Posvetili smo se problematiki prometa v alpskih dolinah, ki jo v Sloveniji naslavljamo že dvajset let. Kaj je v tem času uspelo oziroma za koliko nas je trend naraščanja pločevine prehitel? Kako bo s prometom v prihodnje na Vršiču, v Vratih in kakšne so prometne razmere v Bohinju ob vrhuncu sezone? V pogovorni oddaji so sodelovali štirje gostje, ki so že dolgo vpeti v iskanje rešitev: vodja informacijsko izobraževalne službe v Javnem zavodu Triglavski narodni park Majda Odar, predsednik društva CIPRA dr. Matej Ogrin, podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Martin Šolar in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.
umirjanje prometa alpske doline promet varstvo narave obremenitev ekologija
Posvetili smo se problematiki prometa v alpskih dolinah, ki jo v Sloveniji naslavljamo že dvajset let. Kaj je v tem času uspelo oziroma za koliko nas je trend naraščanja pločevine prehitel? Kako bo s prometom v prihodnje na Vršiču, v Vratih in kakšne so prometne razmere v Bohinju ob vrhuncu sezone? V pogovorni oddaji so sodelovali štirje gostje, ki so že dolgo vpeti v iskanje rešitev: vodja informacijsko izobraževalne službe v Javnem zavodu Triglavski narodni park Majda Odar, predsednik društva CIPRA dr. Matej Ogrin, podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Martin Šolar in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.
Posvetili smo se problematiki prometa v alpskih dolinah, ki jo v Sloveniji naslavljamo že dvajset let. Kaj je v tem času uspelo oziroma za koliko nas je trend naraščanja pločevine prehitel? Kako bo s prometom v prihodnje na Vršiču, v Vratih in kakšne so prometne razmere v Bohinju ob vrhuncu sezone? V pogovorni oddaji so sodelovali štirje gostje, ki so že dolgo vpeti v iskanje rešitev: vodja informacijsko izobraževalne službe v Javnem zavodu Triglavski narodni park Majda Odar, predsednik društva CIPRA dr. Matej Ogrin, podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Martin Šolar in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.
umirjanje prometaalpske dolineprometvarstvo naraveobremenitevekologija
Doživetja narave
Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.
Doživetja narave
Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.
Doživetja narave
Oddajo smo posvetili 30-letnici delovanja astronomskega krožka Gimnazije Šentvid v Ljubljani. Mentorja Klemen Blokar in Andrej Lajovic sta predstavila pestro zgodovino in dejavnost krožka. Med drugim organizirajo redna srečanja za upokojence, ki si želijo pogledati v vesolje, na strehi imajo svoj observatorij, prav tako so lastniki prvega radijskega teleskopa v Sloveniji. Bogate izkušnje so nabirali tudi z dogodki, na katere so vabili zanimive goste, med njimi je bila astronavtka Sunita Williams iz NASE.
Doživetja narave
Oddajo smo posvetili 30-letnici delovanja astronomskega krožka Gimnazije Šentvid v Ljubljani. Mentorja Klemen Blokar in Andrej Lajovic sta predstavila pestro zgodovino in dejavnost krožka. Med drugim organizirajo redna srečanja za upokojence, ki si želijo pogledati v vesolje, na strehi imajo svoj observatorij, prav tako so lastniki prvega radijskega teleskopa v Sloveniji. Bogate izkušnje so nabirali tudi z dogodki, na katere so vabili zanimive goste, med njimi je bila astronavtka Sunita Williams iz NASE.
Doživetja narave
Tokrat smo se odpravili na Arktiko, ki velja za eno najbolj ekstremnih območij s svojimi temperaturami, polarnimi dnevi oziroma nočmi, srečanji z arktičnimi živalmi, snežnimi viharji in severnim sijem. Svoja doživetja sta z nami delila Jaka Mojškerc in Timotej Cvirn, ki sta preteklo leto preživela med Inuiti. 24 letna mladeniča sta odšla na Arktiko, da bi tam posnela film, nato pa se je zgodba zasukala in prevzela sta samostojno vodenje dveh misijonskih postojank, pripravo otrok na zakramente in ostale misijonske obveznosti. Jaka in Timotej se rada odzoveta na vabilo in pripravita pričevanje tudi v vaši župniji. Več informacij TUKAJ.
