Sobotna iskrica

VEČ ...|14. 12. 2019
Novi film Davida Sipoša, zgodbe za letošnjo božično devetdnevnico avtorice Darje Ovsenik

V oddaji ste slišali, kako nastane film, kaj novega je pripravil režiser David Sipoš in kako pomembno je branje. Gostili smo tudi Darjo Ovsenik, ki je spisala lepe zgodbe za letošnjo božično devetdnevnico.

Novi film Davida Sipoša, zgodbe za letošnjo božično devetdnevnico avtorice Darje Ovsenik

V oddaji ste slišali, kako nastane film, kaj novega je pripravil režiser David Sipoš in kako pomembno je branje. Gostili smo tudi Darjo Ovsenik, ki je spisala lepe zgodbe za letošnjo božično devetdnevnico.

glasbamladiotroci

Sobotna iskrica

Novi film Davida Sipoša, zgodbe za letošnjo božično devetdnevnico avtorice Darje Ovsenik
V oddaji ste slišali, kako nastane film, kaj novega je pripravil režiser David Sipoš in kako pomembno je branje. Gostili smo tudi Darjo Ovsenik, ki je spisala lepe zgodbe za letošnjo božično devetdnevnico.
VEČ ...|14. 12. 2019
Novi film Davida Sipoša, zgodbe za letošnjo božično devetdnevnico avtorice Darje Ovsenik
V oddaji ste slišali, kako nastane film, kaj novega je pripravil režiser David Sipoš in kako pomembno je branje. Gostili smo tudi Darjo Ovsenik, ki je spisala lepe zgodbe za letošnjo božično devetdnevnico.

Jure Sešek

glasbamladiotroci

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 11. 2019
Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca

Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca

Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

25 letinfodružba

Informativni prispevki

Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca
Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.
VEČ ...|26. 11. 2019
Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca
Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

Tadej Sadar

25 letinfodružba

Naš gost

VEČ ...|5. 10. 2019
Bibliotekarka mag. Sávina Zwitter

Sávina Zwitter že več kot dve desetletji dela v šolski knjižnici na Gimnaziji Bežigrad. Predseduje Bralnemu društvu Slovenije, ki je v septembru pripravilo posvet Katerega spola so knjižni molji: Kako, koliko in kaj berejo bralci – in kako, koliko in kaj bralke. O branju, knjigah in knjižnicah v tokratni oddaji.

Bibliotekarka mag. Sávina Zwitter

Sávina Zwitter že več kot dve desetletji dela v šolski knjižnici na Gimnaziji Bežigrad. Predseduje Bralnemu društvu Slovenije, ki je v septembru pripravilo posvet Katerega spola so knjižni molji: Kako, koliko in kaj berejo bralci – in kako, koliko in kaj bralke. O branju, knjigah in knjižnicah v tokratni oddaji.

branjebralciknjižnicabibliotekarstvozaložništvo

Naš gost

Bibliotekarka mag. Sávina Zwitter
Sávina Zwitter že več kot dve desetletji dela v šolski knjižnici na Gimnaziji Bežigrad. Predseduje Bralnemu društvu Slovenije, ki je v septembru pripravilo posvet Katerega spola so knjižni molji: Kako, koliko in kaj berejo bralci – in kako, koliko in kaj bralke. O branju, knjigah in knjižnicah v tokratni oddaji.
VEČ ...|5. 10. 2019
Bibliotekarka mag. Sávina Zwitter
Sávina Zwitter že več kot dve desetletji dela v šolski knjižnici na Gimnaziji Bežigrad. Predseduje Bralnemu društvu Slovenije, ki je v septembru pripravilo posvet Katerega spola so knjižni molji: Kako, koliko in kaj berejo bralci – in kako, koliko in kaj bralke. O branju, knjigah in knjižnicah v tokratni oddaji.

Damijana Medved

branjebralciknjižnicabibliotekarstvozaložništvo

Sol in luč

VEČ ...|3. 9. 2019
Miha Kramli: pasti računalniških iger in socialnih omrežij, ki proizvajajo novodobne sužnje.

Terapevt Miha Kramli, vodja Klinike za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti v Novi Gorici, o civilizacijskem problemu pojava novodobnih naprav, ki so popolnoma prevzele vzgojo otrok, o tem kako izrivajo branje in o tem, da s tem izginja oblikovanje notranjega kompasa, ki mu v stroki pravijo avtonomna vest.

Miha Kramli: pasti računalniških iger in socialnih omrežij, ki proizvajajo novodobne sužnje.

Terapevt Miha Kramli, vodja Klinike za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti v Novi Gorici, o civilizacijskem problemu pojava novodobnih naprav, ki so popolnoma prevzele vzgojo otrok, o tem kako izrivajo branje in o tem, da s tem izginja oblikovanje notranjega kompasa, ki mu v stroki pravijo avtonomna vest.

družbamladivzgoja

Sol in luč

Miha Kramli: pasti računalniških iger in socialnih omrežij, ki proizvajajo novodobne sužnje.
Terapevt Miha Kramli, vodja Klinike za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti v Novi Gorici, o civilizacijskem problemu pojava novodobnih naprav, ki so popolnoma prevzele vzgojo otrok, o tem kako izrivajo branje in o tem, da s tem izginja oblikovanje notranjega kompasa, ki mu v stroki pravijo avtonomna vest.
VEČ ...|3. 9. 2019
Miha Kramli: pasti računalniških iger in socialnih omrežij, ki proizvajajo novodobne sužnje.
Terapevt Miha Kramli, vodja Klinike za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti v Novi Gorici, o civilizacijskem problemu pojava novodobnih naprav, ki so popolnoma prevzele vzgojo otrok, o tem kako izrivajo branje in o tem, da s tem izginja oblikovanje notranjega kompasa, ki mu v stroki pravijo avtonomna vest.

Tadej SadarNataša Ličen

družbamladivzgoja

Naš gost

VEČ ...|15. 6. 2019
dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka

Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka

Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

literaturabranjebaskovščinašpanščinaBarbara PregeljMalinc

Naš gost

dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka
Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.
VEČ ...|15. 6. 2019
dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka
Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

Damijana Medved

literaturabranjebaskovščinašpanščinaBarbara PregeljMalinc

Naš pogled

VEČ ...|14. 5. 2019
Nevidni klic

Razmišljanje ob tednu molitve za duhovne poklice in pred svetovnim dnevom družin.

Nevidni klic

Razmišljanje ob tednu molitve za duhovne poklice in pred svetovnim dnevom družin.

družbakomentardružina

Naš pogled

Nevidni klic
Razmišljanje ob tednu molitve za duhovne poklice in pred svetovnim dnevom družin.
VEČ ...|14. 5. 2019
Nevidni klic
Razmišljanje ob tednu molitve za duhovne poklice in pred svetovnim dnevom družin.

Matjaž Merljak

družbakomentardružina

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 3. 2019
50. Primorska poje - Razstava v Gorenjskem muzeju - Knjižni sejem v Parizu - Ob svetovnem dnevu poezije

Revija pevskih zborov Primorska poje je letos že 50. po vrsti povezala ljubitelje zborovskega petja.Gorenjski muzej v Kranju ponuja na ogled kiparsko prostorsko postavitev Milojke Drobne in projekt Kresničke v rudniku.Javna agencija za knjigo se letos prvič udeležuje mednarodnega knjižnega sejma v Parizu.Na pobudo pesnika Dejana Kobana bo na svetovni dan poezije, 21. marca, v Ljubljani potekalo 24-urno branje poezije.

50. Primorska poje - Razstava v Gorenjskem muzeju - Knjižni sejem v Parizu - Ob svetovnem dnevu poezije

Revija pevskih zborov Primorska poje je letos že 50. po vrsti povezala ljubitelje zborovskega petja.Gorenjski muzej v Kranju ponuja na ogled kiparsko prostorsko postavitev Milojke Drobne in projekt Kresničke v rudniku.Javna agencija za knjigo se letos prvič udeležuje mednarodnega knjižnega sejma v Parizu.Na pobudo pesnika Dejana Kobana bo na svetovni dan poezije, 21. marca, v Ljubljani potekalo 24-urno branje poezije.

