Avtorica obravnava osrednje teme šeste mednarodne konference o domoljubju in nacionalnem ponosu. Poudarjena sta pomen družine in skupnosti pri ohranjanju jezika ter kritičnost do medijev, ki oblikujejo našo identiteto.
Avtorica obravnava osrednje teme šeste mednarodne konference o domoljubju in nacionalnem ponosu. Poudarjena sta pomen družine in skupnosti pri ohranjanju jezika ter kritičnost do medijev, ki oblikujejo našo identiteto.
V tednu pred Svetovnim dnevom ubogih smo gostili članico Društva Vincencijeva zveza dobrote in strokovno sodelavko Dnevnega centra za brezdomce Urško Smerkolj. Z nami je podelila njihovo delovanje v korist brezdomcev, starejših, zanemarjenih otrok in družin.
V tednu pred Svetovnim dnevom ubogih smo gostili članico Društva Vincencijeva zveza dobrote in strokovno sodelavko Dnevnega centra za brezdomce Urško Smerkolj. Z nami je podelila njihovo delovanje v korist brezdomcev, starejših, zanemarjenih otrok in družin.
V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.
V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.
Pred nami je prva slovenska knjiga Piju II., papežu, ki je bil najbolj povezan s slovenskim ozemljem, z naslovom Enej Silvij Piccolomini ‒ Pij II., Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju. Knjigo, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, bodo drevi ob 18. uri predstavili v knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani na Tromostovju.
Pred nami je prva slovenska knjiga Piju II., papežu, ki je bil najbolj povezan s slovenskim ozemljem, z naslovom Enej Silvij Piccolomini ‒ Pij II., Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju. Knjigo, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, bodo drevi ob 18. uri predstavili v knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani na Tromostovju.
Akademik Janez Juhant je ob svojem zlatem mašniškem jubileju presenetil s knjigo »Domačija pod Svetim Antonom.« To je biografska zgodba o življenju njegovega strica Tonija, ki je bil med drugo sv. vojno mobiliziran v nemško vojsko. Tam je pri Leningradu izgubil roko in invalidnost ga je za vedno zaznamovala. Zgodbo njegovega življenja je Juhant opisal v knjigi, ki je podkrepljena z vrsto fotografij in dokumentov izšla pri Celjski Mohorjevi.
Akademik Janez Juhant je ob svojem zlatem mašniškem jubileju presenetil s knjigo »Domačija pod Svetim Antonom.« To je biografska zgodba o življenju njegovega strica Tonija, ki je bil med drugo sv. vojno mobiliziran v nemško vojsko. Tam je pri Leningradu izgubil roko in invalidnost ga je za vedno zaznamovala. Zgodbo njegovega življenja je Juhant opisal v knjigi, ki je podkrepljena z vrsto fotografij in dokumentov izšla pri Celjski Mohorjevi.
Od nekdaj je avgust mesec, ko se v gore odpravi največ Slovencev. Ali to res še velja tudi danes, pravzaprav ne vem. Statistika pravi, da v naše gore letno zaide 1,7 milijona obiskovalcev. Več pove komentar študenta, ki delovno preživlja poletje v planinski koči na Kredarici. Povedal mi je, da pred avgustom skorajda ni spregovoril slovenske besede, saj so bili obiskovalci tujci – od Čehov, Poljakov, Madžarov do Američanov in tako dalje.
Tako je svoje razmišljanje o slovenskih gorah danes v svojem komentarju, ki si ga lahko v celoti preberete na straneh tednika Družina, začel Blaž Lesnik.
Od nekdaj je avgust mesec, ko se v gore odpravi največ Slovencev. Ali to res še velja tudi danes, pravzaprav ne vem. Statistika pravi, da v naše gore letno zaide 1,7 milijona obiskovalcev. Več pove komentar študenta, ki delovno preživlja poletje v planinski koči na Kredarici. Povedal mi je, da pred avgustom skorajda ni spregovoril slovenske besede, saj so bili obiskovalci tujci – od Čehov, Poljakov, Madžarov do Američanov in tako dalje.
Tako je svoje razmišljanje o slovenskih gorah danes v svojem komentarju, ki si ga lahko v celoti preberete na straneh tednika Družina, začel Blaž Lesnik.
V Maistrovem letu, ki ga je vlada razglasila ob 150-letnici rojstva ter 90-letnici smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra, je izšla knjiga Maistrovih pesmi Maistrovih trideset z ilustracijami Eve Mlinar. Pred nami so še zadnji trije koncerti Festivala Radovljica. Predstavil nam jih je umetniški vodja Domen Marinčič.
V Maistrovem letu, ki ga je vlada razglasila ob 150-letnici rojstva ter 90-letnici smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra, je izšla knjiga Maistrovih pesmi Maistrovih trideset z ilustracijami Eve Mlinar. Pred nami so še zadnji trije koncerti Festivala Radovljica. Predstavil nam jih je umetniški vodja Domen Marinčič.
V tokratni oddaji smo gostili Dušico Kunaver, zbirateljico ljudskega izročila, ki nam je predstavila pomen ljudskih pesmi in ljudskih pripovedi in z nami tudi delila dve ljudski pravljici. Povedala nam je, da prav v zavedanju bogastva, ki nam ga prinaša slovensko ljudsko izročilo, lahko krepimo domoljubje. V drugem delu oddaje pa nam je urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila junijsko številko in nam zaupala tudi svoje poletne načrte.
V tokratni oddaji smo gostili Dušico Kunaver, zbirateljico ljudskega izročila, ki nam je predstavila pomen ljudskih pesmi in ljudskih pripovedi in z nami tudi delila dve ljudski pravljici. Povedala nam je, da prav v zavedanju bogastva, ki nam ga prinaša slovensko ljudsko izročilo, lahko krepimo domoljubje. V drugem delu oddaje pa nam je urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila junijsko številko in nam zaupala tudi svoje poletne načrte.
O medijih s ključnimi ljudmi medijskega sveta- z nami so bili dolgoletni novinar dr. Valentin Areh s Fakultete za uporabne družbene študije, odgovorni urednik na Slovenski tiskovni agenciji Aljoša Rehar, odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija Danijel Poslek in direktor Radia Ognjišče, msgr. Franci Trstenjak.
Erna Urbanc je bila ena prvih voditeljic Radia Ognjišče. Bila je poleg, ko se je 28. novembra 1994 ob 17. uri slišal prvi pozdrav iz studia v Škofovih zavodih v Šentvidu v Ljubljani. Poleg vodenja programa je kmalu prevzela skrb za pripravo zdravstvenih oddaj. Zdravniki, ki jih je prosila za sodelovanje, so se vedno radi odzvali in to vzeli tudi kot razsvetljevanje ljudi. Pri poslušalkah in poslušalcih je Erna Urbanc postala priljubljena tudi z oddajami o zdravem življenjskem slogu. Bi znala še danes iz rokava stresti kakšen nasvet? Sodelovala je tudi pri oddajah o raku. Izkušnje so ji čez nekaj let zelo pomagale, ko se je sama znašla pred to preizkušnjo. Takrat so ji zelo pomagali tudi osebna vera, molitev in zakonska skupina, boste med drugim lahko slišali v oddaji. Matjaž Merljak jo bo vprašal tudi, ali bi se po 12-ih letih vrnila pred mikrofon in kako ji radijske izkušnje pomagajo pri domačem podjetju in pri prebiranju pravljic vnukom. Na poti je namreč že deveti ...
V Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo naših izseljencev in zdomcev, na včerajšnjo prvo adventno nedeljo umestil novega župnika. To je postal Gregor Šemrl, ki je zadnjih pet let deloval med rojaki v Eisdnu v belgijski pokrajini Limburg. Po novem bo odgovoren za Slovence v Belgiji, Luksemburgu in na Nizozemskem. Škof Jamnik se je dosedanjemu župniku dr. Zvonetu Štrublju, ki se vrača v Stuttgart v Nemčijo, zahvalil, da je slovensko skupnost v Bruslju, kjer je deloval dvanajst let, oblikoval v močno in trdno povezano občestvo, v katerem je veliko mladih in tudi tistih, ki občasno prihajajo v to pomembno središče Evrope. Novemu župniku Šemrlu pa je zaželel obilo Božjih blagoslovov na priprošnjo Božje in naše Matere Marije, da bi Slovenski pastoralni center ostal prostor molitve, druženja, kulturnih dogodkov in da bi se prav vsak, ki prestopi njegov prag, čutil nagovorjenega. Ob začetku adventnega časa je zbranim - in teh je bilo po škofovih besedah resnično veliko - zaželel, da bi kot občestvo v upanju in zaupanju hodili skupaj in v svojih srcih pripravljali prostor za rojstvo Odrešenika.
Oba tokratna gosta sta aktivna v civilnodružbenih organizacijah, ki budno spremljajo dogajanje v družbi. Slišali smo njun pogled na aktualne težave vlade, na pojav novih strank, na šepajočo pravno državo in na izzive v zdravstvu, ki se nikakor ne začnejo reševati na ustrezen način.
Naša gostja pravljičarka in pisateljica Irena Cerar si je lansko leto zadala zanimiv izziv: za sedem tednov se je podala v naravo. Izbrala si je najbolj značilne slovenske habitate: divjino kočevskega gozda, pestrost rečnih mrtvic Mure, veličastje gorskega sveta, odpravila se je tudi ob morsko obalo in v kulturno krajino. Vtise je strnila v knjigo, vanjo pa izjemno spretno vtkala tudi strokovna spoznanja in mitološko ozadje.
»Človek je edino bitje, ki je sposobno biti bitje za druge. Samo človek presega samega sebe, kar je temeljno za njegovo človeškost. Iti prek sebe k drugemu in biti za drugega. Človek pa si tudi najbolj od vsega želi, da bi bil srečen. Toda tu se pojavi nevarna past, tisto usodno križišče, kjer novodobni človek velikokrat zgreši smer. Svoboda in odgovornost namreč spadata med najbolj problematične pojme sedanjega časa.« Odlomek kar najbolj povzame knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Njen avtor je profesor doktor Sebastjan Kristovič, ki je reden gost tudi na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, od koder smo vzeli tudi nekaj odlomkov. Prisluhnite avtorju in njegovi knjigi z naslovom Reševanje krize smisla sodobnega človeka. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.
3. decembra na rojstni dan Franceta Prešerna je v Sloveniji Ta veseli dan slovenske kulture, ko veliko kulturnih ustanov odpre svoja vrata in povabi na svoje dogodke. Temu smo posvetili tokratne Kulturne utrinke.
Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.