Doživetja narave
Tokrat smo se odpravili na Arktiko, ki velja za eno najbolj ekstremnih območij s svojimi temperaturami, polarnimi dnevi oziroma nočmi, srečanji z arktičnimi živalmi, snežnimi viharji in severnim sijem. Svoja doživetja sta z nami delila Jaka Mojškerc in Timotej Cvirn, ki sta preteklo leto preživela med Inuiti. 24 letna mladeniča sta odšla na Arktiko, da bi tam posnela film, nato pa se je zgodba zasukala in prevzela sta samostojno vodenje dveh misijonskih postojank, pripravo otrok na zakramente in ostale misijonske obveznosti. Jaka in Timotej se rada odzoveta na vabilo in pripravita pričevanje tudi v vaši župniji. Več informacij TUKAJ.
Doživetja narave
4. julija letos bo minilo sto let od smrti »moža osmih blagrov«, kot je Piera Giorgia Frassatija imenoval papež Janez Pavel II. S svojo predanostjo socialni pravičnosti, dobrodelnosti in z vero, ki jo je živel skozi dejanja, je utelešal duha blagrov. Med jubilejnim svetoletnim srečanjem mladih bo Frassati 3. avgusta razglašen za svetnika. Na veliki petek smo osvetlili njegovo življenje in njegov odnos do gora, ki jih je zelo rad obiskoval.
Doživetja narave
4. julija letos bo minilo sto let od smrti »moža osmih blagrov«, kot je Piera Giorgia Frassatija imenoval papež Janez Pavel II. S svojo predanostjo socialni pravičnosti, dobrodelnosti in z vero, ki jo je živel skozi dejanja, je utelešal duha blagrov. Med jubilejnim svetoletnim srečanjem mladih bo Frassati 3. avgusta razglašen za svetnika. Na veliki petek smo osvetlili njegovo življenje in njegov odnos do gora, ki jih je zelo rad obiskoval.
Doživetja narave
Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.
Doživetja narave
Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.
Doživetja narave
V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.
Doživetja narave
V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.
Doživetja narave
Ste že slišali za evropske pešpoti? Dvanajst jih prepreda Staro celino in merijo v skupni dolžini več kot 60.000 km. Ena izmed njih z oznako E6 letos praznuje 50 let. Poteka od Baltskega morja do Grčije, pri nas je bila odprta 24. maja 1975. Organizacija praznovanja jubileja je bila zaupana prav Sloveniji. Več o zgodovini in ideji ter dogodkih je povedal predsednik Komisije za evropske pešpoti in gozdar Jože Prah, pred svetovnim dnem voda in meteorologije pa smo pozornost posvetili tudi opozarjanju na neugodne vremenske razmere in vodi, ki v obliki snežnih plazov ogroža človekovo dejavnost. Spregovorili so: Aleš Poredoš, Veronika Hladnik Zakotnik in Jaka Ortar iz Agencije RS za okolje.
Doživetja narave
Ste že slišali za evropske pešpoti? Dvanajst jih prepreda Staro celino in merijo v skupni dolžini več kot 60.000 km. Ena izmed njih z oznako E6 letos praznuje 50 let. Poteka od Baltskega morja do Grčije, pri nas je bila odprta 24. maja 1975. Organizacija praznovanja jubileja je bila zaupana prav Sloveniji. Več o zgodovini in ideji ter dogodkih je povedal predsednik Komisije za evropske pešpoti in gozdar Jože Prah, pred svetovnim dnem voda in meteorologije pa smo pozornost posvetili tudi opozarjanju na neugodne vremenske razmere in vodi, ki v obliki snežnih plazov ogroža človekovo dejavnost. Spregovorili so: Aleš Poredoš, Veronika Hladnik Zakotnik in Jaka Ortar iz Agencije RS za okolje.
Doživetja narave
Začeli smo z zgodovinskim uspehom tekmovalnih turnih smučarjev - Klara Velepec in Klemen Španring sta se s svetovnega prvenstva v Švici vrnila z zlatima kolajnama v disciplini vzpon. Nadaljevali pa smo z uspehom sežanskih jamarjev, ki so v bližini meje z Italijo odkrili novo jamo. Poimenovali so jo po odkritelju - Matejeva jama, za raziskovalce pa obeta veliko.
Doživetja narave
Začeli smo z zgodovinskim uspehom tekmovalnih turnih smučarjev - Klara Velepec in Klemen Španring sta se s svetovnega prvenstva v Švici vrnila z zlatima kolajnama v disciplini vzpon. Nadaljevali pa smo z uspehom sežanskih jamarjev, ki so v bližini meje z Italijo odkrili novo jamo. Poimenovali so jo po odkritelju - Matejeva jama, za raziskovalce pa obeta veliko.