primorska pojeDejan Koban

Kulturni utrinki

50. Primorska poje - Razstava v Gorenjskem muzeju - Knjižni sejem v Parizu - Ob svetovnem dnevu poezije
Revija pevskih zborov Primorska poje je letos že 50. po vrsti povezala ljubitelje zborovskega petja.Gorenjski muzej v Kranju ponuja na ogled kiparsko prostorsko postavitev Milojke Drobne in projekt Kresničke v rudniku.Javna agencija za knjigo se letos prvič udeležuje mednarodnega knjižnega sejma v Parizu.Na pobudo pesnika Dejana Kobana bo na svetovni dan poezije, 21. marca, v Ljubljani potekalo 24-urno branje poezije.
VEČ ...|15. 3. 2019
50. Primorska poje - Razstava v Gorenjskem muzeju - Knjižni sejem v Parizu - Ob svetovnem dnevu poezije
Revija pevskih zborov Primorska poje je letos že 50. po vrsti povezala ljubitelje zborovskega petja.Gorenjski muzej v Kranju ponuja na ogled kiparsko prostorsko postavitev Milojke Drobne in projekt Kresničke v rudniku.Javna agencija za knjigo se letos prvič udeležuje mednarodnega knjižnega sejma v Parizu.Na pobudo pesnika Dejana Kobana bo na svetovni dan poezije, 21. marca, v Ljubljani potekalo 24-urno branje poezije.

Jože Bartolj

primorska pojeDejan Koban

Svetovalnica

VEČ ...|8. 2. 2019
Kultura, branje, pisanje

Kulturni praznik nas vabi k razmišljanju o Prešernu, pomenu kulture, branja, pisanja. Z nami je duhovnik dr. Karel Gržan, ki je eden bolj plodovitih piscev sodobnega časa, njegova opus je širok - od otroške literature do filozofksih del. Prisluhnite pogovoru z njim.

Kultura, branje, pisanje

Kulturni praznik nas vabi k razmišljanju o Prešernu, pomenu kulture, branja, pisanja. Z nami je duhovnik dr. Karel Gržan, ki je eden bolj plodovitih piscev sodobnega časa, njegova opus je širok - od otroške literature do filozofksih del. Prisluhnite pogovoru z njim.

družbakultura

Svetovalnica

Kultura, branje, pisanje
Kulturni praznik nas vabi k razmišljanju o Prešernu, pomenu kulture, branja, pisanja. Z nami je duhovnik dr. Karel Gržan, ki je eden bolj plodovitih piscev sodobnega časa, njegova opus je širok - od otroške literature do filozofksih del. Prisluhnite pogovoru z njim.
VEČ ...|8. 2. 2019
Kultura, branje, pisanje
Kulturni praznik nas vabi k razmišljanju o Prešernu, pomenu kulture, branja, pisanja. Z nami je duhovnik dr. Karel Gržan, ki je eden bolj plodovitih piscev sodobnega časa, njegova opus je širok - od otroške literature do filozofksih del. Prisluhnite pogovoru z njim.

Mateja Feltrin Novljan

družbakultura

Iz Betanije

VEČ ...|1. 2. 2019
Ali lahko branje Svetega pisma pomaga?

Ali lahko branje Svetega pisma pomaga?

izobraževanjekulturaduhovnost

Iz Betanije

Ali lahko branje Svetega pisma pomaga?
VEČ ...|1. 2. 2019
Ali lahko branje Svetega pisma pomaga?

Mateja Subotičanec

izobraževanjekulturaduhovnost

Iz Betanije

VEČ ...|30. 1. 2019
Simboli v Svetem pismu in razumevanje

Simboli v Svetem pismu in razumevanje

izobraževanjekulturaduhovnost

Iz Betanije

Simboli v Svetem pismu in razumevanje
VEČ ...|30. 1. 2019
Simboli v Svetem pismu in razumevanje

Mateja Subotičanec

izobraževanjekulturaduhovnost

Iz Betanije

VEČ ...|28. 1. 2019
Kako sveto pismo pomaga

Ob nedelji Svetega pisma premislek o tem, kako branje Svetega pisma lahko pomaga.

Kako sveto pismo pomaga

Ob nedelji Svetega pisma premislek o tem, kako branje Svetega pisma lahko pomaga.

duhovnostpogovor

Iz Betanije

Kako sveto pismo pomaga
Ob nedelji Svetega pisma premislek o tem, kako branje Svetega pisma lahko pomaga.
VEČ ...|28. 1. 2019
Kako sveto pismo pomaga
Ob nedelji Svetega pisma premislek o tem, kako branje Svetega pisma lahko pomaga.

