Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil Javni razpis za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in podporo Slovencem po svetu v naslednjem letu. Cilji javnega razpisa so: utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete; medsebojno povezovanje, medgeneracijsko povezovanje in povezovanje s Slovenijo ter povečanje prepoznavnosti dejavnosti rojakov na območju Slovenije; vzdrževanje struktur in dejavnosti zamejcev in izseljencev; delovanje in povezovanje na področju mladih in za mlade ali na področju gospodarstva ali znanosti ali izobraževanja. Urad bo prednostno podprl dejavnosti za utrjevanje in krepitev znanja slovenskega jezika in za vključevanje mladih v dejavnosti kulturnih, športnih in drugih društev. Za zamejstvo je na voljo 7 milijonov 750 tisoč evrov, za izseljenstvo pa milijon in pol. Prijaviti se je potrebno do 15. oz do 19. novembra. 

O povezavah med Slovenijo, zamejstvom in zdomstvom so na letošnjih študijskih dnevih Draga na Opčinah pri Trstu razmišljali Ignacija Fridl Jarc, tajnica, urednica in vodja programov pri založbi Slovenska matica; Devan Jagodic je direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) iz Trsta in Mariana Poznič, ena od urednic časnika Zedinjena Slovenija in predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade RS za Slovence po svetu. Moderatorica pogovora je bila novinarka, publicistka in kulturnica Erika Jazbar. Študijske dneve Draga, z zaporedno številko 59, je pripravilo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta v sodelovanju s Slovensko prosveto.  Prvi del okrogle mize smo predvajali 8. septembra letos. 

Na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku se je srečalo 99 otrok iz štirih dvojezičnih vrtcev iz Porabja ter vrtca iz Murske Sobote. Cilj srečanja, ki sta ga Zveza Slovencev na Madžarskem in Zavod Republike Slovenije za šolstvo pripravili drugič, je  spodbujanje učenja slovenskega jezika, medsebojno sodelovanje in krepitev vezi med Slovenijo in Porabjem. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, Andrea Kovacs, je poudarila pomen takšnih dogodkov za ohranjanje slovenske kulture in jezika v Porabju, Robert Kojc z urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je poudaril, da so tovrstni dogodki ključni za ohranjanje slovenstva v Porabju, saj povezujejo otroke, na katerih bo temeljilo ohranjanje jezika in kulture. To nedeljo popoldne pa bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici koncert mladinskih zborov v okviru 21. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem. Zapeli bodo: mešani mladinski zbor Šempeter-Vrtojba, mešani mladinski zbor Mladina poje s Koroške in mešani mladinski zbor Emil Komel iz Gorice.

Proračuna za prihodnji leti predvidevata občutno povečanje sredstev za Slovence v zamejstvu in po svetu glede na letošnje in lansko leto. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je na današnji seji pristojne komisije državnega zbora povedala tudi konkretne številke: prihodnje leto 13 milijonov evrov, v letu 2026 pa malo več kot 12,1 milijona evrov. Milijon razlike je zaradi izvedbe projekta Evropska prestolnica kulture, ki bo potekal v Novi Gorici in Gorici, velika večina tega denarja bo namenjenega društvom in organizacijam, ki se bodo udeležili in sooblikovali dejavnosti, ki se bodo zgodile junija v obeh mestih. Državna sekretarka je še izpostavila, da država tudi prvič v zgodovini namenja namenska sredstva za spodbujanje vračanja Slovencev po svetu v domovino - doslej so za ta namen vzpostavili infotočko.

V sklopu 21. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem, ki jih prirejajo Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta, bo jutri v Kulturnem centru Lojze Bratuž potekalo politično omizje, ki bo posvečeno novi politični situacij v Evropi. Pomikanje Evrope na desno pa postaja vse bolj resno vprašanje, ki zadeva jezikovne in narodne manjšine. V številnih narodnih skupnostih so nad tem pojavom zaskrbljeni. Na novo se odpira vprašanje dialoga med novimi desnimi in desnosredinskimi vladami ter narodnimi manjšinami pri koriščenju že zagotovljenih pravic, kot tudi pri nadgradnji na področju uporabe jezika, šolstva, medijev in predstavništva v izvoljenih organih javne uprave. V sodelovanju s Srečanji pod lipami, ki jih prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič bodo na spregovorili: Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij, Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste, Damijan Terpin, predsednik Slovenske skupnosti, Luka Olip, predstavnik Mlade EL in Giulia Černic, predstavnica mladih SSk in občinska odbornica v Doberdobu.

V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se je danes začel 24. mednarodni lutkovni festival CIKL CAKL. Pripravljata ga Katoliško prosvetno društvo KPD Šmihel in Krščanska kulturna zveza KKZ iz Celovca. Na sporedu bodo predstave, ki temeljijo na klasičnih zgodbah in pravljicah, kot sta „Pika Nogavička“ ali „Sneguljčica“, do sodobnih predstav z grotesknimi vložki in virtuozno instrumentalno glasbo. Od danes do petka so v dopoldanskem času na sporedu različne predstave za šole in vrtce, na katere se je prijavilo več kot tisoč otrok. Kot je še povedal referent za gledališče pri KKZ Milan Piko, bodo na festivalu Cikl Cakl v Šmihelu pri Pliberku v petek zvečer predstave za mladino in odrasle, v soboto bo festivalski dan za družine, v nedeljo po maši pa bo premiera domače lutkovne skupine.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik vlade Matej Arčon je v minulih štirih dneh obiskal Slovence Beneluksu. Kar nekaj institucij Evropske unije ima sedež v Luksemburgu, tudi tam živi in dela okoli tisoč Slovencev. Tudi na uglednih položajih. Poseben program so mu pripravili učenci, ki šolo obiskujejo na predšolski, primarni in sekundarni stopnji. Več kot sto jih je. Minister je obiskal tudi slovensko skupnost v pokrajini Limburg na zahodu Belgije, na slovenskem dnevu v Maasmechelnu pa je tamkajšnjemu Slovenskemu društvu sv. Barbara podelil priznanje ob 95-letnici delovanja. V belgijski prestolnici se je srečal s predstavniki slovenskih skupnosti in obiskal Slovenski kulturni center z bralnim kotičkom. Včeraj je bil še v Slovenskem pastoralnem centru, ki ga vodi dr. Zvone Štrubelj in kjer pripravljajo številne dogodke, z željo, da povezujejo tamkajšnje Slovence, prizadevajo pa si tudi za promocijo matice v belgijskem okolju. Zaznati je vedno večji interes za učenje slovenskega jezika.