Duhovna misel

VEČ ...|22. 3. 2024
Pravljice

V pravljicah se ljudje spreminjajo v …

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Pravljice

V pravljicah se ljudje spreminjajo v …

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

duhovnost

Duhovna misel

Pravljice

V pravljicah se ljudje spreminjajo v …

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|22. 3. 2024
Pravljice

V pravljicah se ljudje spreminjajo v …

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|24. 2. 2024
Obisk vrtca Vodmat in pravljica Boter petelin

Prvi del Sobotne iskrice je prinesel nekaj vtisov  z obiska radijskih sodelavcev v vrtcu Vodmat. Otroci so med drugim spregovorili tudi o bolezni in o delu zdravnikov.  Sledila je pravljica Boter petelin in njegova zgodba. Povabili smo vas k pozornemu poslušanju in potem zastavili kakšno vprašanje iz prebrane pravljice. Pravilnemu odgovoru je sladila glasbena želja. 

Obisk vrtca Vodmat in pravljica Boter petelin

Prvi del Sobotne iskrice je prinesel nekaj vtisov  z obiska radijskih sodelavcev v vrtcu Vodmat. Otroci so med drugim spregovorili tudi o bolezni in o delu zdravnikov.  Sledila je pravljica Boter petelin in njegova zgodba. Povabili smo vas k pozornemu poslušanju in potem zastavili kakšno vprašanje iz prebrane pravljice. Pravilnemu odgovoru je sladila glasbena želja. 

otrocimladiglasbaduhovnost

Sobotna iskrica

Obisk vrtca Vodmat in pravljica Boter petelin

Prvi del Sobotne iskrice je prinesel nekaj vtisov  z obiska radijskih sodelavcev v vrtcu Vodmat. Otroci so med drugim spregovorili tudi o bolezni in o delu zdravnikov.  Sledila je pravljica Boter petelin in njegova zgodba. Povabili smo vas k pozornemu poslušanju in potem zastavili kakšno vprašanje iz prebrane pravljice. Pravilnemu odgovoru je sladila glasbena želja. 

VEČ ...|24. 2. 2024
Obisk vrtca Vodmat in pravljica Boter petelin

Prvi del Sobotne iskrice je prinesel nekaj vtisov  z obiska radijskih sodelavcev v vrtcu Vodmat. Otroci so med drugim spregovorili tudi o bolezni in o delu zdravnikov.  Sledila je pravljica Boter petelin in njegova zgodba. Povabili smo vas k pozornemu poslušanju in potem zastavili kakšno vprašanje iz prebrane pravljice. Pravilnemu odgovoru je sladila glasbena želja. 

Slavi Košir

otrocimladiglasbaduhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 2. 2024
Skupna Prešernova proslava bo v nedeljo v Čedadu

Ob slovenskem kulturnem prazniku krovni organizaciji naše narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza v priznanje in zahvalo številnim ustvarjalcem in kulturnikom pripravljata skupno slovesnost, ki bo to nedeljo, 25. februarja, ob 18. uri, v gledališču Ristori v Čedadu. Po poročanju petnajstdnevnika Dom je bila priprava programa zaupana Kulturnemu društvu Ivan Trinko iz Čedada, ki jo je posvetil Terski dolini, kjer so kljub stiskam prejšnjega stoletja uspeli ohraniti pri življenju svojo tradicionalno jezikovno in kulturno dediščino. Srebreca nu pastir (Srebrna deklica in pastirček) je pravljica v narečju vasi Mužac, ki jo bodo na oder prinesli avtor besedila Aljaž Škrlep, trije ljubljanski plesalci ter režiserka, scenografistka in kostumografinja Andreja Rauch Podrzavnik, Barski oktet ter angleški glasbenik in skladatelj Christopher Benstead. Slavnostna govornica bo Nina Pahor. Ob tej priložnosti bosta krovni organizaciji podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojim delom najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji.

