Sol in luč

VEČ ...|25. 6. 2019
Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.

Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.

Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.

Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.

družbaizobraževanjekulturaodnosi

Sol in luč

Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.
Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.
VEČ ...|25. 6. 2019
Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.
Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.

Tadej SadarNataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 6. 2019
Hvala za tako lep praznik

V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.

Hvala za tako lep praznik

V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.

družbakulturaduhovnostpraznovanje

Informativni prispevki

Hvala za tako lep praznik
V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.
VEČ ...|25. 6. 2019
Hvala za tako lep praznik
V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.

Alen Salihović

družbakulturaduhovnostpraznovanje

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|24. 6. 2019
Prišle so nove novice

Pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so zadnji petek v maju v domu krajanov Kovor pripravile koncert, ki so ga naslovile Prišle so nove novice. Odlomke s prireditve, na kateri so se predstavile z vsebinsko raznolikimi pesmimi, ki so jih povezovale zgodbe domačinov, je prinesla zadnja junijska oddaja o ljudski glasbi.

Prišle so nove novice

Pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so zadnji petek v maju v domu krajanov Kovor pripravile koncert, ki so ga naslovile Prišle so nove novice. Odlomke s prireditve, na kateri so se predstavile z vsebinsko raznolikimi pesmimi, ki so jih povezovale zgodbe domačinov, je prinesla zadnja junijska oddaja o ljudski glasbi.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Prišle so nove novice
Pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so zadnji petek v maju v domu krajanov Kovor pripravile koncert, ki so ga naslovile Prišle so nove novice. Odlomke s prireditve, na kateri so se predstavile z vsebinsko raznolikimi pesmimi, ki so jih povezovale zgodbe domačinov, je prinesla zadnja junijska oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|24. 6. 2019
Prišle so nove novice
Pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so zadnji petek v maju v domu krajanov Kovor pripravile koncert, ki so ga naslovile Prišle so nove novice. Odlomke s prireditve, na kateri so se predstavile z vsebinsko raznolikimi pesmimi, ki so jih povezovale zgodbe domačinov, je prinesla zadnja junijska oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|23. 6. 2019
Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.

Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.

Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.
Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.
VEČ ...|23. 6. 2019
Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.
Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Naš gost

VEČ ...|22. 6. 2019
Mojster rokodelec, ki je oživil več pomembnih izdelkov naše dediščine

Mojster rokodelec Jernej Kosmač je dobil več priznanj za izdelke, ki jih je oživil iz naše dediščine. Pastirska ročna ura in luč na gavge sta le dva izmed njih. Zadnje čase se posveča družabnim igram, ki so jih izumljali naši predniki. V omenjenih izdelkih se riše naša zgodovina, izraža naša istovetnost.

Mojster rokodelec, ki je oživil več pomembnih izdelkov naše dediščine

Mojster rokodelec Jernej Kosmač je dobil več priznanj za izdelke, ki jih je oživil iz naše dediščine. Pastirska ročna ura in luč na gavge sta le dva izmed njih. Zadnje čase se posveča družabnim igram, ki so jih izumljali naši predniki. V omenjenih izdelkih se riše naša zgodovina, izraža naša istovetnost.

pogovorkulturaodnosidružbadediščinarokodelstvo

Naš gost

Mojster rokodelec, ki je oživil več pomembnih izdelkov naše dediščine
Mojster rokodelec Jernej Kosmač je dobil več priznanj za izdelke, ki jih je oživil iz naše dediščine. Pastirska ročna ura in luč na gavge sta le dva izmed njih. Zadnje čase se posveča družabnim igram, ki so jih izumljali naši predniki. V omenjenih izdelkih se riše naša zgodovina, izraža naša istovetnost.
VEČ ...|22. 6. 2019
Mojster rokodelec, ki je oživil več pomembnih izdelkov naše dediščine
Mojster rokodelec Jernej Kosmač je dobil več priznanj za izdelke, ki jih je oživil iz naše dediščine. Pastirska ročna ura in luč na gavge sta le dva izmed njih. Zadnje čase se posveča družabnim igram, ki so jih izumljali naši predniki. V omenjenih izdelkih se riše naša zgodovina, izraža naša istovetnost.

Nataša Ličen

pogovorkulturaodnosidružbadediščinarokodelstvo

Petkov večer

VEČ ...|21. 6. 2019
Veronika Deseniška in Lepo je biti muzikant 2

Petkov večer se tokrat posveča ljubiteljski kulturi, ki se v poletnih mesecih predstavlja na mnogih prizoriščih na prostem. To poletje bo na celjskem Starem gradu spet uprizorjen muzikal Veronika Deseniška, v Poletnem gledališču Studenec pa bo vse poletje na ogled domača gledališka predstava z Avsenikovo glasbo Lepo je biti muzikant - II. del.

Veronika Deseniška in Lepo je biti muzikant 2

Petkov večer se tokrat posveča ljubiteljski kulturi, ki se v poletnih mesecih predstavlja na mnogih prizoriščih na prostem. To poletje bo na celjskem Starem gradu spet uprizorjen muzikal Veronika Deseniška, v Poletnem gledališču Studenec pa bo vse poletje na ogled domača gledališka predstava z Avsenikovo glasbo Lepo je biti muzikant - II. del.

kulturamuzikalgledališče

Petkov večer

Veronika Deseniška in Lepo je biti muzikant 2
Petkov večer se tokrat posveča ljubiteljski kulturi, ki se v poletnih mesecih predstavlja na mnogih prizoriščih na prostem. To poletje bo na celjskem Starem gradu spet uprizorjen muzikal Veronika Deseniška, v Poletnem gledališču Studenec pa bo vse poletje na ogled domača gledališka predstava z Avsenikovo glasbo Lepo je biti muzikant - II. del.
VEČ ...|21. 6. 2019
Veronika Deseniška in Lepo je biti muzikant 2
Petkov večer se tokrat posveča ljubiteljski kulturi, ki se v poletnih mesecih predstavlja na mnogih prizoriščih na prostem. To poletje bo na celjskem Starem gradu spet uprizorjen muzikal Veronika Deseniška, v Poletnem gledališču Studenec pa bo vse poletje na ogled domača gledališka predstava z Avsenikovo glasbo Lepo je biti muzikant - II. del.

Marjan BuničJure Sešek

kulturamuzikalgledališče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 6. 2019
Ruska dača

V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.

Ruska dača

V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.

izročilokulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Ruska dača
V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.
VEČ ...|18. 6. 2019
Ruska dača
V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinazgodovina

Od slike do besede

VEČ ...|18. 6. 2019
Spomin na Primoža Trubarja

V oddaji smo osvežili spomin na Primoža Trubarja.

Spomin na Primoža Trubarja

V oddaji smo osvežili spomin na Primoža Trubarja.

kultura

Od slike do besede

Spomin na Primoža Trubarja
V oddaji smo osvežili spomin na Primoža Trubarja.
VEČ ...|18. 6. 2019
Spomin na Primoža Trubarja
V oddaji smo osvežili spomin na Primoža Trubarja.

Mateja Subotičanec

kultura

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|17. 6. 2019
Popotovanje s tamburaši Borovnica

Tamburaštvo ima v Borovnici že dolgoletno tradicijo, le da je bilo vmes prekinjeno. Tamburaša skupina Borovnica v novi zasedbi deluje od junija lani. 18. maja letos pa se je skupina že predstavila s prvim letnim koncertom. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Popotovanje s tamburaši Borovnica

Tamburaštvo ima v Borovnici že dolgoletno tradicijo, le da je bilo vmes prekinjeno. Tamburaša skupina Borovnica v novi zasedbi deluje od junija lani. 18. maja letos pa se je skupina že predstavila s prvim letnim koncertom. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Popotovanje s tamburaši Borovnica
Tamburaštvo ima v Borovnici že dolgoletno tradicijo, le da je bilo vmes prekinjeno. Tamburaša skupina Borovnica v novi zasedbi deluje od junija lani. 18. maja letos pa se je skupina že predstavila s prvim letnim koncertom. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|17. 6. 2019
Popotovanje s tamburaši Borovnica
Tamburaštvo ima v Borovnici že dolgoletno tradicijo, le da je bilo vmes prekinjeno. Tamburaša skupina Borovnica v novi zasedbi deluje od junija lani. 18. maja letos pa se je skupina že predstavila s prvim letnim koncertom. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|16. 6. 2019
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.
VEČ ...|16. 6. 2019
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Vabilo na pot

VEČ ...|14. 6. 2019
Dan planinskih doživetij, pohod Po poteh osamosvojitvene vojne in Solčavska panoramska cesta

V Vabilu na pot smo izpostavili Dan planinskih doživetij na Lisci, povabili pa smo tudi na pohod Po poteh osamosvojitvene vojne 1991 in na doživetje Solčavske panoramske ceste ob polni luni.

Dan planinskih doživetij, pohod Po poteh osamosvojitvene vojne in Solčavska panoramska cesta

V Vabilu na pot smo izpostavili Dan planinskih doživetij na Lisci, povabili pa smo tudi na pohod Po poteh osamosvojitvene vojne 1991 in na doživetje Solčavske panoramske ceste ob polni luni.

naravašportsvetovanjekultura

Vabilo na pot

Dan planinskih doživetij, pohod Po poteh osamosvojitvene vojne in Solčavska panoramska cesta
V Vabilu na pot smo izpostavili Dan planinskih doživetij na Lisci, povabili pa smo tudi na pohod Po poteh osamosvojitvene vojne 1991 in na doživetje Solčavske panoramske ceste ob polni luni.
VEČ ...|14. 6. 2019
Dan planinskih doživetij, pohod Po poteh osamosvojitvene vojne in Solčavska panoramska cesta
V Vabilu na pot smo izpostavili Dan planinskih doživetij na Lisci, povabili pa smo tudi na pohod Po poteh osamosvojitvene vojne 1991 in na doživetje Solčavske panoramske ceste ob polni luni.

Blaž Lesnik

naravašportsvetovanjekultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 6. 2019
Kamen, material naše tradicije

Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.

Kamen, material naše tradicije

Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.

izročilokulturadediščinazgodovinainovativnost

Zakladi naše dediščine

Kamen, material naše tradicije
Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.
VEČ ...|11. 6. 2019
Kamen, material naše tradicije
Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinazgodovinainovativnost

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 6. 2019
Spomini na Otona Župančiča

V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.

Spomini na Otona Župančiča

V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.

infoizobraževanjekulturaspominOton Župančič

Informativni prispevki

Spomini na Otona Župančiča
V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.
VEČ ...|11. 6. 2019
Spomini na Otona Župančiča
V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.

Tone Gorjup

infoizobraževanjekulturaspominOton Župančič

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|10. 6. 2019
Rožce so cvele, ne cvetejo več

Zadnji petek v maju se je od zemeljskega življenja poslovila gospa Lojzka Merc, vodja in duša ljudskih pevk Trstenk iz Podlehnika. Upokojena učiteljica z neizmernim čutom za lepoto narave, spoštovanjem dediščine ter zavedanjem, da je pomemben del naše identitete prav slovenska ljudska pesem, je pustila velik pečat. Njej v zahvalo in spomin smo poklonili tokratno oddajo.

Rožce so cvele, ne cvetejo več

Zadnji petek v maju se je od zemeljskega življenja poslovila gospa Lojzka Merc, vodja in duša ljudskih pevk Trstenk iz Podlehnika. Upokojena učiteljica z neizmernim čutom za lepoto narave, spoštovanjem dediščine ter zavedanjem, da je pomemben del naše identitete prav slovenska ljudska pesem, je pustila velik pečat. Njej v zahvalo in spomin smo poklonili tokratno oddajo.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Rožce so cvele, ne cvetejo več
Zadnji petek v maju se je od zemeljskega življenja poslovila gospa Lojzka Merc, vodja in duša ljudskih pevk Trstenk iz Podlehnika. Upokojena učiteljica z neizmernim čutom za lepoto narave, spoštovanjem dediščine ter zavedanjem, da je pomemben del naše identitete prav slovenska ljudska pesem, je pustila velik pečat. Njej v zahvalo in spomin smo poklonili tokratno oddajo.
VEČ ...|10. 6. 2019
Rožce so cvele, ne cvetejo več
Zadnji petek v maju se je od zemeljskega življenja poslovila gospa Lojzka Merc, vodja in duša ljudskih pevk Trstenk iz Podlehnika. Upokojena učiteljica z neizmernim čutom za lepoto narave, spoštovanjem dediščine ter zavedanjem, da je pomemben del naše identitete prav slovenska ljudska pesem, je pustila velik pečat. Njej v zahvalo in spomin smo poklonili tokratno oddajo.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|9. 6. 2019
Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, v drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.

Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, ker smo v juniju pa še razlago pesmi O srce Božje. V drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.

Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, v drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.

Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, ker smo v juniju pa še razlago pesmi O srce Božje. V drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.

duhovnostkulturaglasba

O klasiki drugače

Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, v drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.
Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, ker smo v juniju pa še razlago pesmi O srce Božje. V drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.
VEČ ...|9. 6. 2019
Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, v drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.
Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, ker smo v juniju pa še razlago pesmi O srce Božje. V drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostkulturaglasba

Luč v temi

VEČ ...|9. 6. 2019
Zahvalni dan in teden slepih

1. teden v juniju je teden slepih. To je priložnost, ko opozorimo javnost na svojo vlogo v družbi. Center IRISS se pripravlja na vrhunec praznovanja stote obletnice skrbi za slepe na slovenskem. Konec maja je v Mariboru potekal 10. zahvalni dan slepih in slabovidnih, gledališe Nasmeh pa razveseljuje gledalce z novo predstavo.

Zahvalni dan in teden slepih

1. teden v juniju je teden slepih. To je priložnost, ko opozorimo javnost na svojo vlogo v družbi. Center IRISS se pripravlja na vrhunec praznovanja stote obletnice skrbi za slepe na slovenskem. Konec maja je v Mariboru potekal 10. zahvalni dan slepih in slabovidnih, gledališe Nasmeh pa razveseljuje gledalce z novo predstavo.

kulturaslepi

Luč v temi

Zahvalni dan in teden slepih
1. teden v juniju je teden slepih. To je priložnost, ko opozorimo javnost na svojo vlogo v družbi. Center IRISS se pripravlja na vrhunec praznovanja stote obletnice skrbi za slepe na slovenskem. Konec maja je v Mariboru potekal 10. zahvalni dan slepih in slabovidnih, gledališe Nasmeh pa razveseljuje gledalce z novo predstavo.
VEČ ...|9. 6. 2019
Zahvalni dan in teden slepih
1. teden v juniju je teden slepih. To je priložnost, ko opozorimo javnost na svojo vlogo v družbi. Center IRISS se pripravlja na vrhunec praznovanja stote obletnice skrbi za slepe na slovenskem. Konec maja je v Mariboru potekal 10. zahvalni dan slepih in slabovidnih, gledališe Nasmeh pa razveseljuje gledalce z novo predstavo.

Sonja Pungertnik

kulturaslepi

Svetovalnica

VEČ ...|7. 6. 2019
Z Bojano Košnik Čuk o bontonu

O primernem in neprimernem vedenju ter o bontonu je spregovorila naša gostja strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk. Odgovarjala je na vprašanja poslušalk in poslušalcev, v njih pa se je med drugim dotaknila pravočasnosti in bontona pri obisku urejenih kopališč in bazenov.

Z Bojano Košnik Čuk o bontonu

O primernem in neprimernem vedenju ter o bontonu je spregovorila naša gostja strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk. Odgovarjala je na vprašanja poslušalk in poslušalcev, v njih pa se je med drugim dotaknila pravočasnosti in bontona pri obisku urejenih kopališč in bazenov.

družbakulturabonton

Svetovalnica

Z Bojano Košnik Čuk o bontonu
O primernem in neprimernem vedenju ter o bontonu je spregovorila naša gostja strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk. Odgovarjala je na vprašanja poslušalk in poslušalcev, v njih pa se je med drugim dotaknila pravočasnosti in bontona pri obisku urejenih kopališč in bazenov.
VEČ ...|7. 6. 2019
Z Bojano Košnik Čuk o bontonu
O primernem in neprimernem vedenju ter o bontonu je spregovorila naša gostja strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk. Odgovarjala je na vprašanja poslušalk in poslušalcev, v njih pa se je med drugim dotaknila pravočasnosti in bontona pri obisku urejenih kopališč in bazenov.

Marjan Bunič

družbakulturabonton

Mladoskop

VEČ ...|7. 6. 2019
Mladi kamnoseki

V Pliskovici na Krasu je bil sredi maja že tradicionalno Festival kamna, pripravijo ga vsaki dve leti. V sklopu festivalskega dogajanja, ob promociji kamnoseštva in lokalnih posebnosti ter znamenitosti, mladi kamnoseki tekmujejo za uvrstitev na Slovenija Skills. V Mladoskopu smo pripravili reportažo iz omenjenega srečanja ter tekmovanja. Pred mikrofon smo povabili mentorja Jerneja Bortolata, kiparja Damjana Švaro ter kamnoseke Roka Vidmarja, Jako Modica, Aljaža Klinca in kamnosekinjo Sibilo Leskovec ter že na samostojni, uspešni poti prepoznavnega designa, kamnosekinjo Majo Hrovat.

Mladi kamnoseki

V Pliskovici na Krasu je bil sredi maja že tradicionalno Festival kamna, pripravijo ga vsaki dve leti. V sklopu festivalskega dogajanja, ob promociji kamnoseštva in lokalnih posebnosti ter znamenitosti, mladi kamnoseki tekmujejo za uvrstitev na Slovenija Skills. V Mladoskopu smo pripravili reportažo iz omenjenega srečanja ter tekmovanja. Pred mikrofon smo povabili mentorja Jerneja Bortolata, kiparja Damjana Švaro ter kamnoseke Roka Vidmarja, Jako Modica, Aljaža Klinca in kamnosekinjo Sibilo Leskovec ter že na samostojni, uspešni poti prepoznavnega designa, kamnosekinjo Majo Hrovat.

mladipogovorinovativnostpodjetništvodružbaizobraževanjetradicijakulturaobrtpoklic

Mladoskop

Mladi kamnoseki
V Pliskovici na Krasu je bil sredi maja že tradicionalno Festival kamna, pripravijo ga vsaki dve leti. V sklopu festivalskega dogajanja, ob promociji kamnoseštva in lokalnih posebnosti ter znamenitosti, mladi kamnoseki tekmujejo za uvrstitev na Slovenija Skills. V Mladoskopu smo pripravili reportažo iz omenjenega srečanja ter tekmovanja. Pred mikrofon smo povabili mentorja Jerneja Bortolata, kiparja Damjana Švaro ter kamnoseke Roka Vidmarja, Jako Modica, Aljaža Klinca in kamnosekinjo Sibilo Leskovec ter že na samostojni, uspešni poti prepoznavnega designa, kamnosekinjo Majo Hrovat.
VEČ ...|7. 6. 2019
Mladi kamnoseki
V Pliskovici na Krasu je bil sredi maja že tradicionalno Festival kamna, pripravijo ga vsaki dve leti. V sklopu festivalskega dogajanja, ob promociji kamnoseštva in lokalnih posebnosti ter znamenitosti, mladi kamnoseki tekmujejo za uvrstitev na Slovenija Skills. V Mladoskopu smo pripravili reportažo iz omenjenega srečanja ter tekmovanja. Pred mikrofon smo povabili mentorja Jerneja Bortolata, kiparja Damjana Švaro ter kamnoseke Roka Vidmarja, Jako Modica, Aljaža Klinca in kamnosekinjo Sibilo Leskovec ter že na samostojni, uspešni poti prepoznavnega designa, kamnosekinjo Majo Hrovat.

Nataša Ličen

mladipogovorinovativnostpodjetništvodružbaizobraževanjetradicijakulturaobrtpoklic

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 6. 2019
Koncert muzikalov v Radomljah

Nejc Lisjak predstavlja koncert muzikalov Do-re-mi v Kulturnem domu Radomlje.

Koncert muzikalov v Radomljah

Nejc Lisjak predstavlja koncert muzikalov Do-re-mi v Kulturnem domu Radomlje.

kulturaglasbamuzikal

Kulturni utrinki

Koncert muzikalov v Radomljah
Nejc Lisjak predstavlja koncert muzikalov Do-re-mi v Kulturnem domu Radomlje.
VEČ ...|7. 6. 2019
Koncert muzikalov v Radomljah
Nejc Lisjak predstavlja koncert muzikalov Do-re-mi v Kulturnem domu Radomlje.

Marjan Bunič

kulturaglasbamuzikal

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 6. 2019
Kaznilnice na Ljubljanskem gradu

V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.

Kaznilnice na Ljubljanskem gradu

V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.

izročilokulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Kaznilnice na Ljubljanskem gradu
V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.
VEČ ...|4. 6. 2019
Kaznilnice na Ljubljanskem gradu
V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinazgodovina

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|3. 6. 2019
Ko lani sem tod mimo šel

Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pripravili nekaj drobcev iz živopisne zakladnice vokalne ljudske glasbe. Oblikovali so jo Vaberški fantje iz Kovače vasi na Pohorju, ljudski pevci z Gornjega Senika v Porabju in ljudske pevke iz Gorišnice.

Ko lani sem tod mimo šel

Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pripravili nekaj drobcev iz živopisne zakladnice vokalne ljudske glasbe. Oblikovali so jo Vaberški fantje iz Kovače vasi na Pohorju, ljudski pevci z Gornjega Senika v Porabju in ljudske pevke iz Gorišnice.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Ko lani sem tod mimo šel
Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pripravili nekaj drobcev iz živopisne zakladnice vokalne ljudske glasbe. Oblikovali so jo Vaberški fantje iz Kovače vasi na Pohorju, ljudski pevci z Gornjega Senika v Porabju in ljudske pevke iz Gorišnice.
VEČ ...|3. 6. 2019
Ko lani sem tod mimo šel
Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pripravili nekaj drobcev iz živopisne zakladnice vokalne ljudske glasbe. Oblikovali so jo Vaberški fantje iz Kovače vasi na Pohorju, ljudski pevci z Gornjega Senika v Porabju in ljudske pevke iz Gorišnice.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 6. 2019
95 let pesnika Vladimirja Kosa, Vurnikovi dnevi v Radovljici

Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.

95 let pesnika Vladimirja Kosa, Vurnikovi dnevi v Radovljici

Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.

kulturapesništvoarhitektura

Kulturni utrinki

95 let pesnika Vladimirja Kosa, Vurnikovi dnevi v Radovljici
Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.
VEČ ...|3. 6. 2019
95 let pesnika Vladimirja Kosa, Vurnikovi dnevi v Radovljici
Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.

Marjan Bunič

kulturapesništvoarhitektura

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|2. 6. 2019
Praznik Marije Pomagaj, Grozdetov god ter zahvalni dan slepih in slabovidnih

Tokrat ste v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji lahko slišali izbor povzetkov nekaterih dogodkov minulega tedna. Poudarek smo dali prazniku Marije Pomagaj, praznovanju godu bl. Alojzija Grozdeta na Zaplazu, Zahvalnemu romanju slepih in slabovidnih ter Besedi življenja iz junijske številke revije Novi svet.

Praznik Marije Pomagaj, Grozdetov god ter zahvalni dan slepih in slabovidnih

Tokrat ste v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji lahko slišali izbor povzetkov nekaterih dogodkov minulega tedna. Poudarek smo dali prazniku Marije Pomagaj, praznovanju godu bl. Alojzija Grozdeta na Zaplazu, Zahvalnemu romanju slepih in slabovidnih ter Besedi življenja iz junijske številke revije Novi svet.

duhovnostdružbakultura

Utrip Cerkve v Sloveniji

Praznik Marije Pomagaj, Grozdetov god ter zahvalni dan slepih in slabovidnih
Tokrat ste v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji lahko slišali izbor povzetkov nekaterih dogodkov minulega tedna. Poudarek smo dali prazniku Marije Pomagaj, praznovanju godu bl. Alojzija Grozdeta na Zaplazu, Zahvalnemu romanju slepih in slabovidnih ter Besedi življenja iz junijske številke revije Novi svet.
VEČ ...|2. 6. 2019
Praznik Marije Pomagaj, Grozdetov god ter zahvalni dan slepih in slabovidnih
Tokrat ste v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji lahko slišali izbor povzetkov nekaterih dogodkov minulega tedna. Poudarek smo dali prazniku Marije Pomagaj, praznovanju godu bl. Alojzija Grozdeta na Zaplazu, Zahvalnemu romanju slepih in slabovidnih ter Besedi življenja iz junijske številke revije Novi svet.

Petra Stopar

duhovnostdružbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|2. 6. 2019
Razlaga pesmi za Vnebohod in dve pesmi o Binkoštih, ter maša Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

Poslušali smo razlago pesmi za Vnebohod (Nad zvezde Jezus hitel je) in dve pesmi o Binkoštih (S skupno pesmijo prosimo, Sveti Duh, posveti nas), ter mašo Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

Razlaga pesmi za Vnebohod in dve pesmi o Binkoštih, ter maša Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

Poslušali smo razlago pesmi za Vnebohod (Nad zvezde Jezus hitel je) in dve pesmi o Binkoštih (S skupno pesmijo prosimo, Sveti Duh, posveti nas), ter mašo Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga pesmi za Vnebohod in dve pesmi o Binkoštih, ter maša Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.
Poslušali smo razlago pesmi za Vnebohod (Nad zvezde Jezus hitel je) in dve pesmi o Binkoštih (S skupno pesmijo prosimo, Sveti Duh, posveti nas), ter mašo Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.
VEČ ...|2. 6. 2019
Razlaga pesmi za Vnebohod in dve pesmi o Binkoštih, ter maša Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.
Poslušali smo razlago pesmi za Vnebohod (Nad zvezde Jezus hitel je) in dve pesmi o Binkoštih (S skupno pesmijo prosimo, Sveti Duh, posveti nas), ter mašo Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 5. 2019
Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča

V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.

Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča

V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.

izročilokulturadediščinaumetnost

Zakladi naše dediščine

Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča
V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.
VEČ ...|28. 5. 2019
Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča
V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaumetnost

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 5. 2019
Zgodbe Ljubljanskega gradu in okolice

V sklopu jubilejnega leta oglašanja Radia Ognjišče vsakega petindvajsetega v mesecu obiščemo enega od oddajniških vrhov oziroma točk, ki omogočajo prenos našega programa po vsej domovini. Maja smo se povzpeli do Šanc na grajskem griču. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o zgodovini, znamenitostih in tudi legendah.

Zgodbe Ljubljanskega gradu in okolice

V sklopu jubilejnega leta oglašanja Radia Ognjišče vsakega petindvajsetega v mesecu obiščemo enega od oddajniških vrhov oziroma točk, ki omogočajo prenos našega programa po vsej domovini. Maja smo se povzpeli do Šanc na grajskem griču. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o zgodovini, znamenitostih in tudi legendah.

izobraževanjekultura

Informativni prispevki

Zgodbe Ljubljanskega gradu in okolice
V sklopu jubilejnega leta oglašanja Radia Ognjišče vsakega petindvajsetega v mesecu obiščemo enega od oddajniških vrhov oziroma točk, ki omogočajo prenos našega programa po vsej domovini. Maja smo se povzpeli do Šanc na grajskem griču. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o zgodovini, znamenitostih in tudi legendah.
VEČ ...|28. 5. 2019
Zgodbe Ljubljanskega gradu in okolice
V sklopu jubilejnega leta oglašanja Radia Ognjišče vsakega petindvajsetega v mesecu obiščemo enega od oddajniških vrhov oziroma točk, ki omogočajo prenos našega programa po vsej domovini. Maja smo se povzpeli do Šanc na grajskem griču. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o zgodovini, znamenitostih in tudi legendah.

Nataša Ličen

izobraževanjekultura

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|27. 5. 2019
Spet bomo tudi mi, ljubi Kristjani vsi, spletali venček Marij

Maja si na Slovenskem ne moremo predstavljati brez šmarnic – vsakodnevne ljudske pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se v tem mesecu verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Spet bomo tudi mi, ljubi Kristjani vsi, spletali venček Marij

Maja si na Slovenskem ne moremo predstavljati brez šmarnic – vsakodnevne ljudske pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se v tem mesecu verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Spet bomo tudi mi, ljubi Kristjani vsi, spletali venček Marij
Maja si na Slovenskem ne moremo predstavljati brez šmarnic – vsakodnevne ljudske pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se v tem mesecu verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|27. 5. 2019
Spet bomo tudi mi, ljubi Kristjani vsi, spletali venček Marij
Maja si na Slovenskem ne moremo predstavljati brez šmarnic – vsakodnevne ljudske pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se v tem mesecu verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|26. 5. 2019
Predstavili smo dve vstajenjski ljudski pesmi, dve šmarnični in zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.

V oddaji smo predstavili dve velikonočni pesmi (Zveličar gre iz groba in Zveličar naš je vstal iz groba), vstopili tudi v majniški čas (Spet kliče nas venčani maj in Najčistejša cvetka raja), v drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.

Predstavili smo dve vstajenjski ljudski pesmi, dve šmarnični in zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.

V oddaji smo predstavili dve velikonočni pesmi (Zveličar gre iz groba in Zveličar naš je vstal iz groba), vstopili tudi v majniški čas (Spet kliče nas venčani maj in Najčistejša cvetka raja), v drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Predstavili smo dve vstajenjski ljudski pesmi, dve šmarnični in zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.
V oddaji smo predstavili dve velikonočni pesmi (Zveličar gre iz groba in Zveličar naš je vstal iz groba), vstopili tudi v majniški čas (Spet kliče nas venčani maj in Najčistejša cvetka raja), v drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.
VEČ ...|26. 5. 2019
Predstavili smo dve vstajenjski ljudski pesmi, dve šmarnični in zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.
V oddaji smo predstavili dve velikonočni pesmi (Zveličar gre iz groba in Zveličar naš je vstal iz groba), vstopili tudi v majniški čas (Spet kliče nas venčani maj in Najčistejša cvetka raja), v drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 5. 2019
Anketa med turisti v Ljubljani

V sklopu radijske akcije Odgovorno na pot, varno na vrh smo ob 25. maju, ko je bilo romanje na Šmarno goro, tuje goste vprašali o vtisih obiska v Ljubljani in o Ljubljanskem gradu.

Anketa med turisti v Ljubljani

V sklopu radijske akcije Odgovorno na pot, varno na vrh smo ob 25. maju, ko je bilo romanje na Šmarno goro, tuje goste vprašali o vtisih obiska v Ljubljani in o Ljubljanskem gradu.

infokultura

Informativni prispevki

Anketa med turisti v Ljubljani
V sklopu radijske akcije Odgovorno na pot, varno na vrh smo ob 25. maju, ko je bilo romanje na Šmarno goro, tuje goste vprašali o vtisih obiska v Ljubljani in o Ljubljanskem gradu.
VEČ ...|26. 5. 2019
Anketa med turisti v Ljubljani
V sklopu radijske akcije Odgovorno na pot, varno na vrh smo ob 25. maju, ko je bilo romanje na Šmarno goro, tuje goste vprašali o vtisih obiska v Ljubljani in o Ljubljanskem gradu.

Petra Stopar

infokultura

Naš gost

VEČ ...|25. 5. 2019
Prevajalec in pravnik in uslužbenec Papeža

Pravnik, profesor in prevajalec. Dr. Janez Kranjc. Po njegovi zaslugi imamo v slovenščini knjigo Vasilija Grossmana: Vse teče.

Prevajalec in pravnik in uslužbenec Papeža

Pravnik, profesor in prevajalec. Dr. Janez Kranjc. Po njegovi zaslugi imamo v slovenščini knjigo Vasilija Grossmana: Vse teče.

družbakulturapogovor

Naš gost

Prevajalec in pravnik in uslužbenec Papeža
Pravnik, profesor in prevajalec. Dr. Janez Kranjc. Po njegovi zaslugi imamo v slovenščini knjigo Vasilija Grossmana: Vse teče.
VEČ ...|25. 5. 2019
Prevajalec in pravnik in uslužbenec Papeža
Pravnik, profesor in prevajalec. Dr. Janez Kranjc. Po njegovi zaslugi imamo v slovenščini knjigo Vasilija Grossmana: Vse teče.

Mateja Subotičanec

družbakulturapogovor

Via positiva

VEČ ...|23. 5. 2019
Literatura širi obzorja in je hrana humanizma

Ob evropskih volitvah smo v oddaji Via positiva gostili vodilna baskovska literata, Beñata Sarasolo in Juana Kruza Igerabideja. Nekatera njuna dela so prevedena tudi v slovenščino. V studiu je bila z nami tudi dr. Barbara Pregelj, ki je zaslužna za povezovanje baskovske ter slovenske kulture in literature. Govorili smo o pomenu branja, o poslanstvu knjig, pa tudi o ideji evropskega združevanja in njenih prednostih, skratka o pomembnih temah za mednarodno in evropsko širino.

Literatura širi obzorja in je hrana humanizma

Ob evropskih volitvah smo v oddaji Via positiva gostili vodilna baskovska literata, Beñata Sarasolo in Juana Kruza Igerabideja. Nekatera njuna dela so prevedena tudi v slovenščino. V studiu je bila z nami tudi dr. Barbara Pregelj, ki je zaslužna za povezovanje baskovske ter slovenske kulture in literature. Govorili smo o pomenu branja, o poslanstvu knjig, pa tudi o ideji evropskega združevanja in njenih prednostih, skratka o pomembnih temah za mednarodno in evropsko širino.

pogovordružbakulturaodnosiizobraževanje

Via positiva

Literatura širi obzorja in je hrana humanizma
Ob evropskih volitvah smo v oddaji Via positiva gostili vodilna baskovska literata, Beñata Sarasolo in Juana Kruza Igerabideja. Nekatera njuna dela so prevedena tudi v slovenščino. V studiu je bila z nami tudi dr. Barbara Pregelj, ki je zaslužna za povezovanje baskovske ter slovenske kulture in literature. Govorili smo o pomenu branja, o poslanstvu knjig, pa tudi o ideji evropskega združevanja in njenih prednostih, skratka o pomembnih temah za mednarodno in evropsko širino.
VEČ ...|23. 5. 2019
Literatura širi obzorja in je hrana humanizma
Ob evropskih volitvah smo v oddaji Via positiva gostili vodilna baskovska literata, Beñata Sarasolo in Juana Kruza Igerabideja. Nekatera njuna dela so prevedena tudi v slovenščino. V studiu je bila z nami tudi dr. Barbara Pregelj, ki je zaslužna za povezovanje baskovske ter slovenske kulture in literature. Govorili smo o pomenu branja, o poslanstvu knjig, pa tudi o ideji evropskega združevanja in njenih prednostih, skratka o pomembnih temah za mednarodno in evropsko širino.

Nataša Ličen

pogovordružbakulturaodnosiizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.
VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Od slike do besede

VEČ ...|21. 5. 2019
Zoper krivoverce z Bogoslovnimi govori

Prevajalec Benamin Bevc in pisec spremne besede sta predstavila knjižni novosti založbe KUD Logos.

Zoper krivoverce z Bogoslovnimi govori

Prevajalec Benamin Bevc in pisec spremne besede sta predstavila knjižni novosti založbe KUD Logos.

duhovnostizobraževanjekultura

Od slike do besede

Zoper krivoverce z Bogoslovnimi govori
Prevajalec Benamin Bevc in pisec spremne besede sta predstavila knjižni novosti založbe KUD Logos.
VEČ ...|21. 5. 2019
Zoper krivoverce z Bogoslovnimi govori
Prevajalec Benamin Bevc in pisec spremne besede sta predstavila knjižni novosti založbe KUD Logos.

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanjekultura

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|20. 5. 2019
Gozdič je že zelen

V tokratni oddaji so peli, plesali in igrali najmlajši. Otroška folklorna skupina Šentlora iz Šentjerneja je skupaj z gosti konec aprila v domačem kraju izvedla svoj letni koncert, ki so ga posvetili Zemlji.

Gozdič je že zelen

V tokratni oddaji so peli, plesali in igrali najmlajši. Otroška folklorna skupina Šentlora iz Šentjerneja je skupaj z gosti konec aprila v domačem kraju izvedla svoj letni koncert, ki so ga posvetili Zemlji.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Gozdič je že zelen
V tokratni oddaji so peli, plesali in igrali najmlajši. Otroška folklorna skupina Šentlora iz Šentjerneja je skupaj z gosti konec aprila v domačem kraju izvedla svoj letni koncert, ki so ga posvetili Zemlji.
VEČ ...|20. 5. 2019
Gozdič je že zelen
V tokratni oddaji so peli, plesali in igrali najmlajši. Otroška folklorna skupina Šentlora iz Šentjerneja je skupaj z gosti konec aprila v domačem kraju izvedla svoj letni koncert, ki so ga posvetili Zemlji.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|19. 5. 2019
Razlaga cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) in odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Tudi tokratno oddajo O klasiki drugače smo začeli z razlago cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) v drugem delu pa smo poslušali odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Razlaga cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) in odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Tudi tokratno oddajo O klasiki drugače smo začeli z razlago cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) v drugem delu pa smo poslušali odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) in odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
Tudi tokratno oddajo O klasiki drugače smo začeli z razlago cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) v drugem delu pa smo poslušali odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
VEČ ...|19. 5. 2019
Razlaga cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) in odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
Tudi tokratno oddajo O klasiki drugače smo začeli z razlago cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) v drugem delu pa smo poslušali odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|19. 5. 2019
Boris Merhar

Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.

Boris Merhar

Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.

spominkultura

Graditelji slovenskega doma

Boris Merhar
Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.
VEČ ...|19. 5. 2019
Boris Merhar
Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.

Tone Gorjup

spominkultura

Za življenje

VEČ ...|18. 5. 2019
Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.

Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.

pogovorvzgojaizobraževanjekultura

Za življenje

Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.
VEČ ...|18. 5. 2019
Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.

Mateja Subotičanec

pogovorvzgojaizobraževanjekultura

Naš gost

VEČ ...|18. 5. 2019
Slavko Avsenik (arhivski pogovor)

Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.

Slavko Avsenik (arhivski pogovor)

Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.

Slavko Avsenikavsenikova glasbapogovorkulturaglasbaNaš gost

Naš gost

Slavko Avsenik (arhivski pogovor)
Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.
VEČ ...|18. 5. 2019
Slavko Avsenik (arhivski pogovor)
Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.

Jure Sešek

Slavko Avsenikavsenikova glasbapogovorkulturaglasbaNaš gost

Petkov večer

VEČ ...|17. 5. 2019
Anton Habjan

V Petkovem večeru smo vas povabili na koncert Antona Habjana. Govoril je o svoji življenjski poti, ki je vse prej kot običajna.

Anton Habjan

V Petkovem večeru smo vas povabili na koncert Antona Habjana. Govoril je o svoji življenjski poti, ki je vse prej kot običajna.

pogovorglasbakultura

Petkov večer

Anton Habjan
V Petkovem večeru smo vas povabili na koncert Antona Habjana. Govoril je o svoji življenjski poti, ki je vse prej kot običajna.
VEČ ...|17. 5. 2019
Anton Habjan
V Petkovem večeru smo vas povabili na koncert Antona Habjana. Govoril je o svoji življenjski poti, ki je vse prej kot običajna.

Mateja Feltrin Novljan

pogovorglasbakultura

Od slike do besede

VEČ ...|14. 5. 2019
Justin Stanovnik in odgovornost

Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.

Justin Stanovnik in odgovornost

Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.

družbakulturapogovor

Od slike do besede

Justin Stanovnik in odgovornost
Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.
VEČ ...|14. 5. 2019
Justin Stanovnik in odgovornost
Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.

Mateja Subotičanec

družbakulturapogovor

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|13. 5. 2019
Brusači nam pojejo in godejo

V tokratni oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo gostili ljudske pevce in godca Folklornega društva Brusači Radeče.

Brusači nam pojejo in godejo

V tokratni oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo gostili ljudske pevce in godca Folklornega društva Brusači Radeče.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Brusači nam pojejo in godejo
V tokratni oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo gostili ljudske pevce in godca Folklornega društva Brusači Radeče.
VEČ ...|13. 5. 2019
Brusači nam pojejo in godejo
V tokratni oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo gostili ljudske pevce in godca Folklornega društva Brusači Radeče.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|12. 5. 2019
Razlaga treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal, Zapoj veselo, o Kristjan).

Na četrto velikonočno nedeljo smo v oddaji poslušali razlago treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan), ter 2. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Razlaga treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal, Zapoj veselo, o Kristjan).

Na četrto velikonočno nedeljo smo v oddaji poslušali razlago treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan), ter 2. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal, Zapoj veselo, o Kristjan).
Na četrto velikonočno nedeljo smo v oddaji poslušali razlago treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan), ter 2. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
VEČ ...|12. 5. 2019
Razlaga treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal, Zapoj veselo, o Kristjan).
Na četrto velikonočno nedeljo smo v oddaji poslušali razlago treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan), ter 2. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Via positiva

VEČ ...|9. 5. 2019
Evropa potrebuje tišino

Rok Pogačnik, diakon, junija 2019 ima v Radovljici slovesnost nove maše, je bil sogovornik druge majske oddaje Via positiva, v Tednu Evrope in v Tednu molitve za duhovne poklice. Evropejci živimo večinoma dobro, z razmeroma visokim življenjskim standardom. Pa vendar je veliko evropejcev nezadovoljnih, izgublja pravi smisel. Evropi je treba vrniti duha, trdijo mnogi. Rok Pogačnik Evropo, njeno večkulturnost pozna, v pogovoru z njim smo iskali pozitivno in se spodbujali k odkrivanju drugačne, tudi duhovne razsežnosti.

Evropa potrebuje tišino

Rok Pogačnik, diakon, junija 2019 ima v Radovljici slovesnost nove maše, je bil sogovornik druge majske oddaje Via positiva, v Tednu Evrope in v Tednu molitve za duhovne poklice. Evropejci živimo večinoma dobro, z razmeroma visokim življenjskim standardom. Pa vendar je veliko evropejcev nezadovoljnih, izgublja pravi smisel. Evropi je treba vrniti duha, trdijo mnogi. Rok Pogačnik Evropo, njeno večkulturnost pozna, v pogovoru z njim smo iskali pozitivno in se spodbujali k odkrivanju drugačne, tudi duhovne razsežnosti.

družbakulturapogovorodnosiduhovnost

Via positiva

Evropa potrebuje tišino
Rok Pogačnik, diakon, junija 2019 ima v Radovljici slovesnost nove maše, je bil sogovornik druge majske oddaje Via positiva, v Tednu Evrope in v Tednu molitve za duhovne poklice. Evropejci živimo večinoma dobro, z razmeroma visokim življenjskim standardom. Pa vendar je veliko evropejcev nezadovoljnih, izgublja pravi smisel. Evropi je treba vrniti duha, trdijo mnogi. Rok Pogačnik Evropo, njeno večkulturnost pozna, v pogovoru z njim smo iskali pozitivno in se spodbujali k odkrivanju drugačne, tudi duhovne razsežnosti.
VEČ ...|9. 5. 2019
Evropa potrebuje tišino
Rok Pogačnik, diakon, junija 2019 ima v Radovljici slovesnost nove maše, je bil sogovornik druge majske oddaje Via positiva, v Tednu Evrope in v Tednu molitve za duhovne poklice. Evropejci živimo večinoma dobro, z razmeroma visokim življenjskim standardom. Pa vendar je veliko evropejcev nezadovoljnih, izgublja pravi smisel. Evropi je treba vrniti duha, trdijo mnogi. Rok Pogačnik Evropo, njeno večkulturnost pozna, v pogovoru z njim smo iskali pozitivno in se spodbujali k odkrivanju drugačne, tudi duhovne razsežnosti.

Nataša Ličen

družbakulturapogovorodnosiduhovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 5. 2019
Stari način izdelovanja vrvi

Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

Stari način izdelovanja vrvi

Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Zakladi naše dediščine

Stari način izdelovanja vrvi
Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.
VEČ ...|7. 5. 2019
Stari način izdelovanja vrvi
Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|6. 5. 2019
23. družinsko petje v Mozirju

Oddaja je prinesla odlomke s 23. srečanja pevskih družin, ki ga je sredi aprila v Mozirju pripravilo tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij.

23. družinsko petje v Mozirju

Oddaja je prinesla odlomke s 23. srečanja pevskih družin, ki ga je sredi aprila v Mozirju pripravilo tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij.

kulturaglasba

Pevci zapojte, godci zagodte

23. družinsko petje v Mozirju
Oddaja je prinesla odlomke s 23. srečanja pevskih družin, ki ga je sredi aprila v Mozirju pripravilo tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij.
VEČ ...|6. 5. 2019
23. družinsko petje v Mozirju
Oddaja je prinesla odlomke s 23. srečanja pevskih družin, ki ga je sredi aprila v Mozirju pripravilo tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij.

Vesna Sever Borovnik

kulturaglasba

O klasiki drugače

VEČ ...|5. 5. 2019
Dr. Tadej Jakopič: Razlaga treh velikonočnih pesmi, Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan.

Poslušali smo tri velikonočne pesmi, ter 1. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Dr. Tadej Jakopič: Razlaga treh velikonočnih pesmi, Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan.

Poslušali smo tri velikonočne pesmi, ter 1. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Dr. Tadej Jakopič: Razlaga treh velikonočnih pesmi, Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan.
Poslušali smo tri velikonočne pesmi, ter 1. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
VEČ ...|5. 5. 2019
Dr. Tadej Jakopič: Razlaga treh velikonočnih pesmi, Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan.
Poslušali smo tri velikonočne pesmi, ter 1. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Komentar Družina

VEČ ...|2. 5. 2019
Martin Kmetec: Šrilanka - dežela mrtvih in ranjenih na veliko noč

Na veliko noč so kristjani znova doživeli blaznost islamističnih teroristov. Eksplozije v cerkvah hotelih so terjale stotine žrtev, število mrtvih se približuje 400.

Martin Kmetec: Šrilanka - dežela mrtvih in ranjenih na veliko noč

Na veliko noč so kristjani znova doživeli blaznost islamističnih teroristov. Eksplozije v cerkvah hotelih so terjale stotine žrtev, število mrtvih se približuje 400.

družbakomentarkulturaodnosi

Komentar Družina

Martin Kmetec: Šrilanka - dežela mrtvih in ranjenih na veliko noč
Na veliko noč so kristjani znova doživeli blaznost islamističnih teroristov. Eksplozije v cerkvah hotelih so terjale stotine žrtev, število mrtvih se približuje 400.
VEČ ...|2. 5. 2019
Martin Kmetec: Šrilanka - dežela mrtvih in ranjenih na veliko noč
Na veliko noč so kristjani znova doživeli blaznost islamističnih teroristov. Eksplozije v cerkvah hotelih so terjale stotine žrtev, število mrtvih se približuje 400.

Martin Kmetec

družbakomentarkulturaodnosi

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 4. 2019
Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa

Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.

Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa

Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.

dediščinaizročilokulturadružba

Zakladi naše dediščine

Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa
Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.
VEČ ...|30. 4. 2019
Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa
Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokulturadružba

Kultura odnosov

VEČ ...|30. 4. 2019
Romanje kot del kulture življenja

Rdeča nit pogovora s p. dr. Tadejem Strehovcem so tokrat romanja kot del kulture življenja. Zanimivo je slišati tudi osebno izkušnjo camina - romanja v Santiago de Compostela, ki ga je p. Strehovec doživel lansko poletje.

Romanje kot del kulture življenja

Rdeča nit pogovora s p. dr. Tadejem Strehovcem so tokrat romanja kot del kulture življenja. Zanimivo je slišati tudi osebno izkušnjo camina - romanja v Santiago de Compostela, ki ga je p. Strehovec doživel lansko poletje.

romanjaCaminoStrehovec

Kultura odnosov

Romanje kot del kulture življenja
Rdeča nit pogovora s p. dr. Tadejem Strehovcem so tokrat romanja kot del kulture življenja. Zanimivo je slišati tudi osebno izkušnjo camina - romanja v Santiago de Compostela, ki ga je p. Strehovec doživel lansko poletje.
VEČ ...|30. 4. 2019
Romanje kot del kulture življenja
Rdeča nit pogovora s p. dr. Tadejem Strehovcem so tokrat romanja kot del kulture življenja. Zanimivo je slišati tudi osebno izkušnjo camina - romanja v Santiago de Compostela, ki ga je p. Strehovec doživel lansko poletje.

Marjan Bunič

romanjaCaminoStrehovec

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 4. 2019
Mednarodni dan plesa, mednarodni dan jazza, Staš Ravter postal v. d. ravnatelja Opere in baleta SNG Ljubljana

Današnji dan je posvečen jazzovski glasbi. Mednarodno poslanico ob letošnjem dnevu podpisuje egiptovska plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Karima Mansour. V.d. ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana je postal Staš Ravter, saj je dosedanjemu ravnatelju Rajku Meserku v petek potekel mandat.

Mednarodni dan plesa, mednarodni dan jazza, Staš Ravter postal v. d. ravnatelja Opere in baleta SNG Ljubljana

Današnji dan je posvečen jazzovski glasbi. Mednarodno poslanico ob letošnjem dnevu podpisuje egiptovska plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Karima Mansour. V.d. ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana je postal Staš Ravter, saj je dosedanjemu ravnatelju Rajku Meserku v petek potekel mandat.

kulturaglasbaplesopera

Kulturni utrinki

Mednarodni dan plesa, mednarodni dan jazza, Staš Ravter postal v. d. ravnatelja Opere in baleta SNG Ljubljana
Današnji dan je posvečen jazzovski glasbi. Mednarodno poslanico ob letošnjem dnevu podpisuje egiptovska plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Karima Mansour. V.d. ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana je postal Staš Ravter, saj je dosedanjemu ravnatelju Rajku Meserku v petek potekel mandat.
VEČ ...|30. 4. 2019
Mednarodni dan plesa, mednarodni dan jazza, Staš Ravter postal v. d. ravnatelja Opere in baleta SNG Ljubljana
Današnji dan je posvečen jazzovski glasbi. Mednarodno poslanico ob letošnjem dnevu podpisuje egiptovska plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Karima Mansour. V.d. ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana je postal Staš Ravter, saj je dosedanjemu ravnatelju Rajku Meserku v petek potekel mandat.

Marjan Bunič

kulturaglasbaplesopera

Priporočamo
|
Aktualno

Radijski misijon 2019

VEČ ...|13. 4. 2019
Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Nataša Ličen

Radijski misijon 2019duhovnostpogovor

Sol in luč

VEČ ...|25. 6. 2019
Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.

Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.

Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.

Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.

Tadej Sadar, Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosi

Program zadnjega tedna

VEČ ...|25. 6. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. junij 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. junij 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|25. 6. 2019
Če ljubimo, postajamo ljubezen.

Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim; to je namreč postava in preroki. (Mt 7,12)

Če ljubimo, postajamo ljubezen.

Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim; to je namreč postava in preroki. (Mt 7,12)

Gregor Čušin

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|24. 6. 2019
Denar ne prikaplja sam

V Svetovalnici smo slišali nekaj koristnih misli na temo varčevanja. V našem studiu sta bila Ana in Mitja Vezovišek.

Denar ne prikaplja sam

V Svetovalnici smo slišali nekaj koristnih misli na temo varčevanja. V našem studiu sta bila Ana in Mitja Vezovišek.

Mateja Feltrin Novljan

svetovanjepogovor

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2019
Razglednica - Krvavec

Krvavec je gora, ki se nahaja v občini Cerklje na Gorenjskem in je del kamniško - savinjskih Alp. Na njenem pobočju je istoimensko zimskošportno središče RTC Krvavec. Gora je od daleč razpoznavna tudi po stometrskem železobetonskem stolpu, oddajniku Nacionalne televizijske in radijske hiše. S tega mesta oddaja tudi Radio Ognjišče svoj program.

Razglednica - Krvavec

Krvavec je gora, ki se nahaja v občini Cerklje na Gorenjskem in je del kamniško - savinjskih Alp. Na njenem pobočju je istoimensko zimskošportno središče RTC Krvavec. Gora je od daleč razpoznavna tudi po stometrskem železobetonskem stolpu, oddajniku Nacionalne televizijske in radijske hiše. S tega mesta oddaja tudi Radio Ognjišče svoj program.

Robert Božič

varno na vrh

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2019
Razglednica - Arboretum

Arboretum Volčji potok (Souvanov park) je največji arboretum v Sloveniji in edini samostojen arboretum pri nas. Naselje Volčji Potok ali Wolfsbühel ima dolgo zgodovino, po legendi pa naj bi se kraj tako imenoval zaradi volkov, ki so tod pogosto plenili.

Razglednica - Arboretum

Arboretum Volčji potok (Souvanov park) je največji arboretum v Sloveniji in edini samostojen arboretum pri nas. Naselje Volčji Potok ali Wolfsbühel ima dolgo zgodovino, po legendi pa naj bi se kraj tako imenoval zaradi volkov, ki so tod pogosto plenili.

Mateja Subotičanec

varno na vrh

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2019
Utrinek - Bogdan Žorž in Krvavec

Na Krvavcu je že potekalo srečanje PRO, ki ga je s svojimi nastopom krepko zaznamoval psihoterapevt Bogdan Žorž. V okviru oddaje Za življenje je namreč 11. avgusta 2012 v živo odgovarjal na vprašanja tam zbranih poslušalcev in se dotaknil tudi pomena vzgoje otrrok skozi izlete in bivanje v naravi.

Utrinek - Bogdan Žorž in Krvavec

Na Krvavcu je že potekalo srečanje PRO, ki ga je s svojimi nastopom krepko zaznamoval psihoterapevt Bogdan Žorž. V okviru oddaje Za življenje je namreč 11. avgusta 2012 v živo odgovarjal na vprašanja tam zbranih poslušalcev in se dotaknil tudi pomena vzgoje otrrok skozi izlete in bivanje v naravi.

Robert Božič

varno na vrh

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2019
Prifarci na Krvavcu pred sedmimi leti

25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Na praznični dan je popoldne v Arboretumu zaznamoval koncert Prifarskih muzikantov. Prifarci so z nami bili tudi pred sedmimi leti na Krvavcu.

Prifarci na Krvavcu pred sedmimi leti

25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Na praznični dan je popoldne v Arboretumu zaznamoval koncert Prifarskih muzikantov. Prifarci so z nami bili tudi pred sedmimi leti na Krvavcu.

Radio Ognjišče

glasbaspominPrifarski muzikantje

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2019
Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)

25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk. Ko smo 26. junija 1991 razglasili samostojnost, so enote JLA skušale onesposobiti oddajnik na Krvavcu. Svoje spomine je z nami delil Mitja Zatler, ki je bil takrat vodja izmene na oddajnem centru Krvavec.

Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)

25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk. Ko smo 26. junija 1991 razglasili samostojnost, so enote JLA skušale onesposobiti oddajnik na Krvavcu. Svoje spomine je z nami delil Mitja Zatler, ki je bil takrat vodja izmene na oddajnem centru Krvavec.

Radio Ognjišče

Krvavec25 let radia Ognjiščepogovorspomin