Slovencem po svetu in domovini
Ministrstvo za kulturo bo v letošnjem letu prvič podprlo tudi gostovanja kulturnih dogodkov, kroženje koncertov, gledaliških predstav in razstav v zamejstvu. Glavni cilj je izboljšati dostopnost kulturnih vsebin za prebivalce, ne glede na to, kje živijo, so sporočili z ministrstva. Na voljo je za dobrih 50 odstotkov več sredstev, 150.000 evrov za kroženje del v Sloveniji in 80.000 evrov za zamejstvo. Poziv, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, se deli na javne zavode iz Slovenije ter na organizacije iz zamejstva v Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski, ki delujejo v kulturi in na področju povezovanja in sodelovanja Slovencev na teh območjih. Kot so še zapisali na ministrstvu, poziv omogoča, da posamezna umetniška dela, ki so v preteklih letih nastala z njihovo finančno podporo, doživijo več ponovitev in se predstavijo več ljudem v različnih krajih, ne le v občini, v kateri so nastala. Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 30. oktobra.
Globine
Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.
Naš pogled
Za papežem Argentincem smo dobili papeža Američana. Osebno spremljanje konklava je še bolj doživeto, če moraš pri tem kot novinar tudi sodelovati. Kaj nam Leon XIV sporoča? Petrov namestnik, ki želi biti z nami eden od vernikov in za nas tudi škof - pastir, želi, da skupaj sledimo Kristusu. Želi poslušati, graditi mostove, pozivati k miru in opozarjati na zapostavljene.
Naš gost
V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj Lear, Potujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o sreči, še ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.
Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.
Svetovalnica
V Svetovalnici je bil z nami salezijanec Jure Babnik, govorili pa bomo o preživljanju poletnih počitnic na drugačen način. Slišali smo, kaj pomenijo duhovni tedni, kaj duhovne vaje, skratka, kaj naj mladi pričakujejo, če se odločijo za udeležbo?
Radijski roman
V tridesetem delu romana Kruh močnih Pavel nagovori Lidijo.
Ob radijskem ognjišču
V evrovizijskem tednu smo poslušali dobre, stare pesmi, ki jih je prinesel ta festival. Eva Sršen - Pridi dala ti bom cvet, Vicky Lenadros - Apres toi, ABBA – Waterloo, Pepel in kri – Dan ljubezni, Massiel - La, La, La..., Dana - All Kinds Of Everything, Elda Viler - Če bi teden stel osem dni, Dubrovački trubaduri – Jedan dan, Brotherhood Of Man - Save Your Kisses For Me, Hazard – Marie, ne piši pesmi več, Séverine - Un Banc, Un Arbre, Une Rue, Robert Cogoi - Près De Ma Rivière, 4M – Pozdrav svijetu, Gigliola Cinquetti – Si, Udo Jürgens - Merci Chérie, Johnny Logan – Hold me now ...
Via positiva
Pogovarjali smo se s pionirjem elektronskega bančništva, plačilnih sistemov in digitalne varnosti, ki je s svojimi proizvodi prodrl vse do Srednjega vzhoda in severne Afrike, z vizionarjem, ki je na prvo mesto vedno postavljal odnose in prave vrednote. Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je upokojen, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ustanovil podjetji Halcom in mBills. Vpeljeval je napredne modele vodenja in sisteme, ki so postali vzorčni za marsikatero slovensko podjetje. Sodelovali so s številnimi svetovno priznanimi strokovnjaki in bili na svetovnem trgu in razvoju med vidnejšimi. Več o Matjaževem pogledu na svet, pogledu na prihodnost, predvsem pa o njegovem pogledu na medsebojne odnose in ljudi, boste dodobra spoznali v knjigi - ki je bila na Knjižnem sejmu izbrana za najboljšo poslovno knjigo 2024, nekaj pa tudi v radijskem pogovoru. V vsakem njegovem stavku je tehtna misel. Ustanovil je podjetje Halcom, ki je eno prvih slovenskih podjetij, v katerem so uvedli sistem solastništva zaposlenih, uvajali izobraževanja in tematska druženja, finančna nagrajevanja uspešnosti, investirali v montessori vrtec za otroke zaposlenih, … nasploh so bili obogateni z izjemnim pogledom v prihodnost.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.