Mateja Subotičanec

duhovnostpogovor

Doživetja narave

VEČ ...|23. 11. 2018
S pravljicami pod Triglav

Gora, narava in prijateljstvo so velike stvari in zato odmevajo tudi v zapisani besedi. V času 34. Slovenskega knjižnega sejma smo v Doživetjih narave gostili avtorico Pravljičarije pod Triglavom Kristino Menih in se pogovarjali o knjigah, branju in gorah. Predstavili smo tudi nov vodnik po Slovenski planinski poti, o njem so spregovorili Gorazd Gorišek, Mojca Stritar Kučuk in Jože Drab (pisca in urednik).

S pravljicami pod Triglav

Gora, narava in prijateljstvo so velike stvari in zato odmevajo tudi v zapisani besedi. V času 34. Slovenskega knjižnega sejma smo v Doživetjih narave gostili avtorico Pravljičarije pod Triglavom Kristino Menih in se pogovarjali o knjigah, branju in gorah. Predstavili smo tudi nov vodnik po Slovenski planinski poti, o njem so spregovorili Gorazd Gorišek, Mojca Stritar Kučuk in Jože Drab (pisca in urednik).

naravaknjigabranjepravljice

Doživetja narave

S pravljicami pod Triglav
Gora, narava in prijateljstvo so velike stvari in zato odmevajo tudi v zapisani besedi. V času 34. Slovenskega knjižnega sejma smo v Doživetjih narave gostili avtorico Pravljičarije pod Triglavom Kristino Menih in se pogovarjali o knjigah, branju in gorah. Predstavili smo tudi nov vodnik po Slovenski planinski poti, o njem so spregovorili Gorazd Gorišek, Mojca Stritar Kučuk in Jože Drab (pisca in urednik).
VEČ ...|23. 11. 2018
S pravljicami pod Triglav
Gora, narava in prijateljstvo so velike stvari in zato odmevajo tudi v zapisani besedi. V času 34. Slovenskega knjižnega sejma smo v Doživetjih narave gostili avtorico Pravljičarije pod Triglavom Kristino Menih in se pogovarjali o knjigah, branju in gorah. Predstavili smo tudi nov vodnik po Slovenski planinski poti, o njem so spregovorili Gorazd Gorišek, Mojca Stritar Kučuk in Jože Drab (pisca in urednik).

Blaž Lesnik

naravaknjigabranjepravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 11. 2018
Sušnikovi dnevi Prevalje - 33 dni SHS v Gorenjskem muzeju - Čufarjevi dnevi na Jesenicah - 24-ur branja Ivana Cankraja

Sušnikovi dnevi Prevalje - 33 dni SHS v Gorenjskem muzeju - Čufarjevi dnevi na Jesenicah - 24-ur branja Ivana Cankraja

kultura

Kulturni utrinki

Sušnikovi dnevi Prevalje - 33 dni SHS v Gorenjskem muzeju - Čufarjevi dnevi na Jesenicah - 24-ur branja Ivana Cankraja
VEČ ...|16. 11. 2018
Sušnikovi dnevi Prevalje - 33 dni SHS v Gorenjskem muzeju - Čufarjevi dnevi na Jesenicah - 24-ur branja Ivana Cankraja

Jože Bartolj

kultura

Svetovalnica

VEČ ...|14. 11. 2018
Branje in dobra knjiga

V Svetovalnici smo govorili o pomenu branja. Čas, preživet z otrokom ob knjigi, z branjem, pripovedovanjem in pogovarjanjem, je kakovostno preživet čas. Kaj brati svojim otrokom in do kdaj? Kako lahko damo dober zgled odrasli in ali zakaj danes ni dovolj, da najdemo dobro knjigo? Naša gostja je bila predsednica Bralnega društva Slovenije mag. Savina Zwitter.

