Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 6. 2025
Obnovili bodo goriško in tržaško pokrajino

Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.

Obnovili bodo goriško in tržaško pokrajino

Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Obnovili bodo goriško in tržaško pokrajino

Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.

VEČ ...|2. 6. 2025
Obnovili bodo goriško in tržaško pokrajino

Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 5. 2025
Filatelistična razstava, lahko branje in koncert Oremusa

Slišali smo, da so v Celju odprli zanimivo glasbeno - filatelistično razstavo, spoznali kaj je lahko branje in slišali kratko vabilo na koncert okteta Orémus.

Filatelistična razstava, lahko branje in koncert Oremusa

Slišali smo, da so v Celju odprli zanimivo glasbeno - filatelistično razstavo, spoznali kaj je lahko branje in slišali kratko vabilo na koncert okteta Orémus.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Filatelistična razstava, lahko branje in koncert Oremusa

Slišali smo, da so v Celju odprli zanimivo glasbeno - filatelistično razstavo, spoznali kaj je lahko branje in slišali kratko vabilo na koncert okteta Orémus.

VEČ ...|29. 5. 2025
Filatelistična razstava, lahko branje in koncert Oremusa

Slišali smo, da so v Celju odprli zanimivo glasbeno - filatelistično razstavo, spoznali kaj je lahko branje in slišali kratko vabilo na koncert okteta Orémus.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Sobotna iskrica

VEČ ...|10. 5. 2025
O šmarnicah in vabilu k Slovenskemu otroškemu orkestru

Gostili smo ženo in mamo Saro Jagrič Munih, ki je napisala šmarnično branje z naslovom Romarji upanja. Damjan Močnik pa je povabil k sodelovanju pri Slovenskem otroškem zboru, ki bo letos od 25. junija do 1. julija, v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.  

O šmarnicah in vabilu k Slovenskemu otroškemu orkestru

Gostili smo ženo in mamo Saro Jagrič Munih, ki je napisala šmarnično branje z naslovom Romarji upanja. Damjan Močnik pa je povabil k sodelovanju pri Slovenskem otroškem zboru, ki bo letos od 25. junija do 1. julija, v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.  

otrocimladiglasbaduhovnost

Sobotna iskrica

O šmarnicah in vabilu k Slovenskemu otroškemu orkestru

Gostili smo ženo in mamo Saro Jagrič Munih, ki je napisala šmarnično branje z naslovom Romarji upanja. Damjan Močnik pa je povabil k sodelovanju pri Slovenskem otroškem zboru, ki bo letos od 25. junija do 1. julija, v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.  

VEČ ...|10. 5. 2025
O šmarnicah in vabilu k Slovenskemu otroškemu orkestru

Gostili smo ženo in mamo Saro Jagrič Munih, ki je napisala šmarnično branje z naslovom Romarji upanja. Damjan Močnik pa je povabil k sodelovanju pri Slovenskem otroškem zboru, ki bo letos od 25. junija do 1. julija, v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.  

Maja Morela

otrocimladiglasbaduhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|1. 5. 2025
Poznati pastirja

Po slovesni večerji je neki hollywoodski igralec razveseljeval goste s čudovitim branjem Shakespearja. Potem ga je starejši ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Poznati pastirja

Po slovesni večerji je neki hollywoodski igralec razveseljeval goste s čudovitim branjem Shakespearja. Potem ga je starejši ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

duhovnost

Duhovna misel

Poznati pastirja

Po slovesni večerji je neki hollywoodski igralec razveseljeval goste s čudovitim branjem Shakespearja. Potem ga je starejši ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|1. 5. 2025
Poznati pastirja

Po slovesni večerji je neki hollywoodski igralec razveseljeval goste s čudovitim branjem Shakespearja. Potem ga je starejši ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|27. 4. 2025
Škofje o papežu Frančišku in letošnje šmarnično branje

V tokratni oddaji Utrip Cerkve v Slovenij smo seveda spomnili na slovo papeža Frančiška in ker se približuje Marijin mesec maj, smo prisluhnili predstavitvi letošnjih Šmarnic. Te je v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo izdal Slovenski katehetski urad, tako za otroke kot za odrasle. Predstavili so jih s. Rebeka Kenda, dr. Gabriel Kavčič, Rok Žlender in Simona Gregorčič. 

