Pokal za Planico

Zala Ban, štirinajstletnica, je zmagovalka ustvarjalnega natečaja Ustvari pokal za Planico v letu 2025. Izbrana je bila med kar osemsto ostalimi predlogi mladih ustvarjalcev. Zmagala je risba Zlati (po)let

Na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav je prispelo več kot 800 risb mladih avtorjev iz vse Slovenije. Za obisk največjega slovenskega športnega praznika, ki dolino pod Poncami prevetri na zadnji konec tedna v marcu, so se otroci in mladostniki že tretjič zapored potegovali s sodelovanjem na natečaju »Ustvari pokal za Planico 7.« Bogato okrašen podstavek s podobami Planik, vzpenjajoča se zavita skakalnica in (po)let čaplje so ključni elementi risbe, ki jo je na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav oddala devetošolka iz Šentvida nad Ljubljano. Njihova povezanost z neokrnjeno naravo doline pod Poncami je bila razlog, ki je prepričal komisijo, da bo prav po tej risbi ustvarjen pravi pokal za zmagovalca Planice 7. Na podlagi risbe, ki jo je izbrala komisija, je ob pomoči Jerneja Verbuca iz lesa pripravljen tudi pravi pokal za skakalca, ki je v Planici v sedmih uradnih serijah osvojil najvišje število točk. neta Čufarja iz Ljubljane ter OŠ Gornja Radgona, OŠ Ljubečna in OŠ Šmartno pri Litiji.

Bila je močan steber slovenske skupnosti

V slovenski cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju so se s pogrebno sveto mašo poslovili od rojakinje Marthe Magajna. Rodila se je leta 1939 v Bevkah pri Vrhniki, v Avstralijo je prišla leta 1967. V slovenski skupnosti je bila udeležena v številih dejavnostih, tako pri Klubu Triglav v Sydneyju kot pri HASA NSW, to je zgodovinski arhiv za avstralske Slovence, ki deluje že več kot dvajset let. Neprecenljivo je bilo Martino delo pri rednem beleženje dogodkov v slovenski skupnosti in poročanje za versko revijo Misli in Stičišče avstralskih Slovencev, nam je povedal slovenski župnik v Merrylandsu v Sydneyju p. Darko Žnidaršič. Martha je bila ponosna Avstralka, za vedno hvaležna za priložnosti, ki jih je nudila nova država. Toda v srcu je ostala predana hči domovine.

Novice iz Sydneyja

V slovenski župniji svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji so imeli včeraj slovesnost svete birme. Generalni vikar Peter Williams iz Parramatte je zakrament Svetega Duha podelil sedmim rojakom, to so: Kaiah in Seth Hogan, Callan Jake in Joshua Anton Kociper, Ariana Maria in Rihanna Lee ter Milana Bianca Pirc, slednje so bile prejšnjo nedeljo pri prvem svetem obhajilu. Popoldne so imeli v klubu Triglav Mounties koncert harmonikarja Denisa Novata in kitarista Johna Ferfolje. V sredo so rojaki romali v Penrose park. Po sveti maši je bila procesija k lurški votlini in molitev pri slovenski kapelici Marije Pomagaj. Ta bo kmalu stara 30 let in že kliče po obnovi. Pred dnevi se je začela tudi obnova jaslic, ki so več kot pol stoletja v uporabi v slovenski cerkvi sv. Rafaela. V podružnici v Wollongonu so imeli preteklo nedeljo žegnanje. Pri sv. maši se je zbranim predstavil rojak iz Unanderre Alan Škofic, ki kot diakon deluje v župniji sv. Marije od Križa Upper Blue Mountains.

Minister Arčon v Severni Makedoniji

Rojake v Bitoli in Skopju v Severni Makedoniji je v minulih dneh obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Slovenskemu združenju France Prešeren Skopje je ob 30. obletnici delovanja podelil priznanje in zahvalo. Sestal je tudi s predstavnikoma nevladne organizacije Slovenski center Skopje, ki je bila ustanovljena leta 2010 in svoje aktivnosti usmerja predvsem v mlajše generacije in pripravlja projekte, s katerimi želi predstaviti slovensko skupnost lokalnemu prebivalstvu, ima tudi nogometno ekipo in vzpodbuja prevajanje tradicionalnih slovenskih besed v makedonščino. V Bitoli, na jugu države, Slovence že vse od leta 2007 povezuje Slovensko društvo Triglav. Tam imajo zbor in dopolnilni tečaj slovenskega jezika. No znotraj Slovenskega združenja France Prešeren pa deluje tudi Komorni pevski zbor, ki je eden najboljših v državi, v njem so tudi profesionalni operni pevci. 
Podpredsednik slovenske vlade Arčon je po srečanjih z rojaki v Severni Makedoniji dejal, da je  prepoznal energijo in poslanstvo, ki ga rojaki nosijo v sebi, da ohranjajo slovenski jezik in kulturo. 

Utrip dneva dne 13. 10.

• Popravljamo zgodovino, je ob vrnitvi Jožefa Klekla starejšega v Črenšovce poudaril škof Peter Štumpf; popoldne bo tam vodil slovesnost pokopa njegovih posmrtnih ostankov.
• Kmetje so tradicionalno poromali k svojemu zavetniku blaženemu Antonu Martinu Slomšku.
• Papež Frančišek pri opoldanski molitvi: Resnično bogastvo je v tem, da nas Bog ljubi.
• Kako širok je slovenski politični prostor, smo vprašali Igorja Lukšiča in Mirana Videtiča.
• Je pred nami novo znižanje ključnih evrskih obrestnih mer?
• Vodenje sveta javnega zavoda Triglavskega narodnega parka prevzel Dušan Vučko, vidi veliko izzivov.
• Šport: Naš kolesarski as Tadej Pogačar četrtič zapored dobil dirko po Lombardiji.

Ali planinsko turo lahko izpeljemo z uporabo javnega prometa?

Najprej smo v oddajo prenesli nekaj prazničnega utripa iz visokogorja - študent Arne, ki pomaga v Triglavskem domu na Kredarici, je povedal, kako je z letošnjim obiskom. V nadaljevanju pa smo se posvetili spreminjanju navad obiskovanja gora. O uporabi javnega prevoza je tekla beseda na Orožnovi koči. Slišali ste lahko razmišljanje snovalcev takšnih praks in tudi nekaterih uporabnikov. Spregovorila  je tudi gornica in športnica Deja Jakopič, ki svojega avtomobila sploh nima.

Kdo gospoduje raju pod Triglavom?

Od nekdaj je avgust mesec, ko se v gore odpravi največ Slovencev. Ali to res še velja tudi danes, pravzaprav ne vem. Statistika pravi, da v naše gore letno zaide 1,7 milijona obiskovalcev. Več pove komentar študenta, ki delovno preživlja poletje v planinski koči na Kredarici. Povedal mi je, da pred avgustom skorajda ni spregovoril slovenske besede, saj so bili obiskovalci tujci – od Čehov, Poljakov, Madžarov do Američanov in tako dalje. 

Tako je svoje razmišljanje o slovenskih gorah danes v svojem komentarju, ki si ga lahko v celoti preberete na straneh tednika Družina, začel Blaž Lesnik.

Ali nam bo uspelo umiriti promet v alpskih dolinah?

Posvetili smo se problematiki prometa v alpskih dolinah, ki jo v Sloveniji naslavljamo že dvajset let. Kaj je v tem času uspelo oziroma za koliko nas je trend naraščanja pločevine prehitel? Kako bo s prometom v prihodnje na Vršiču, v Vratih in kakšne so prometne razmere v Bohinju ob vrhuncu sezone? V pogovorni oddaji so sodelovali štirje gostje, ki so že dolgo vpeti v iskanje rešitev: vodja informacijsko izobraževalne službe v Javnem zavodu Triglavski narodni park Majda Odar, predsednik društva CIPRA dr. Matej Ogrin, podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Martin Šolar in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.