Branje in dobra knjiga

V Svetovalnici smo govorili o pomenu branja. Čas, preživet z otrokom ob knjigi, z branjem, pripovedovanjem in pogovarjanjem, je kakovostno preživet čas. Kaj brati svojim otrokom in do kdaj? Kako lahko damo dober zgled odrasli in ali zakaj danes ni dovolj, da najdemo dobro knjigo? Naša gostja je bila predsednica Bralnega društva Slovenije mag. Savina Zwitter.

izobraževanjepogovorsvetovanje

Svetovalnica

Branje in dobra knjiga
V Svetovalnici smo govorili o pomenu branja. Čas, preživet z otrokom ob knjigi, z branjem, pripovedovanjem in pogovarjanjem, je kakovostno preživet čas. Kaj brati svojim otrokom in do kdaj? Kako lahko damo dober zgled odrasli in ali zakaj danes ni dovolj, da najdemo dobro knjigo? Naša gostja je bila predsednica Bralnega društva Slovenije mag. Savina Zwitter.
VEČ ...|14. 11. 2018
Branje in dobra knjiga
V Svetovalnici smo govorili o pomenu branja. Čas, preživet z otrokom ob knjigi, z branjem, pripovedovanjem in pogovarjanjem, je kakovostno preživet čas. Kaj brati svojim otrokom in do kdaj? Kako lahko damo dober zgled odrasli in ali zakaj danes ni dovolj, da najdemo dobro knjigo? Naša gostja je bila predsednica Bralnega društva Slovenije mag. Savina Zwitter.

Blaž Lesnik

izobraževanjepogovorsvetovanje

Moja zgodba

VEČ ...|9. 9. 2018
Dr. karel Bonutti življenjska zgodba

V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenje znanstvenika, diplomata, kulturnega delaveca, ki je letos slavil 90 letnico, dr. Karla Bonuttija. Ob letošnjem kulturnem prazniku so mu v Gorici podelili nagrado Kazimir Humar. Je tudi avtor knjige spominov Med izbiro in zgodovino, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi in jo priporočamo v branje.

Dr. karel Bonutti življenjska zgodba

V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenje znanstvenika, diplomata, kulturnega delaveca, ki je letos slavil 90 letnico, dr. Karla Bonuttija. Ob letošnjem kulturnem prazniku so mu v Gorici podelili nagrado Kazimir Humar. Je tudi avtor knjige spominov Med izbiro in zgodovino, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi in jo priporočamo v branje.

spominkarel bonutti

Moja zgodba

Dr. karel Bonutti življenjska zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenje znanstvenika, diplomata, kulturnega delaveca, ki je letos slavil 90 letnico, dr. Karla Bonuttija. Ob letošnjem kulturnem prazniku so mu v Gorici podelili nagrado Kazimir Humar. Je tudi avtor knjige spominov Med izbiro in zgodovino, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi in jo priporočamo v branje.
VEČ ...|9. 9. 2018
Dr. karel Bonutti življenjska zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenje znanstvenika, diplomata, kulturnega delaveca, ki je letos slavil 90 letnico, dr. Karla Bonuttija. Ob letošnjem kulturnem prazniku so mu v Gorici podelili nagrado Kazimir Humar. Je tudi avtor knjige spominov Med izbiro in zgodovino, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi in jo priporočamo v branje.

Jože Bartolj

spominkarel bonutti

Iz Betanije

VEČ ...|3. 9. 2018
Vzgoja in branje

Ob Tednu vzgoje sta Helena Kregar in p. Silvo Šinkovec (Društvo katoliških pedaogogov) spregovorila o pomenu branja. Branje je vrednota, ko to veščino obvladamo, pa je vprašanje, kako jo uporabljamo v poplavi tiska. Tudi dobrih knjig je preveč, zato je treba brati najboljše, pravi p. Silvo.

Vzgoja in branje

Ob Tednu vzgoje sta Helena Kregar in p. Silvo Šinkovec (Društvo katoliških pedaogogov) spregovorila o pomenu branja. Branje je vrednota, ko to veščino obvladamo, pa je vprašanje, kako jo uporabljamo v poplavi tiska. Tudi dobrih knjig je preveč, zato je treba brati najboljše, pravi p. Silvo.

izobraževanjebranjeteden vzgoje

Iz Betanije

Vzgoja in branje
Ob Tednu vzgoje sta Helena Kregar in p. Silvo Šinkovec (Društvo katoliških pedaogogov) spregovorila o pomenu branja. Branje je vrednota, ko to veščino obvladamo, pa je vprašanje, kako jo uporabljamo v poplavi tiska. Tudi dobrih knjig je preveč, zato je treba brati najboljše, pravi p. Silvo.
VEČ ...|3. 9. 2018
Vzgoja in branje
Ob Tednu vzgoje sta Helena Kregar in p. Silvo Šinkovec (Društvo katoliških pedaogogov) spregovorila o pomenu branja. Branje je vrednota, ko to veščino obvladamo, pa je vprašanje, kako jo uporabljamo v poplavi tiska. Tudi dobrih knjig je preveč, zato je treba brati najboljše, pravi p. Silvo.

