V Vadsteni je potekalo 50. vseslovensko romanje in srečanje Slovencev na Švedskem, udeležila se ga je tudi državna sekretarka na USZS Vesna Humar - več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski. V cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu so imeli žegnanje, nam je povedal član upravnega odbora Gregor Modic. V Ljubljani in Vipavi bodo potekale letošnje prireditve Dobrodošli doma, v imenu organizatorja Izseljenskega društva Slovenija v svetu pojasnjuje generalni tajnik Boštjan Kocmur.

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

O romanju naših rojakov iz Buenos Airesa k Mariji v Lujan in romanju na francoske Brezje v Habsterdick, spomnili smo se tudi pokojnega rojaka, uglednega znanstvenika, ki je deloval pri Nasi, dr. Dušana Petrača.

Pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bodo tudi letos slovenske šmarnice. Več nam je povedala Marija Gruškovnjak v imenu Katoliške akcije in Dušnopastirskega urada krške škofije. Slišali ste še, kaj o življenju Slovencev v Porabju, pravi Dušan Mukič, ki je prejel letošnjo nagrado Vstajenje. 

Rojaki v Freyming-Merlebachu na vzhodu Francije so praznovali 40-letnico duhovništva svojega župnika Jožeta Kamina in za prvi maj tradicionalno poromali v Habsterdick – z njimi je bil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za pastoralo Slovencev po svetu. Pri Rafaelovi družbi pa so izšli tematski zemljevidi slovenskega zamejstva. Točneje gre za tematske karte slovenskih zemljepisnih imen na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, v Porabju in v Italiji. 

Na vzhodu Francije, v Freyming-Merlebachu so v soboto, 30. 4. 2023, slovesno obhajali 40 let duhovništva Jožeta Kamina, delegata za pastoralo Slovencev v Franciji, v nedeljo, 1. 5. 2023, je bilo tradicionalno slovensko romanje v Habsterdick.

Predstavili smo delo izseljenskih duhovnikov Antona Ilca in Karla Kozine, ki prihajata z ribniškega konca in sta delovala na Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju, ki je za Rusijo v času železne zaveze izdajalo Sveto pismo in drugih kar 225 knjižnih naslovov. Knjigo sta izdali Rafaelova družba in župnija Ribnica, od koder sta izhajala oba duhovnika. Ruski izvirnik je izšel v Moskvi pred desetimi leti. Slovenska izdaja pa je dopolnjena še s članki Antona Ilca iz raznih glasil, bibliografijo, slikovnim gradivom in poglavjem o slovensko-ruskih odnosih. Na predstavitvi knjige so sodelovali: ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, ribniški rojak in izseljenski duhovnik msgr. Janez Pucelj in prevajalka s. Alenka Arko. 

O slovenski narodni skupnosti v Italiji, odnosu večinskega prebivalstva in oblasti ter matice do nje in njeni samozavesti ter volji do življenja je na Novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal publicist in kulturni delavec v Trstu Ivo Jevnikar. V oddaji smo predvajali odlomke s predavanje in dodali nekaj drugih novic.