Avtorica obravnava osrednje teme šeste mednarodne konference o domoljubju in nacionalnem ponosu. Poudarjena sta pomen družine in skupnosti pri ohranjanju jezika ter kritičnost do medijev, ki oblikujejo našo identiteto.
Avtorica obravnava osrednje teme šeste mednarodne konference o domoljubju in nacionalnem ponosu. Poudarjena sta pomen družine in skupnosti pri ohranjanju jezika ter kritičnost do medijev, ki oblikujejo našo identiteto.
Slovenski raziskovalni inštitut SLORI v Trstu je slovenska ustanova v Italiji, ki se že pet desetletij profesionalno ukvarja s slovensko narodno skupnostjo. Točneje z raziskovanjem, preučevanjem in spremljanjem stanja ter sprememb na področju etničnih, družbenih in razvojnih vprašanj, ki zadevajo skupnost. Prav tako raziskuje tudi njene družbeno-zgodovinske, pravne in etnično-jezikovne značilnosti, pa tudi vse družbene odnose, ki izhajajo iz umeščenosti skupnosti v italijanski, čezmejni in širši evropski prostor. Ob jubileju so pripravili slovesnost, ki so jo poimenovali »Zrcalo sedanjosti, vizija prihodnosti«. Uvodni del so posvetili prvemu ravnatelju Karlu Šiskoviču. Premierno so predvajali tudi kratko različico dokumentarnega filma o identiteti mladih Slovencev v Italiji. Podpredsednik vlade, minister Matej Arčon je predsednici SLORI-ja dr. Sari Brezigar ob tem vročil zahvalo in priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Slovenski raziskovalni inštitut SLORI v Trstu je slovenska ustanova v Italiji, ki se že pet desetletij profesionalno ukvarja s slovensko narodno skupnostjo. Točneje z raziskovanjem, preučevanjem in spremljanjem stanja ter sprememb na področju etničnih, družbenih in razvojnih vprašanj, ki zadevajo skupnost. Prav tako raziskuje tudi njene družbeno-zgodovinske, pravne in etnično-jezikovne značilnosti, pa tudi vse družbene odnose, ki izhajajo iz umeščenosti skupnosti v italijanski, čezmejni in širši evropski prostor. Ob jubileju so pripravili slovesnost, ki so jo poimenovali »Zrcalo sedanjosti, vizija prihodnosti«. Uvodni del so posvetili prvemu ravnatelju Karlu Šiskoviču. Premierno so predvajali tudi kratko različico dokumentarnega filma o identiteti mladih Slovencev v Italiji. Podpredsednik vlade, minister Matej Arčon je predsednici SLORI-ja dr. Sari Brezigar ob tem vročil zahvalo in priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Po slabem desetletju ustvarjanja je luč sveta ugledala prva Pesmarica Evropske unije. Na voljo je po vsej povezavi ter tudi v Združenem kraljestvu in ZDA. Pesmi, tudi slovenske, so predstavljene v 25 jezikih članic sedemindvajseterice. Med izbranimi skladbami, ki predstavljajo našo državo, je tudi božična Glej, zvezdice božje. Več o projektu v pogovoru v prispevku Helene Križnik.
Po slabem desetletju ustvarjanja je luč sveta ugledala prva Pesmarica Evropske unije. Na voljo je po vsej povezavi ter tudi v Združenem kraljestvu in ZDA. Pesmi, tudi slovenske, so predstavljene v 25 jezikih članic sedemindvajseterice. Med izbranimi skladbami, ki predstavljajo našo državo, je tudi božična Glej, zvezdice božje. Več o projektu v pogovoru v prispevku Helene Križnik.
Župnik v Ziljski dolini Michael Georg Joham je sinoči v Celovcu prejel Einspielerjevo nagrado 2024. Podeljujeta jo Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega dr. Valentin Inzko je podčrtal, da je Joham šele drugi duhovnik, ki je prejel to nagrado, pred njim sta bila nagrajena škofa Kapellari in Schwarz. Joham je nagrado prejel v zahvalo za svoje delovanje v prid slovenskemu jeziku in dobremu sožitju obeh narodnih skupnosti. Predsednik Krščanske kulturne zveze mag. Janko Krištof je naglasil, da se je nagrajenec v dobri meri naučil slovenskega jezika, ga v svojem vsakdanu uporablja, je član slovenskih skupnosti in ga imajo rojaki za svojega. Kaj mu pomenita slovenščina in dvojezičnost, je med drugim v zahvali omenil Joham: “Treba je videti človeka in rasti v duhu evangelija, ki je duh spoštovanja, poslušanja in prijateljstva.” Več boste slišali v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini.
Župnik v Ziljski dolini Michael Georg Joham je sinoči v Celovcu prejel Einspielerjevo nagrado 2024. Podeljujeta jo Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega dr. Valentin Inzko je podčrtal, da je Joham šele drugi duhovnik, ki je prejel to nagrado, pred njim sta bila nagrajena škofa Kapellari in Schwarz. Joham je nagrado prejel v zahvalo za svoje delovanje v prid slovenskemu jeziku in dobremu sožitju obeh narodnih skupnosti. Predsednik Krščanske kulturne zveze mag. Janko Krištof je naglasil, da se je nagrajenec v dobri meri naučil slovenskega jezika, ga v svojem vsakdanu uporablja, je član slovenskih skupnosti in ga imajo rojaki za svojega. Kaj mu pomenita slovenščina in dvojezičnost, je med drugim v zahvali omenil Joham: “Treba je videti človeka in rasti v duhu evangelija, ki je duh spoštovanja, poslušanja in prijateljstva.” Več boste slišali v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini.
Po slabem desetletju ustvarjanja je luč sveta ugledala prva Pesmarica Evropske unije. Na voljo je po vsej povezavi ter tudi v Združenem kraljestvu in ZDA. Pesmi, tudi slovenske, so predstavljene v 25 jezikih članic sedemindvajseterice ter tudi v spevni »evropski« angleščini. Med izbranimi skladbami, ki predstavljajo našo državo, je božičnica Glej, zvezdice božje. O projektu smo govorili s profesorjem na Akademiji za glasbo in predsednikom Društva slovenskih skladateljev Dušanom Bavdkom.
Po slabem desetletju ustvarjanja je luč sveta ugledala prva Pesmarica Evropske unije. Na voljo je po vsej povezavi ter tudi v Združenem kraljestvu in ZDA. Pesmi, tudi slovenske, so predstavljene v 25 jezikih članic sedemindvajseterice ter tudi v spevni »evropski« angleščini. Med izbranimi skladbami, ki predstavljajo našo državo, je božičnica Glej, zvezdice božje. O projektu smo govorili s profesorjem na Akademiji za glasbo in predsednikom Društva slovenskih skladateljev Dušanom Bavdkom.
V Celovcu potekajo še zadnje priprave na podelitev Einspielerjeve nagrade, ki jo bosta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev čez dobre pol ure podelila župniku Michaelu Johamu v zahvalo za njegovo delovanje v prid slovenskemu jeziku in dobremu sožitju obeh narodnih skupnosti na župnijski in družbeni ravni na avstrijskem Koroškem. Več boste lahko slišali v jutrišnjem prispevku, zdaj pa se selimo v Trst k mučeniški smrti p. Placida Corteseja. O tem je poleti pri založbi Mladika v sodelovanju s Skladom Libero in Zora Polojaz izšla dvojezična knjiga Ruah – Vetje Duha. Jutri bo potekala predstavitev za italijansko javnost, udeležil se je bo tudi tržaški škof Henrik Trevisi, predstavili bodo tudi sveže tiskano knjigo Mučenec zaradi ljubezni pater Placido Cortese – Pogum molka, ki je izšla v Padovi in jo je napisal vicepostulator v postopku za Cortesejevo razglasitev za blaženega p. Giorgio Laggioni. Predstavitev bo v cerkvi sv. Frančiška Asiškega ob 19. uri, pol ure pred tem bo maša v spomin na p. Corteseja.
V Celovcu potekajo še zadnje priprave na podelitev Einspielerjeve nagrade, ki jo bosta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev čez dobre pol ure podelila župniku Michaelu Johamu v zahvalo za njegovo delovanje v prid slovenskemu jeziku in dobremu sožitju obeh narodnih skupnosti na župnijski in družbeni ravni na avstrijskem Koroškem. Več boste lahko slišali v jutrišnjem prispevku, zdaj pa se selimo v Trst k mučeniški smrti p. Placida Corteseja. O tem je poleti pri založbi Mladika v sodelovanju s Skladom Libero in Zora Polojaz izšla dvojezična knjiga Ruah – Vetje Duha. Jutri bo potekala predstavitev za italijansko javnost, udeležil se je bo tudi tržaški škof Henrik Trevisi, predstavili bodo tudi sveže tiskano knjigo Mučenec zaradi ljubezni pater Placido Cortese – Pogum molka, ki je izšla v Padovi in jo je napisal vicepostulator v postopku za Cortesejevo razglasitev za blaženega p. Giorgio Laggioni. Predstavitev bo v cerkvi sv. Frančiška Asiškega ob 19. uri, pol ure pred tem bo maša v spomin na p. Corteseja.
Dr. Teja Zorko je najprej velika ljubiteljica knjig, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, ki je že več kot trideset let zaposlena v knjižnici. Svojo poklicno pot je kot diplomantka primerjalne književnosti začela v manjši knjižnici, zdaj pa že drugi mandat vodi največjo splošno knjižnico v državi. Zakaj brati, kaj vse brati, kako branje plemeniti duha, nas popelje v svet nepoznanega in dobesedno v svet, ter še marsikaj, smo jo vprašali v sproščenem pogovoru ob prazniku prve tiskane knjige v slovenskem jeziku.
Dr. Teja Zorko je najprej velika ljubiteljica knjig, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, ki je že več kot trideset let zaposlena v knjižnici. Svojo poklicno pot je kot diplomantka primerjalne književnosti začela v manjši knjižnici, zdaj pa že drugi mandat vodi največjo splošno knjižnico v državi. Zakaj brati, kaj vse brati, kako branje plemeniti duha, nas popelje v svet nepoznanega in dobesedno v svet, ter še marsikaj, smo jo vprašali v sproščenem pogovoru ob prazniku prve tiskane knjige v slovenskem jeziku.
Pred tednom Karitas in ob 30. obletnici Uprave RS za zaščito in reševanje smo v oddaji v ospredje postavili lanske poplave - najhujšo vodno ujmo znano doslej in izkušnje, ki jih je prinesla ta naravna nesreča. Matej Pirnat, Danilo Jesenik Jelenc in Martin Smodiš so povedali, kako so doživljali samo nesrečo, kako je potekalo reševanje prizadetih, dostavljanje pomoči, koordinacija prostovoljcev. Stiske prizadetih v poplavah ostajajo, zato je raznovrstna pomoč še vedno potrebna. Gostje so predstavili tudi izkušnje, ki jih je prinesla lanska ujma.
Naša gostja v nedeljski kmetijsski oddaji je Polona Globočnik, ki na Dunaju deluje na avstrijski Kmetijski zbornici. Z njo smo se pogovarjali o EU enoletni preložitvi začetka izvajanja lani sprejete uredbe EU o krčenju gozdov. V drugem delu pa je mag. Miran Mihelič, dir. Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja pojasnil terminske roke za izdajo odločb za OMD plačila.
Nedelja Kristusa, kralja vesoljstva, bo med rojaki v Buenos Airesu zelo praznična. Slovesno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču argentinske prestolnice bo daroval novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Andrej Saje. Med mašo bo namreč tudi sveta birma. Jutri bo v buenosaireškem predelu Charapachay 14. Evropski večer, ki ga pripravlja tamkajšnji Slovenski dom v sodelovanju z domačo folklorno skupino Maribor. Sodelujejo Albert Daisen in evropske folklorne skupine. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Nocoj pa bo v Našem domu San Justo v Buenos Airesu srečanje in okrogla miza na temo Slovenija in slovenstvo danes. Pogovarjali se bodo urednik in urednici treh slovenskih medijev - Družina, Nedelja in Svobodna Slovenija. Slednja v aktualni številki, ki je izšla v sredo, piše o 57. Pristavskem dnevu in o 68. obletnici Našega doma San Justo.
V prihodnjem tednu bo teden Karitasa. Geslo letošnjega leta je Poti do srca. Ker gre za sporočilo Karitasa, najprej pomislimo na srca teh, ki so v potrebi in potrebujejo pomoč. Vendar se mi zdi, da se je enako pomembno ozreti na lastna srca. Srce darovalca in srce tega, ki dar potrebuje.
Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
Novinar in profesor zgodovine Tino Mamić je izdal novo knjigo Priimki, njih izvor in pomen. Po prvi tovrstni knjigi, ki je pred nas prinesla zgodbe 99 primorskih priimkov je zdaj pred nami druga knjiga, ki prinaša prav toliko priimkov iz gorenjske. Avtor je bil gost v Kulturnih utrinkih.
Avtorica obravnava osrednje teme šeste mednarodne konference o domoljubju in nacionalnem ponosu. Poudarjena sta pomen družine in skupnosti pri ohranjanju jezika ter kritičnost do medijev, ki oblikujejo našo identiteto.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Le še slab mesec nas loči od začetka rednega svetega leta 2025, saj bo papež Frančišek na sveti večer, 24. decembra odprl sveta vrata bazilike sv. Petra, sledilo bo odprtje še drugih svetih vrat. Glede na to, da so to edina uradna sveta vrata, nas seveda zanima, ko bo to odprtje odmevalo po krajevnih Cerkvah. To in še kaj drugega je povedala s. Božena Kutnar, ki je slovenska narodna delegatka za Jubilej 2025.