Zakladi naše dediščine

VEČ ...|10. 12. 2019
Ornamentika in ljudska umetnost v zapuščini Jožeta Karlovška

Jože Karlovšek je bil raziskovalec ljudske umetnosti, strokovnjak za ornamentiko, slovensko stavbno dediščino, glasbenik in slikar. Njegova vnukinja Katarina Karlovšek obuja njegovo dediščino s paleto izdelkov, ki so olepšani s premišljeno apliciranimi ornamenti. Ne gre za ponavljanje zgodovinskega spomina, temveč za svojevrstno ohranjanje, ki je približano potrebam sodobnega človeka.

Ornamentika in ljudska umetnost v zapuščini Jožeta Karlovška

Jože Karlovšek je bil raziskovalec ljudske umetnosti, strokovnjak za ornamentiko, slovensko stavbno dediščino, glasbenik in slikar. Njegova vnukinja Katarina Karlovšek obuja njegovo dediščino s paleto izdelkov, ki so olepšani s premišljeno apliciranimi ornamenti. Ne gre za ponavljanje zgodovinskega spomina, temveč za svojevrstno ohranjanje, ki je približano potrebam sodobnega človeka.

družbaizobraževanjekulturapogovordediščinaobrt

Zakladi naše dediščine

Ornamentika in ljudska umetnost v zapuščini Jožeta Karlovška
Jože Karlovšek je bil raziskovalec ljudske umetnosti, strokovnjak za ornamentiko, slovensko stavbno dediščino, glasbenik in slikar. Njegova vnukinja Katarina Karlovšek obuja njegovo dediščino s paleto izdelkov, ki so olepšani s premišljeno apliciranimi ornamenti. Ne gre za ponavljanje zgodovinskega spomina, temveč za svojevrstno ohranjanje, ki je približano potrebam sodobnega človeka.
VEČ ...|10. 12. 2019
Ornamentika in ljudska umetnost v zapuščini Jožeta Karlovška
Jože Karlovšek je bil raziskovalec ljudske umetnosti, strokovnjak za ornamentiko, slovensko stavbno dediščino, glasbenik in slikar. Njegova vnukinja Katarina Karlovšek obuja njegovo dediščino s paleto izdelkov, ki so olepšani s premišljeno apliciranimi ornamenti. Ne gre za ponavljanje zgodovinskega spomina, temveč za svojevrstno ohranjanje, ki je približano potrebam sodobnega človeka.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturapogovordediščinaobrt

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 12. 2019
Pomnik Franju in Ivi Stiplovšek - Mahničev večer - Projekti Muzej Bistra - Razstava Jaslic Gradež

V brežiškem gradu so odkrili bronasti reliefni pomnik začetnikoma posavskega muzealstva Franju in Ivi Stiplovšek.Nocoj ob 18.h bo literarni večer, ki ga posvečajo vsestranskemu gledališkemu ustvarjalcu Mirku Mahniču.V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki bodo odprli razstavo študentskih projektov prenove.Največjo razstavo jaslic v Sloveniji bodo v Gradežu pri Turjaku odprli v nedeljo, 15. decembra, ob 17.30.

Pomnik Franju in Ivi Stiplovšek - Mahničev večer - Projekti Muzej Bistra - Razstava Jaslic Gradež

V brežiškem gradu so odkrili bronasti reliefni pomnik začetnikoma posavskega muzealstva Franju in Ivi Stiplovšek.Nocoj ob 18.h bo literarni večer, ki ga posvečajo vsestranskemu gledališkemu ustvarjalcu Mirku Mahniču.V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki bodo odprli razstavo študentskih projektov prenove.Največjo razstavo jaslic v Sloveniji bodo v Gradežu pri Turjaku odprli v nedeljo, 15. decembra, ob 17.30.

kultura

Kulturni utrinki

Pomnik Franju in Ivi Stiplovšek - Mahničev večer - Projekti Muzej Bistra - Razstava Jaslic Gradež
V brežiškem gradu so odkrili bronasti reliefni pomnik začetnikoma posavskega muzealstva Franju in Ivi Stiplovšek.Nocoj ob 18.h bo literarni večer, ki ga posvečajo vsestranskemu gledališkemu ustvarjalcu Mirku Mahniču.V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki bodo odprli razstavo študentskih projektov prenove.Največjo razstavo jaslic v Sloveniji bodo v Gradežu pri Turjaku odprli v nedeljo, 15. decembra, ob 17.30.
VEČ ...|10. 12. 2019
Pomnik Franju in Ivi Stiplovšek - Mahničev večer - Projekti Muzej Bistra - Razstava Jaslic Gradež
V brežiškem gradu so odkrili bronasti reliefni pomnik začetnikoma posavskega muzealstva Franju in Ivi Stiplovšek.Nocoj ob 18.h bo literarni večer, ki ga posvečajo vsestranskemu gledališkemu ustvarjalcu Mirku Mahniču.V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki bodo odprli razstavo študentskih projektov prenove.Največjo razstavo jaslic v Sloveniji bodo v Gradežu pri Turjaku odprli v nedeljo, 15. decembra, ob 17.30.

Jože Bartolj

kultura

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|9. 12. 2019
Napev – odsev 2019

Letošnja državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev 2019 je bila namenjana predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Odlomke s srečanja, ki je bilo 16. novembra v Artičah, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Napev – odsev 2019

Letošnja državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev 2019 je bila namenjana predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Odlomke s srečanja, ki je bilo 16. novembra v Artičah, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Napev – odsev 2019
Letošnja državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev 2019 je bila namenjana predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Odlomke s srečanja, ki je bilo 16. novembra v Artičah, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|9. 12. 2019
Napev – odsev 2019
Letošnja državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev 2019 je bila namenjana predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Odlomke s srečanja, ki je bilo 16. novembra v Artičah, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 12. 2019
Pogovor ob 35-letnici Komornega zbora AVE z Gregorjem Klančičem, ki jih zdaj vodi.

Pogovor ob 35-letnici Komornega zbora AVE z Gregorjem Klančičem, ki jih zdaj vodi.

kulturaGregor Klančič

Kulturni utrinki

Pogovor ob 35-letnici Komornega zbora AVE z Gregorjem Klančičem, ki jih zdaj vodi.
VEČ ...|9. 12. 2019
Pogovor ob 35-letnici Komornega zbora AVE z Gregorjem Klančičem, ki jih zdaj vodi.

Jure Sešek

kulturaGregor Klančič

O klasiki drugače

VEČ ...|8. 12. 2019
Predstavitev treh Marijinih pesmi in prvi del oratorija Mesija.

Na praznik Brezmadežne je bila tudi oddaja O klasiki drugače posvečena nebeški Materi. Predstavili smo tri ljudske pesmi, O, Marija, blaga, mila, O, Marija, naša Mati in O, Marija, moje želje. V drugem delu pa smo poslušali prvi del oratorija Mesija, Georga Friedricha Händla.

Predstavitev treh Marijinih pesmi in prvi del oratorija Mesija.

Na praznik Brezmadežne je bila tudi oddaja O klasiki drugače posvečena nebeški Materi. Predstavili smo tri ljudske pesmi, O, Marija, blaga, mila, O, Marija, naša Mati in O, Marija, moje želje. V drugem delu pa smo poslušali prvi del oratorija Mesija, Georga Friedricha Händla.

glasbaizobraževanjekulturaduhovnost

O klasiki drugače

Predstavitev treh Marijinih pesmi in prvi del oratorija Mesija.
Na praznik Brezmadežne je bila tudi oddaja O klasiki drugače posvečena nebeški Materi. Predstavili smo tri ljudske pesmi, O, Marija, blaga, mila, O, Marija, naša Mati in O, Marija, moje želje. V drugem delu pa smo poslušali prvi del oratorija Mesija, Georga Friedricha Händla.
VEČ ...|8. 12. 2019
Predstavitev treh Marijinih pesmi in prvi del oratorija Mesija.
Na praznik Brezmadežne je bila tudi oddaja O klasiki drugače posvečena nebeški Materi. Predstavili smo tri ljudske pesmi, O, Marija, blaga, mila, O, Marija, naša Mati in O, Marija, moje želje. V drugem delu pa smo poslušali prvi del oratorija Mesija, Georga Friedricha Händla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

glasbaizobraževanjekulturaduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 12. 2019
Predstavitev knjige Molitev za mir pesnice in publicistke Milanke Dragar

Predstavitev knjige Molitev za mir pesnice in publicistke Milanke Dragar

kulturaMilanka Dragar

Kulturni utrinki

Predstavitev knjige Molitev za mir pesnice in publicistke Milanke Dragar
VEČ ...|6. 12. 2019
Predstavitev knjige Molitev za mir pesnice in publicistke Milanke Dragar

Jože Bartolj

kulturaMilanka Dragar

Via positiva

VEČ ...|5. 12. 2019
Obdajmo se z ljudmi, ki verjamejo v nas in nas spodbujajo

Miklavž naj prinese več izpolnitve, pomiritve, spodbude in več volje za polnejše življenje. V oddaji Via positiva smo s Polono Kisovec, avtorico dveh knjig, prva govori o ločitvi, je pravljična zgodba v pomoč otrokom ločenih staršev, v drugi knjigi pa nas povabi, da odklopimo srečo in vklopimo življenje, govorili o iskanju zadovoljstva, pristnejšem stiku s seboj in svojimi hotenji. Ni preprosto, je pa vredno delati na sebi, pravi marketinška strokovnjakinja, ki predvsem očara z iskrenostjo.

Obdajmo se z ljudmi, ki verjamejo v nas in nas spodbujajo

Miklavž naj prinese več izpolnitve, pomiritve, spodbude in več volje za polnejše življenje. V oddaji Via positiva smo s Polono Kisovec, avtorico dveh knjig, prva govori o ločitvi, je pravljična zgodba v pomoč otrokom ločenih staršev, v drugi knjigi pa nas povabi, da odklopimo srečo in vklopimo življenje, govorili o iskanju zadovoljstva, pristnejšem stiku s seboj in svojimi hotenji. Ni preprosto, je pa vredno delati na sebi, pravi marketinška strokovnjakinja, ki predvsem očara z iskrenostjo.

družbaizobraževanjekulturaodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgojamarketing

Via positiva

Obdajmo se z ljudmi, ki verjamejo v nas in nas spodbujajo
Miklavž naj prinese več izpolnitve, pomiritve, spodbude in več volje za polnejše življenje. V oddaji Via positiva smo s Polono Kisovec, avtorico dveh knjig, prva govori o ločitvi, je pravljična zgodba v pomoč otrokom ločenih staršev, v drugi knjigi pa nas povabi, da odklopimo srečo in vklopimo življenje, govorili o iskanju zadovoljstva, pristnejšem stiku s seboj in svojimi hotenji. Ni preprosto, je pa vredno delati na sebi, pravi marketinška strokovnjakinja, ki predvsem očara z iskrenostjo.
VEČ ...|5. 12. 2019
Obdajmo se z ljudmi, ki verjamejo v nas in nas spodbujajo
Miklavž naj prinese več izpolnitve, pomiritve, spodbude in več volje za polnejše življenje. V oddaji Via positiva smo s Polono Kisovec, avtorico dveh knjig, prva govori o ločitvi, je pravljična zgodba v pomoč otrokom ločenih staršev, v drugi knjigi pa nas povabi, da odklopimo srečo in vklopimo življenje, govorili o iskanju zadovoljstva, pristnejšem stiku s seboj in svojimi hotenji. Ni preprosto, je pa vredno delati na sebi, pravi marketinška strokovnjakinja, ki predvsem očara z iskrenostjo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgojamarketing

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 12. 2019
Publikacije Pomurskega muzeja - Spomenik Branku Rajštru - Zimski salon ZDSLU - Opera Snežna kraljica

V Pomurskem muzeju so predstavili Zbornik soboškega muzeja, posvečen Francu Kuzmiči in 100 dejstev o Prekmurju.Ob svetovnem dnevu zborovstva so v avli Dvorane Union v Mariboru odkrili kip Branka Rajštra.Hišo umetnosti in umetnikov, kjer domuje ZDSLU, bo ta mesec popestril Zimski salon 2019.V Cankarjevem domu bo prihodnji torek premiera opere za otroke Snežna kraljica.

Publikacije Pomurskega muzeja - Spomenik Branku Rajštru - Zimski salon ZDSLU - Opera Snežna kraljica

V Pomurskem muzeju so predstavili Zbornik soboškega muzeja, posvečen Francu Kuzmiči in 100 dejstev o Prekmurju.Ob svetovnem dnevu zborovstva so v avli Dvorane Union v Mariboru odkrili kip Branka Rajštra.Hišo umetnosti in umetnikov, kjer domuje ZDSLU, bo ta mesec popestril Zimski salon 2019.V Cankarjevem domu bo prihodnji torek premiera opere za otroke Snežna kraljica.

kultura

Kulturni utrinki

Publikacije Pomurskega muzeja - Spomenik Branku Rajštru - Zimski salon ZDSLU - Opera Snežna kraljica
V Pomurskem muzeju so predstavili Zbornik soboškega muzeja, posvečen Francu Kuzmiči in 100 dejstev o Prekmurju.Ob svetovnem dnevu zborovstva so v avli Dvorane Union v Mariboru odkrili kip Branka Rajštra.Hišo umetnosti in umetnikov, kjer domuje ZDSLU, bo ta mesec popestril Zimski salon 2019.V Cankarjevem domu bo prihodnji torek premiera opere za otroke Snežna kraljica.
VEČ ...|5. 12. 2019
Publikacije Pomurskega muzeja - Spomenik Branku Rajštru - Zimski salon ZDSLU - Opera Snežna kraljica
V Pomurskem muzeju so predstavili Zbornik soboškega muzeja, posvečen Francu Kuzmiči in 100 dejstev o Prekmurju.Ob svetovnem dnevu zborovstva so v avli Dvorane Union v Mariboru odkrili kip Branka Rajštra.Hišo umetnosti in umetnikov, kjer domuje ZDSLU, bo ta mesec popestril Zimski salon 2019.V Cankarjevem domu bo prihodnji torek premiera opere za otroke Snežna kraljica.

Jože Bartolj

kultura

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|5. 12. 2019
Podjetje Figura z zunanjimi kuhinjami odgovarja na spremembe bivanja

Tomaž Okorn s podjetja Figura opaža vse večje zanimanje za zunanji kotiček, ki odgovarja na spremembe sodobnega človeka v načinu bivanja. Preveč zaprti med štiri stene, hrepenimo po zunanjem. To se odraža tudi v hotenjih vse več novograditeljev, ki že v začetku načrtujejo tudi letno kuhinjo ali prostor za druženje na prostem.

Podjetje Figura z zunanjimi kuhinjami odgovarja na spremembe bivanja

Tomaž Okorn s podjetja Figura opaža vse večje zanimanje za zunanji kotiček, ki odgovarja na spremembe sodobnega človeka v načinu bivanja. Preveč zaprti med štiri stene, hrepenimo po zunanjem. To se odraža tudi v hotenjih vse več novograditeljev, ki že v začetku načrtujejo tudi letno kuhinjo ali prostor za druženje na prostem.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeoblikovanjekultura

Ni meje za dobre ideje

Podjetje Figura z zunanjimi kuhinjami odgovarja na spremembe bivanja
Tomaž Okorn s podjetja Figura opaža vse večje zanimanje za zunanji kotiček, ki odgovarja na spremembe sodobnega človeka v načinu bivanja. Preveč zaprti med štiri stene, hrepenimo po zunanjem. To se odraža tudi v hotenjih vse več novograditeljev, ki že v začetku načrtujejo tudi letno kuhinjo ali prostor za druženje na prostem.
VEČ ...|5. 12. 2019
Podjetje Figura z zunanjimi kuhinjami odgovarja na spremembe bivanja
Tomaž Okorn s podjetja Figura opaža vse večje zanimanje za zunanji kotiček, ki odgovarja na spremembe sodobnega človeka v načinu bivanja. Preveč zaprti med štiri stene, hrepenimo po zunanjem. To se odraža tudi v hotenjih vse več novograditeljev, ki že v začetku načrtujejo tudi letno kuhinjo ali prostor za druženje na prostem.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeoblikovanjekultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 12. 2019
Nove koprske orgle

Miran Bordon ob dogodku predstavitve projekta postavitve orgel koprske stolnice 1421 - 2021.

Nove koprske orgle

Miran Bordon ob dogodku predstavitve projekta postavitve orgel koprske stolnice 1421 - 2021.

kulturaMiran Bordon

Kulturni utrinki

Nove koprske orgle
Miran Bordon ob dogodku predstavitve projekta postavitve orgel koprske stolnice 1421 - 2021.
VEČ ...|4. 12. 2019
Nove koprske orgle
Miran Bordon ob dogodku predstavitve projekta postavitve orgel koprske stolnice 1421 - 2021.

Jože Bartolj

kulturaMiran Bordon

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|3. 12. 2019
Dediščina pesnika ljubezni

Ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna smo govorili o vplivu in odmevu njegove pesniške besede ter ob koncu opomnili na stavbno dediščino njegove in rojstne hiše škofa Antona Vovka, v Vrbi. Z Gašperjem Peternelom, kustosom Gorenjskega muzeja.

Dediščina pesnika ljubezni

Ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna smo govorili o vplivu in odmevu njegove pesniške besede ter ob koncu opomnili na stavbno dediščino njegove in rojstne hiše škofa Antona Vovka, v Vrbi. Z Gašperjem Peternelom, kustosom Gorenjskega muzeja.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružba

Zakladi naše dediščine

Dediščina pesnika ljubezni
Ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna smo govorili o vplivu in odmevu njegove pesniške besede ter ob koncu opomnili na stavbno dediščino njegove in rojstne hiše škofa Antona Vovka, v Vrbi. Z Gašperjem Peternelom, kustosom Gorenjskega muzeja.
VEČ ...|3. 12. 2019
Dediščina pesnika ljubezni
Ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna smo govorili o vplivu in odmevu njegove pesniške besede ter ob koncu opomnili na stavbno dediščino njegove in rojstne hiše škofa Antona Vovka, v Vrbi. Z Gašperjem Peternelom, kustosom Gorenjskega muzeja.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružba

Od slike do besede

VEČ ...|3. 12. 2019
Poezija Zvezdane Majhen

V nocojšnji oddaji je bila gostja pesnica Zvezdana Majhen, v Ljubljani živeča samostojna ustvarjalka na področju kulture, po poklicu vzgojiteljica in psihologinja.

Poezija Zvezdane Majhen

V nocojšnji oddaji je bila gostja pesnica Zvezdana Majhen, v Ljubljani živeča samostojna ustvarjalka na področju kulture, po poklicu vzgojiteljica in psihologinja.

pogovorkulturapoezija

Od slike do besede

Poezija Zvezdane Majhen
V nocojšnji oddaji je bila gostja pesnica Zvezdana Majhen, v Ljubljani živeča samostojna ustvarjalka na področju kulture, po poklicu vzgojiteljica in psihologinja.
VEČ ...|3. 12. 2019
Poezija Zvezdane Majhen
V nocojšnji oddaji je bila gostja pesnica Zvezdana Majhen, v Ljubljani živeča samostojna ustvarjalka na področju kulture, po poklicu vzgojiteljica in psihologinja.

Mateja Subotičanec

pogovorkulturapoezija

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 12. 2019
Danes je Ta veseli dan kulture - 70 let knjižnice Franceta Balantiča - V Mariboru razstava o meščanstvu

Danes je Ta veseli dan kulture, ki bo po vsej Sloveniji brezplačno ponudil razstave, predstave, vodenja, delavnice in drugo. V Kamniku je potekala slovesnost ob 70. obletnici delovanja Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik.V Pokrajinskem muzeju Maribor bodo danes odprli novo stalno razstavo Portret meščanstva.

Danes je Ta veseli dan kulture - 70 let knjižnice Franceta Balantiča - V Mariboru razstava o meščanstvu

Danes je Ta veseli dan kulture, ki bo po vsej Sloveniji brezplačno ponudil razstave, predstave, vodenja, delavnice in drugo. V Kamniku je potekala slovesnost ob 70. obletnici delovanja Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik.V Pokrajinskem muzeju Maribor bodo danes odprli novo stalno razstavo Portret meščanstva.

kulturata veseli dan kulture

Kulturni utrinki

Danes je Ta veseli dan kulture - 70 let knjižnice Franceta Balantiča - V Mariboru razstava o meščanstvu
Danes je Ta veseli dan kulture, ki bo po vsej Sloveniji brezplačno ponudil razstave, predstave, vodenja, delavnice in drugo. V Kamniku je potekala slovesnost ob 70. obletnici delovanja Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik.V Pokrajinskem muzeju Maribor bodo danes odprli novo stalno razstavo Portret meščanstva.
VEČ ...|3. 12. 2019
Danes je Ta veseli dan kulture - 70 let knjižnice Franceta Balantiča - V Mariboru razstava o meščanstvu
Danes je Ta veseli dan kulture, ki bo po vsej Sloveniji brezplačno ponudil razstave, predstave, vodenja, delavnice in drugo. V Kamniku je potekala slovesnost ob 70. obletnici delovanja Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik.V Pokrajinskem muzeju Maribor bodo danes odprli novo stalno razstavo Portret meščanstva.

Jože Bartolj

kulturata veseli dan kulture

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 12. 2019
Jezikoslovec Kozma Ahačič ob predstavitvi obogatenega jezikovnega portala Fran

Jezikoslovec Kozma Ahačič ob predstavitvi obogatenega jezikovnega portala Fran

izobraževanjekulturainfo

Informativni prispevki

Jezikoslovec Kozma Ahačič ob predstavitvi obogatenega jezikovnega portala Fran
VEČ ...|3. 12. 2019
Jezikoslovec Kozma Ahačič ob predstavitvi obogatenega jezikovnega portala Fran

Petra Stopar

izobraževanjekulturainfo

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|2. 12. 2019
Tanko, tolsto in debelo

Prva decembrska oddaja o ljudski glasbi je prinesla posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki se je odvila konec oktobra v Ljubljani. Na večeru z naslovom Tanko, tolsto in debelo je bilo mogoče slišati vse te glasove: torej od visokih do nizkih, a posebna pozornost je bila namenjena dvema, ki izstopata v najvišji legi. To je tako imenovano petje na tretjo in na četrto.

Tanko, tolsto in debelo

Prva decembrska oddaja o ljudski glasbi je prinesla posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki se je odvila konec oktobra v Ljubljani. Na večeru z naslovom Tanko, tolsto in debelo je bilo mogoče slišati vse te glasove: torej od visokih do nizkih, a posebna pozornost je bila namenjena dvema, ki izstopata v najvišji legi. To je tako imenovano petje na tretjo in na četrto.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Tanko, tolsto in debelo
Prva decembrska oddaja o ljudski glasbi je prinesla posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki se je odvila konec oktobra v Ljubljani. Na večeru z naslovom Tanko, tolsto in debelo je bilo mogoče slišati vse te glasove: torej od visokih do nizkih, a posebna pozornost je bila namenjena dvema, ki izstopata v najvišji legi. To je tako imenovano petje na tretjo in na četrto.
VEČ ...|2. 12. 2019
Tanko, tolsto in debelo
Prva decembrska oddaja o ljudski glasbi je prinesla posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki se je odvila konec oktobra v Ljubljani. Na večeru z naslovom Tanko, tolsto in debelo je bilo mogoče slišati vse te glasove: torej od visokih do nizkih, a posebna pozornost je bila namenjena dvema, ki izstopata v najvišji legi. To je tako imenovano petje na tretjo in na četrto.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 12. 2019
Nagrada Lydie Wisisak Vojku Vidmarju - Razstava o Prešernu v Vrbi - Zgodovinski arhiv Ljubljana brez prostorov

Letošnji prejemnik nagrade Lydie Wisiakove za življenjsko delo je baletni plesalec Vojko Vidmar.V Prešernovi rojstni hiši v Vrbi je po 20 letih na ogled nova stalna razstava o Francetu Prešernu. Zgodovinski arhiv Ljubljana mora zapustiti prostore v Mestni hiši, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana. Ta je arhivu odpovedala najemno pogodbo.

Nagrada Lydie Wisisak Vojku Vidmarju - Razstava o Prešernu v Vrbi - Zgodovinski arhiv Ljubljana brez prostorov

Letošnji prejemnik nagrade Lydie Wisiakove za življenjsko delo je baletni plesalec Vojko Vidmar.V Prešernovi rojstni hiši v Vrbi je po 20 letih na ogled nova stalna razstava o Francetu Prešernu. Zgodovinski arhiv Ljubljana mora zapustiti prostore v Mestni hiši, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana. Ta je arhivu odpovedala najemno pogodbo.

kultura

Kulturni utrinki

Nagrada Lydie Wisisak Vojku Vidmarju - Razstava o Prešernu v Vrbi - Zgodovinski arhiv Ljubljana brez prostorov
Letošnji prejemnik nagrade Lydie Wisiakove za življenjsko delo je baletni plesalec Vojko Vidmar.V Prešernovi rojstni hiši v Vrbi je po 20 letih na ogled nova stalna razstava o Francetu Prešernu. Zgodovinski arhiv Ljubljana mora zapustiti prostore v Mestni hiši, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana. Ta je arhivu odpovedala najemno pogodbo.
VEČ ...|2. 12. 2019
Nagrada Lydie Wisisak Vojku Vidmarju - Razstava o Prešernu v Vrbi - Zgodovinski arhiv Ljubljana brez prostorov
Letošnji prejemnik nagrade Lydie Wisiakove za življenjsko delo je baletni plesalec Vojko Vidmar.V Prešernovi rojstni hiši v Vrbi je po 20 letih na ogled nova stalna razstava o Francetu Prešernu. Zgodovinski arhiv Ljubljana mora zapustiti prostore v Mestni hiši, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana. Ta je arhivu odpovedala najemno pogodbo.

Jože Bartolj

kultura

O klasiki drugače

VEČ ...|1. 12. 2019
Predstavili smo dve pesmi v čast svetnikom, Angel Božji, ki me vodiš in O, srečni dom nad zvezdami.

Poslušali smo še zadnjo iz cikla svetniških ljudskih pesmi, v drugem delu pa še odlomek iz oratorija Kristusovo otroštvo Hectorja Berlioza.

Predstavili smo dve pesmi v čast svetnikom, Angel Božji, ki me vodiš in O, srečni dom nad zvezdami.

Poslušali smo še zadnjo iz cikla svetniških ljudskih pesmi, v drugem delu pa še odlomek iz oratorija Kristusovo otroštvo Hectorja Berlioza.

glasbakulturaduhovnost

O klasiki drugače

Predstavili smo dve pesmi v čast svetnikom, Angel Božji, ki me vodiš in O, srečni dom nad zvezdami.
Poslušali smo še zadnjo iz cikla svetniških ljudskih pesmi, v drugem delu pa še odlomek iz oratorija Kristusovo otroštvo Hectorja Berlioza.
VEČ ...|1. 12. 2019
Predstavili smo dve pesmi v čast svetnikom, Angel Božji, ki me vodiš in O, srečni dom nad zvezdami.
Poslušali smo še zadnjo iz cikla svetniških ljudskih pesmi, v drugem delu pa še odlomek iz oratorija Kristusovo otroštvo Hectorja Berlioza.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

glasbakulturaduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 11. 2019
Razstav ur v Kranju - Koncert Potujoča muzika - Knjiga Bakhita

Gorenjski muzej vabi na razstavo Vzemi si čas na kateri so predstavljene številne ure, ki jih hranijo.V Cankarjevem domu bo v nedeljo ob 18.h zborovski praznik Potujoča muzika, ko bo nastopilo kar petsto mladih pevcev.Na Knjižnem sejmu je bila francoska pisateljica Veronique Olmi, avtorica romana o sveti Bakhiti.

Razstav ur v Kranju - Koncert Potujoča muzika - Knjiga Bakhita

Gorenjski muzej vabi na razstavo Vzemi si čas na kateri so predstavljene številne ure, ki jih hranijo.V Cankarjevem domu bo v nedeljo ob 18.h zborovski praznik Potujoča muzika, ko bo nastopilo kar petsto mladih pevcev.Na Knjižnem sejmu je bila francoska pisateljica Veronique Olmi, avtorica romana o sveti Bakhiti.

kultura

Kulturni utrinki

Razstav ur v Kranju - Koncert Potujoča muzika - Knjiga Bakhita
Gorenjski muzej vabi na razstavo Vzemi si čas na kateri so predstavljene številne ure, ki jih hranijo.V Cankarjevem domu bo v nedeljo ob 18.h zborovski praznik Potujoča muzika, ko bo nastopilo kar petsto mladih pevcev.Na Knjižnem sejmu je bila francoska pisateljica Veronique Olmi, avtorica romana o sveti Bakhiti.
VEČ ...|29. 11. 2019
Razstav ur v Kranju - Koncert Potujoča muzika - Knjiga Bakhita
Gorenjski muzej vabi na razstavo Vzemi si čas na kateri so predstavljene številne ure, ki jih hranijo.V Cankarjevem domu bo v nedeljo ob 18.h zborovski praznik Potujoča muzika, ko bo nastopilo kar petsto mladih pevcev.Na Knjižnem sejmu je bila francoska pisateljica Veronique Olmi, avtorica romana o sveti Bakhiti.

Jože Bartolj

kultura

Via positiva

VEČ ...|28. 11. 2019
Spoštovanje je ključ uspeha

Sašo Palčič, direktor agencije za spletni marketing Madwise je v pogovoru izpostavil, da je marketing še vedno povezan z negativnim prizvokom. Njegov velik izziv je pravilno nagovarjanje, nuditi kakovostno, predstaviti iskreno prednosti produkta ali storitev. To je ključo, pravi. Pozabljamo, da smo v marketing, vsaj posredno, vključeni vsi.

Spoštovanje je ključ uspeha

Sašo Palčič, direktor agencije za spletni marketing Madwise je v pogovoru izpostavil, da je marketing še vedno povezan z negativnim prizvokom. Njegov velik izziv je pravilno nagovarjanje, nuditi kakovostno, predstaviti iskreno prednosti produkta ali storitev. To je ključo, pravi. Pozabljamo, da smo v marketing, vsaj posredno, vključeni vsi.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjeposlovnostuspešno podjetništvoodnosi

Via positiva

Spoštovanje je ključ uspeha
Sašo Palčič, direktor agencije za spletni marketing Madwise je v pogovoru izpostavil, da je marketing še vedno povezan z negativnim prizvokom. Njegov velik izziv je pravilno nagovarjanje, nuditi kakovostno, predstaviti iskreno prednosti produkta ali storitev. To je ključo, pravi. Pozabljamo, da smo v marketing, vsaj posredno, vključeni vsi.
VEČ ...|28. 11. 2019
Spoštovanje je ključ uspeha
Sašo Palčič, direktor agencije za spletni marketing Madwise je v pogovoru izpostavil, da je marketing še vedno povezan z negativnim prizvokom. Njegov velik izziv je pravilno nagovarjanje, nuditi kakovostno, predstaviti iskreno prednosti produkta ali storitev. To je ključo, pravi. Pozabljamo, da smo v marketing, vsaj posredno, vključeni vsi.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjeposlovnostuspešno podjetništvoodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 11. 2019
Branko Cestnik o svoji knjigi Sonce Petovione

Danes ob 16.00 bo Celjska Mohorjeva družba na Slovenskem knjižnem sejmu predstavila zgodovinski roman »Sonce Petovione«, ki ga je napisal priljubljeni duhovnik Branko Cestnik.

Branko Cestnik o svoji knjigi Sonce Petovione

Danes ob 16.00 bo Celjska Mohorjeva družba na Slovenskem knjižnem sejmu predstavila zgodovinski roman »Sonce Petovione«, ki ga je napisal priljubljeni duhovnik Branko Cestnik.

kulturaBranko Cestnik

Kulturni utrinki

Branko Cestnik o svoji knjigi Sonce Petovione
Danes ob 16.00 bo Celjska Mohorjeva družba na Slovenskem knjižnem sejmu predstavila zgodovinski roman »Sonce Petovione«, ki ga je napisal priljubljeni duhovnik Branko Cestnik.
VEČ ...|27. 11. 2019
Branko Cestnik o svoji knjigi Sonce Petovione
Danes ob 16.00 bo Celjska Mohorjeva družba na Slovenskem knjižnem sejmu predstavila zgodovinski roman »Sonce Petovione«, ki ga je napisal priljubljeni duhovnik Branko Cestnik.

Jože Bartolj

kulturaBranko Cestnik

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 11. 2019
Grad Gornja Radgona - grad Agata

V sklepni radijski akciji Odgovorno na pot - varno na vrh, ob srebrnem jubileju delovanja Radia Ognjišče, smo obiskali oddajnik v Gornji Radgoni, ki stoji na strehi gradu Agata. Lastnik, oziroma najemnik gradu za 99 let, Milan Herzog živi v tujini, zato je grad predstavil oskrbnik Samo Tuš.

Grad Gornja Radgona - grad Agata

V sklepni radijski akciji Odgovorno na pot - varno na vrh, ob srebrnem jubileju delovanja Radia Ognjišče, smo obiskali oddajnik v Gornji Radgoni, ki stoji na strehi gradu Agata. Lastnik, oziroma najemnik gradu za 99 let, Milan Herzog živi v tujini, zato je grad predstavil oskrbnik Samo Tuš.

infodediščinakulturaizročilopogovorspominizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Grad Gornja Radgona - grad Agata
V sklepni radijski akciji Odgovorno na pot - varno na vrh, ob srebrnem jubileju delovanja Radia Ognjišče, smo obiskali oddajnik v Gornji Radgoni, ki stoji na strehi gradu Agata. Lastnik, oziroma najemnik gradu za 99 let, Milan Herzog živi v tujini, zato je grad predstavil oskrbnik Samo Tuš.
VEČ ...|26. 11. 2019
Grad Gornja Radgona - grad Agata
V sklepni radijski akciji Odgovorno na pot - varno na vrh, ob srebrnem jubileju delovanja Radia Ognjišče, smo obiskali oddajnik v Gornji Radgoni, ki stoji na strehi gradu Agata. Lastnik, oziroma najemnik gradu za 99 let, Milan Herzog živi v tujini, zato je grad predstavil oskrbnik Samo Tuš.

Nataša Ličen

infodediščinakulturaizročilopogovorspominizobraževanje

Naš pogled

VEČ ...|26. 11. 2019
Jure Sesek, pesnik: Ognjišču ob 25. obletnici

Mogoče niste vedeli, da poleg vseh talentov, je Jure tudi pesnik. Ne verjamete? Poslusajte to, kar je napisal ob 25. obletnici delovanja radia Ognjišče.

Jure Sesek, pesnik: Ognjišču ob 25. obletnici

Mogoče niste vedeli, da poleg vseh talentov, je Jure tudi pesnik. Ne verjamete? Poslusajte to, kar je napisal ob 25. obletnici delovanja radia Ognjišče.

kulturaspomin

Naš pogled

Jure Sesek, pesnik: Ognjišču ob 25. obletnici
Mogoče niste vedeli, da poleg vseh talentov, je Jure tudi pesnik. Ne verjamete? Poslusajte to, kar je napisal ob 25. obletnici delovanja radia Ognjišče.
VEČ ...|26. 11. 2019
Jure Sesek, pesnik: Ognjišču ob 25. obletnici
Mogoče niste vedeli, da poleg vseh talentov, je Jure tudi pesnik. Ne verjamete? Poslusajte to, kar je napisal ob 25. obletnici delovanja radia Ognjišče.

Jure Sešek

kulturaspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 11. 2019
35. Slovenski knjižni sejem

V Cankarjevem domu se bo drevi s slovesnostjo, na kateri bodo naznanili tudi letošnjega Schwentnerjevega nagrajenca, začel 35. Slovenski knjižni sejem.

35. Slovenski knjižni sejem

V Cankarjevem domu se bo drevi s slovesnostjo, na kateri bodo naznanili tudi letošnjega Schwentnerjevega nagrajenca, začel 35. Slovenski knjižni sejem.

kulturaManica FerencZdenko KafolMiha KovačKnjižni sejem

Kulturni utrinki

35. Slovenski knjižni sejem
V Cankarjevem domu se bo drevi s slovesnostjo, na kateri bodo naznanili tudi letošnjega Schwentnerjevega nagrajenca, začel 35. Slovenski knjižni sejem.
VEČ ...|26. 11. 2019
35. Slovenski knjižni sejem
V Cankarjevem domu se bo drevi s slovesnostjo, na kateri bodo naznanili tudi letošnjega Schwentnerjevega nagrajenca, začel 35. Slovenski knjižni sejem.

Jože Bartolj

kulturaManica FerencZdenko KafolMiha KovačKnjižni sejem

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 11. 2019
p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione

V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.

p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione

V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.

izobraževanjepogovorkulturapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione
V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.
VEČ ...|25. 11. 2019
p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione
V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.

Jože Bartolj

izobraževanjepogovorkulturapolitika

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|25. 11. 2019
Mazurke, marši, valčki, polke

Tokratno, nekoliko krajšo oddajo, sta oblikovali dve godčevski skupini, družinski trio Volk folk iz Ilirske Bistrice in godci Rezjanab sasiedi iz Tolmina. Poslušali smo mazurke, marše, zibenšrite, štajeriše, valčke in polke.

Mazurke, marši, valčki, polke

Tokratno, nekoliko krajšo oddajo, sta oblikovali dve godčevski skupini, družinski trio Volk folk iz Ilirske Bistrice in godci Rezjanab sasiedi iz Tolmina. Poslušali smo mazurke, marše, zibenšrite, štajeriše, valčke in polke.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Mazurke, marši, valčki, polke
Tokratno, nekoliko krajšo oddajo, sta oblikovali dve godčevski skupini, družinski trio Volk folk iz Ilirske Bistrice in godci Rezjanab sasiedi iz Tolmina. Poslušali smo mazurke, marše, zibenšrite, štajeriše, valčke in polke.
VEČ ...|25. 11. 2019
Mazurke, marši, valčki, polke
Tokratno, nekoliko krajšo oddajo, sta oblikovali dve godčevski skupini, družinski trio Volk folk iz Ilirske Bistrice in godci Rezjanab sasiedi iz Tolmina. Poslušali smo mazurke, marše, zibenšrite, štajeriše, valčke in polke.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 11. 2019
Pogovor s skladateljico Katarino Pustinek Rakar

Nekaj dni pred izidom zgoščenke avtorskih del skladateljice Katarine Pustinek Rakar, smo se z avtorico pogovarjali o koncertu, na katerem bo Zbor Slovenske filharmonije predstavil njena zborovska dela.

Pogovor s skladateljico Katarino Pustinek Rakar

Nekaj dni pred izidom zgoščenke avtorskih del skladateljice Katarine Pustinek Rakar, smo se z avtorico pogovarjali o koncertu, na katerem bo Zbor Slovenske filharmonije predstavil njena zborovska dela.

kulturaKatarina Pustinek RakarZbor Slovenske filharmonije

Kulturni utrinki

Pogovor s skladateljico Katarino Pustinek Rakar
Nekaj dni pred izidom zgoščenke avtorskih del skladateljice Katarine Pustinek Rakar, smo se z avtorico pogovarjali o koncertu, na katerem bo Zbor Slovenske filharmonije predstavil njena zborovska dela.
VEČ ...|25. 11. 2019
Pogovor s skladateljico Katarino Pustinek Rakar
Nekaj dni pred izidom zgoščenke avtorskih del skladateljice Katarine Pustinek Rakar, smo se z avtorico pogovarjali o koncertu, na katerem bo Zbor Slovenske filharmonije predstavil njena zborovska dela.

Jure Sešek

kulturaKatarina Pustinek RakarZbor Slovenske filharmonije

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 11. 2019
Danes sklep Sušnikovih dnevov na Prevaljah - Založba Ognjišče na Knjižnem sejmu

Danes sklep Sušnikovih dnevov na Prevaljah - Založba Ognjišče na Knjižnem sejmu

kulturaBožo RustjaSušnikovi dnevi

Kulturni utrinki

Danes sklep Sušnikovih dnevov na Prevaljah - Založba Ognjišče na Knjižnem sejmu
VEČ ...|22. 11. 2019
Danes sklep Sušnikovih dnevov na Prevaljah - Založba Ognjišče na Knjižnem sejmu

Jože Bartolj

kulturaBožo RustjaSušnikovi dnevi

Svetovalnica

VEČ ...|21. 11. 2019
Permakultura v praksi

O tem, kaj permakultura pomeni v praksi smo je pogovarjali z gostom Slavkom Turšičem, sadjarjem in predavateljem z veliko izkušnjami na področju ekološkega, biodinamičnega in permakulturnega sadjarstva.

Permakultura v praksi

O tem, kaj permakultura pomeni v praksi smo je pogovarjali z gostom Slavkom Turšičem, sadjarjem in predavateljem z veliko izkušnjami na področju ekološkega, biodinamičnega in permakulturnega sadjarstva.

naravakmetijstvovrtsvetovanje

Svetovalnica

Permakultura v praksi
O tem, kaj permakultura pomeni v praksi smo je pogovarjali z gostom Slavkom Turšičem, sadjarjem in predavateljem z veliko izkušnjami na področju ekološkega, biodinamičnega in permakulturnega sadjarstva.
VEČ ...|21. 11. 2019
Permakultura v praksi
O tem, kaj permakultura pomeni v praksi smo je pogovarjali z gostom Slavkom Turšičem, sadjarjem in predavateljem z veliko izkušnjami na področju ekološkega, biodinamičnega in permakulturnega sadjarstva.

Slavi Košir

naravakmetijstvovrtsvetovanje

Radijski roman

VEČ ...|21. 11. 2019
Pa sem jo našel!

V Radijskem romanu smo se poslovili od humoresk p. Karla Gržana. Tokrat ste slišali še njegovo zgodbico z naslovom Pa sem jo našel!

Pa sem jo našel!

V Radijskem romanu smo se poslovili od humoresk p. Karla Gržana. Tokrat ste slišali še njegovo zgodbico z naslovom Pa sem jo našel!

kultura

Radijski roman

Pa sem jo našel!
V Radijskem romanu smo se poslovili od humoresk p. Karla Gržana. Tokrat ste slišali še njegovo zgodbico z naslovom Pa sem jo našel!
VEČ ...|21. 11. 2019
Pa sem jo našel!
V Radijskem romanu smo se poslovili od humoresk p. Karla Gržana. Tokrat ste slišali še njegovo zgodbico z naslovom Pa sem jo našel!

Marjan Bunič

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 11. 2019
Povabilo na odprje Tedna Karitas z razstavo Umetniki za Karitas

Škofijska karitas Koper vabi v petek, 22. novembra 2019 ob 19. uri v dvorec Lanthieri v Vipavo na slovesno akademijo v Teden karitas in na odprtje razstave likovnih del Umetniki za karitas.

Povabilo na odprje Tedna Karitas z razstavo Umetniki za Karitas

Škofijska karitas Koper vabi v petek, 22. novembra 2019 ob 19. uri v dvorec Lanthieri v Vipavo na slovesno akademijo v Teden karitas in na odprtje razstave likovnih del Umetniki za karitas.

kulturaumetniki za karitasVeljko TomanKristjan VidmarLojze ČemažarKlementina GolijaNina Zuljan

Kulturni utrinki

Povabilo na odprje Tedna Karitas z razstavo Umetniki za Karitas
Škofijska karitas Koper vabi v petek, 22. novembra 2019 ob 19. uri v dvorec Lanthieri v Vipavo na slovesno akademijo v Teden karitas in na odprtje razstave likovnih del Umetniki za karitas.
VEČ ...|21. 11. 2019
Povabilo na odprje Tedna Karitas z razstavo Umetniki za Karitas
Škofijska karitas Koper vabi v petek, 22. novembra 2019 ob 19. uri v dvorec Lanthieri v Vipavo na slovesno akademijo v Teden karitas in na odprtje razstave likovnih del Umetniki za karitas.

Jože Bartolj

kulturaumetniki za karitasVeljko TomanKristjan VidmarLojze ČemažarKlementina GolijaNina Zuljan

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 11. 2019
Kruh, kot ga še ni bilo

Ajda ni žito, ste vedeli to? O tem nas je podučil pek Tomaž Blatnik. V njihovi družinski pekarni uporabljajo drugačno moko, drožijo drugače od večine. Pogovarjali smo se o inovativnih krušnih postopkih, ki se vračajo k tradiciji.

Kruh, kot ga še ni bilo

Ajda ni žito, ste vedeli to? O tem nas je podučil pek Tomaž Blatnik. V njihovi družinski pekarni uporabljajo drugačno moko, drožijo drugače od večine. Pogovarjali smo se o inovativnih krušnih postopkih, ki se vračajo k tradiciji.

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Ni meje za dobre ideje

Kruh, kot ga še ni bilo
Ajda ni žito, ste vedeli to? O tem nas je podučil pek Tomaž Blatnik. V njihovi družinski pekarni uporabljajo drugačno moko, drožijo drugače od večine. Pogovarjali smo se o inovativnih krušnih postopkih, ki se vračajo k tradiciji.
VEČ ...|21. 11. 2019
Kruh, kot ga še ni bilo
Ajda ni žito, ste vedeli to? O tem nas je podučil pek Tomaž Blatnik. V njihovi družinski pekarni uporabljajo drugačno moko, drožijo drugače od večine. Pogovarjali smo se o inovativnih krušnih postopkih, ki se vračajo k tradiciji.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 11. 2019
Pogovor z Janezom Štrosom o razstavi in koncertu Ti si angel.

Ti si angel Razstava s koncertom bo v nedeljo 24. novembra 2019 ob 17. uri v Prešernovem gledališču v Kranju.

Pogovor z Janezom Štrosom o razstavi in koncertu Ti si angel.

Ti si angel Razstava s koncertom bo v nedeljo 24. novembra 2019 ob 17. uri v Prešernovem gledališču v Kranju.

kulturaJanez Štros

Kulturni utrinki

Pogovor z Janezom Štrosom o razstavi in koncertu Ti si angel.
Ti si angel Razstava s koncertom bo v nedeljo 24. novembra 2019 ob 17. uri v Prešernovem gledališču v Kranju.
VEČ ...|20. 11. 2019
Pogovor z Janezom Štrosom o razstavi in koncertu Ti si angel.
Ti si angel Razstava s koncertom bo v nedeljo 24. novembra 2019 ob 17. uri v Prešernovem gledališču v Kranju.

Jože Bartolj

kulturaJanez Štros

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 11. 2019
Šentvid pri Stični

Na kolesarski romarski poti po dolenjski smo se ustavili tudi v župniji Šentvid pri Stični in tam odkrivali tisočletno zgodovino prafare z župnikom Izidorjem Grošljem.

Šentvid pri Stični

Na kolesarski romarski poti po dolenjski smo se ustavili tudi v župniji Šentvid pri Stični in tam odkrivali tisočletno zgodovino prafare z župnikom Izidorjem Grošljem.

kulturazgodovinadružbaduhovnost

Zakladi naše dediščine

Šentvid pri Stični
Na kolesarski romarski poti po dolenjski smo se ustavili tudi v župniji Šentvid pri Stični in tam odkrivali tisočletno zgodovino prafare z župnikom Izidorjem Grošljem.
VEČ ...|19. 11. 2019
Šentvid pri Stični
Na kolesarski romarski poti po dolenjski smo se ustavili tudi v župniji Šentvid pri Stični in tam odkrivali tisočletno zgodovino prafare z župnikom Izidorjem Grošljem.

Nataša Ličen

kulturazgodovinadružbaduhovnost

Od slike do besede

VEČ ...|19. 11. 2019
Kosovel, vsem neznan

Založba Goga je izdala vse, kar se je našlo v zapiščini Srečka Kosovela.Knjigo je uredil in spremno besedo napisal Miklavž Komelj.

Kosovel, vsem neznan

Založba Goga je izdala vse, kar se je našlo v zapiščini Srečka Kosovela.Knjigo je uredil in spremno besedo napisal Miklavž Komelj.

kulturaizobraževanje

Od slike do besede

Kosovel, vsem neznan
Založba Goga je izdala vse, kar se je našlo v zapiščini Srečka Kosovela.Knjigo je uredil in spremno besedo napisal Miklavž Komelj.
VEČ ...|19. 11. 2019
Kosovel, vsem neznan
Založba Goga je izdala vse, kar se je našlo v zapiščini Srečka Kosovela.Knjigo je uredil in spremno besedo napisal Miklavž Komelj.

Mateja Subotičanec

kulturaizobraževanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 11. 2019
Monografija o Alojzu Rebuli - Dan splošnih knjižnic - Koncertna sezona Akademije za glasbo

Založba Mladija je izdala dokumentarno monografijo o pisatelju Alojzu Rebuli profesorja Franceta Pibernika.Slovenske splošne knjižnice bodo jutri v sredo obeležile svoj dan.Na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani so predstavili koncertno sezono v letu svoje 80-letnice.

Monografija o Alojzu Rebuli - Dan splošnih knjižnic - Koncertna sezona Akademije za glasbo

Založba Mladija je izdala dokumentarno monografijo o pisatelju Alojzu Rebuli profesorja Franceta Pibernika.Slovenske splošne knjižnice bodo jutri v sredo obeležile svoj dan.Na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani so predstavili koncertno sezono v letu svoje 80-letnice.

Alojz RebulaEdvard KovačkulturaMarko Vatovec

Kulturni utrinki

Monografija o Alojzu Rebuli - Dan splošnih knjižnic - Koncertna sezona Akademije za glasbo
Založba Mladija je izdala dokumentarno monografijo o pisatelju Alojzu Rebuli profesorja Franceta Pibernika.Slovenske splošne knjižnice bodo jutri v sredo obeležile svoj dan.Na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani so predstavili koncertno sezono v letu svoje 80-letnice.
VEČ ...|19. 11. 2019
Monografija o Alojzu Rebuli - Dan splošnih knjižnic - Koncertna sezona Akademije za glasbo
Založba Mladija je izdala dokumentarno monografijo o pisatelju Alojzu Rebuli profesorja Franceta Pibernika.Slovenske splošne knjižnice bodo jutri v sredo obeležile svoj dan.Na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani so predstavili koncertno sezono v letu svoje 80-letnice.

Jože Bartolj

Alojz RebulaEdvard KovačkulturaMarko Vatovec

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|18. 11. 2019
Ti najlepša v vasi, poslušaj me nocoj

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi, ki so ga 19. oktobra v domačem kraju pripravili pevci iz Globokega. Poleg gostiteljev so na njen nastopili še Kapelski pubi iz Kapel pri Brežicah, ljudski pevci Tepanje in sestri Apšner iz Gmajne ob Pamečah.

Ti najlepša v vasi, poslušaj me nocoj

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi, ki so ga 19. oktobra v domačem kraju pripravili pevci iz Globokega. Poleg gostiteljev so na njen nastopili še Kapelski pubi iz Kapel pri Brežicah, ljudski pevci Tepanje in sestri Apšner iz Gmajne ob Pamečah.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Ti najlepša v vasi, poslušaj me nocoj
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi, ki so ga 19. oktobra v domačem kraju pripravili pevci iz Globokega. Poleg gostiteljev so na njen nastopili še Kapelski pubi iz Kapel pri Brežicah, ljudski pevci Tepanje in sestri Apšner iz Gmajne ob Pamečah.
VEČ ...|18. 11. 2019
Ti najlepša v vasi, poslušaj me nocoj
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi, ki so ga 19. oktobra v domačem kraju pripravili pevci iz Globokega. Poleg gostiteljev so na njen nastopili še Kapelski pubi iz Kapel pri Brežicah, ljudski pevci Tepanje in sestri Apšner iz Gmajne ob Pamečah.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 11. 2019
Kantata Misijonar ob 200 letnici Ignacija Knobleharja

Pogovor s skladateljico Aleksandra Naumovski Potisk in avtorjem besedila Sašom Potiskom o kantati Misijonar, ki je bila napisana ob 200. obletnici rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.

Kantata Misijonar ob 200 letnici Ignacija Knobleharja

Pogovor s skladateljico Aleksandra Naumovski Potisk in avtorjem besedila Sašom Potiskom o kantati Misijonar, ki je bila napisana ob 200. obletnici rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.

kulturaIgnacij KnobleharmisijonarAleksandra Naumovski PotiskSaša Potisk

Kulturni utrinki

Kantata Misijonar ob 200 letnici Ignacija Knobleharja
Pogovor s skladateljico Aleksandra Naumovski Potisk in avtorjem besedila Sašom Potiskom o kantati Misijonar, ki je bila napisana ob 200. obletnici rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.
VEČ ...|18. 11. 2019
Kantata Misijonar ob 200 letnici Ignacija Knobleharja
Pogovor s skladateljico Aleksandra Naumovski Potisk in avtorjem besedila Sašom Potiskom o kantati Misijonar, ki je bila napisana ob 200. obletnici rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.

Jože Bartolj

kulturaIgnacij KnobleharmisijonarAleksandra Naumovski PotiskSaša Potisk

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 11. 2019
Večer v spomin dr. Andreju Capudru

V torek, 19. novembra 2019, ob 19. uri, bo v dvorani Slovenske matice večer v spomin dr. Andreju Capudru. predstavil nam ga je publicist in diplomat Igor Senčar.

Večer v spomin dr. Andreju Capudru

V torek, 19. novembra 2019, ob 19. uri, bo v dvorani Slovenske matice večer v spomin dr. Andreju Capudru. predstavil nam ga je publicist in diplomat Igor Senčar.

kultura Igor SenčarAndrej Capuder

Kulturni utrinki

Večer v spomin dr. Andreju Capudru
V torek, 19. novembra 2019, ob 19. uri, bo v dvorani Slovenske matice večer v spomin dr. Andreju Capudru. predstavil nam ga je publicist in diplomat Igor Senčar.
VEČ ...|15. 11. 2019
Večer v spomin dr. Andreju Capudru
V torek, 19. novembra 2019, ob 19. uri, bo v dvorani Slovenske matice večer v spomin dr. Andreju Capudru. predstavil nam ga je publicist in diplomat Igor Senčar.

Jože Bartolj

kultura Igor SenčarAndrej Capuder

Svetovalnica

VEČ ...|14. 11. 2019
Poročna in svečana moda

Za najlepše trenutke življenja se skrbneje oblečemo. Z obleko povdarimo dogodek, mu vlijemo spoštovanje in s prav izbrano obleko izkažemo odnos do sebe in vseh drugih ljudi, ki so del dogajanja. Martina Čižman vodi razstavno - prodajni salon ModArt v Domžalah, kjer že četrt stoletja svetuje za stilsko usklajenost in celostno podobo ob posebnih dogodkih, kot so poroka, krst, birma, gala večeri, koncerti, praznovanja, sprejemi in podobno.

Poročna in svečana moda

Za najlepše trenutke življenja se skrbneje oblečemo. Z obleko povdarimo dogodek, mu vlijemo spoštovanje in s prav izbrano obleko izkažemo odnos do sebe in vseh drugih ljudi, ki so del dogajanja. Martina Čižman vodi razstavno - prodajni salon ModArt v Domžalah, kjer že četrt stoletja svetuje za stilsko usklajenost in celostno podobo ob posebnih dogodkih, kot so poroka, krst, birma, gala večeri, koncerti, praznovanja, sprejemi in podobno.

družbaizobraževanjekulturamodasvetovanje

Svetovalnica

Poročna in svečana moda
Za najlepše trenutke življenja se skrbneje oblečemo. Z obleko povdarimo dogodek, mu vlijemo spoštovanje in s prav izbrano obleko izkažemo odnos do sebe in vseh drugih ljudi, ki so del dogajanja. Martina Čižman vodi razstavno - prodajni salon ModArt v Domžalah, kjer že četrt stoletja svetuje za stilsko usklajenost in celostno podobo ob posebnih dogodkih, kot so poroka, krst, birma, gala večeri, koncerti, praznovanja, sprejemi in podobno.
VEČ ...|14. 11. 2019
Poročna in svečana moda
Za najlepše trenutke življenja se skrbneje oblečemo. Z obleko povdarimo dogodek, mu vlijemo spoštovanje in s prav izbrano obleko izkažemo odnos do sebe in vseh drugih ljudi, ki so del dogajanja. Martina Čižman vodi razstavno - prodajni salon ModArt v Domžalah, kjer že četrt stoletja svetuje za stilsko usklajenost in celostno podobo ob posebnih dogodkih, kot so poroka, krst, birma, gala večeri, koncerti, praznovanja, sprejemi in podobno.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamodasvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 11. 2019
O praznovanju v Zavodu sv. Stanislava

Ob godu sv. Stanislava Kostke goduje tudi hiša, v kateri deluje Radio Ognjišče. Vsako leto se udeležimo njihovega praznovanja, maše in slavnostne akademije. Tudi letos smo naleteli na različne navdušene sogovornike. Vtise boste slišali v prispevku.

O praznovanju v Zavodu sv. Stanislava

Ob godu sv. Stanislava Kostke goduje tudi hiša, v kateri deluje Radio Ognjišče. Vsako leto se udeležimo njihovega praznovanja, maše in slavnostne akademije. Tudi letos smo naleteli na različne navdušene sogovornike. Vtise boste slišali v prispevku.

mladikulturadružbaglasbaizobraževanje

Informativni prispevki

O praznovanju v Zavodu sv. Stanislava
Ob godu sv. Stanislava Kostke goduje tudi hiša, v kateri deluje Radio Ognjišče. Vsako leto se udeležimo njihovega praznovanja, maše in slavnostne akademije. Tudi letos smo naleteli na različne navdušene sogovornike. Vtise boste slišali v prispevku.
VEČ ...|14. 11. 2019
O praznovanju v Zavodu sv. Stanislava
Ob godu sv. Stanislava Kostke goduje tudi hiša, v kateri deluje Radio Ognjišče. Vsako leto se udeležimo njihovega praznovanja, maše in slavnostne akademije. Tudi letos smo naleteli na različne navdušene sogovornike. Vtise boste slišali v prispevku.

Tanja Dominko

mladikulturadružbaglasbaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 11. 2019
Z Valvasorjem za mizo

Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.

Z Valvasorjem za mizo

Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Zakladi naše dediščine

Z Valvasorjem za mizo
Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.
VEČ ...|12. 11. 2019
Z Valvasorjem za mizo
Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Od slike do besede

VEČ ...|12. 11. 2019
Človek mnogih talentov - Otmar Črnilogar

Ob dvajsteletnici smrti je izšel zbornik o ljubitelju gora,prevajalcu Svetega pisma, klasičnem filologu in profesorjuOtmarju Črnilogarju

Človek mnogih talentov - Otmar Črnilogar

Ob dvajsteletnici smrti je izšel zbornik o ljubitelju gora,prevajalcu Svetega pisma, klasičnem filologu in profesorjuOtmarju Črnilogarju

izobraževanjekulturaspomin

Od slike do besede

Človek mnogih talentov - Otmar Črnilogar
Ob dvajsteletnici smrti je izšel zbornik o ljubitelju gora,prevajalcu Svetega pisma, klasičnem filologu in profesorjuOtmarju Črnilogarju
VEČ ...|12. 11. 2019
Človek mnogih talentov - Otmar Črnilogar
Ob dvajsteletnici smrti je izšel zbornik o ljubitelju gora,prevajalcu Svetega pisma, klasičnem filologu in profesorjuOtmarju Črnilogarju

Mateja Subotičanec

izobraževanjekulturaspomin

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 11. 2019
Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

družbaduhovnostkulturakomentarpogovor

Spoznanje več, predsodek manj

Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času
V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.
VEČ ...|11. 11. 2019
Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času
V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Tanja Dominko

družbaduhovnostkulturakomentarpogovor

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|11. 11. 2019
Prva kupica zrelga vinčeca

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale na martinovo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Prva kupica zrelga vinčeca

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale na martinovo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Prva kupica zrelga vinčeca
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale na martinovo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|11. 11. 2019
Prva kupica zrelga vinčeca
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale na martinovo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|10. 11. 2019
Svetniške pesmi; V prestol slave vekovite, Pridi vsa krščanska čreda, ter drugi del večernic v čast sv. Barbari.

Praznik Vseh svetnikov narekuje vsebino novemberskih oddaj v katerih predstavljamo svetniške pesmi iz ljudske pesmarice. V drugem delu pa smo poslušali še drugi del večernic v čast sveti Barbari skladatelja Amanteja Franzonija.

Svetniške pesmi; V prestol slave vekovite, Pridi vsa krščanska čreda, ter drugi del večernic v čast sv. Barbari.

Praznik Vseh svetnikov narekuje vsebino novemberskih oddaj v katerih predstavljamo svetniške pesmi iz ljudske pesmarice. V drugem delu pa smo poslušali še drugi del večernic v čast sveti Barbari skladatelja Amanteja Franzonija.

glasbakulturaduhovnost

O klasiki drugače

Svetniške pesmi; V prestol slave vekovite, Pridi vsa krščanska čreda, ter drugi del večernic v čast sv. Barbari.
Praznik Vseh svetnikov narekuje vsebino novemberskih oddaj v katerih predstavljamo svetniške pesmi iz ljudske pesmarice. V drugem delu pa smo poslušali še drugi del večernic v čast sveti Barbari skladatelja Amanteja Franzonija.
VEČ ...|10. 11. 2019
Svetniške pesmi; V prestol slave vekovite, Pridi vsa krščanska čreda, ter drugi del večernic v čast sv. Barbari.
Praznik Vseh svetnikov narekuje vsebino novemberskih oddaj v katerih predstavljamo svetniške pesmi iz ljudske pesmarice. V drugem delu pa smo poslušali še drugi del večernic v čast sveti Barbari skladatelja Amanteja Franzonija.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

glasbakulturaduhovnost

Za življenje

VEČ ...|9. 11. 2019
Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

družbaizobraževanjekulturamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Delamo z otrokom in ne za otroka
Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.
VEČ ...|9. 11. 2019
Delamo z otrokom in ne za otroka
Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Vabilo na pot

VEČ ...|8. 11. 2019
Martinovi pohodi

Od Žužemberškega do Šumberskega gradu, Popotovanje po Levstikovi poti ali Martinova fura - bodo oblikovali pohodniško ponudbo konec tedna, lahko pa se udeležite tudi Dneva varnejšega gibanja v gorah pozimi.

Martinovi pohodi

Od Žužemberškega do Šumberskega gradu, Popotovanje po Levstikovi poti ali Martinova fura - bodo oblikovali pohodniško ponudbo konec tedna, lahko pa se udeležite tudi Dneva varnejšega gibanja v gorah pozimi.

naravadružbašportkulturavino

Vabilo na pot

Martinovi pohodi
Od Žužemberškega do Šumberskega gradu, Popotovanje po Levstikovi poti ali Martinova fura - bodo oblikovali pohodniško ponudbo konec tedna, lahko pa se udeležite tudi Dneva varnejšega gibanja v gorah pozimi.
VEČ ...|8. 11. 2019
Martinovi pohodi
Od Žužemberškega do Šumberskega gradu, Popotovanje po Levstikovi poti ali Martinova fura - bodo oblikovali pohodniško ponudbo konec tedna, lahko pa se udeležite tudi Dneva varnejšega gibanja v gorah pozimi.

Blaž Lesnik

naravadružbašportkulturavino

Via positiva

VEČ ...|7. 11. 2019
Etika družbe se začne pri posamezniku

Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.

Etika družbe se začne pri posamezniku

Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorznanostgospodarstvozdravstvo

Via positiva

Etika družbe se začne pri posamezniku
Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.
VEČ ...|7. 11. 2019
Etika družbe se začne pri posamezniku
Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorznanostgospodarstvozdravstvo

Od slike do besede

VEČ ...|5. 11. 2019
Spomin na Justina Stanovnika

Od slike do besede

Spomin na Justina Stanovnika
VEČ ...|5. 11. 2019
Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 12. 2019
25 let Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je s prireditvijo obeležil 25-letnico delovanja. Na njej so v preteklost in prihodnost pogledali višji sekretar Rudi Merljak, državna sekretarka Olga Belec in minister Peter J. Česnik. Pred mikrofon smo ujeli tudi nekaj nekdanjih predstojnikov Urada.

25 let Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je s prireditvijo obeležil 25-letnico delovanja. Na njej so v preteklost in prihodnost pogledali višji sekretar Rudi Merljak, državna sekretarka Olga Belec in minister Peter J. Česnik. Pred mikrofon smo ujeli tudi nekaj nekdanjih predstojnikov Urada.

Matjaž Merljak

rojakiinfourad

Globine

VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

Blaž Lesnik

duhovnostoznanjevanjeevangelijodnosi

Pogovor o

VEČ ...|4. 12. 2019
Zunajsodno pobite žrtve revolucije

Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.

Zunajsodno pobite žrtve revolucije

Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

zgodovinapolitikarevolucijapoboji

Naš pogled

VEČ ...|10. 12. 2019
Mirjam Judež: O hvaležnosti in vzgajanju sreče

Tokrat o hvaležnosti in vzgajanju sreče. O zdajšnjih generacijah otrok, ki ne znajo ceniti vsega, kar imajo. O besedi hvala, ki ni nikoli dovolj pogosto izgovorjena.

Mirjam Judež: O hvaležnosti in vzgajanju sreče

Tokrat o hvaležnosti in vzgajanju sreče. O zdajšnjih generacijah otrok, ki ne znajo ceniti vsega, kar imajo. O besedi hvala, ki ni nikoli dovolj pogosto izgovorjena.

Mirjam Judež

komentar

Doživetja narave

VEČ ...|6. 12. 2019
Svetlobno onesnaženje

Pred zimskim sončevim obratom, ko je noč najdaljša, smo v Doživetjih spregovorili o svetlobnem onesnaženju in vplivu prekomerne osvetlitve na zdravje ljudi, živali in rastlin. Beseda je tekla tudi o marsičem, tudi o tem, kje lahko resnično uživamo v temnem nebu ter brskamo globokem vesolju. Z nami je bil Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije.

Svetlobno onesnaženje

Pred zimskim sončevim obratom, ko je noč najdaljša, smo v Doživetjih spregovorili o svetlobnem onesnaženju in vplivu prekomerne osvetlitve na zdravje ljudi, živali in rastlin. Beseda je tekla tudi o marsičem, tudi o tem, kje lahko resnično uživamo v temnem nebu ter brskamo globokem vesolju. Z nami je bil Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije.

Blaž Lesnik

naravaastronomijatemno nebosvetlobno onesnaženje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|10. 12. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sol in luč

VEČ ...|10. 12. 2019
Benedict Groeschel: Vstani iz teme

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Benedict Groeschel: Vstani iz teme

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 12. 2019
Pomnik Franju in Ivi Stiplovšek - Mahničev večer - Projekti Muzej Bistra - Razstava Jaslic Gradež

V brežiškem gradu so odkrili bronasti reliefni pomnik začetnikoma posavskega muzealstva Franju in Ivi Stiplovšek.Nocoj ob 18.h bo literarni večer, ki ga posvečajo vsestranskemu gledališkemu ustvarjalcu Mirku Mahniču.V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki bodo odprli razstavo študentskih projektov prenove.Največjo razstavo jaslic v Sloveniji bodo v Gradežu pri Turjaku odprli v nedeljo, 15. decembra, ob 17.30.

Pomnik Franju in Ivi Stiplovšek - Mahničev večer - Projekti Muzej Bistra - Razstava Jaslic Gradež

V brežiškem gradu so odkrili bronasti reliefni pomnik začetnikoma posavskega muzealstva Franju in Ivi Stiplovšek.Nocoj ob 18.h bo literarni večer, ki ga posvečajo vsestranskemu gledališkemu ustvarjalcu Mirku Mahniču.V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki bodo odprli razstavo študentskih projektov prenove.Največjo razstavo jaslic v Sloveniji bodo v Gradežu pri Turjaku odprli v nedeljo, 15. decembra, ob 17.30.

Jože Bartolj

kultura

Naš pogled

VEČ ...|10. 12. 2019
Mirjam Judež: O hvaležnosti in vzgajanju sreče

Tokrat o hvaležnosti in vzgajanju sreče. O zdajšnjih generacijah otrok, ki ne znajo ceniti vsega, kar imajo. O besedi hvala, ki ni nikoli dovolj pogosto izgovorjena.

Mirjam Judež: O hvaležnosti in vzgajanju sreče

Tokrat o hvaležnosti in vzgajanju sreče. O zdajšnjih generacijah otrok, ki ne znajo ceniti vsega, kar imajo. O besedi hvala, ki ni nikoli dovolj pogosto izgovorjena.

Mirjam Judež

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|10. 12. 2019
Spominjamo se dne 10. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 10. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup