Pritisk bolezni in škodljivcev v pridelavi sadja

Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota, je pod drobnogled vzel letošnjo pridelovalno sezono sadja in posebej izpostavil področje bolezni in škodljivcev.

Pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja

Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota je pod drobnogled vzel pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja.

Utrinek z okrogle mize v Davči

Na pobudo Civilne iniciative Cerkno so se v soboto v Davči prvič za skupno mizo zbrali vsi ključni akterji pri reševanju problematike odstrela zveri: predstavniki kmetov, lovcev, Zavoda za gozdove, občin, naravovarstvenikov ter obeh ministrstev. Zbrani kmetje so pozvali k popolni odstranitvi volkov z območja Severne Primorske, posebej Cerkljanskega kjer je zaradi hribovite krajine nemogoče izvajati zaščitne ukrepe, škoda zaradi intenzivnih napadov volkov na pašne živali pa je ogromna. Kmetje in prebivalci so bili kritični tudi do širitve projekta Slowolf. Podrobneje kolegica Petra Stopar.

Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov kot dopolnilna dejavnost na kmetiji

V oddaji smo se v luči prihajajočega sejma Agra z gospo Andrejko Krt pogovarjali o trženju in prodaji kmetijskih pridelkov in izdelkov na kmetiji.

Jutri II. protest kmetov v Jelšanah in problemska okrogla miza v Davči

Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.

Kapusova hržica

Kapusova hržica povzroča škodo na vseh vrstah kapusnic, pojavlja pa se tudi na kolerabi, redkvi, samoniklih kapusnicah, gorjušici in jari ogrščici. Največ škode povzročijo ličinke na zelju, saj s sesanjem srčnih listov povzročijo, da ti zakrnijo, rastni vršiček odmre, rastlina pa ne oblikujejo glave. Več o škodljivcu pa Breda Vičar, specialistka s KGZ Murska Sobota.

Judežev denar

Kako zaupati nekaterim ljudem stroke, ki na eni strani delajo v javnih službah in oblikujejo politiko tega področja, na drugi strani pa ti isti ljudje sodelujejo v EU in mednarodnih projektih, ki prinašajo judežev denar, kot se je v Velikih Laščah minulo soboto izrazil eden od starejših kmetov?

Kaj se dogaja z rodovitnostjo tal?

Podnebne spremembe, intenzivna obdelava, težki stroji, spravilo v neprimernih talnih razmerah, rušijo strukturo tal in dolgoročno negativno vplivajo na rodovitnost tal, pravi Zita Flisar Novak s KGZ Murska Sobota.

Ciril Smrkolj o prenamnožitvi zveri

Slovensko podeželje ne bo zverinjak

Kmetijsko oddajo je zaznamoval utrip prvega protesta kmetov, ki so ga pod naslovom Slovensko podeželje ne bo zverinjak pripravili v Velikih Laščah. In čeprav so nekateri slovenski mediji poročali, da so kmetom popustili živci, temu ni bilo tako in je celotno dogajanje minevalo umirjeno in na visokem kulturnem nivoju, vključno s protestno zaporo ceste. Vabljeni k poslušanju!

Roman Žveglič: Jutri na protest kmetov v Velikih Laščah!

Vsak lastnik živali je odgovoren za škodo, ki jo živali povzročijo, pravijo v Sindikatu kmetov Slovenije in pri tem s prstom kažejo na državo, ki se je pri nas v preteklosti po boljševistični maniri oklicala za lastnico vseh divjih živali in tudi zveri, zato da bi nekaterim skupinam omogočila nadaljevanje privilegijev. Sindikat kmetov Slovenije zato jutri ob 10.00 v Velikih Laščah pripravlja protestni shod proti takemu ravnanju. O glavnih zahtevah je spregovoril Roman Žveglič, podpredsednik SKS.

Postopki ob zaznanem gretju sena ali slame

Pomembno je, da smo pozorni na za segrevanje značilen vonj sena: v primeru kislega vonja ali vonja po karamelu nemudoma ukrepamo in seno premečemo. Pri tem priporočamo previdnost, saj lahko s premetavanjem dovedemo svež zrak in pospešimo vžig. Nikakor ne hodimo po senu, ker lahko tvorimo požarne kotanje, obstaja tudi nevarnost, da se senena kopica vdre ali sesede, v primeru takšne nevarnosti naj bo oseba navezana in nikakor ne sama na kopici, pravi mag. Tatjana Pevec s KGZ Celje.

Spremembe zemljiške politike v nekaterih delih še nedorečene

Z državnim sekretarjem na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetom Podgorškom, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS dr. Tatjano Zagorc, predsednikomSindikata kmetov Slovenije Antonom Medvedom in direktorjem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Brankom Ravnikom smo spregovorili o načrtovanih spremembah zemljiške politike. Te med drugim zadevajo prednostni vrstni red v postopkih nakupa kmetijskih zemljišč in delovanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Razlogi za gretje skladiščenega sena

Eden pomembnejših pogojev za nastanek samovžiga sena je vlaga. Shranjeno seno mora imeti manj kot 15 odstotkov vlage. Razlogi za prezgodnje skladiščenje sena, ki posledično prinesejo preseženo količino vlage, so različni: prehitro spravilo zaradi nevarnosti prihajajočega dežja, nedoslednost pri sušenju, lahko se vlaga v senu poveča tudi zaradi sekundarnih dejavnikov, na primer: zaradi poškodovane strehe objekta seno moči dež ali pa se seno vlaži iz tal, pravi mag. Tatjana Pevec s KGZ Celje.

Slovensko podeželje ne bo zverinjak!

V napadih volkov prizadeti kmetje petkov obisk ministra Zajca in medijske izjave, da je nujno omogočiti sobivanje z volkom, jemljejo kot norčevanje oblasti. Zato je po novih hudih nedeljskih napadih volkov Sindikat kmetov Slovenije za soboto, 10. avgusta 2019 ob 10 uri, na trgu v Velikih Laščah, napovedal velik protestni shod pod sloganom »Slovensko podeželje ne bo zverinjak«.

Kako prepoznati prve znake napada podlubnikov

Zaradi vročinskih valov v juniju in juliju na ZGS previdevajo, da bo poškodovanost drevja zaradi prenamnožitve podlubnikov v letu 2019 že v sredini avgusta presegla 400.000 m3. Marija Kolšek je spregovorila, kako prepoznati zgodnje znake napada.

Napadi podlubnikov in razmere za kmetovanje

V nedeljski kmetijski oddaji je bilo govora o velikem razmahu napada podlubnikov v letošnjem letu, v drugem delu pa je bila naša gostja mag. Tatjana Čop. Med drugim smo govorili o pravičnosti v verigi od vil do vilic.

Dr. Tone Vidrih: Najhujša je nevoščljivost!

Paša je pisana na kožo ljudi, ki so vsestranski, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ki razmišljajo holistično. Ni vse samo v prireji, pomembna je tudi živost in rodovitnost zemlje, pomembno je počutje živali. Izkušnje s Cerkniškega polja, Planinskega polja in če hočete Barja, kažejo, da kjerkoli smo uvedli nadzorovano pašo, tam je bilo več ptic, travnih gnezdilk. Vse je v glavi ljudi! To je le nekaj zanimivih misli, ki jih je v sobotni oddaji Naš gost povedal prof. dr. Tone Vidrih in dodal, da je zelo veliko truda vedno znova potrebno vložiti v spreminjanje miselnosti ljudi in za to je ponavadi potrebno več rodov. Paša ni enostavna. Ljudje pa smo radi komot. Najraje počnemo tisto, kar so počeli naši predniki, kar počne okolica, kar govori stroka, kar nas nagovarjajo ponudniki različnih dobrin, brez katerih nam naj bi ne bilo živeti. A ljudje se ne zavedamo, da je prav slednje vedno v njihovo korist...

Skrb za živali poleti

Mojca Furlan je učiteljica, uspšena in prodorna mentorica, tudi aktivna v Društvu za varovanje okolja in pomoč živalim. Govorili smo o skrbi živali poleti, izpostavili nekaj predsodkov in tabujev ter zmotnih prepričanj o krmljenju živali.

Kako postopati ob čebeljem ropu?

Čebelar Milan Meglič je spregovoril o tem, kako postopati, če odkrijemo ropanje čebelje družine.

60. let tekmovanj v oranju

V Podravju letos praznujejo 60-letnico tekmovanj oračev. V Minutah za kmetijstvo in podeželje je o tem spregovoril dr. Stane Klemenčič in povabil na večerno slavnostno akademijo ob 60. obletnici regijskega tekmovanja oračev Podravja, ter jutrišnje tekmovanje.

Kako ugotoviti, ali gre za čebelji rop?

V nedeljski kmetijski oddaji smo gostili čebelarja Milana Megliča, ki je med drugim povedal, da smo v večini Slovenije zdaj že v brezpašnem obdobju, ko lahko v čebelnjakih pride tudi do medsebojnega ropanja medu. In kako prepoznati, da se dogaja rop?

Kako doseči pretvorbo kristaliziranega medu v satju?

V nedeljski kmetijski oddaji sem gostil čebelarja Milana Megliča, ki je med drugim povedal, da bo letošnja bera medu med slabšimi v zadnjih letih, povprašal pa sem ga tudi za nasvet, kako naj čebelarji, ki se ukvarjajo s težavami zaradi kristalizacije medu, ta med predelajo v takega, da ga bodo lahko iztočili. Povedal je, da se to veliko lažje izvede v nakladnih panjih.

Napovedana je pomoč EU kmetom v bitki s sušo

Evropska komisija pa je minuli teden napovedala pomoč evropskim kmetom v bitki s sušo. Reševanje nastale situacije se bo odvijalo po že po ustaljenih navadah, tako naj bi prizadete kmetije imele prednost pri izplačilih ukrepov kmetijske politike za letošnje leto, prva pa naj bi bila tako v obliki predplačil izplačana že v oktobru.

Ukrepi po toči in o čebelarjenju na višku poletja

Neurja s točo, ki so na začetku tega meseca klestila na širšem ptujskem območju, so v kmetijstvu povzročila za skoraj 12 milijonov evrov škode. O tem in zapletih v prvem delu oddaje, v drugem pa z čebelarjem Milanom Megličem o čebelarjenju na višku poletja.

Nekatere posebej uporabne aplikacije

Blaška Božnar, specialistka za razvoj podeželja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj je predstavila nekaj računalniških aplikacij, ki kmetom lahko olajšajo delo.

Spremebe zakonodaje na področju gradnje ribogojnic

Miha Štular, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je spregovoril o spremembah na področju gradnje ribogojnic.

Lepote doline Soče

Gaj Rosič je vodja projektov Zavoda za turizem doline Soče. Opisal je znamenitosti, lepote, posebnosti in priložnosti doline. Pred mikrofon smo ga povabili ob našem obisku doline, tudi zaradi postavitve novega oddajnika Radia Ognjišče na pobočju Kanina.

Predelava in prodaja zelišč ter izdelkov iz zelišč na kmetiji

V Svetovalnici smo govorili o možnostih predelave in prodaje zelišč ter izdelkov iz zelišč na kmetiji.Predstavili smo dopolnilne dejavnosti na področju zeliščarstva ter pogoje, ki jih morajo kmetje izpolnjevati za ukvarjanje z to dejavnostjo. Naša sogovornica je bila Jožica Kapun Maršik, skupna specialistka za zeliščarstvo v okviru JSKS

Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja

Svetovalka Tatjana Grilc s KGZ Kranj je pojasnila zakonitosti biotičnega in kemičnega zatiranja ščavja.

Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja

Svetovalka Tatjana Grilc s KGZ Kranj je pojasnila, na kaj moramo biti pozorni pri mehanskem zatiranju sčavja, da bomo uspešni.

Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja

Erika Boltar s KGZ Kranj je pojasnila mehanizme, ki jih pri vzgoji sadnih dreves in odločanju o višini ter kakovosti pridelka lahko uravnavamo s poletno rezjo.

Dopolnilna dejavnost predelave zelišč, ribogojstvo...

Naša gostja v nedeljski kmetijski oddaji je bila Andreja Krt Stopar, Slavi Košir pa se je z njo pogovarjala o zakonitostih nekaterih dopolnilnih dejavnosti na kemtijah, ki so povezane s tradicionalnim načinom predelave. Ustavili sta se me d drugim pri predelavi zelišč, ribogojstvu, predelavi lesa...

Letovanje družin v Portorožu

Slovenska karitas je edina organizacija v Sloveniji, ki vsako leto omogoča letovanja za socialno šibkejše družine. V Portorožu smo se jim pridružili na krajšem oddihu in posneli nekaj vtisov staršev in otrok.

Žetev zelišč je v polnem teku

Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o glavnih zakonitostih spravila zelišč.

Pridelava zrnatih stročnic v premeni hmeljišč

Dr. Barbara Čeh z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o raziskovalnem projektu, ki išče najbolj optimalno agrotehniko za pridelavo visokega fižola v hmeljiščih v premeni.

O plodovi vinski mušici

Alenka Ferlež Rus z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o škodah, ki jih plodova vinska mušica povzroča pridelovalcem sadja in vinogradnikom, ter kako jo zatrati.

Zatiranje pelinolistne ambrozije je obvezno

Silvo Žveplan univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spomnil na nujnost zatiranja pelinolistne ambrozije.

Orehova muha, travništvo in govedoreja

V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.

Vabljeni med prostovoljce za spremljanje suše

Povabili smo med prostovoljce za spremljanje suše in sicer da se priključite projektu DriDanube, ki ga vodi Agencija za okolje.

Pomen rednega čiščenja traktorskih hladilnikov

Martin Mavsar, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto pravi, da redno vzdrževanje strojev veliko pripomore k manjšim stroškom pridelave. Veliko goriva lahko prihranimo, če redno čistimo hladilnike motorjev.

Kaj pomeni EKO, kaj BIO in kaj Organsko

Dr. Tamara Korosec je spregovorila o zagati, ob kateri se ustavlja veliko potrošnikov, ko na trgovskih policah izbirajo ekološko hrano.

Oskrba v toči prizadetih posevkov koruze

Stane Bevc, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto je svetoval o oskrbi njiv koruze, po·kodovane v to·i.

Kako zatirati orehovo muho

Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje je svetovala o načinih zatiranja orehove muhe.

Nasveti za strniščne dosevke

Modro je, da njive takoj po žetvi plitvo obdelamo in jih pripravimo za setev strniščnih dosevkov. Več je v oddaji povedal Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana. Ustavili pa smo se tudi ob gojitvenih delih v gozdovih.

Podlubniki v letu 2019

Mag. Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije je pojasnil področje gozdno gojitvenih del v gozdovih.

Podlubniki v letu 2019

Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije je opozorila na letošnjo situacijo glede podlubnikov v naših gozdovih.

Kako in kam prijaviti srečanje z zvermi?

Dr. Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije je pripravil nekaj nasvetov, kdaj in kdo mora prijaviti bližnje srečanje z zvermi in kakšen naj bi bil postopek...

Nasveti za obnašanje v primeu srečanja z medvedom

Dr. Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije je pripravil nekaj nasvetov, kaj storiti, če ob obisku v gozdu opazimo medveda. Kakšne so zapovedi?

Nasveti za obnašanje v gozdovih

Dr. Matija Stergar z zavoda za gozdove Slovenije je pripravil nekaj nasvetov za splošno obnašanje pohodnikov v gozdu na področjih pojavljanja medveda.