Skupna Prešernova proslava bo v nedeljo v Čedadu

Ob slovenskem kulturnem prazniku krovni organizaciji naše narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza v priznanje in zahvalo številnim ustvarjalcem in kulturnikom pripravljata skupno slovesnost, ki bo to nedeljo, 25. februarja, ob 18. uri, v gledališču Ristori v Čedadu. Po poročanju petnajstdnevnika Dom je bila priprava programa zaupana Kulturnemu društvu Ivan Trinko iz Čedada, ki jo je posvetil Terski dolini, kjer so kljub stiskam prejšnjega stoletja uspeli ohraniti pri življenju svojo tradicionalno jezikovno in kulturno dediščino. Srebreca nu pastir (Srebrna deklica in pastirček) je pravljica v narečju vasi Mužac, ki jo bodo na oder prinesli avtor besedila Aljaž Škrlep, trije ljubljanski plesalci ter režiserka, scenografistka in kostumografinja Andreja Rauch Podrzavnik, Barski oktet ter angleški glasbenik in skladatelj Christopher Benstead. Slavnostna govornica bo Nina Pahor. Ob tej priložnosti bosta krovni organizaciji podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojim delom najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Skupna Prešernova proslava bo v nedeljo v Čedadu

Ob slovenskem kulturnem prazniku krovni organizaciji naše narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza v priznanje in zahvalo številnim ustvarjalcem in kulturnikom pripravljata skupno slovesnost, ki bo to nedeljo, 25. februarja, ob 18. uri, v gledališču Ristori v Čedadu. Po poročanju petnajstdnevnika Dom je bila priprava programa zaupana Kulturnemu društvu Ivan Trinko iz Čedada, ki jo je posvetil Terski dolini, kjer so kljub stiskam prejšnjega stoletja uspeli ohraniti pri življenju svojo tradicionalno jezikovno in kulturno dediščino. Srebreca nu pastir (Srebrna deklica in pastirček) je pravljica v narečju vasi Mužac, ki jo bodo na oder prinesli avtor besedila Aljaž Škrlep, trije ljubljanski plesalci ter režiserka, scenografistka in kostumografinja Andreja Rauch Podrzavnik, Barski oktet ter angleški glasbenik in skladatelj Christopher Benstead. Slavnostna govornica bo Nina Pahor. Ob tej priložnosti bosta krovni organizaciji podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojim delom najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji.

VEČ ...|22. 2. 2024
Skupna Prešernova proslava bo v nedeljo v Čedadu

Ob slovenskem kulturnem prazniku krovni organizaciji naše narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza v priznanje in zahvalo številnim ustvarjalcem in kulturnikom pripravljata skupno slovesnost, ki bo to nedeljo, 25. februarja, ob 18. uri, v gledališču Ristori v Čedadu. Po poročanju petnajstdnevnika Dom je bila priprava programa zaupana Kulturnemu društvu Ivan Trinko iz Čedada, ki jo je posvetil Terski dolini, kjer so kljub stiskam prejšnjega stoletja uspeli ohraniti pri življenju svojo tradicionalno jezikovno in kulturno dediščino. Srebreca nu pastir (Srebrna deklica in pastirček) je pravljica v narečju vasi Mužac, ki jo bodo na oder prinesli avtor besedila Aljaž Škrlep, trije ljubljanski plesalci ter režiserka, scenografistka in kostumografinja Andreja Rauch Podrzavnik, Barski oktet ter angleški glasbenik in skladatelj Christopher Benstead. Slavnostna govornica bo Nina Pahor. Ob tej priložnosti bosta krovni organizaciji podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojim delom najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Od slike do besede

VEČ ...|16. 1. 2024
Verena Perko - o pravljicah

Tokrat nam je dr. Verena Perko govorila o pomembnosti pripovedovanja pravljic, ob koncu pa je še povedala dve pravljici v svojem narečju. Zanimivo! :)

Verena Perko - o pravljicah

Tokrat nam je dr. Verena Perko govorila o pomembnosti pripovedovanja pravljic, ob koncu pa je še povedala dve pravljici v svojem narečju. Zanimivo! :)

pogovordružbavzgoja

Od slike do besede

Verena Perko - o pravljicah

Tokrat nam je dr. Verena Perko govorila o pomembnosti pripovedovanja pravljic, ob koncu pa je še povedala dve pravljici v svojem narečju. Zanimivo! :)

VEČ ...|16. 1. 2024
Verena Perko - o pravljicah

Tokrat nam je dr. Verena Perko govorila o pomembnosti pripovedovanja pravljic, ob koncu pa je še povedala dve pravljici v svojem narečju. Zanimivo! :)

Mateja Subotičanec

pogovordružbavzgoja

Sobotna iskrica

VEČ ...|13. 1. 2024
Pravljica o hvaležnem medvedu

V središču tokratne otroške oddaje smo slišali priredbo slovenske ljudske pravljice o hvaležnem medvedu. Zaupala nam jo je Melita Osojnik.

Pravljica o hvaležnem medvedu

V središču tokratne otroške oddaje smo slišali priredbo slovenske ljudske pravljice o hvaležnem medvedu. Zaupala nam jo je Melita Osojnik.

otrocimladiglasbaduhovnost

Sobotna iskrica

Pravljica o hvaležnem medvedu

V središču tokratne otroške oddaje smo slišali priredbo slovenske ljudske pravljice o hvaležnem medvedu. Zaupala nam jo je Melita Osojnik.

VEČ ...|13. 1. 2024
Pravljica o hvaležnem medvedu

V središču tokratne otroške oddaje smo slišali priredbo slovenske ljudske pravljice o hvaležnem medvedu. Zaupala nam jo je Melita Osojnik.

Jure Sešek

otrocimladiglasbaduhovnost

Petkov večer

VEČ ...|15. 12. 2023
Predpraznične melodije

V oddaji smo raztegnili meh harmonike in izvabljali decembrske, predpraznične melodije. Zazvenela je Decembrska pravljica, pogreli smo se ob Toplem domačem ognjišču in se spomnili Starih jaslic ... 

Predpraznične melodije

V oddaji smo raztegnili meh harmonike in izvabljali decembrske, predpraznične melodije. Zazvenela je Decembrska pravljica, pogreli smo se ob Toplem domačem ognjišču in se spomnili Starih jaslic ... 

Petkov večer

Predpraznične melodije

V oddaji smo raztegnili meh harmonike in izvabljali decembrske, predpraznične melodije. Zazvenela je Decembrska pravljica, pogreli smo se ob Toplem domačem ognjišču in se spomnili Starih jaslic ... 

VEČ ...|15. 12. 2023
Predpraznične melodije

V oddaji smo raztegnili meh harmonike in izvabljali decembrske, predpraznične melodije. Zazvenela je Decembrska pravljica, pogreli smo se ob Toplem domačem ognjišču in se spomnili Starih jaslic ... 

Jure SešekMiha Močnik

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 12. 2023
Novice iz Sydneyja in Melbourna

Miklavž se je pri rojakih v Melbournu ustavil že na prvo adventno nedeljo, sprejem so mu pripravili učenci Slomškove šole. V Merrylandsu v Sydneyju je bilo to nedeljo po sveti maši srečanje v dvorani, Miklavž pa je popoldne obiskal Klub Triglav. V teh dneh se rojaki v obeh mestih pripravljajo na praznik Brezmadežne. V Sydneyju bosta sveti maši ob pol desetih dopoldne in ob sedmih zvečer, pred slednjo bo češčenje Najsvetejšega, v Melbournu pa bo maša ob desetih dopoldne. Dan kasneje, v soboto, pa se bodo tamkajšnji Slovenci odpravili na romanje v Ta Pinu. Zbrali se bodo pred slovensko kapelico, kjer bodo zmolili litanije, nato pa bo v bližnji kapeli adoracije še sveta maša. P. Simon Peter Berlec je v župnijskih oznanilih zapisal, da je za lepo praznovanje pomembna dobra priprava. Za pripravo na praznike si je treba vzeti čas – večkrat naravnost odtrgati. Večji je praznik, daljše so priprave nanj. S pripravami ustvarjamo posebno ozračje, pričakovanje … in obrnjeno: veselo pričakovanje in prijetno ozračje človeka spodbujata k zavzeti pripravi. Ali danes še verjamemo v pričakovanje, ko imamo vendar gumbe, avtomate, »instant« preparate, ko tako ni nobenega pričakovanja, vse je naenkrat tu … Krščansko pričakovanje v adventu in potem praznovanje božiča ni odvisno od daril in okraskov. Resnično lepoto praznika prinesejo duhovna doživetja, srečanja z živim Bogom in poglobitev pristnih medčloveških odnosov. Lažje si vzamemo čas in pripravimo vse potrebno, če nekoga z veseljem pričakujemo. Pravljica »Mizica, pogrni se!« je postala resnica: stopiš pred supermarket, vrata se sama odpro; kruh, bel, črn, orehova potica, pizza, vse kot »z neba« pada v košaro. Pet, deset minut, pa je vse doma ... Zelo rado se zgodi, da gredo tudi prazniki prehitro mimo nas. V adventnem času pripravljamo za božič predvsem svoje srce, urejamo odnose v družini, da bi bili prisrčni, topli in vredni človeka – predvsem pa vredni Boga, ki prihaja. Starši darujejo otrokom več svojega časa kot sicer, v ospredju je skrb za prijetno družinsko življenje, skrb za toplino in ljubezen. To pa seveda ne pade kar z neba, niti se ne da kupiti. Treba se je potruditi. Temu je namenjen čas adventa.

Novice iz Sydneyja in Melbourna

Miklavž se je pri rojakih v Melbournu ustavil že na prvo adventno nedeljo, sprejem so mu pripravili učenci Slomškove šole. V Merrylandsu v Sydneyju je bilo to nedeljo po sveti maši srečanje v dvorani, Miklavž pa je popoldne obiskal Klub Triglav. V teh dneh se rojaki v obeh mestih pripravljajo na praznik Brezmadežne. V Sydneyju bosta sveti maši ob pol desetih dopoldne in ob sedmih zvečer, pred slednjo bo češčenje Najsvetejšega, v Melbournu pa bo maša ob desetih dopoldne. Dan kasneje, v soboto, pa se bodo tamkajšnji Slovenci odpravili na romanje v Ta Pinu. Zbrali se bodo pred slovensko kapelico, kjer bodo zmolili litanije, nato pa bo v bližnji kapeli adoracije še sveta maša. P. Simon Peter Berlec je v župnijskih oznanilih zapisal, da je za lepo praznovanje pomembna dobra priprava. Za pripravo na praznike si je treba vzeti čas – večkrat naravnost odtrgati. Večji je praznik, daljše so priprave nanj. S pripravami ustvarjamo posebno ozračje, pričakovanje … in obrnjeno: veselo pričakovanje in prijetno ozračje človeka spodbujata k zavzeti pripravi. Ali danes še verjamemo v pričakovanje, ko imamo vendar gumbe, avtomate, »instant« preparate, ko tako ni nobenega pričakovanja, vse je naenkrat tu … Krščansko pričakovanje v adventu in potem praznovanje božiča ni odvisno od daril in okraskov. Resnično lepoto praznika prinesejo duhovna doživetja, srečanja z živim Bogom in poglobitev pristnih medčloveških odnosov. Lažje si vzamemo čas in pripravimo vse potrebno, če nekoga z veseljem pričakujemo. Pravljica »Mizica, pogrni se!« je postala resnica: stopiš pred supermarket, vrata se sama odpro; kruh, bel, črn, orehova potica, pizza, vse kot »z neba« pada v košaro. Pet, deset minut, pa je vse doma ... Zelo rado se zgodi, da gredo tudi prazniki prehitro mimo nas. V adventnem času pripravljamo za božič predvsem svoje srce, urejamo odnose v družini, da bi bili prisrčni, topli in vredni človeka – predvsem pa vredni Boga, ki prihaja. Starši darujejo otrokom več svojega časa kot sicer, v ospredju je skrb za prijetno družinsko življenje, skrb za toplino in ljubezen. To pa seveda ne pade kar z neba, niti se ne da kupiti. Treba se je potruditi. Temu je namenjen čas adventa.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Novice iz Sydneyja in Melbourna

Miklavž se je pri rojakih v Melbournu ustavil že na prvo adventno nedeljo, sprejem so mu pripravili učenci Slomškove šole. V Merrylandsu v Sydneyju je bilo to nedeljo po sveti maši srečanje v dvorani, Miklavž pa je popoldne obiskal Klub Triglav. V teh dneh se rojaki v obeh mestih pripravljajo na praznik Brezmadežne. V Sydneyju bosta sveti maši ob pol desetih dopoldne in ob sedmih zvečer, pred slednjo bo češčenje Najsvetejšega, v Melbournu pa bo maša ob desetih dopoldne. Dan kasneje, v soboto, pa se bodo tamkajšnji Slovenci odpravili na romanje v Ta Pinu. Zbrali se bodo pred slovensko kapelico, kjer bodo zmolili litanije, nato pa bo v bližnji kapeli adoracije še sveta maša. P. Simon Peter Berlec je v župnijskih oznanilih zapisal, da je za lepo praznovanje pomembna dobra priprava. Za pripravo na praznike si je treba vzeti čas – večkrat naravnost odtrgati. Večji je praznik, daljše so priprave nanj. S pripravami ustvarjamo posebno ozračje, pričakovanje … in obrnjeno: veselo pričakovanje in prijetno ozračje človeka spodbujata k zavzeti pripravi. Ali danes še verjamemo v pričakovanje, ko imamo vendar gumbe, avtomate, »instant« preparate, ko tako ni nobenega pričakovanja, vse je naenkrat tu … Krščansko pričakovanje v adventu in potem praznovanje božiča ni odvisno od daril in okraskov. Resnično lepoto praznika prinesejo duhovna doživetja, srečanja z živim Bogom in poglobitev pristnih medčloveških odnosov. Lažje si vzamemo čas in pripravimo vse potrebno, če nekoga z veseljem pričakujemo. Pravljica »Mizica, pogrni se!« je postala resnica: stopiš pred supermarket, vrata se sama odpro; kruh, bel, črn, orehova potica, pizza, vse kot »z neba« pada v košaro. Pet, deset minut, pa je vse doma ... Zelo rado se zgodi, da gredo tudi prazniki prehitro mimo nas. V adventnem času pripravljamo za božič predvsem svoje srce, urejamo odnose v družini, da bi bili prisrčni, topli in vredni človeka – predvsem pa vredni Boga, ki prihaja. Starši darujejo otrokom več svojega časa kot sicer, v ospredju je skrb za prijetno družinsko življenje, skrb za toplino in ljubezen. To pa seveda ne pade kar z neba, niti se ne da kupiti. Treba se je potruditi. Temu je namenjen čas adventa.

VEČ ...|6. 12. 2023
Novice iz Sydneyja in Melbourna

Miklavž se je pri rojakih v Melbournu ustavil že na prvo adventno nedeljo, sprejem so mu pripravili učenci Slomškove šole. V Merrylandsu v Sydneyju je bilo to nedeljo po sveti maši srečanje v dvorani, Miklavž pa je popoldne obiskal Klub Triglav. V teh dneh se rojaki v obeh mestih pripravljajo na praznik Brezmadežne. V Sydneyju bosta sveti maši ob pol desetih dopoldne in ob sedmih zvečer, pred slednjo bo češčenje Najsvetejšega, v Melbournu pa bo maša ob desetih dopoldne. Dan kasneje, v soboto, pa se bodo tamkajšnji Slovenci odpravili na romanje v Ta Pinu. Zbrali se bodo pred slovensko kapelico, kjer bodo zmolili litanije, nato pa bo v bližnji kapeli adoracije še sveta maša. P. Simon Peter Berlec je v župnijskih oznanilih zapisal, da je za lepo praznovanje pomembna dobra priprava. Za pripravo na praznike si je treba vzeti čas – večkrat naravnost odtrgati. Večji je praznik, daljše so priprave nanj. S pripravami ustvarjamo posebno ozračje, pričakovanje … in obrnjeno: veselo pričakovanje in prijetno ozračje človeka spodbujata k zavzeti pripravi. Ali danes še verjamemo v pričakovanje, ko imamo vendar gumbe, avtomate, »instant« preparate, ko tako ni nobenega pričakovanja, vse je naenkrat tu … Krščansko pričakovanje v adventu in potem praznovanje božiča ni odvisno od daril in okraskov. Resnično lepoto praznika prinesejo duhovna doživetja, srečanja z živim Bogom in poglobitev pristnih medčloveških odnosov. Lažje si vzamemo čas in pripravimo vse potrebno, če nekoga z veseljem pričakujemo. Pravljica »Mizica, pogrni se!« je postala resnica: stopiš pred supermarket, vrata se sama odpro; kruh, bel, črn, orehova potica, pizza, vse kot »z neba« pada v košaro. Pet, deset minut, pa je vse doma ... Zelo rado se zgodi, da gredo tudi prazniki prehitro mimo nas. V adventnem času pripravljamo za božič predvsem svoje srce, urejamo odnose v družini, da bi bili prisrčni, topli in vredni človeka – predvsem pa vredni Boga, ki prihaja. Starši darujejo otrokom več svojega časa kot sicer, v ospredju je skrb za prijetno družinsko življenje, skrb za toplino in ljubezen. To pa seveda ne pade kar z neba, niti se ne da kupiti. Treba se je potruditi. Temu je namenjen čas adventa.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Mladoskop

VEČ ...|30. 6. 2023
Zvočna zakladnica Mesečina

Pred enim letom so se udeležili vseslovenskega tekmovanja za mlade podjetnike POPRI in zmagali v svoji kategoriji. Kasneje so tekmovanje nadaljevali v Albaniji, kjer so naredili načrt, kako svojo idejo uresničiti. Danes uporabniki že lahko dostopajo do spletne platforme, ki se imenuje Zvočna zakladnica Mesečina.

Že iz imena je možno razbrati, da je gre za spletno platformo z zvočnimi pravljicami za otroke. Ekipa, ki jo sestavljajo Janez Goršin, Filip Plešnik, Martin Božič in Jakob Čuk skrbi za to, da so pravljice posnete na visoki ravni in da so skrbno izbrane. Pogovarjali smo se z vodjo ekipe.

Zvočna zakladnica Mesečina

Pred enim letom so se udeležili vseslovenskega tekmovanja za mlade podjetnike POPRI in zmagali v svoji kategoriji. Kasneje so tekmovanje nadaljevali v Albaniji, kjer so naredili načrt, kako svojo idejo uresničiti. Danes uporabniki že lahko dostopajo do spletne platforme, ki se imenuje Zvočna zakladnica Mesečina.

Že iz imena je možno razbrati, da je gre za spletno platformo z zvočnimi pravljicami za otroke. Ekipa, ki jo sestavljajo Janez Goršin, Filip Plešnik, Martin Božič in Jakob Čuk skrbi za to, da so pravljice posnete na visoki ravni in da so skrbno izbrane. Pogovarjali smo se z vodjo ekipe.

mladi

Mladoskop

Zvočna zakladnica Mesečina

Pred enim letom so se udeležili vseslovenskega tekmovanja za mlade podjetnike POPRI in zmagali v svoji kategoriji. Kasneje so tekmovanje nadaljevali v Albaniji, kjer so naredili načrt, kako svojo idejo uresničiti. Danes uporabniki že lahko dostopajo do spletne platforme, ki se imenuje Zvočna zakladnica Mesečina.

Že iz imena je možno razbrati, da je gre za spletno platformo z zvočnimi pravljicami za otroke. Ekipa, ki jo sestavljajo Janez Goršin, Filip Plešnik, Martin Božič in Jakob Čuk skrbi za to, da so pravljice posnete na visoki ravni in da so skrbno izbrane. Pogovarjali smo se z vodjo ekipe.

VEČ ...|30. 6. 2023
Zvočna zakladnica Mesečina

Pred enim letom so se udeležili vseslovenskega tekmovanja za mlade podjetnike POPRI in zmagali v svoji kategoriji. Kasneje so tekmovanje nadaljevali v Albaniji, kjer so naredili načrt, kako svojo idejo uresničiti. Danes uporabniki že lahko dostopajo do spletne platforme, ki se imenuje Zvočna zakladnica Mesečina.

Že iz imena je možno razbrati, da je gre za spletno platformo z zvočnimi pravljicami za otroke. Ekipa, ki jo sestavljajo Janez Goršin, Filip Plešnik, Martin Božič in Jakob Čuk skrbi za to, da so pravljice posnete na visoki ravni in da so skrbno izbrane. Pogovarjali smo se z vodjo ekipe.

Nataša Ličen

mladi

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|10. 4. 2024
O obletnici prvih večstrankarskih volitvah

Spomnili smo se prvih večstrankarskih volitev leta 1990 in osvetlili njihov pomen in ključne akterje, ki so tlakovali pot razvoju samostojne države. V studiu je bila z nami novinarka in zgodovinarka dr. Rosvita Pesek

O obletnici prvih večstrankarskih volitvah

Spomnili smo se prvih večstrankarskih volitev leta 1990 in osvetlili njihov pomen in ključne akterje, ki so tlakovali pot razvoju samostojne države. V studiu je bila z nami novinarka in zgodovinarka dr. Rosvita Pesek

Tanja Dominko

politikaživljenjezgodovina

Komentar tedna

VEČ ...|12. 4. 2024
dr. Irena Švab Kavčič: Človekovo dostojanstvo

Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.

dr. Irena Švab Kavčič: Človekovo dostojanstvo

Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.

Radio Ognjišče

komentar

Duhovna misel

VEČ ...|15. 4. 2024
Kako povrniti ljubezen

Zakonca ki nista mogla imeti otrok, sta posvojila ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Kako povrniti ljubezen

Zakonca ki nista mogla imeti otrok, sta posvojila ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 4. 2024
Spomladanski banket v Hamiltonu

V Hamiltonu v Kanadi so z včerajšnjim spomladanskim banketom vstopili v praznovanje 60-letnice župnije. To je za nas velik jubilej, ker marsikje narodnostne župnije ne obstajajo 70 let, saj se tretja in četrta generacija že vklopi v krajevne župnije. A mi še skušamo privabljati mlajše, tako imamo v slovenski šoli letos 18 otrok, je dejal župnik Drago Gačnik. Glavna slovesnost ob jubileju bo v nedeljo, 22. septembra.

Spomladanski banket v Hamiltonu

V Hamiltonu v Kanadi so z včerajšnjim spomladanskim banketom vstopili v praznovanje 60-letnice župnije. To je za nas velik jubilej, ker marsikje narodnostne župnije ne obstajajo 70 let, saj se tretja in četrta generacija že vklopi v krajevne župnije. A mi še skušamo privabljati mlajše, tako imamo v slovenski šoli letos 18 otrok, je dejal župnik Drago Gačnik. Glavna slovesnost ob jubileju bo v nedeljo, 22. septembra.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ...|9. 4. 2024
Owen O’Kane: Desetkrat srečnejši.

Kdo si ne želi postati srečnejši? Psihoterapevt, nekdanji vodja kliničnega oddelka za duševno zdravje pri britanski državni zdravstveni službi, Owen O’Kane trdi, da ste lahko desetkrat srečnejši in pot opiše v istoimenski knjigi. Prevzemite odgovornost in se ne izgovarjajte na druge, pravi in nam ponuja tudi nekaj najnovejših orodij in tehnik, kako vzeti vajeti v svoje roke in se premakniti z mrtve točke. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Desetkrat srečnejši, ki jo je napisal Owen O’Kane in je izšla pri založbi Učila.

Owen O’Kane: Desetkrat srečnejši.

Kdo si ne želi postati srečnejši? Psihoterapevt, nekdanji vodja kliničnega oddelka za duševno zdravje pri britanski državni zdravstveni službi, Owen O’Kane trdi, da ste lahko desetkrat srečnejši in pot opiše v istoimenski knjigi. Prevzemite odgovornost in se ne izgovarjajte na druge, pravi in nam ponuja tudi nekaj najnovejših orodij in tehnik, kako vzeti vajeti v svoje roke in se premakniti z mrtve točke. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Desetkrat srečnejši, ki jo je napisal Owen O’Kane in je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|15. 4. 2024
90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|15. 4. 2024
Kraji svetega Frančiška Asiškega

V oddaji smo z besedami, ob obujanju spominov, prehodili romarsko pot po krajih svetega Frančiška Asiškega, ki smo jo nekateri radijci prehodili v dneh letošnjega radijskega misijona. Prav v Assisiju in še nekaterih krajih so nastali misijonski nagovori brata Štefana Kožuha in tudi drugi prispevki, ki ste jih slišali v našem programu. Tudi prenosi svetih maš so bili in prenosi opoldanske molitve ter prenos molitve v oddaji PRO.

Kraji svetega Frančiška Asiškega

V oddaji smo z besedami, ob obujanju spominov, prehodili romarsko pot po krajih svetega Frančiška Asiškega, ki smo jo nekateri radijci prehodili v dneh letošnjega radijskega misijona. Prav v Assisiju in še nekaterih krajih so nastali misijonski nagovori brata Štefana Kožuha in tudi drugi prispevki, ki ste jih slišali v našem programu. Tudi prenosi svetih maš so bili in prenosi opoldanske molitve ter prenos molitve v oddaji PRO.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 4. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 4. 2024
Spomladanski banket v Hamiltonu

V Hamiltonu v Kanadi so z včerajšnjim spomladanskim banketom vstopili v praznovanje 60-letnice župnije. To je za nas velik jubilej, ker marsikje narodnostne župnije ne obstajajo 70 let, saj se tretja in četrta generacija že vklopi v krajevne župnije. A mi še skušamo privabljati mlajše, tako imamo v slovenski šoli letos 18 otrok, je dejal župnik Drago Gačnik. Glavna slovesnost ob jubileju bo v nedeljo, 22. septembra.

Spomladanski banket v Hamiltonu

V Hamiltonu v Kanadi so z včerajšnjim spomladanskim banketom vstopili v praznovanje 60-letnice župnije. To je za nas velik jubilej, ker marsikje narodnostne župnije ne obstajajo 70 let, saj se tretja in četrta generacija že vklopi v krajevne župnije. A mi še skušamo privabljati mlajše, tako imamo v slovenski šoli letos 18 otrok, je dejal župnik Drago Gačnik. Glavna slovesnost ob jubileju bo v nedeljo, 22. septembra.

Matjaž Merljak

družbarojaki