Nataša Ličen

izobraževanjebranjeteden vzgoje

Modrost v očeh

VEČ ...|29. 7. 2018
Poletno branje

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili o poletnem branju. Kopico bralnih predlogov, nam je ponudila vodja uredništva pri založbi Miš: Irena Miš Svoljšak, ki je obenem predstavila tudi projekt Preko knjig k pogovoru o starosti.

Poletno branje

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili o poletnem branju. Kopico bralnih predlogov, nam je ponudila vodja uredništva pri založbi Miš: Irena Miš Svoljšak, ki je obenem predstavila tudi projekt Preko knjig k pogovoru o starosti.

pogovorsvetovanjedružba

Modrost v očeh

Poletno branje
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili o poletnem branju. Kopico bralnih predlogov, nam je ponudila vodja uredništva pri založbi Miš: Irena Miš Svoljšak, ki je obenem predstavila tudi projekt Preko knjig k pogovoru o starosti.
VEČ ...|29. 7. 2018
Poletno branje
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili o poletnem branju. Kopico bralnih predlogov, nam je ponudila vodja uredništva pri založbi Miš: Irena Miš Svoljšak, ki je obenem predstavila tudi projekt Preko knjig k pogovoru o starosti.

Damijana Medved

pogovorsvetovanjedružba

Sobotna iskrica

VEČ ...|28. 7. 2018
Mavrica in Kančevci

Sobotna iskrica je odšla v Kančevce in prinesla vzpodbudo: Upaj si! Z Mavrico je pogledala v misijone, počitnice, skušala navdušiti otroke za branje, kuhanje in ustvarjanje v počitniških dneh.

Mavrica in Kančevci

Sobotna iskrica je odšla v Kančevce in prinesla vzpodbudo: Upaj si! Z Mavrico je pogledala v misijone, počitnice, skušala navdušiti otroke za branje, kuhanje in ustvarjanje v počitniških dneh.

mladiotroci

Sobotna iskrica

Mavrica in Kančevci
Sobotna iskrica je odšla v Kančevce in prinesla vzpodbudo: Upaj si! Z Mavrico je pogledala v misijone, počitnice, skušala navdušiti otroke za branje, kuhanje in ustvarjanje v počitniških dneh.
VEČ ...|28. 7. 2018
Mavrica in Kančevci
Sobotna iskrica je odšla v Kančevce in prinesla vzpodbudo: Upaj si! Z Mavrico je pogledala v misijone, počitnice, skušala navdušiti otroke za branje, kuhanje in ustvarjanje v počitniških dneh.

Jure Sešek

mladiotroci

Od slike do besede

VEČ ...|10. 7. 2018
Vstajenje

V tokratni oddaji smo pogledali v knjigo z naslovom Vstajenje, njen avtor je Fabrice Hadjadj.Knjiga ni ravno lahkotno poletno branje, je pa gotovo dobrodošla osvežitev, ki poplača trud lačnim smisla.

Vstajenje

V tokratni oddaji smo pogledali v knjigo z naslovom Vstajenje, njen avtor je Fabrice Hadjadj.Knjiga ni ravno lahkotno poletno branje, je pa gotovo dobrodošla osvežitev, ki poplača trud lačnim smisla.

duhovnostizobraževanjekultura

Od slike do besede

Vstajenje
V tokratni oddaji smo pogledali v knjigo z naslovom Vstajenje, njen avtor je Fabrice Hadjadj.Knjiga ni ravno lahkotno poletno branje, je pa gotovo dobrodošla osvežitev, ki poplača trud lačnim smisla.
VEČ ...|10. 7. 2018
Vstajenje
V tokratni oddaji smo pogledali v knjigo z naslovom Vstajenje, njen avtor je Fabrice Hadjadj.Knjiga ni ravno lahkotno poletno branje, je pa gotovo dobrodošla osvežitev, ki poplača trud lačnim smisla.

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanjekultura

Za življenje

VEČ ...|9. 6. 2018
Preobrazba vsakdanjosti - Alenka Rebula

Živeti ustvarjalno vsak dan pomeni, da se ne pustimo ustavljati, ko naletimo na spremenjene okoliščine in ovire vseh vrst, pravi Alenka Rebula, ki je bila naša sogovornica v sobotni oddaji »Za življenje, za danes in jutri«. Pogovarjali smo se o možnostih preobrazbe naše vsakdanjosti.

Preobrazba vsakdanjosti - Alenka Rebula

Živeti ustvarjalno vsak dan pomeni, da se ne pustimo ustavljati, ko naletimo na spremenjene okoliščine in ovire vseh vrst, pravi Alenka Rebula, ki je bila naša sogovornica v sobotni oddaji »Za življenje, za danes in jutri«. Pogovarjali smo se o možnostih preobrazbe naše vsakdanjosti.

Za življenje

Preobrazba vsakdanjosti - Alenka Rebula
Živeti ustvarjalno vsak dan pomeni, da se ne pustimo ustavljati, ko naletimo na spremenjene okoliščine in ovire vseh vrst, pravi Alenka Rebula, ki je bila naša sogovornica v sobotni oddaji »Za življenje, za danes in jutri«. Pogovarjali smo se o možnostih preobrazbe naše vsakdanjosti.
VEČ ...|9. 6. 2018
Preobrazba vsakdanjosti - Alenka Rebula
Živeti ustvarjalno vsak dan pomeni, da se ne pustimo ustavljati, ko naletimo na spremenjene okoliščine in ovire vseh vrst, pravi Alenka Rebula, ki je bila naša sogovornica v sobotni oddaji »Za življenje, za danes in jutri«. Pogovarjali smo se o možnostih preobrazbe naše vsakdanjosti.

Nataša Ličen

Pogovor o

VEČ ...|10. 1. 2018
Katoliški mediji - Mateja Rihter, Boštjan Debevec, Tadej Sadar

Tokratni Pogovo o narekuje mesec verskega tiska oziroma katoliških medijev. V studio smo povabili urednike, ki na novo stopajo ali so stopili v uredniške vode. To so Mateja Rihter z Nedelje, Boštjan Debevec z Družine in Tadej Sadar z Radia Ognjišče.

Katoliški mediji - Mateja Rihter, Boštjan Debevec, Tadej Sadar

Tokratni Pogovo o narekuje mesec verskega tiska oziroma katoliških medijev. V studio smo povabili urednike, ki na novo stopajo ali so stopili v uredniške vode. To so Mateja Rihter z Nedelje, Boštjan Debevec z Družine in Tadej Sadar z Radia Ognjišče.

Pogovor o

Katoliški mediji - Mateja Rihter, Boštjan Debevec, Tadej Sadar
Tokratni Pogovo o narekuje mesec verskega tiska oziroma katoliških medijev. V studio smo povabili urednike, ki na novo stopajo ali so stopili v uredniške vode. To so Mateja Rihter z Nedelje, Boštjan Debevec z Družine in Tadej Sadar z Radia Ognjišče.
VEČ ...|10. 1. 2018
Katoliški mediji - Mateja Rihter, Boštjan Debevec, Tadej Sadar
Tokratni Pogovo o narekuje mesec verskega tiska oziroma katoliških medijev. V studio smo povabili urednike, ki na novo stopajo ali so stopili v uredniške vode. To so Mateja Rihter z Nedelje, Boštjan Debevec z Družine in Tadej Sadar z Radia Ognjišče.

Tone Gorjup

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|14. 1. 2020
Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.

Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.

Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

družbanaravazdravstvo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|12. 1. 2020
Zahtevek za vračilo trošarine za energente porabljene v kmetijstvu

Eno od zelo pomembnih opravil na kmetijah, ki jih vsekakor ne velja zamuditi, je vložitev zahtevka za povrnitev dela trošarine za goriva porabljena v kmetijstvu. Na to nas je opozoril Marjan Dolenšek, svetovalec specialist za kmetijsko tehniko s KGZ Ljubljana.Državni svetnik Branko Tomažič pa je na vlado in pristojna ministrstva naslovil izjavo, v kateri opozarja, da se na področju upravljanja s populacijami zveri pri nas ne dogaja nič.

Zahtevek za vračilo trošarine za energente porabljene v kmetijstvu

Eno od zelo pomembnih opravil na kmetijah, ki jih vsekakor ne velja zamuditi, je vložitev zahtevka za povrnitev dela trošarine za goriva porabljena v kmetijstvu. Na to nas je opozoril Marjan Dolenšek, svetovalec specialist za kmetijsko tehniko s KGZ Ljubljana.Državni svetnik Branko Tomažič pa je na vlado in pristojna ministrstva naslovil izjavo, v kateri opozarja, da se na področju upravljanja s populacijami zveri pri nas ne dogaja nič.

Slavi Košir

kmetijstvopogovor

Svetovalnica

VEČ ...|17. 1. 2020
Plesen in vlaga

Kako se lotiti odprave plesni in vlage v naših hišah in stanovanjih? Tudi ogrevanje ima pri tem pomembno vlogo. Z nami je bil energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.

Plesen in vlaga

Kako se lotiti odprave plesni in vlage v naših hišah in stanovanjih? Tudi ogrevanje ima pri tem pomembno vlogo. Z nami je bil energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.

Tanja Dominko

svetovanje

Doživetja narave

VEČ ...|17. 1. 2020
Alpinistka Marija Jeglič: Mene pa teh stvari ni strah

V vertikali smo se navezali s še aktualno naj alpinistko Marijo Jeglič - Meri. Kot pravi sama, v alpinizmu najbolj ceni dobro zgodbo. Pogovarjali smo se o treningu, odpravah, strahu in alpinističnem živjenju...

Alpinistka Marija Jeglič: Mene pa teh stvari ni strah

V vertikali smo se navezali s še aktualno naj alpinistko Marijo Jeglič - Meri. Kot pravi sama, v alpinizmu najbolj ceni dobro zgodbo. Pogovarjali smo se o treningu, odpravah, strahu in alpinističnem živjenju...

Blaž Lesnik

alpinizemplezanjenaravašport

Naš gost

VEČ ...|18. 1. 2020
Naš gost basist Luka Debevc Mayer

Tokrat smo gostili opernega pevca, večkrat za najboljšega pevca Argentine razglašenega basista Luka Debevca Mayerja. Rodil se je v Buenos Airesu slovenskim staršem. Že več kot petindvajset let se vrača v domovino svojih staršev in v božičnem času izvaja koncerte duhovne glasbe večinoma po cerkvah. Sad njegovih turnej s sakralno glasbo, je tudi zgoščenka, pod imenom V živi spomin iz katere smo izbrali tudi glasbeno spremljavo oddaje.

Naš gost basist Luka Debevc Mayer

Tokrat smo gostili opernega pevca, večkrat za najboljšega pevca Argentine razglašenega basista Luka Debevca Mayerja. Rodil se je v Buenos Airesu slovenskim staršem. Že več kot petindvajset let se vrača v domovino svojih staršev in v božičnem času izvaja koncerte duhovne glasbe večinoma po cerkvah. Sad njegovih turnej s sakralno glasbo, je tudi zgoščenka, pod imenom V živi spomin iz katere smo izbrali tudi glasbeno spremljavo oddaje.

Jože Bartolj

pogovorglasbaLuka Debevec Mayer

Rožni venec

VEČ ...|19. 1. 2020
Častitljivi del

Molili so radijski sodelavci.

Častitljivi del

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|19. 1. 2020
Sv. Arsenij in Baraga

Sv. Arsenij in Baraga

Radio Ognjišče

duhovnostspomin

Vremenska napoved

VEČ ...|19. 1. 2020
Vremenska napoved 19. januar 2020

Vremenska napoved 19. januar 2020

Radio Ognjišče

Radijska kateheza

VEČ ...|18. 1. 2020
Miro Šlibar o skrbi za družine in za otroke

V oddaji, ki je potekala v živo in so jo z vprašanji sooblikovali tudi poslušalci, je naš gost, msgr. Miro Šlibar, vabil k upanju ob evangeljskem odlomku, ki govori o obisku Marije pri Elizabeti (Lk 1, 39-45).

Miro Šlibar o skrbi za družine in za otroke

V oddaji, ki je potekala v živo in so jo z vprašanji sooblikovali tudi poslušalci, je naš gost, msgr. Miro Šlibar, vabil k upanju ob evangeljskem odlomku, ki govori o obisku Marije pri Elizabeti (Lk 1, 39-45).

Damijana Medved

duhovnostkatehezatrpljenje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 1. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan