33. prodajno razstavo Frankfurt po Frankfurtu.

Jože Bartolj

Andreja Zakonjšek Krt

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 10. 2019
Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi

Mentaliteta nekdanjega režima je še vedno precej prisotna v slovenski družbi, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal izredni profesor za pravo človekovih pravic in ustavno pravo na Katoliškem inštitutu Jernej Letnar Černič. »Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi,« je naslov nove knjige izrednega profesorja Jerneja Letnarja Černiča. V njej obravnava učinkovitost in poštenost varstva človekovih pravic v slovenskem ustavnopravnem redu in slovenski družbi.

Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi

Mentaliteta nekdanjega režima je še vedno precej prisotna v slovenski družbi, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal izredni profesor za pravo človekovih pravic in ustavno pravo na Katoliškem inštitutu Jernej Letnar Černič. »Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi,« je naslov nove knjige izrednega profesorja Jerneja Letnarja Černiča. V njej obravnava učinkovitost in poštenost varstva človekovih pravic v slovenskem ustavnopravnem redu in slovenski družbi.

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi
Mentaliteta nekdanjega režima je še vedno precej prisotna v slovenski družbi, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal izredni profesor za pravo človekovih pravic in ustavno pravo na Katoliškem inštitutu Jernej Letnar Černič. »Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi,« je naslov nove knjige izrednega profesorja Jerneja Letnarja Černiča. V njej obravnava učinkovitost in poštenost varstva človekovih pravic v slovenskem ustavnopravnem redu in slovenski družbi.
VEČ ...|28. 10. 2019
Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi
Mentaliteta nekdanjega režima je še vedno precej prisotna v slovenski družbi, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal izredni profesor za pravo človekovih pravic in ustavno pravo na Katoliškem inštitutu Jernej Letnar Černič. »Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi,« je naslov nove knjige izrednega profesorja Jerneja Letnarja Černiča. V njej obravnava učinkovitost in poštenost varstva človekovih pravic v slovenskem ustavnopravnem redu in slovenski družbi.

Alen Salihović

infopogovorpolitika

Moja zgodba

VEČ ...|27. 10. 2019
Andrej Lažeta o Prekmurju 1918 - 1919

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost kaplan iz Beltincev Andrej Lažéta, ki je avtor knjige Povsod pokažimo, da smo Slovenci. Knjiga je izšla ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V njej avtor natančno opisuje, kaj se je v Prekmurju godilo leta 1918 do poletja 1919. K raziskavi omenjenih dogodkov je pristopil zato, ker je hotel verno prikazati vlogo katoliških duhovnikov pri prebujanju nacionalne zavesti v Prekmurju.

Andrej Lažeta o Prekmurju 1918 - 1919

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost kaplan iz Beltincev Andrej Lažéta, ki je avtor knjige Povsod pokažimo, da smo Slovenci. Knjiga je izšla ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V njej avtor natančno opisuje, kaj se je v Prekmurju godilo leta 1918 do poletja 1919. K raziskavi omenjenih dogodkov je pristopil zato, ker je hotel verno prikazati vlogo katoliških duhovnikov pri prebujanju nacionalne zavesti v Prekmurju.

Andrej LažetaPrekmurje 100 letPovsod pokažimo da smo Slovenci

Moja zgodba

Andrej Lažeta o Prekmurju 1918 - 1919
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost kaplan iz Beltincev Andrej Lažéta, ki je avtor knjige Povsod pokažimo, da smo Slovenci. Knjiga je izšla ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V njej avtor natančno opisuje, kaj se je v Prekmurju godilo leta 1918 do poletja 1919. K raziskavi omenjenih dogodkov je pristopil zato, ker je hotel verno prikazati vlogo katoliških duhovnikov pri prebujanju nacionalne zavesti v Prekmurju.
VEČ ...|27. 10. 2019
Andrej Lažeta o Prekmurju 1918 - 1919
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost kaplan iz Beltincev Andrej Lažéta, ki je avtor knjige Povsod pokažimo, da smo Slovenci. Knjiga je izšla ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V njej avtor natančno opisuje, kaj se je v Prekmurju godilo leta 1918 do poletja 1919. K raziskavi omenjenih dogodkov je pristopil zato, ker je hotel verno prikazati vlogo katoliških duhovnikov pri prebujanju nacionalne zavesti v Prekmurju.

Jože Bartolj

Andrej LažetaPrekmurje 100 letPovsod pokažimo da smo Slovenci

Naš gost

VEČ ...|19. 10. 2019
Naš gost - Janko Jarc Smiljan

Naš gost je bil pisatelj in vzgojitelj Janko Jarc, ki je dolga leta pisal zgodbe v mesečnik Ognjišče pod psevdonimom Smiljan. Pred skoraj sedmimi leti je izšla njegova knjiga Samo še pet minut v kateri je zbranih 54 zgodb iz Ognjišča, ki so izhajale od leta 1970 do 2005. Gosta ste lahko spoznali kot pedagoga vzgojitelja in tenkočutnega pisatelja kratkih zgodb.

Naš gost - Janko Jarc Smiljan

Naš gost je bil pisatelj in vzgojitelj Janko Jarc, ki je dolga leta pisal zgodbe v mesečnik Ognjišče pod psevdonimom Smiljan. Pred skoraj sedmimi leti je izšla njegova knjiga Samo še pet minut v kateri je zbranih 54 zgodb iz Ognjišča, ki so izhajale od leta 1970 do 2005. Gosta ste lahko spoznali kot pedagoga vzgojitelja in tenkočutnega pisatelja kratkih zgodb.

Janko JarcJanko Jarc Smiljan

Naš gost

Naš gost - Janko Jarc Smiljan
Naš gost je bil pisatelj in vzgojitelj Janko Jarc, ki je dolga leta pisal zgodbe v mesečnik Ognjišče pod psevdonimom Smiljan. Pred skoraj sedmimi leti je izšla njegova knjiga Samo še pet minut v kateri je zbranih 54 zgodb iz Ognjišča, ki so izhajale od leta 1970 do 2005. Gosta ste lahko spoznali kot pedagoga vzgojitelja in tenkočutnega pisatelja kratkih zgodb.
VEČ ...|19. 10. 2019
Naš gost - Janko Jarc Smiljan
Naš gost je bil pisatelj in vzgojitelj Janko Jarc, ki je dolga leta pisal zgodbe v mesečnik Ognjišče pod psevdonimom Smiljan. Pred skoraj sedmimi leti je izšla njegova knjiga Samo še pet minut v kateri je zbranih 54 zgodb iz Ognjišča, ki so izhajale od leta 1970 do 2005. Gosta ste lahko spoznali kot pedagoga vzgojitelja in tenkočutnega pisatelja kratkih zgodb.

Jože Bartolj

Janko JarcJanko Jarc Smiljan

Radijska kateheza

VEČ ...|12. 10. 2019
Sveti Pavlin II. Oglejski in Knjiga Spodbud

V tokratni oddaji smo govorili o Knjigi spodbud, avtorja Svetega Pavlina II. Oglejskega, patriarha v Ogleju. V njej je takole obravnaval božjo ljubezen: »Ljubiti največjo dobroto je največja sreča. Kdor Boga ljubi, je dober; če je dober, je pa tudi srečen; in kolikor bolj ga kdo ljubi, toliko boljši je.

Sveti Pavlin II. Oglejski in Knjiga Spodbud

V tokratni oddaji smo govorili o Knjigi spodbud, avtorja Svetega Pavlina II. Oglejskega, patriarha v Ogleju. V njej je takole obravnaval božjo ljubezen: »Ljubiti največjo dobroto je največja sreča. Kdor Boga ljubi, je dober; če je dober, je pa tudi srečen; in kolikor bolj ga kdo ljubi, toliko boljši je.

duhovnostpogovor

Radijska kateheza

Sveti Pavlin II. Oglejski in Knjiga Spodbud
V tokratni oddaji smo govorili o Knjigi spodbud, avtorja Svetega Pavlina II. Oglejskega, patriarha v Ogleju. V njej je takole obravnaval božjo ljubezen: »Ljubiti največjo dobroto je največja sreča. Kdor Boga ljubi, je dober; če je dober, je pa tudi srečen; in kolikor bolj ga kdo ljubi, toliko boljši je.
VEČ ...|12. 10. 2019
Sveti Pavlin II. Oglejski in Knjiga Spodbud
V tokratni oddaji smo govorili o Knjigi spodbud, avtorja Svetega Pavlina II. Oglejskega, patriarha v Ogleju. V njej je takole obravnaval božjo ljubezen: »Ljubiti največjo dobroto je največja sreča. Kdor Boga ljubi, je dober; če je dober, je pa tudi srečen; in kolikor bolj ga kdo ljubi, toliko boljši je.

Mateja Subotičanec

duhovnostpogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 10. 2019
Lambergov brevir - Rodoslovna razstava v Ljubljani - Pravljice 300 zajcev

Danes odpirajo razstavo Odlično mesto ljubljansko in njegov prvi škof Sigismund Lamberg.V Ljubljani v galeriji Družina je na ogled razstava rodovnikov.Izšla je zbirka slovenskih ljudskih pravljic Tristo zajcev, s 44. ilustriranimi pripovedmi iz zapuščine Milka Matičetovega.

Lambergov brevir - Rodoslovna razstava v Ljubljani - Pravljice 300 zajcev

Danes odpirajo razstavo Odlično mesto ljubljansko in njegov prvi škof Sigismund Lamberg.V Ljubljani v galeriji Družina je na ogled razstava rodovnikov.Izšla je zbirka slovenskih ljudskih pravljic Tristo zajcev, s 44. ilustriranimi pripovedmi iz zapuščine Milka Matičetovega.

kulturaNataša GolobSigismund Lamberg

Kulturni utrinki

Lambergov brevir - Rodoslovna razstava v Ljubljani - Pravljice 300 zajcev
Danes odpirajo razstavo Odlično mesto ljubljansko in njegov prvi škof Sigismund Lamberg.V Ljubljani v galeriji Družina je na ogled razstava rodovnikov.Izšla je zbirka slovenskih ljudskih pravljic Tristo zajcev, s 44. ilustriranimi pripovedmi iz zapuščine Milka Matičetovega.
VEČ ...|9. 10. 2019
Lambergov brevir - Rodoslovna razstava v Ljubljani - Pravljice 300 zajcev
Danes odpirajo razstavo Odlično mesto ljubljansko in njegov prvi škof Sigismund Lamberg.V Ljubljani v galeriji Družina je na ogled razstava rodovnikov.Izšla je zbirka slovenskih ljudskih pravljic Tristo zajcev, s 44. ilustriranimi pripovedmi iz zapuščine Milka Matičetovega.

Jože Bartolj

kulturaNataša GolobSigismund Lamberg

Naš gost

VEČ ...|5. 10. 2019
Bibliotekarka mag. Sávina Zwitter

Sávina Zwitter že več kot dve desetletji dela v šolski knjižnici na Gimnaziji Bežigrad. Predseduje Bralnemu društvu Slovenije, ki je v septembru pripravilo posvet Katerega spola so knjižni molji: Kako, koliko in kaj berejo bralci – in kako, koliko in kaj bralke. O branju, knjigah in knjižnicah v tokratni oddaji.

Bibliotekarka mag. Sávina Zwitter

Sávina Zwitter že več kot dve desetletji dela v šolski knjižnici na Gimnaziji Bežigrad. Predseduje Bralnemu društvu Slovenije, ki je v septembru pripravilo posvet Katerega spola so knjižni molji: Kako, koliko in kaj berejo bralci – in kako, koliko in kaj bralke. O branju, knjigah in knjižnicah v tokratni oddaji.

branjebralciknjižnicabibliotekarstvozaložništvo

Naš gost

Bibliotekarka mag. Sávina Zwitter
Sávina Zwitter že več kot dve desetletji dela v šolski knjižnici na Gimnaziji Bežigrad. Predseduje Bralnemu društvu Slovenije, ki je v septembru pripravilo posvet Katerega spola so knjižni molji: Kako, koliko in kaj berejo bralci – in kako, koliko in kaj bralke. O branju, knjigah in knjižnicah v tokratni oddaji.
VEČ ...|5. 10. 2019
Bibliotekarka mag. Sávina Zwitter
Sávina Zwitter že več kot dve desetletji dela v šolski knjižnici na Gimnaziji Bežigrad. Predseduje Bralnemu društvu Slovenije, ki je v septembru pripravilo posvet Katerega spola so knjižni molji: Kako, koliko in kaj berejo bralci – in kako, koliko in kaj bralke. O branju, knjigah in knjižnicah v tokratni oddaji.

Damijana Medved

branjebralciknjižnicabibliotekarstvozaložništvo

Svetovalnica

VEČ ...|3. 10. 2019
Finančno svetovanje

V tokratni Svetovalnici sta bila z nami neodvisna finančna svetovalca Ana in Mitja Vezovišek. V tem mesecu izide njuna prva skupna knjiga Adijo, finančni stres. Je to mogoče, se boste vprašali? Avtorja menita, da je. Sicer sta odgovarjala na vaša vprašanja, med katerimi so tudi: kako varčevati v ETF skladih in ga plemeniti drugje, si pravilno organizirati finance, kako naj imajo finance urejene zakonci.

Finančno svetovanje

V tokratni Svetovalnici sta bila z nami neodvisna finančna svetovalca Ana in Mitja Vezovišek. V tem mesecu izide njuna prva skupna knjiga Adijo, finančni stres. Je to mogoče, se boste vprašali? Avtorja menita, da je. Sicer sta odgovarjala na vaša vprašanja, med katerimi so tudi: kako varčevati v ETF skladih in ga plemeniti drugje, si pravilno organizirati finance, kako naj imajo finance urejene zakonci.

svetovanjedružbaizobraževanjedenar

Svetovalnica

Finančno svetovanje
V tokratni Svetovalnici sta bila z nami neodvisna finančna svetovalca Ana in Mitja Vezovišek. V tem mesecu izide njuna prva skupna knjiga Adijo, finančni stres. Je to mogoče, se boste vprašali? Avtorja menita, da je. Sicer sta odgovarjala na vaša vprašanja, med katerimi so tudi: kako varčevati v ETF skladih in ga plemeniti drugje, si pravilno organizirati finance, kako naj imajo finance urejene zakonci.
VEČ ...|3. 10. 2019
Finančno svetovanje
V tokratni Svetovalnici sta bila z nami neodvisna finančna svetovalca Ana in Mitja Vezovišek. V tem mesecu izide njuna prva skupna knjiga Adijo, finančni stres. Je to mogoče, se boste vprašali? Avtorja menita, da je. Sicer sta odgovarjala na vaša vprašanja, med katerimi so tudi: kako varčevati v ETF skladih in ga plemeniti drugje, si pravilno organizirati finance, kako naj imajo finance urejene zakonci.

Mateja Feltrin Novljan

svetovanjedružbaizobraževanjedenar

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 10. 2019
Festival likovnih umetnosti Črno belo - Dragica Čadež v NM - Slikanica o Almi Karlin - Knjiga Božidarja Trefalta

Z odprtjem razstav se je v Kranju začel 8. mednarodni festival likovnih umetnosti na temo Črno in belo.V razstavišču Dolenjskega muzeja Jakčev dom v Novem mestu bodo drevi odprli razstavo Dragice Čadež.Osrednja knjižnica Celje je predstavila prvo slikanico za otroke o Almi M. Karlin. Jutri bo v Galerija Družina predstavitev knjige spominov Božidarja Trefalta.

Festival likovnih umetnosti Črno belo - Dragica Čadež v NM - Slikanica o Almi Karlin - Knjiga Božidarja Trefalta

Z odprtjem razstav se je v Kranju začel 8. mednarodni festival likovnih umetnosti na temo Črno in belo.V razstavišču Dolenjskega muzeja Jakčev dom v Novem mestu bodo drevi odprli razstavo Dragice Čadež.Osrednja knjižnica Celje je predstavila prvo slikanico za otroke o Almi M. Karlin. Jutri bo v Galerija Družina predstavitev knjige spominov Božidarja Trefalta.

kulturaBožidar TrefaltMojiceja PodgoršekDragica Čadež

Kulturni utrinki

Festival likovnih umetnosti Črno belo - Dragica Čadež v NM - Slikanica o Almi Karlin - Knjiga Božidarja Trefalta
Z odprtjem razstav se je v Kranju začel 8. mednarodni festival likovnih umetnosti na temo Črno in belo.V razstavišču Dolenjskega muzeja Jakčev dom v Novem mestu bodo drevi odprli razstavo Dragice Čadež.Osrednja knjižnica Celje je predstavila prvo slikanico za otroke o Almi M. Karlin. Jutri bo v Galerija Družina predstavitev knjige spominov Božidarja Trefalta.
VEČ ...|2. 10. 2019
Festival likovnih umetnosti Črno belo - Dragica Čadež v NM - Slikanica o Almi Karlin - Knjiga Božidarja Trefalta
Z odprtjem razstav se je v Kranju začel 8. mednarodni festival likovnih umetnosti na temo Črno in belo.V razstavišču Dolenjskega muzeja Jakčev dom v Novem mestu bodo drevi odprli razstavo Dragice Čadež.Osrednja knjižnica Celje je predstavila prvo slikanico za otroke o Almi M. Karlin. Jutri bo v Galerija Družina predstavitev knjige spominov Božidarja Trefalta.

Jože Bartolj

kulturaBožidar TrefaltMojiceja PodgoršekDragica Čadež

Radisjka kateheza

VEČ ...|28. 9. 2019
Prerok Habakuk

Nadčasovna knjiga nagovarja tudi danes

Prerok Habakuk

Nadčasovna knjiga nagovarja tudi danes

družbaduhovnostkultura

Radisjka kateheza

Prerok Habakuk
Nadčasovna knjiga nagovarja tudi danes
VEČ ...|28. 9. 2019
Prerok Habakuk
Nadčasovna knjiga nagovarja tudi danes

Mateja Subotičanec

družbaduhovnostkultura

Komentar Družina

VEČ ...|26. 9. 2019
Kakšen je naš odnos do stvarstva?

Kristjani izpovedujemo vero v Boga Stvarnika neba in zemlje, Boga, ki se nam je razodel in se nam je razodeval skozi zgodovino odrešenja, ki je zapisana v knjigah Stare in Nove zaveze, pa tudi po »knjigi stvarstva«.

Kakšen je naš odnos do stvarstva?

Kristjani izpovedujemo vero v Boga Stvarnika neba in zemlje, Boga, ki se nam je razodel in se nam je razodeval skozi zgodovino odrešenja, ki je zapisana v knjigah Stare in Nove zaveze, pa tudi po »knjigi stvarstva«.

komentar

Komentar Družina

Kakšen je naš odnos do stvarstva?
Kristjani izpovedujemo vero v Boga Stvarnika neba in zemlje, Boga, ki se nam je razodel in se nam je razodeval skozi zgodovino odrešenja, ki je zapisana v knjigah Stare in Nove zaveze, pa tudi po »knjigi stvarstva«.
VEČ ...|26. 9. 2019
Kakšen je naš odnos do stvarstva?
Kristjani izpovedujemo vero v Boga Stvarnika neba in zemlje, Boga, ki se nam je razodel in se nam je razodeval skozi zgodovino odrešenja, ki je zapisana v knjigah Stare in Nove zaveze, pa tudi po »knjigi stvarstva«.

Ivan Platovnjak

komentar

Naš gost

VEČ ...|17. 8. 2019
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver

Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver

Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Stanislav ZverJožef Klekl st.PrekmurjeBogojinaJože Plečnikkultura

Naš gost

Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver
Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.
VEČ ...|17. 8. 2019
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver
Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Damijana Medved

Stanislav ZverJožef Klekl st.PrekmurjeBogojinaJože Plečnikkultura

Svetovalnica

VEČ ...|6. 8. 2019
Kako poleti do dobre knjige?

O poletnem branju, praznih knjižničnih policah in naslovih, ki najbolj pritegnejo, smo se pogovarjali s knjižničarjem Mestne knjižnice Ljubljana Tonetom Obadičem. Predstavil je poletne akcije Maček v žaklju in Poletevci, govorili pa smo tudi o tem, kako do kakovostne literature za otroke in najstnike.

Kako poleti do dobre knjige?

O poletnem branju, praznih knjižničnih policah in naslovih, ki najbolj pritegnejo, smo se pogovarjali s knjižničarjem Mestne knjižnice Ljubljana Tonetom Obadičem. Predstavil je poletne akcije Maček v žaklju in Poletevci, govorili pa smo tudi o tem, kako do kakovostne literature za otroke in najstnike.

knjigamladivzgojaknjižnicePoletavci

Svetovalnica

Kako poleti do dobre knjige?
O poletnem branju, praznih knjižničnih policah in naslovih, ki najbolj pritegnejo, smo se pogovarjali s knjižničarjem Mestne knjižnice Ljubljana Tonetom Obadičem. Predstavil je poletne akcije Maček v žaklju in Poletevci, govorili pa smo tudi o tem, kako do kakovostne literature za otroke in najstnike.
VEČ ...|6. 8. 2019
Kako poleti do dobre knjige?
O poletnem branju, praznih knjižničnih policah in naslovih, ki najbolj pritegnejo, smo se pogovarjali s knjižničarjem Mestne knjižnice Ljubljana Tonetom Obadičem. Predstavil je poletne akcije Maček v žaklju in Poletevci, govorili pa smo tudi o tem, kako do kakovostne literature za otroke in najstnike.

Blaž Lesnik

knjigamladivzgojaknjižnicePoletavci

Sol in luč

VEČ ...|6. 8. 2019
Anselm Grün: O čudežu ljubezni.

Poslušali smo nekaj misli o besedi, ki v slovenščini vrne 10 milijonov, v angleščini pa kar 12 milijard zadetkov v spletnem brskalniku.Beseda, ki označuje tisto nekaj, po čemer hrepeni vsak človek, Ljubezen. O njej je z neprekosljivim zamahom pisal apostol Pavel in dvatisoč let po tem je menih, Anselm Grün njegove besede prepletel s svojimi mislimi. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.

Anselm Grün: O čudežu ljubezni.

Poslušali smo nekaj misli o besedi, ki v slovenščini vrne 10 milijonov, v angleščini pa kar 12 milijard zadetkov v spletnem brskalniku.Beseda, ki označuje tisto nekaj, po čemer hrepeni vsak človek, Ljubezen. O njej je z neprekosljivim zamahom pisal apostol Pavel in dvatisoč let po tem je menih, Anselm Grün njegove besede prepletel s svojimi mislimi. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.

družba

Sol in luč

Anselm Grün: O čudežu ljubezni.
Poslušali smo nekaj misli o besedi, ki v slovenščini vrne 10 milijonov, v angleščini pa kar 12 milijard zadetkov v spletnem brskalniku.Beseda, ki označuje tisto nekaj, po čemer hrepeni vsak človek, Ljubezen. O njej je z neprekosljivim zamahom pisal apostol Pavel in dvatisoč let po tem je menih, Anselm Grün njegove besede prepletel s svojimi mislimi. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.
VEČ ...|6. 8. 2019
Anselm Grün: O čudežu ljubezni.
Poslušali smo nekaj misli o besedi, ki v slovenščini vrne 10 milijonov, v angleščini pa kar 12 milijard zadetkov v spletnem brskalniku.Beseda, ki označuje tisto nekaj, po čemer hrepeni vsak človek, Ljubezen. O njej je z neprekosljivim zamahom pisal apostol Pavel in dvatisoč let po tem je menih, Anselm Grün njegove besede prepletel s svojimi mislimi. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

družba

Sol in luč

VEČ ...|23. 7. 2019
S pomočjo knjige, Doživljanje narave, navdušujemo za lepote stvarstva.

Knjiga Celjske Mohorjeve družbe, Doživljanje narave, ki jo je napisal Joseph Cornell, je pravzaprav zbirka zanimivih nalog in iger s pomočjo katerih skuša avtor zbuditi naša srca k ljubezni do narave. V oddaji smo prebrali nekaj odlomkov.

S pomočjo knjige, Doživljanje narave, navdušujemo za lepote stvarstva.

Knjiga Celjske Mohorjeve družbe, Doživljanje narave, ki jo je napisal Joseph Cornell, je pravzaprav zbirka zanimivih nalog in iger s pomočjo katerih skuša avtor zbuditi naša srca k ljubezni do narave. V oddaji smo prebrali nekaj odlomkov.

družbanaravaodnosi

Sol in luč

S pomočjo knjige, Doživljanje narave, navdušujemo za lepote stvarstva.
Knjiga Celjske Mohorjeve družbe, Doživljanje narave, ki jo je napisal Joseph Cornell, je pravzaprav zbirka zanimivih nalog in iger s pomočjo katerih skuša avtor zbuditi naša srca k ljubezni do narave. V oddaji smo prebrali nekaj odlomkov.
VEČ ...|23. 7. 2019
S pomočjo knjige, Doživljanje narave, navdušujemo za lepote stvarstva.
Knjiga Celjske Mohorjeve družbe, Doživljanje narave, ki jo je napisal Joseph Cornell, je pravzaprav zbirka zanimivih nalog in iger s pomočjo katerih skuša avtor zbuditi naša srca k ljubezni do narave. V oddaji smo prebrali nekaj odlomkov.

Tadej Sadar

družbanaravaodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 7. 2019
Dr. Jožef Muhovič o knjigi Vidno in Nevidno

Pogovor z likovnim teoretikom dr. Jožefom Muhovičem o njegovi zadnji knjigi, znanstveni monografiji Vidno in nevidno - Uvod v formalno likovno analizo: teorija, primeri, metode.

Dr. Jožef Muhovič o knjigi Vidno in Nevidno

Pogovor z likovnim teoretikom dr. Jožefom Muhovičem o njegovi zadnji knjigi, znanstveni monografiji Vidno in nevidno - Uvod v formalno likovno analizo: teorija, primeri, metode.

Jožef Muhovič

Kulturni utrinki

Dr. Jožef Muhovič o knjigi Vidno in Nevidno
Pogovor z likovnim teoretikom dr. Jožefom Muhovičem o njegovi zadnji knjigi, znanstveni monografiji Vidno in nevidno - Uvod v formalno likovno analizo: teorija, primeri, metode.
VEČ ...|4. 7. 2019
Dr. Jožef Muhovič o knjigi Vidno in Nevidno
Pogovor z likovnim teoretikom dr. Jožefom Muhovičem o njegovi zadnji knjigi, znanstveni monografiji Vidno in nevidno - Uvod v formalno likovno analizo: teorija, primeri, metode.

Jože Bartolj

Jožef Muhovič

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|7. 4. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. april 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. april 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|5. 4. 2020
Ferdinand Potokar (1911 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.

Ferdinand Potokar (1911 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.

Jože Bartolj

spominFerdinand Potokar

Pogovor o

VEČ ...|25. 3. 2020
Izzivi materinstva in ženskosti

V oddaji Pogovor o smo na materinski dan govorili o izzivih materinstva in ženskosti v današnjem času. S svojimi zgodbami so prišle dr. Verena Vidrih Perko, Mirjam Erce Vratuša, Eva Markovič in Nataša Rupena.

Izzivi materinstva in ženskosti

V oddaji Pogovor o smo na materinski dan govorili o izzivih materinstva in ženskosti v današnjem času. S svojimi zgodbami so prišle dr. Verena Vidrih Perko, Mirjam Erce Vratuša, Eva Markovič in Nataša Rupena.

Tanja Dominko

pogovordružba

Naš gost

VEČ ...|28. 3. 2020
Antropolog, dr. Borut Telban

Dr. Telban že vrsto let opravlja terenske raziskave na Papui Novi Gvineji. V pogovoru boste med drugim slišali, kako so ga pred več kot 30 leti prvič sprejeli, kaj ga je najbolj presenetilo v papuanskem življenjskem slogu, kakšen jezik govorijo, pa tudi o tem, kakšni so obredi ob rojstvu otroka. Bodite z nami.

Antropolog, dr. Borut Telban

Dr. Telban že vrsto let opravlja terenske raziskave na Papui Novi Gvineji. V pogovoru boste med drugim slišali, kako so ga pred več kot 30 leti prvič sprejeli, kaj ga je najbolj presenetilo v papuanskem življenjskem slogu, kakšen jezik govorijo, pa tudi o tem, kakšni so obredi ob rojstvu otroka. Bodite z nami.

Damijana Medved

potovanjepogovor

Duhovna misel

VEČ ...|7. 4. 2020
Ni treba čakati

Jezus je odgovoril: Svoje življenje daš zame? Resnično, resnično, povem ti: Petelin ne bo zapel, preden me trikrat ne zatajiš.

Ni treba čakati

Jezus je odgovoril: Svoje življenje daš zame? Resnično, resnično, povem ti: Petelin ne bo zapel, preden me trikrat ne zatajiš.

Gregor Čušin

duhovnost

Radijski misijon 2020

VEČ ...|4. 4. 2020
7. misijonski pogovorni večer: Bojan Ravbar in zakonca, terapevta Sara in Drago Jerebic

Na daljavo so bili z nami duhovnik Bojan Ravbar in zakonca Sara in Drago Jerebic, predavatelja na Teološki fakulteti in družinska terapevta v Zavodu Bližina. Pogovarjali smo se o pogumu posebne vrste: Si upamo živeti skupaj?.

7. misijonski pogovorni večer: Bojan Ravbar in zakonca, terapevta Sara in Drago Jerebic

Na daljavo so bili z nami duhovnik Bojan Ravbar in zakonca Sara in Drago Jerebic, predavatelja na Teološki fakulteti in družinska terapevta v Zavodu Bližina. Pogovarjali smo se o pogumu posebne vrste: Si upamo živeti skupaj?.

Jure Sešek

Radijski misijon 2020duhovnostpogovor

Rožni venec

VEČ ...|8. 4. 2020
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Družinska kateheza

VEČ ...|7. 4. 2020
Ferdinanda Marinčič

V Družinsko katehezo smo tokrat povabili mamo, ženo in vodovo, s katero smo se pogovarjali, kako na zakonski poti živeti tudi trenutke dokončne ločitve in kako je lahko tudi ta boleča okoliščina priložnost za rast na poti svetosti.

Ferdinanda Marinčič

V Družinsko katehezo smo tokrat povabili mamo, ženo in vodovo, s katero smo se pogovarjali, kako na zakonski poti živeti tudi trenutke dokončne ločitve in kako je lahko tudi ta boleča okoliščina priložnost za rast na poti svetosti.

Marjana Debevec

družbaodnosipogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|7. 4. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spominjamo se

VEČ ...|7. 4. 2020
Spominjamo se dne 7. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče