Doživetja narave

VEČ ...|26. 9. 2025
Zakaj je potrebno zaščititi netopirje v Sloveniji?

Posvetili smo se posebni živalski vrsti, do katere nekateri (po krivici) še vedno gojijo strah in nezaupanje. Ali veste, koliko vrst netopirjev živi v Sloveniji in zakaj so prav vse zaščitene? K varstvu bodo v kratkem povabljene tudi župnije, kjer so si v cerkvenih zvonikih našli zavetje ti leteči sesalci. Ob sklenjenem sodelovanju bodo prejele denarno nadomestilo za zagotavljanje odprtih preletnih odprtin. Naši gostje so bili Nastja Kosor Kenda z Zavoda za varstvo narave, Marjetka Šemrl z Ministrstva za naravne vire in prostor ter biolog in velik poznavalec netopirjev Primož Presetnik.

Zakaj je potrebno zaščititi netopirje v Sloveniji?

Posvetili smo se posebni živalski vrsti, do katere nekateri (po krivici) še vedno gojijo strah in nezaupanje. Ali veste, koliko vrst netopirjev živi v Sloveniji in zakaj so prav vse zaščitene? K varstvu bodo v kratkem povabljene tudi župnije, kjer so si v cerkvenih zvonikih našli zavetje ti leteči sesalci. Ob sklenjenem sodelovanju bodo prejele denarno nadomestilo za zagotavljanje odprtih preletnih odprtin. Naši gostje so bili Nastja Kosor Kenda z Zavoda za varstvo narave, Marjetka Šemrl z Ministrstva za naravne vire in prostor ter biolog in velik poznavalec netopirjev Primož Presetnik.

varstvo naravenetopirmali podkovnjaksakralna dediščinasvetovanjenaravaokoljeekologijabiotska pestrost

Doživetja narave

Zakaj je potrebno zaščititi netopirje v Sloveniji?

Posvetili smo se posebni živalski vrsti, do katere nekateri (po krivici) še vedno gojijo strah in nezaupanje. Ali veste, koliko vrst netopirjev živi v Sloveniji in zakaj so prav vse zaščitene? K varstvu bodo v kratkem povabljene tudi župnije, kjer so si v cerkvenih zvonikih našli zavetje ti leteči sesalci. Ob sklenjenem sodelovanju bodo prejele denarno nadomestilo za zagotavljanje odprtih preletnih odprtin. Naši gostje so bili Nastja Kosor Kenda z Zavoda za varstvo narave, Marjetka Šemrl z Ministrstva za naravne vire in prostor ter biolog in velik poznavalec netopirjev Primož Presetnik.

VEČ ...|26. 9. 2025
Zakaj je potrebno zaščititi netopirje v Sloveniji?

Posvetili smo se posebni živalski vrsti, do katere nekateri (po krivici) še vedno gojijo strah in nezaupanje. Ali veste, koliko vrst netopirjev živi v Sloveniji in zakaj so prav vse zaščitene? K varstvu bodo v kratkem povabljene tudi župnije, kjer so si v cerkvenih zvonikih našli zavetje ti leteči sesalci. Ob sklenjenem sodelovanju bodo prejele denarno nadomestilo za zagotavljanje odprtih preletnih odprtin. Naši gostje so bili Nastja Kosor Kenda z Zavoda za varstvo narave, Marjetka Šemrl z Ministrstva za naravne vire in prostor ter biolog in velik poznavalec netopirjev Primož Presetnik.

Blaž Lesnik

varstvo naravenetopirmali podkovnjaksakralna dediščinasvetovanjenaravaokoljeekologijabiotska pestrost

Svetovalnica

VEČ ...|28. 8. 2025
Ta nesrečna plastika - ali sploh lahko (pre)živimo z ali brez nje?

Poglobili smo se v enega največjih okoljskih izzivov sodobnega časa – plastiko. Spregovorili smo o vplivu plastike na okolje, zdravje človeka in prihodnost planeta. O tem, kakšne so možnosti ponovne uporabe, o bioplastiki in o drugih inovativnih naravnih materialih je več povedal dr. Andrej Kržan s Kemijskega inšituta.

Ta nesrečna plastika - ali sploh lahko (pre)živimo z ali brez nje?

Poglobili smo se v enega največjih okoljskih izzivov sodobnega časa – plastiko. Spregovorili smo o vplivu plastike na okolje, zdravje človeka in prihodnost planeta. O tem, kakšne so možnosti ponovne uporabe, o bioplastiki in o drugih inovativnih naravnih materialih je več povedal dr. Andrej Kržan s Kemijskega inšituta.

svetovanjeplastikaokoljeen planetponovna uporabaekologija

Svetovalnica

Ta nesrečna plastika - ali sploh lahko (pre)živimo z ali brez nje?

Poglobili smo se v enega največjih okoljskih izzivov sodobnega časa – plastiko. Spregovorili smo o vplivu plastike na okolje, zdravje človeka in prihodnost planeta. O tem, kakšne so možnosti ponovne uporabe, o bioplastiki in o drugih inovativnih naravnih materialih je več povedal dr. Andrej Kržan s Kemijskega inšituta.

VEČ ...|28. 8. 2025
Ta nesrečna plastika - ali sploh lahko (pre)živimo z ali brez nje?

Poglobili smo se v enega največjih okoljskih izzivov sodobnega časa – plastiko. Spregovorili smo o vplivu plastike na okolje, zdravje človeka in prihodnost planeta. O tem, kakšne so možnosti ponovne uporabe, o bioplastiki in o drugih inovativnih naravnih materialih je več povedal dr. Andrej Kržan s Kemijskega inšituta.

Blaž Lesnik

svetovanjeplastikaokoljeen planetponovna uporabaekologija

Doživetja narave

VEČ ...|30. 5. 2025
Nam bo uspelo rešiti Stvarstvo? (10 let Laudato si)

Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.

Nam bo uspelo rešiti Stvarstvo? (10 let Laudato si)

Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.

okoljeekologijanaravaLaudato si10 letokrožnica

Doživetja narave

Nam bo uspelo rešiti Stvarstvo? (10 let Laudato si)

Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.

VEČ ...|30. 5. 2025
Nam bo uspelo rešiti Stvarstvo? (10 let Laudato si)

Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.

Blaž Lesnik

okoljeekologijanaravaLaudato si10 letokrožnica

Svetovalnica

VEČ ...|22. 5. 2025
Smo pripravljeni na ekološko spreobrnjenje?

Tik pred 10. obletnico objave okrožnice papeža Frančiška ’Laudato si’ smo odprli vprašanje človekovega odnosa do okolja. Kaj je ekološko spreobrnjenje, v kakšni meri se je v Cerkvi okrepila zavest odgovornosti do okolja in ali se je to pokazalo tudi v konkretnih oblikah? Naš gost je bil prof. dr. Roman Globokar.

Smo pripravljeni na ekološko spreobrnjenje?

Tik pred 10. obletnico objave okrožnice papeža Frančiška ’Laudato si’ smo odprli vprašanje človekovega odnosa do okolja. Kaj je ekološko spreobrnjenje, v kakšni meri se je v Cerkvi okrepila zavest odgovornosti do okolja in ali se je to pokazalo tudi v konkretnih oblikah? Naš gost je bil prof. dr. Roman Globokar.

okoljeekologijacelostna ekologijanaš skupni domsvetovanje

Svetovalnica

Smo pripravljeni na ekološko spreobrnjenje?

Tik pred 10. obletnico objave okrožnice papeža Frančiška ’Laudato si’ smo odprli vprašanje človekovega odnosa do okolja. Kaj je ekološko spreobrnjenje, v kakšni meri se je v Cerkvi okrepila zavest odgovornosti do okolja in ali se je to pokazalo tudi v konkretnih oblikah? Naš gost je bil prof. dr. Roman Globokar.

VEČ ...|22. 5. 2025
Smo pripravljeni na ekološko spreobrnjenje?

Tik pred 10. obletnico objave okrožnice papeža Frančiška ’Laudato si’ smo odprli vprašanje človekovega odnosa do okolja. Kaj je ekološko spreobrnjenje, v kakšni meri se je v Cerkvi okrepila zavest odgovornosti do okolja in ali se je to pokazalo tudi v konkretnih oblikah? Naš gost je bil prof. dr. Roman Globokar.

Blaž Lesnik

okoljeekologijacelostna ekologijanaš skupni domsvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|22. 4. 2025
Na dan Zemlje o okoljskih izzivih

Na dan Zemlje smo spregovorili o okoljskih izzivih današnjih dni. Spomnili se bomo okrožnice Laudato si papeža Frančiška, od katere objave bo konec maja minilo 10 let. Beseda je tekla tudi o okoljskem dolgu, naš gost je bil direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc.

Na dan Zemlje o okoljskih izzivih

Na dan Zemlje smo spregovorili o okoljskih izzivih današnjih dni. Spomnili se bomo okrožnice Laudato si papeža Frančiška, od katere objave bo konec maja minilo 10 let. Beseda je tekla tudi o okoljskem dolgu, naš gost je bil direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc.

okoljedan Zemljeekologijasvetovanje

Svetovalnica

Na dan Zemlje o okoljskih izzivih

Na dan Zemlje smo spregovorili o okoljskih izzivih današnjih dni. Spomnili se bomo okrožnice Laudato si papeža Frančiška, od katere objave bo konec maja minilo 10 let. Beseda je tekla tudi o okoljskem dolgu, naš gost je bil direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc.

VEČ ...|22. 4. 2025
Na dan Zemlje o okoljskih izzivih

Na dan Zemlje smo spregovorili o okoljskih izzivih današnjih dni. Spomnili se bomo okrožnice Laudato si papeža Frančiška, od katere objave bo konec maja minilo 10 let. Beseda je tekla tudi o okoljskem dolgu, naš gost je bil direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc.

Blaž Lesnik

okoljedan Zemljeekologijasvetovanje

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|23. 2. 2025
P. Peter Rožič o integralni ekologiji

Okoljski begunci so tisti, ki zapuščajo svoje domove in dežele zaradi podnebnih sprememb. Zato je izjemnega pomena skrb za naš planet. Na Univerzi v Oxfordu deluje raziskovalna mreža za ekološke in družbene izzive. Pri njej sodeluje tudi p. Peter Rožič DJ. V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, nam je predstavil integralno ekološko paradigmo, njene osnovne koncepte in področja delovanja ter konkretne projekte. 

P. Peter Rožič o integralni ekologiji

Okoljski begunci so tisti, ki zapuščajo svoje domove in dežele zaradi podnebnih sprememb. Zato je izjemnega pomena skrb za naš planet. Na Univerzi v Oxfordu deluje raziskovalna mreža za ekološke in družbene izzive. Pri njej sodeluje tudi p. Peter Rožič DJ. V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, nam je predstavil integralno ekološko paradigmo, njene osnovne koncepte in področja delovanja ter konkretne projekte. 

politikainfobegunciekologijajrs

Gradimo odprto družbo

P. Peter Rožič o integralni ekologiji

Okoljski begunci so tisti, ki zapuščajo svoje domove in dežele zaradi podnebnih sprememb. Zato je izjemnega pomena skrb za naš planet. Na Univerzi v Oxfordu deluje raziskovalna mreža za ekološke in družbene izzive. Pri njej sodeluje tudi p. Peter Rožič DJ. V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, nam je predstavil integralno ekološko paradigmo, njene osnovne koncepte in področja delovanja ter konkretne projekte. 

VEČ ...|23. 2. 2025
P. Peter Rožič o integralni ekologiji

Okoljski begunci so tisti, ki zapuščajo svoje domove in dežele zaradi podnebnih sprememb. Zato je izjemnega pomena skrb za naš planet. Na Univerzi v Oxfordu deluje raziskovalna mreža za ekološke in družbene izzive. Pri njej sodeluje tudi p. Peter Rožič DJ. V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, nam je predstavil integralno ekološko paradigmo, njene osnovne koncepte in področja delovanja ter konkretne projekte. 

JRSMatjaž Merljak

politikainfobegunciekologijajrs

Svetovalnica

VEČ ...|3. 2. 2025
Kaj ima ekologija s čiščenjem digitalnih odpadkov?

Pogledali smo v ozadje problematike digitalnih odpadkov. Teh seveda ne vidimo, vendar pa je podatek, da za shranjevanje trenutne količine podatkov človeštvo potrebuje približno 70 milijonov strežnikov, zgovoren. Nekatere študije ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo 20 % odstotkov celotne svetovne energije. Gre ob številnih drugih težavah, ki pestijo planet, za obrobno temo ali jo je nujno nasloviti? Z nami je bil Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja!

Kaj ima ekologija s čiščenjem digitalnih odpadkov?

Pogledali smo v ozadje problematike digitalnih odpadkov. Teh seveda ne vidimo, vendar pa je podatek, da za shranjevanje trenutne količine podatkov človeštvo potrebuje približno 70 milijonov strežnikov, zgovoren. Nekatere študije ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo 20 % odstotkov celotne svetovne energije. Gre ob številnih drugih težavah, ki pestijo planet, za obrobno temo ali jo je nujno nasloviti? Z nami je bil Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja!

svetovanjeekologijaokoljedigitalni odpadkioblakstrežnik

Svetovalnica

Kaj ima ekologija s čiščenjem digitalnih odpadkov?

Pogledali smo v ozadje problematike digitalnih odpadkov. Teh seveda ne vidimo, vendar pa je podatek, da za shranjevanje trenutne količine podatkov človeštvo potrebuje približno 70 milijonov strežnikov, zgovoren. Nekatere študije ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo 20 % odstotkov celotne svetovne energije. Gre ob številnih drugih težavah, ki pestijo planet, za obrobno temo ali jo je nujno nasloviti? Z nami je bil Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja!

VEČ ...|3. 2. 2025
Kaj ima ekologija s čiščenjem digitalnih odpadkov?

Pogledali smo v ozadje problematike digitalnih odpadkov. Teh seveda ne vidimo, vendar pa je podatek, da za shranjevanje trenutne količine podatkov človeštvo potrebuje približno 70 milijonov strežnikov, zgovoren. Nekatere študije ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo 20 % odstotkov celotne svetovne energije. Gre ob številnih drugih težavah, ki pestijo planet, za obrobno temo ali jo je nujno nasloviti? Z nami je bil Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja!

Blaž Lesnik

svetovanjeekologijaokoljedigitalni odpadkioblakstrežnik

Doživetja narave

VEČ ...|9. 8. 2024
Ali nam bo uspelo umiriti promet v alpskih dolinah?

Posvetili smo se problematiki prometa v alpskih dolinah, ki jo v Sloveniji naslavljamo že dvajset let. Kaj je v tem času uspelo oziroma za koliko nas je trend naraščanja pločevine prehitel? Kako bo s prometom v prihodnje na Vršiču, v Vratih in kakšne so prometne razmere v Bohinju ob vrhuncu sezone? V pogovorni oddaji so sodelovali štirje gostje, ki so že dolgo vpeti v iskanje rešitev: vodja informacijsko izobraževalne službe v Javnem zavodu Triglavski narodni park Majda Odar, predsednik društva CIPRA dr. Matej Ogrin, podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Martin Šolar in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.

Ali nam bo uspelo umiriti promet v alpskih dolinah?

Posvetili smo se problematiki prometa v alpskih dolinah, ki jo v Sloveniji naslavljamo že dvajset let. Kaj je v tem času uspelo oziroma za koliko nas je trend naraščanja pločevine prehitel? Kako bo s prometom v prihodnje na Vršiču, v Vratih in kakšne so prometne razmere v Bohinju ob vrhuncu sezone? V pogovorni oddaji so sodelovali štirje gostje, ki so že dolgo vpeti v iskanje rešitev: vodja informacijsko izobraževalne službe v Javnem zavodu Triglavski narodni park Majda Odar, predsednik društva CIPRA dr. Matej Ogrin, podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Martin Šolar in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.

umirjanje prometaalpske dolineprometvarstvo naraveobremenitevekologija

Doživetja narave

Ali nam bo uspelo umiriti promet v alpskih dolinah?

Posvetili smo se problematiki prometa v alpskih dolinah, ki jo v Sloveniji naslavljamo že dvajset let. Kaj je v tem času uspelo oziroma za koliko nas je trend naraščanja pločevine prehitel? Kako bo s prometom v prihodnje na Vršiču, v Vratih in kakšne so prometne razmere v Bohinju ob vrhuncu sezone? V pogovorni oddaji so sodelovali štirje gostje, ki so že dolgo vpeti v iskanje rešitev: vodja informacijsko izobraževalne službe v Javnem zavodu Triglavski narodni park Majda Odar, predsednik društva CIPRA dr. Matej Ogrin, podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Martin Šolar in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.

VEČ ...|9. 8. 2024
Ali nam bo uspelo umiriti promet v alpskih dolinah?

Posvetili smo se problematiki prometa v alpskih dolinah, ki jo v Sloveniji naslavljamo že dvajset let. Kaj je v tem času uspelo oziroma za koliko nas je trend naraščanja pločevine prehitel? Kako bo s prometom v prihodnje na Vršiču, v Vratih in kakšne so prometne razmere v Bohinju ob vrhuncu sezone? V pogovorni oddaji so sodelovali štirje gostje, ki so že dolgo vpeti v iskanje rešitev: vodja informacijsko izobraževalne službe v Javnem zavodu Triglavski narodni park Majda Odar, predsednik društva CIPRA dr. Matej Ogrin, podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Martin Šolar in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.

Blaž Lesnik

umirjanje prometaalpske dolineprometvarstvo naraveobremenitevekologija

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|8. 10. 2025
Dr. Ferfila in dr. Cerar o mednarodni politiki

V luči zaostrenih varnostnih razmer smo, pogledali na nekatera vojna žarišča, zlasti v Gazo in Ukrajino, spregovorili smo o vlogi velesil, njihovi spreminjajoči se moči glede na gospodarski in vojaški položaj, pa tudi sprejete politične odločitve. Gosta bosta predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije Univerze na Primorske dr. Bogomil Ferfila in upokojeni dolgoletni diplomat dr. Božo Cerar.

Dr. Ferfila in dr. Cerar o mednarodni politiki

V luči zaostrenih varnostnih razmer smo, pogledali na nekatera vojna žarišča, zlasti v Gazo in Ukrajino, spregovorili smo o vlogi velesil, njihovi spreminjajoči se moči glede na gospodarski in vojaški položaj, pa tudi sprejete politične odločitve. Gosta bosta predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije Univerze na Primorske dr. Bogomil Ferfila in upokojeni dolgoletni diplomat dr. Božo Cerar.

Andrej Šinko

politikaživljenje

Moja zgodba

VEČ ...|5. 10. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -4

V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete dr. Tamari Griesser Pečar, ki je spregovorila o Lambertu Erlichu in pa dr. Simonu Malmenvallu, ki je predstavil Franca Grivca.

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -4

V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete dr. Tamari Griesser Pečar, ki je spregovorila o Lambertu Erlichu in pa dr. Simonu Malmenvallu, ki je predstavil Franca Grivca.

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanjeTamara Griesser PečarSimon MalvenmallLambert EhrlichFranc Grivec

Kmetijska oddaja

VEČ ...|5. 10. 2025
Draga hrana, krompir brez cene. Izzivi bolezni modrikastega jezika I. del.

Najprej ste lahko slišali pregled najbolj aktulanih novic kmetijskega področja, v osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja.

Draga hrana, krompir brez cene. Izzivi bolezni modrikastega jezika I. del.

Najprej ste lahko slišali pregled najbolj aktulanih novic kmetijskega področja, v osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Svetovalnica

VEČ ...|9. 10. 2025
Črevesje - naši drugi možgani?

Spregovorili smo o povezavi med črevesjem in našim zdravjem. Kako delujejo naši drugi možgani, kot nekateri pravijo črevesju, in na kakšen način prehrana, stres in življenjski slog vplivajo na ravnovesje črevesnih bakterij? Z nami je bila dr. Teja Klančič.

Črevesje - naši drugi možgani?

Spregovorili smo o povezavi med črevesjem in našim zdravjem. Kako delujejo naši drugi možgani, kot nekateri pravijo črevesju, in na kakšen način prehrana, stres in življenjski slog vplivajo na ravnovesje črevesnih bakterij? Z nami je bila dr. Teja Klančič.

Blaž Lesnik

zdravječrevesjebakterijeprehranasvetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|3. 10. 2025
Sveto leto vabi k osebni in družbeni zavzetosti

Stopili smo v zadnje tri mesece svetega ali jubilejnega leta. Leta, ki ga zaznamujejo besede »romarji upanja«. Mislim, da je to ugoden čas, da ponovno premislimo o tem, kakšen dar lahko prejmemo in kaj lahko še naredimo. Zase in za druge, za Cerkev in za družbo. V treh mesecih se lahko veliko prejme in naredi.

Sveto leto vabi k osebni in družbeni zavzetosti

Stopili smo v zadnje tri mesece svetega ali jubilejnega leta. Leta, ki ga zaznamujejo besede »romarji upanja«. Mislim, da je to ugoden čas, da ponovno premislimo o tem, kakšen dar lahko prejmemo in kaj lahko še naredimo. Zase in za druge, za Cerkev in za družbo. V treh mesecih se lahko veliko prejme in naredi.

Igor Bahovec

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|10. 10. 2025
Spominjamo se dne 10. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 10. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|10. 10. 2025
Kremna špinača ali blitva

Kako pripraviti kremno špinačo ali blitvo, je vprašala poslušalka. Lahko jo pripravimo za omako ali prilogo, pravi sestra Nikolina. Špinačo očistimo in jo manjšo količino blanširamo - damo v vrelo vodo za 2-3 minute in vmes obrnemo. Poberemo na cedilo in splaknemo z mrzlo vodo, nato lahko blanširamo še drugo polovico špinače, če ni šla vsa v lonec. Vedno blanširamo manjšo količino, da bi se čim prej blanširala in s tem čim več ohranila dobrih snovi. Nato jo zrežemo ali zmiksamo. Če bomo delali omako, tako špinačo damo na prepraženo čebulo. Ta daje dober okus, dodamo tudi malo česna. Solimo in popramo, dodamo še mleko in kislo smetano. Med špinačo in blitvo pri pripravi ni velike razlike, pove sestra Nikolina, ima pa vsaka svoj okus in aromo. 

Kremna špinača ali blitva

Kako pripraviti kremno špinačo ali blitvo, je vprašala poslušalka. Lahko jo pripravimo za omako ali prilogo, pravi sestra Nikolina. Špinačo očistimo in jo manjšo količino blanširamo - damo v vrelo vodo za 2-3 minute in vmes obrnemo. Poberemo na cedilo in splaknemo z mrzlo vodo, nato lahko blanširamo še drugo polovico špinače, če ni šla vsa v lonec. Vedno blanširamo manjšo količino, da bi se čim prej blanširala in s tem čim več ohranila dobrih snovi. Nato jo zrežemo ali zmiksamo. Če bomo delali omako, tako špinačo damo na prepraženo čebulo. Ta daje dober okus, dodamo tudi malo česna. Solimo in popramo, dodamo še mleko in kislo smetano. Med špinačo in blitvo pri pripravi ni velike razlike, pove sestra Nikolina, ima pa vsaka svoj okus in aromo. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Duhovna misel

VEČ ...|10. 10. 2025
Molitev družine

Gospod, ti veš, da nimamo časa. Oče in mati sta zelo zaposlena. Otroci prihajajo domov pozno. Oče in mati sta utrujena in izžeta. Otroci so žejni ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Molitev družine

Gospod, ti veš, da nimamo časa. Oče in mati sta zelo zaposlena. Otroci prihajajo domov pozno. Oče in mati sta utrujena in izžeta. Otroci so žejni ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|10. 10. 2025
Žalostni del dne 10. 10.

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Žalostni del dne 10. 10.

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Radio Ognjišče