Škofje o papežu Frančišku in letošnje šmarnično branje

V tokratni oddaji Utrip Cerkve v Slovenij smo seveda spomnili na slovo papeža Frančiška in ker se približuje Marijin mesec maj, smo prisluhnili predstavitvi letošnjih Šmarnic. Te je v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo izdal Slovenski katehetski urad, tako za otroke kot za odrasle. Predstavili so jih s. Rebeka Kenda, dr. Gabriel Kavčič, Rok Žlender in Simona Gregorčič. 

duhovnostinfošmarnicepapež Frančišek

Utrip Cerkve v Sloveniji

Škofje o papežu Frančišku in letošnje šmarnično branje

V tokratni oddaji Utrip Cerkve v Slovenij smo seveda spomnili na slovo papeža Frančiška in ker se približuje Marijin mesec maj, smo prisluhnili predstavitvi letošnjih Šmarnic. Te je v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo izdal Slovenski katehetski urad, tako za otroke kot za odrasle. Predstavili so jih s. Rebeka Kenda, dr. Gabriel Kavčič, Rok Žlender in Simona Gregorčič. 

VEČ ...|27. 4. 2025
Škofje o papežu Frančišku in letošnje šmarnično branje

V tokratni oddaji Utrip Cerkve v Slovenij smo seveda spomnili na slovo papeža Frančiška in ker se približuje Marijin mesec maj, smo prisluhnili predstavitvi letošnjih Šmarnic. Te je v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo izdal Slovenski katehetski urad, tako za otroke kot za odrasle. Predstavili so jih s. Rebeka Kenda, dr. Gabriel Kavčič, Rok Žlender in Simona Gregorčič. 

Rok Mihevc

duhovnostinfošmarnicepapež Frančišek

Via positiva

VEČ ...|24. 4. 2025
Kozma Ahačič: Stati inu obstati

Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, ki ga obeležujemo triindvajsetega aprila, smo k pogovoru povabili dr. Kozmo Ahačiča, jezikoslovca in literarnega zgodovinarja, tudi avtorja obsežne knjige Stati inu obstati v kateri je pregledno in preprosto predstavil začetke našega jezika in književnosti. Z njim smo v poljudnem pogovoru vstopili v dragoceno zapuščino besede, pa med drugim tudi kako branje plemeniti osebnost.  

Kozma Ahačič: Stati inu obstati

Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, ki ga obeležujemo triindvajsetega aprila, smo k pogovoru povabili dr. Kozmo Ahačiča, jezikoslovca in literarnega zgodovinarja, tudi avtorja obsežne knjige Stati inu obstati v kateri je pregledno in preprosto predstavil začetke našega jezika in književnosti. Z njim smo v poljudnem pogovoru vstopili v dragoceno zapuščino besede, pa med drugim tudi kako branje plemeniti osebnost.  

kulturapogovordružbaodnosi

Via positiva

Kozma Ahačič: Stati inu obstati

Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, ki ga obeležujemo triindvajsetega aprila, smo k pogovoru povabili dr. Kozmo Ahačiča, jezikoslovca in literarnega zgodovinarja, tudi avtorja obsežne knjige Stati inu obstati v kateri je pregledno in preprosto predstavil začetke našega jezika in književnosti. Z njim smo v poljudnem pogovoru vstopili v dragoceno zapuščino besede, pa med drugim tudi kako branje plemeniti osebnost.  

VEČ ...|24. 4. 2025
Kozma Ahačič: Stati inu obstati

Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, ki ga obeležujemo triindvajsetega aprila, smo k pogovoru povabili dr. Kozmo Ahačiča, jezikoslovca in literarnega zgodovinarja, tudi avtorja obsežne knjige Stati inu obstati v kateri je pregledno in preprosto predstavil začetke našega jezika in književnosti. Z njim smo v poljudnem pogovoru vstopili v dragoceno zapuščino besede, pa med drugim tudi kako branje plemeniti osebnost.  

Nataša Ličen

kulturapogovordružbaodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 4. 2025
Branje, ki ne pozna meja

Tokrat o projektu Branje, ki ne pozna meja, ki širi ljubezen do pisane besede in poznavanje kulture sosednjih držav.

Branje, ki ne pozna meja

Tokrat o projektu Branje, ki ne pozna meja, ki širi ljubezen do pisane besede in poznavanje kulture sosednjih držav.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Branje, ki ne pozna meja

Tokrat o projektu Branje, ki ne pozna meja, ki širi ljubezen do pisane besede in poznavanje kulture sosednjih držav.

VEČ ...|23. 4. 2025
Branje, ki ne pozna meja

Tokrat o projektu Branje, ki ne pozna meja, ki širi ljubezen do pisane besede in poznavanje kulture sosednjih držav.

Jure Sešek

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Naš pogled

VEČ ...|15. 4. 2025
Damijana Medved: Umetna inteligenca – odrešitev ali poguba?

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

Damijana Medved: Umetna inteligenca – odrešitev ali poguba?

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

komentarumetna inteligencaChatGPTavtentičnostjezikVelika nočOljska goraduhovnostbranjeJeruzalemDamijana Medved

Naš pogled

Damijana Medved: Umetna inteligenca – odrešitev ali poguba?

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

VEČ ...|15. 4. 2025
Damijana Medved: Umetna inteligenca – odrešitev ali poguba?

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

Damijana Medved

komentarumetna inteligencaChatGPTavtentičnostjezikVelika nočOljska goraduhovnostbranjeJeruzalemDamijana Medved

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|1. 7. 2025
Miša Pušenjak: V rastlinjakih nujno potrebujemo kapljično namakanje...

Naša gostja je bila Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, ki je pregovorila o julijskih izzivih vrtnarjenja.

Miša Pušenjak: V rastlinjakih nujno potrebujemo kapljično namakanje...

Naša gostja je bila Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, ki je pregovorila o julijskih izzivih vrtnarjenja.

Robert Božič

svetovanje

Pogovor o

VEČ ...|25. 6. 2025
Alojz Kovšca o politiki, vojnah in lovstvu

V prazničnem Pogovoru o smo gostili nekdanjega predsednika državnega sveta in aktualnega predsednika Lovske zveze Slovenije Alojza Kovšco. Z njim smo se pogovarjali o razdeljeni slovenski politiki, novih strankah, vojnih območjih, naši vlogi v EU in svetu, pa tudi o napadih medvedov.

Alojz Kovšca o politiki, vojnah in lovstvu

V prazničnem Pogovoru o smo gostili nekdanjega predsednika državnega sveta in aktualnega predsednika Lovske zveze Slovenije Alojza Kovšco. Z njim smo se pogovarjali o razdeljeni slovenski politiki, novih strankah, vojnih območjih, naši vlogi v EU in svetu, pa tudi o napadih medvedov.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenje

Doživetja narave

VEČ ...|27. 6. 2025
Akademija ob 180. obletnici rojstva Jakoba Aljaža

Oddajo smo posvetili triglavskemu župniku Jakobu Aljažu. 6. julija 2025 namreč mineva okroglih 180 let od njegovega rojstva in prav na njegovi domačiji v Zavrhu pod Šmarno goro pripravlja Slovenski gorniški klub Skala tradicionalno akademijo. O liku velikega Slovenca, programu akademije in o Aljaževi poti Od doma do doma je spregovoril član Gorniškega klub Jakob Aljaž Janez Kocjan - Janko.

Akademija ob 180. obletnici rojstva Jakoba Aljaža

Oddajo smo posvetili triglavskemu župniku Jakobu Aljažu. 6. julija 2025 namreč mineva okroglih 180 let od njegovega rojstva in prav na njegovi domačiji v Zavrhu pod Šmarno goro pripravlja Slovenski gorniški klub Skala tradicionalno akademijo. O liku velikega Slovenca, programu akademije in o Aljaževi poti Od doma do doma je spregovoril član Gorniškega klub Jakob Aljaž Janez Kocjan - Janko.

Blaž Lesnik

planinska zgodovinaJakob AljažOd doma do domaAljaževa potplaninstvonaravadomovina

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|30. 6. 2025
Gosta dr. Helena Jaklitsch in dr. Renato Podbersič

Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.

Gosta dr. Helena Jaklitsch in dr. Renato Podbersič

Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičHelena Jaklitsch

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 7. 2025
Slovenski dan v Hamiltonu

V slovenski župniji v Hamiltonu v Kanadi so praznovali 34. Slovenski dan. Kot je za Vestnik napisal Frank Novak, je bilo to navdušeno in veselo druženje slovenskih rojakov dobre volje s širšega področja Niagare. Pri slovesni maši, ki jo je daroval župnik Drago Gačnik, so sodelovali predstavniki slovenskih organizacij: Lipa Park, Bled, Slovenski Park in župnija Sv. Gregorja Velikega, Slovenska šola, društvo Sv. Jožefa in Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo, slovenska skupnost London. Sodelovalo je tudi več narodnih noš, mašo je še zlasti obogatil župnijski pevski zbor. Po kosilu je v dvorani potekal kulturni program, kjer so nastopili: Plesna skupina Mladi Glas Planika, Niagara Button Box z legendo Walterjem Ostankom, Lily Tran na klavirju in otroci Slovenske šole. Navzoče sta nagovorila posebna gosta dneva: Vera Margutsch in veleposlanik Andrej Rode. Sledila je simbolična predaja slovenske zastave gostitelju Slovenskega dne 2026, to bo Slovenski Park. Kanadsko Slovensko zgodovinsko društvo je predstavilo zanimivo razstavo. Otroci so uživali v svojih igrah in tekmovanju. Za veselo razpoloženje in razvedrilo je poskrbel odličen, dokaj mlad ansambel iz Slovenije: Šmarnogorski kvintet. Slovenski dan 2025, ki je potekal pod pokroviteljstvom Slovenskega koordinacijskega odbora Niagara, so soustvarjali številni prostovoljci.

Slovenski dan v Hamiltonu

V slovenski župniji v Hamiltonu v Kanadi so praznovali 34. Slovenski dan. Kot je za Vestnik napisal Frank Novak, je bilo to navdušeno in veselo druženje slovenskih rojakov dobre volje s širšega področja Niagare. Pri slovesni maši, ki jo je daroval župnik Drago Gačnik, so sodelovali predstavniki slovenskih organizacij: Lipa Park, Bled, Slovenski Park in župnija Sv. Gregorja Velikega, Slovenska šola, društvo Sv. Jožefa in Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo, slovenska skupnost London. Sodelovalo je tudi več narodnih noš, mašo je še zlasti obogatil župnijski pevski zbor. Po kosilu je v dvorani potekal kulturni program, kjer so nastopili: Plesna skupina Mladi Glas Planika, Niagara Button Box z legendo Walterjem Ostankom, Lily Tran na klavirju in otroci Slovenske šole. Navzoče sta nagovorila posebna gosta dneva: Vera Margutsch in veleposlanik Andrej Rode. Sledila je simbolična predaja slovenske zastave gostitelju Slovenskega dne 2026, to bo Slovenski Park. Kanadsko Slovensko zgodovinsko društvo je predstavilo zanimivo razstavo. Otroci so uživali v svojih igrah in tekmovanju. Za veselo razpoloženje in razvedrilo je poskrbel odličen, dokaj mlad ansambel iz Slovenije: Šmarnogorski kvintet. Slovenski dan 2025, ki je potekal pod pokroviteljstvom Slovenskega koordinacijskega odbora Niagara, so soustvarjali številni prostovoljci.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Od slike do besede

VEČ ...|1. 7. 2025
Nikiforos Vrettakos

V oddaji na prvi julijski večer smo spoznali grškega pesnika Nikiforosa Vrettakosa, predstavila nam ga je prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos, ki je prispevala tudi spremno besedo in bo gostja v našem studiu.

Nikiforos Vrettakos

V oddaji na prvi julijski večer smo spoznali grškega pesnika Nikiforosa Vrettakosa, predstavila nam ga je prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos, ki je prispevala tudi spremno besedo in bo gostja v našem studiu.

Mateja Subotičanec

Večer za zakonce in družine

VEČ ...|1. 7. 2025
Ali mladi še verjamejo v zakon za vedno?

Zakaj besede odgovornost, odločitev za eno osebo, zaveza... danes skoraj nimajo več mesta v naši družbi? Ali mladi še verjamejo v zakon za vedno? O tem in o drugih tematikah, ki mlade zanimajo, ko se pripravljajo na sklenitev zakonske zveze, smo se pogovarjali z zakoncema Klaro in in Blažem Otrinom. Povprašali smo ju tudi, kako usklajujeta družinske finance in v čem je lepota zakonske spolnosti. 

Ali mladi še verjamejo v zakon za vedno?

Zakaj besede odgovornost, odločitev za eno osebo, zaveza... danes skoraj nimajo več mesta v naši družbi? Ali mladi še verjamejo v zakon za vedno? O tem in o drugih tematikah, ki mlade zanimajo, ko se pripravljajo na sklenitev zakonske zveze, smo se pogovarjali z zakoncema Klaro in in Blažem Otrinom. Povprašali smo ju tudi, kako usklajujeta družinske finance in v čem je lepota zakonske spolnosti. 

Marjana Debevec

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 7. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 7. 2025
Slovenski dan v Hamiltonu

V slovenski župniji v Hamiltonu v Kanadi so praznovali 34. Slovenski dan. Kot je za Vestnik napisal Frank Novak, je bilo to navdušeno in veselo druženje slovenskih rojakov dobre volje s širšega področja Niagare. Pri slovesni maši, ki jo je daroval župnik Drago Gačnik, so sodelovali predstavniki slovenskih organizacij: Lipa Park, Bled, Slovenski Park in župnija Sv. Gregorja Velikega, Slovenska šola, društvo Sv. Jožefa in Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo, slovenska skupnost London. Sodelovalo je tudi več narodnih noš, mašo je še zlasti obogatil župnijski pevski zbor. Po kosilu je v dvorani potekal kulturni program, kjer so nastopili: Plesna skupina Mladi Glas Planika, Niagara Button Box z legendo Walterjem Ostankom, Lily Tran na klavirju in otroci Slovenske šole. Navzoče sta nagovorila posebna gosta dneva: Vera Margutsch in veleposlanik Andrej Rode. Sledila je simbolična predaja slovenske zastave gostitelju Slovenskega dne 2026, to bo Slovenski Park. Kanadsko Slovensko zgodovinsko društvo je predstavilo zanimivo razstavo. Otroci so uživali v svojih igrah in tekmovanju. Za veselo razpoloženje in razvedrilo je poskrbel odličen, dokaj mlad ansambel iz Slovenije: Šmarnogorski kvintet. Slovenski dan 2025, ki je potekal pod pokroviteljstvom Slovenskega koordinacijskega odbora Niagara, so soustvarjali številni prostovoljci.

Slovenski dan v Hamiltonu

V slovenski župniji v Hamiltonu v Kanadi so praznovali 34. Slovenski dan. Kot je za Vestnik napisal Frank Novak, je bilo to navdušeno in veselo druženje slovenskih rojakov dobre volje s širšega področja Niagare. Pri slovesni maši, ki jo je daroval župnik Drago Gačnik, so sodelovali predstavniki slovenskih organizacij: Lipa Park, Bled, Slovenski Park in župnija Sv. Gregorja Velikega, Slovenska šola, društvo Sv. Jožefa in Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo, slovenska skupnost London. Sodelovalo je tudi več narodnih noš, mašo je še zlasti obogatil župnijski pevski zbor. Po kosilu je v dvorani potekal kulturni program, kjer so nastopili: Plesna skupina Mladi Glas Planika, Niagara Button Box z legendo Walterjem Ostankom, Lily Tran na klavirju in otroci Slovenske šole. Navzoče sta nagovorila posebna gosta dneva: Vera Margutsch in veleposlanik Andrej Rode. Sledila je simbolična predaja slovenske zastave gostitelju Slovenskega dne 2026, to bo Slovenski Park. Kanadsko Slovensko zgodovinsko društvo je predstavilo zanimivo razstavo. Otroci so uživali v svojih igrah in tekmovanju. Za veselo razpoloženje in razvedrilo je poskrbel odličen, dokaj mlad ansambel iz Slovenije: Šmarnogorski kvintet. Slovenski dan 2025, ki je potekal pod pokroviteljstvom Slovenskega koordinacijskega odbora Niagara, so soustvarjali številni prostovoljci.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev