Vstani in hodi

VEČ ...|25. 5. 2025
Zavod ODTIZ

V nedeljskem večeru smo v oddaji Vstani in hodi predstavili Zavod ODTIZ, ki si želi ustvariti stičišče priložnosti za aktivno oblikovanje življenja posameznika z invalidnostjo, posebej mladih. Naša gostja je bila ena od ustanoviteljic zavoda Mija Pungeršič.

Zavod ODTIZ

V nedeljskem večeru smo v oddaji Vstani in hodi predstavili Zavod ODTIZ, ki si želi ustvariti stičišče priložnosti za aktivno oblikovanje življenja posameznika z invalidnostjo, posebej mladih. Naša gostja je bila ena od ustanoviteljic zavoda Mija Pungeršič.

invalidivključenostinkluzijamladiZavod ODTIZ

Vstani in hodi

Zavod ODTIZ

V nedeljskem večeru smo v oddaji Vstani in hodi predstavili Zavod ODTIZ, ki si želi ustvariti stičišče priložnosti za aktivno oblikovanje življenja posameznika z invalidnostjo, posebej mladih. Naša gostja je bila ena od ustanoviteljic zavoda Mija Pungeršič.

VEČ ...|25. 5. 2025
Zavod ODTIZ

V nedeljskem večeru smo v oddaji Vstani in hodi predstavili Zavod ODTIZ, ki si želi ustvariti stičišče priložnosti za aktivno oblikovanje življenja posameznika z invalidnostjo, posebej mladih. Naša gostja je bila ena od ustanoviteljic zavoda Mija Pungeršič.

Damijana Medved

invalidivključenostinkluzijamladiZavod ODTIZ

Komentar tedna

VEČ ...|11. 4. 2025
Milan Knep: Od delavca do potrošnika: Kam nas pelje nova ideološka bitka?

Avtor analizira tri ključne kulturno-civilizacijske preobrate, skozi katere smo šli v zadnjih desetletjih. Od časov, ko je svet zaznamovala ideologija dela in delavski razred, do trenutne negotovosti, ki jo prinašajo politični in družbeni premiki v smeri ideologij, kot so woke in inkluzija. Milan Knep raziskuje, kako so se spreminjali globalni ideološki okviri, od komunizma do sodobnih kulturnih revolucij, ter kako ti preobrati vplivajo na našo družbo in prihodnost. Zaključuje z optimističnim pogledom, ki ga ponuja katolištvo kot temelj za prihodnje spremembe in vstajenje nove civilizacije.

Milan Knep: Od delavca do potrošnika: Kam nas pelje nova ideološka bitka?

Avtor analizira tri ključne kulturno-civilizacijske preobrate, skozi katere smo šli v zadnjih desetletjih. Od časov, ko je svet zaznamovala ideologija dela in delavski razred, do trenutne negotovosti, ki jo prinašajo politični in družbeni premiki v smeri ideologij, kot so woke in inkluzija. Milan Knep raziskuje, kako so se spreminjali globalni ideološki okviri, od komunizma do sodobnih kulturnih revolucij, ter kako ti preobrati vplivajo na našo družbo in prihodnost. Zaključuje z optimističnim pogledom, ki ga ponuja katolištvo kot temelj za prihodnje spremembe in vstajenje nove civilizacije.

komentarMarxkulturna revolucijaideologija delasrednji razredpotrošništvowokeinkluzijaidentitetna politikaprogresizemkatolištvo

Komentar tedna

Milan Knep: Od delavca do potrošnika: Kam nas pelje nova ideološka bitka?

Avtor analizira tri ključne kulturno-civilizacijske preobrate, skozi katere smo šli v zadnjih desetletjih. Od časov, ko je svet zaznamovala ideologija dela in delavski razred, do trenutne negotovosti, ki jo prinašajo politični in družbeni premiki v smeri ideologij, kot so woke in inkluzija. Milan Knep raziskuje, kako so se spreminjali globalni ideološki okviri, od komunizma do sodobnih kulturnih revolucij, ter kako ti preobrati vplivajo na našo družbo in prihodnost. Zaključuje z optimističnim pogledom, ki ga ponuja katolištvo kot temelj za prihodnje spremembe in vstajenje nove civilizacije.

VEČ ...|11. 4. 2025
Milan Knep: Od delavca do potrošnika: Kam nas pelje nova ideološka bitka?

Avtor analizira tri ključne kulturno-civilizacijske preobrate, skozi katere smo šli v zadnjih desetletjih. Od časov, ko je svet zaznamovala ideologija dela in delavski razred, do trenutne negotovosti, ki jo prinašajo politični in družbeni premiki v smeri ideologij, kot so woke in inkluzija. Milan Knep raziskuje, kako so se spreminjali globalni ideološki okviri, od komunizma do sodobnih kulturnih revolucij, ter kako ti preobrati vplivajo na našo družbo in prihodnost. Zaključuje z optimističnim pogledom, ki ga ponuja katolištvo kot temelj za prihodnje spremembe in vstajenje nove civilizacije.

Milan Knep

komentarMarxkulturna revolucijaideologija delasrednji razredpotrošništvowokeinkluzijaidentitetna politikaprogresizemkatolištvo

Vstani in hodi

VEČ ...|28. 7. 2024
Avtizem

Tokratna oddaja je bila posvečena avtizmu. Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja, ki prizadene možgane pri procesiranju informacij. Podatki kažejo, da se število otrok z avtizmom naglo viša. Naša gostja je bila Nina Kozarič, mama dečka z avtizmom, ki je z nami delila svojo zgodbo. Med drugim je predstavila tudi trzinsko izpostavo Združenja Bodi zdrav, v kateri bodo izvajali različne programe za otroke z avtizmom in njihove starše.

Avtizem

Tokratna oddaja je bila posvečena avtizmu. Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja, ki prizadene možgane pri procesiranju informacij. Podatki kažejo, da se število otrok z avtizmom naglo viša. Naša gostja je bila Nina Kozarič, mama dečka z avtizmom, ki je z nami delila svojo zgodbo. Med drugim je predstavila tudi trzinsko izpostavo Združenja Bodi zdrav, v kateri bodo izvajali različne programe za otroke z avtizmom in njihove starše.

avtizemnevrodivergentnostinkluzijaZdruženje Bodi zdravNina Kozarič

Vstani in hodi

Avtizem

Tokratna oddaja je bila posvečena avtizmu. Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja, ki prizadene možgane pri procesiranju informacij. Podatki kažejo, da se število otrok z avtizmom naglo viša. Naša gostja je bila Nina Kozarič, mama dečka z avtizmom, ki je z nami delila svojo zgodbo. Med drugim je predstavila tudi trzinsko izpostavo Združenja Bodi zdrav, v kateri bodo izvajali različne programe za otroke z avtizmom in njihove starše.

VEČ ...|28. 7. 2024
Avtizem

Tokratna oddaja je bila posvečena avtizmu. Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja, ki prizadene možgane pri procesiranju informacij. Podatki kažejo, da se število otrok z avtizmom naglo viša. Naša gostja je bila Nina Kozarič, mama dečka z avtizmom, ki je z nami delila svojo zgodbo. Med drugim je predstavila tudi trzinsko izpostavo Združenja Bodi zdrav, v kateri bodo izvajali različne programe za otroke z avtizmom in njihove starše.

Damijana Medved

avtizemnevrodivergentnostinkluzijaZdruženje Bodi zdravNina Kozarič

Vstani in hodi

VEČ ...|23. 6. 2024
Varstveno-delovni centri

Tokratna oddaja Vstani in hodi je bila posvečena varstveno-delovnim centrom, v katere so vključene osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Pomen teh centrov in vsakdan njihovih uporabnikov sta nam predstavili Mira Potokar, direktorica podjetja Želva in Jasna Kofol, pomočnica direktorice in vodja varstveno delovnega centra in bivalnih enot, ki sta med drugim povedali, kako zelo srčni so njihovi uporabniki in kako lepo je zato vsak dan priti v službo.

Varstveno-delovni centri

Tokratna oddaja Vstani in hodi je bila posvečena varstveno-delovnim centrom, v katere so vključene osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Pomen teh centrov in vsakdan njihovih uporabnikov sta nam predstavili Mira Potokar, direktorica podjetja Želva in Jasna Kofol, pomočnica direktorice in vodja varstveno delovnega centra in bivalnih enot, ki sta med drugim povedali, kako zelo srčni so njihovi uporabniki in kako lepo je zato vsak dan priti v službo.

Želvainkluzijainvalidibivalne enote

Vstani in hodi

Varstveno-delovni centri

Tokratna oddaja Vstani in hodi je bila posvečena varstveno-delovnim centrom, v katere so vključene osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Pomen teh centrov in vsakdan njihovih uporabnikov sta nam predstavili Mira Potokar, direktorica podjetja Želva in Jasna Kofol, pomočnica direktorice in vodja varstveno delovnega centra in bivalnih enot, ki sta med drugim povedali, kako zelo srčni so njihovi uporabniki in kako lepo je zato vsak dan priti v službo.

VEČ ...|23. 6. 2024
Varstveno-delovni centri

Tokratna oddaja Vstani in hodi je bila posvečena varstveno-delovnim centrom, v katere so vključene osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Pomen teh centrov in vsakdan njihovih uporabnikov sta nam predstavili Mira Potokar, direktorica podjetja Želva in Jasna Kofol, pomočnica direktorice in vodja varstveno delovnega centra in bivalnih enot, ki sta med drugim povedali, kako zelo srčni so njihovi uporabniki in kako lepo je zato vsak dan priti v službo.

Damijana Medved

Želvainkluzijainvalidibivalne enote

Vstani in hodi

VEČ ...|26. 3. 2023
Vključevanje oseb z Downovim sindromom

V oddaji smo govorili o možnostih vključevanja oseb z Downovim sindromom, povedali, s kakšnimi stiskami in izzivi se srečujejo starši otrok z Downovim sindromom in kje lahko najdejo pomoč in informacije. Predstavili smo tudi primere dobrih praks vključevanja oseb z Downovim sindromom: restavracijo Druga violina, trgovino Skrbovinca, pekarno Janeza dela in zaposlitveni center Atelje 21. Naša sogovornica je bila dr. Valerija Bužan, predsednica Društva Downov sindrom Slovenija.

Vključevanje oseb z Downovim sindromom

V oddaji smo govorili o možnostih vključevanja oseb z Downovim sindromom, povedali, s kakšnimi stiskami in izzivi se srečujejo starši otrok z Downovim sindromom in kje lahko najdejo pomoč in informacije. Predstavili smo tudi primere dobrih praks vključevanja oseb z Downovim sindromom: restavracijo Druga violina, trgovino Skrbovinca, pekarno Janeza dela in zaposlitveni center Atelje 21. Naša sogovornica je bila dr. Valerija Bužan, predsednica Društva Downov sindrom Slovenija.

Downov sindrominkluzijaDruga violinaAtelje 21Skrbovinca

Vstani in hodi

Vključevanje oseb z Downovim sindromom

V oddaji smo govorili o možnostih vključevanja oseb z Downovim sindromom, povedali, s kakšnimi stiskami in izzivi se srečujejo starši otrok z Downovim sindromom in kje lahko najdejo pomoč in informacije. Predstavili smo tudi primere dobrih praks vključevanja oseb z Downovim sindromom: restavracijo Druga violina, trgovino Skrbovinca, pekarno Janeza dela in zaposlitveni center Atelje 21. Naša sogovornica je bila dr. Valerija Bužan, predsednica Društva Downov sindrom Slovenija.

VEČ ...|26. 3. 2023
Vključevanje oseb z Downovim sindromom

V oddaji smo govorili o možnostih vključevanja oseb z Downovim sindromom, povedali, s kakšnimi stiskami in izzivi se srečujejo starši otrok z Downovim sindromom in kje lahko najdejo pomoč in informacije. Predstavili smo tudi primere dobrih praks vključevanja oseb z Downovim sindromom: restavracijo Druga violina, trgovino Skrbovinca, pekarno Janeza dela in zaposlitveni center Atelje 21. Naša sogovornica je bila dr. Valerija Bužan, predsednica Društva Downov sindrom Slovenija.

Damijana Medved

Downov sindrominkluzijaDruga violinaAtelje 21Skrbovinca

Vstani in hodi

VEČ ...|28. 8. 2022
Projekt inPlaninec

V oddaji Vstani in hodi je bil predstavljen projekt inPlaninec, ki živi v okviru Planinske zveze Slovenije in vabi v gore gibalno ovirane, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne in ljudi z motnjo v duševnem razvoju, avtizmom in ADHD. Z nami sta bila Jurček Nowakk, vodja odbora in Planinec in Marjeta Čič, namestnica vodje, ki sta nam predstavila njihovo delo in tudi prihajajoče inkluzijske pohode.

Projekt inPlaninec

V oddaji Vstani in hodi je bil predstavljen projekt inPlaninec, ki živi v okviru Planinske zveze Slovenije in vabi v gore gibalno ovirane, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne in ljudi z motnjo v duševnem razvoju, avtizmom in ADHD. Z nami sta bila Jurček Nowakk, vodja odbora in Planinec in Marjeta Čič, namestnica vodje, ki sta nam predstavila njihovo delo in tudi prihajajoče inkluzijske pohode.

invalidigoreprostovoljciinkluzijainkluzijski pohod

Vstani in hodi

Projekt inPlaninec

V oddaji Vstani in hodi je bil predstavljen projekt inPlaninec, ki živi v okviru Planinske zveze Slovenije in vabi v gore gibalno ovirane, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne in ljudi z motnjo v duševnem razvoju, avtizmom in ADHD. Z nami sta bila Jurček Nowakk, vodja odbora in Planinec in Marjeta Čič, namestnica vodje, ki sta nam predstavila njihovo delo in tudi prihajajoče inkluzijske pohode.

VEČ ...|28. 8. 2022
Projekt inPlaninec

V oddaji Vstani in hodi je bil predstavljen projekt inPlaninec, ki živi v okviru Planinske zveze Slovenije in vabi v gore gibalno ovirane, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne in ljudi z motnjo v duševnem razvoju, avtizmom in ADHD. Z nami sta bila Jurček Nowakk, vodja odbora in Planinec in Marjeta Čič, namestnica vodje, ki sta nam predstavila njihovo delo in tudi prihajajoče inkluzijske pohode.

Damijana Medved

invalidigoreprostovoljciinkluzijainkluzijski pohod

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|25. 5. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 3. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika. 

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 3. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoŽeljko OsetIgor GrdinaBranko DiehelVladimir Kresnik

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 5. 2025
Predlog novele zakona o ukinitvi obveznega članstva v KGZS in aktualno dogajanje na področju kmetijstva

Sredi marca sta poslanca koalicijskih Gibanja Svoboda in SD v Državni zbor vložila predlog novele o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, katere glavna sprememba je ukinitev obveznega članstva v zbornici tako za pravne kot fizične osebe. Poslanci so ga po četrtkovi prvi obravnavi pospremili v nadaljno obravnavo. V prvem delu oddaje ste slišali odzive politike in stroke na predlog novele, v drugem delu pa še nekaj aktualnih novic s področja kmetijstva.

Predlog novele zakona o ukinitvi obveznega članstva v KGZS in aktualno dogajanje na področju kmetijstva

Sredi marca sta poslanca koalicijskih Gibanja Svoboda in SD v Državni zbor vložila predlog novele o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, katere glavna sprememba je ukinitev obveznega članstva v zbornici tako za pravne kot fizične osebe. Poslanci so ga po četrtkovi prvi obravnavi pospremili v nadaljno obravnavo. V prvem delu oddaje ste slišali odzive politike in stroke na predlog novele, v drugem delu pa še nekaj aktualnih novic s področja kmetijstva.

Slavi Košir

kmetijstvonaravavrtpolitika

Pogovor o

VEČ ...|28. 5. 2025
Slovenija polnopravna članica Cerna

Slovenija bo v kratkem postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave, ki ji krajše pravimo Cern. Kakšne priložnosti ponuja ta status? Kako v naši državi skrbimo za znanost, raziskave in razvoj? Gostili smo državnega sekretarja na pristojnem ministrstvu dr. Jureta Gašpariča ter dr. Boruta Paula Kerševana z Inštituta Jožef Štefan, ki je tudi profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Prek telefona smo vstopili v stik tudi z izvršno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije za strateški razvoj in internacionalizacijo, mag. Marjano Majerič.

Slovenija polnopravna članica Cerna

Slovenija bo v kratkem postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave, ki ji krajše pravimo Cern. Kakšne priložnosti ponuja ta status? Kako v naši državi skrbimo za znanost, raziskave in razvoj? Gostili smo državnega sekretarja na pristojnem ministrstvu dr. Jureta Gašpariča ter dr. Boruta Paula Kerševana z Inštituta Jožef Štefan, ki je tudi profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Prek telefona smo vstopili v stik tudi z izvršno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije za strateški razvoj in internacionalizacijo, mag. Marjano Majerič.

Helena Križnik

politikaživljenje

Naš pogled

VEČ ...|27. 5. 2025
Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Alen Salihović

komentarpobojikomunizemfašizemnacizempredsednica države

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2025
65. obletnica v Karapačaju

Slovenski dom v Karapačaju v Buenos Airesu v Argentini je praznoval 65. obletnico.  Slovesnost so začeli z dviganjem zastav in petjem himen, nato je sveto mašo za žive in pokojne člane doma daroval Franci Cukjati. V kulturnem programu, ki je potekal pod geslom Tam, kjer je ljubezen, tam je življenje, je predsednik doma Damijan Ahlin poudaril, kako je pomembna složnost in da je potrebno nadaljevati delo prednikov s ponosom in pogumom. Ob prazniku je posebno priznanje doma prejel Martin Jeretina, ob jubileju pa je zaslužno priznanje prejel predsednik doma Damijan Ahlih, ki je bil tudi režiser in idejni vodja prizora, ki so ga uprizorili, veseloigre Tako je bilo, tako je. Za jubilej so po poročanju Svobodne Slovenije pripravili tudi razstavo fotografij o zgodovini doma. Več kot 120 fotografij na devetih panojih prikazuje začetke, glasbo, versko življenje, šolo, folklorno skupino, gledališko dejavnost ...

65. obletnica v Karapačaju

Slovenski dom v Karapačaju v Buenos Airesu v Argentini je praznoval 65. obletnico.  Slovesnost so začeli z dviganjem zastav in petjem himen, nato je sveto mašo za žive in pokojne člane doma daroval Franci Cukjati. V kulturnem programu, ki je potekal pod geslom Tam, kjer je ljubezen, tam je življenje, je predsednik doma Damijan Ahlin poudaril, kako je pomembna složnost in da je potrebno nadaljevati delo prednikov s ponosom in pogumom. Ob prazniku je posebno priznanje doma prejel Martin Jeretina, ob jubileju pa je zaslužno priznanje prejel predsednik doma Damijan Ahlih, ki je bil tudi režiser in idejni vodja prizora, ki so ga uprizorili, veseloigre Tako je bilo, tako je. Za jubilej so po poročanju Svobodne Slovenije pripravili tudi razstavo fotografij o zgodovini doma. Več kot 120 fotografij na devetih panojih prikazuje začetke, glasbo, versko življenje, šolo, folklorno skupino, gledališko dejavnost ...

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevkultura

Spominjamo se

VEČ ...|29. 5. 2025
Spominjamo se dne 29. 5.

Spominjamo se dne 29. 5.

Tone Gorjup

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|29. 5. 2025
Revija belokranjskih modrih frankinj

Belokranjski vinarji so sredi aprila 2025 v Ljubljani pripravili edinstveni dogodek, namenjen poslovnim partnerjem vinarjev in predstavnikom medijev, na katerem so predstavili bogastvo in raznolikost belokranjskih vin s poudarkom na sorti modra frankinja. Revijo je organiziral Razvojno informacijski center Bela krajina v sodelovanju z devetimi belokranjskimi vinarji – Vinska klet Metlika, Vinska klet Šuklje, Vina Škof, Vinska klet Prus, Vinska klet Hoznar, Vinska klet Malnarič, Penine Simonič, Hiša vina Pečarič ter Vina Dolc. Degustacijo je strokovno vodil priznani enolog in vinski poznavalec Dušan Brejc, ki je z obiskovalci delil dragocen vpogled v posebnosti pridelave in značilnosti modre frankinje ter poskrbel za poglobljeno in zanimivo vinsko izkušnjo. Po uradnem delu se je dogodek nadaljeval z druženjem ob izbranih belokranjskih kulinaričnih dobrotah in izvrstnem vinu ter glasbi, kar je omogočilo neformalno povezovanje ter izmenjavo mnenj in idej v sproščenem ambientu. Revija belokranjskih modrih frankinj je dokazala, da gre za edinstven dogodek, poklon vinski dediščini Bele krajine ter dragoceno priložnost za krepitev vezi med stroko, mediji in poslovnim svetom. Dogodek so v sodelovanju z vinarji omogočile Občina Črnomelj, Metlika in Semič.

Revija belokranjskih modrih frankinj

Belokranjski vinarji so sredi aprila 2025 v Ljubljani pripravili edinstveni dogodek, namenjen poslovnim partnerjem vinarjev in predstavnikom medijev, na katerem so predstavili bogastvo in raznolikost belokranjskih vin s poudarkom na sorti modra frankinja. Revijo je organiziral Razvojno informacijski center Bela krajina v sodelovanju z devetimi belokranjskimi vinarji – Vinska klet Metlika, Vinska klet Šuklje, Vina Škof, Vinska klet Prus, Vinska klet Hoznar, Vinska klet Malnarič, Penine Simonič, Hiša vina Pečarič ter Vina Dolc. Degustacijo je strokovno vodil priznani enolog in vinski poznavalec Dušan Brejc, ki je z obiskovalci delil dragocen vpogled v posebnosti pridelave in značilnosti modre frankinje ter poskrbel za poglobljeno in zanimivo vinsko izkušnjo. Po uradnem delu se je dogodek nadaljeval z druženjem ob izbranih belokranjskih kulinaričnih dobrotah in izvrstnem vinu ter glasbi, kar je omogočilo neformalno povezovanje ter izmenjavo mnenj in idej v sproščenem ambientu. Revija belokranjskih modrih frankinj je dokazala, da gre za edinstven dogodek, poklon vinski dediščini Bele krajine ter dragoceno priložnost za krepitev vezi med stroko, mediji in poslovnim svetom. Dogodek so v sodelovanju z vinarji omogočile Občina Črnomelj, Metlika in Semič.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Svetovalnica

VEČ ...|29. 5. 2025
Kako primerno zaščitimo kožo pred soncem?

Ker so dnevi vse daljši, smo tudi več časa izpostavljeni sončnemu obsevanju. Govorili smo o posledicah dolgotrajne izpostavljenosti soncu. Število primerov kožnega raka pri nas narašča, samo v letu 2021 je za kožnim melanomom zbolelo 633 ljudi. Z nami sta bili dermatologinja Laura Betetto in Anja Matušin iz Nacionalnega društva bolnikov z melanomom.

Kako primerno zaščitimo kožo pred soncem?

Ker so dnevi vse daljši, smo tudi več časa izpostavljeni sončnemu obsevanju. Govorili smo o posledicah dolgotrajne izpostavljenosti soncu. Število primerov kožnega raka pri nas narašča, samo v letu 2021 je za kožnim melanomom zbolelo 633 ljudi. Z nami sta bili dermatologinja Laura Betetto in Anja Matušin iz Nacionalnega društva bolnikov z melanomom.

Blaž Lesnik

soncekožni rakmelanompigmentacijasvetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|29. 5. 2025
Blagoslov nesreče

Obetala se je dobra letina bombaža, a od nekod je prišla škodljiva žuželka, ki je začela uničevati letino. Ljudje so obupovali ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Blagoslov nesreče

Obetala se je dobra letina bombaža, a od nekod je prišla škodljiva žuželka, ki je začela uničevati letino. Ljudje so obupovali ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost