Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 4. 2020
Jezus je vstal in živi

Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

Jezus je vstal in živi

Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

časnikkomentarkoronavirusivan štuheccerkev

Komentar Časnik.si

Jezus je vstal in živi
Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?
VEČ ...|8. 4. 2020
Jezus je vstal in živi
Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarkoronavirusivan štuheccerkev

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 4. 2020
Nadškof Zore na tiskovni konferenci Vlade RS: letošnjo veliko noč praznujmo doma, kot družina in kot domača Cerkev

Nadškof Stansilav Zore je sodeloval na novinarski konferenci o aktualnem dogajanju v zvezi z novim koronavirusom. Poleg njega so nastopili še predstavniki drugih verskih skupnosti.

Nadškof Zore na tiskovni konferenci Vlade RS: letošnjo veliko noč praznujmo doma, kot družina in kot domača Cerkev

Nadškof Stansilav Zore je sodeloval na novinarski konferenci o aktualnem dogajanju v zvezi z novim koronavirusom. Poleg njega so nastopili še predstavniki drugih verskih skupnosti.

zorekoronaviruscerkevinfovlada

Informativni prispevki

Nadškof Zore na tiskovni konferenci Vlade RS: letošnjo veliko noč praznujmo doma, kot družina in kot domača Cerkev
Nadškof Stansilav Zore je sodeloval na novinarski konferenci o aktualnem dogajanju v zvezi z novim koronavirusom. Poleg njega so nastopili še predstavniki drugih verskih skupnosti.
VEČ ...|8. 4. 2020
Nadškof Zore na tiskovni konferenci Vlade RS: letošnjo veliko noč praznujmo doma, kot družina in kot domača Cerkev
Nadškof Stansilav Zore je sodeloval na novinarski konferenci o aktualnem dogajanju v zvezi z novim koronavirusom. Poleg njega so nastopili še predstavniki drugih verskih skupnosti.

Alen Salihović

zorekoronaviruscerkevinfovlada

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 4. 2020
Nadškof Stanislav Zore o duhovnem doživljanju epidemije

Nadškof Stanislav Zore je na vladni novinarski konferenci odgovarjal tudi na vprašanje Radia Ognjišče o duhovnem doživljanju epidemije.

Nadškof Stanislav Zore o duhovnem doživljanju epidemije

Nadškof Stanislav Zore je na vladni novinarski konferenci odgovarjal tudi na vprašanje Radia Ognjišče o duhovnem doživljanju epidemije.

zorekoronaviruscerkevinfovlada

Informativni prispevki

Nadškof Stanislav Zore o duhovnem doživljanju epidemije
Nadškof Stanislav Zore je na vladni novinarski konferenci odgovarjal tudi na vprašanje Radia Ognjišče o duhovnem doživljanju epidemije.
VEČ ...|8. 4. 2020
Nadškof Stanislav Zore o duhovnem doživljanju epidemije
Nadškof Stanislav Zore je na vladni novinarski konferenci odgovarjal tudi na vprašanje Radia Ognjišče o duhovnem doživljanju epidemije.

Marta Jerebič

zorekoronaviruscerkevinfovlada

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 4. 2020
KPM: Na preizkušnji je naša državljanska zrelost

8. aprila bo minilo 30 let, odkar so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank, združenih v koaliciji Demos, ki je s tem dobil pravico sestaviti vlado. Ta je bila imenovana 16. aprila 1990, vodil pa jo je Lojze Peterle. Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je ob tej priložnosti pozvala k prenehanju nedemokratičnega delovanja iz ozadja, ki ima za posledico izgubo zaupanja v demokratično ureditev. Za naš radio je izjavo predstavil predsednik omenjene komisije nadškof Anton Stres.

KPM: Na preizkušnji je naša državljanska zrelost

8. aprila bo minilo 30 let, odkar so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank, združenih v koaliciji Demos, ki je s tem dobil pravico sestaviti vlado. Ta je bila imenovana 16. aprila 1990, vodil pa jo je Lojze Peterle. Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je ob tej priložnosti pozvala k prenehanju nedemokratičnega delovanja iz ozadja, ki ima za posledico izgubo zaupanja v demokratično ureditev. Za naš radio je izjavo predstavil predsednik omenjene komisije nadškof Anton Stres.

koronavirusslovenijacerkevinfo

Informativni prispevki

KPM: Na preizkušnji je naša državljanska zrelost
8. aprila bo minilo 30 let, odkar so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank, združenih v koaliciji Demos, ki je s tem dobil pravico sestaviti vlado. Ta je bila imenovana 16. aprila 1990, vodil pa jo je Lojze Peterle. Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je ob tej priložnosti pozvala k prenehanju nedemokratičnega delovanja iz ozadja, ki ima za posledico izgubo zaupanja v demokratično ureditev. Za naš radio je izjavo predstavil predsednik omenjene komisije nadškof Anton Stres.
VEČ ...|6. 4. 2020
KPM: Na preizkušnji je naša državljanska zrelost
8. aprila bo minilo 30 let, odkar so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank, združenih v koaliciji Demos, ki je s tem dobil pravico sestaviti vlado. Ta je bila imenovana 16. aprila 1990, vodil pa jo je Lojze Peterle. Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je ob tej priložnosti pozvala k prenehanju nedemokratičnega delovanja iz ozadja, ki ima za posledico izgubo zaupanja v demokratično ureditev. Za naš radio je izjavo predstavil predsednik omenjene komisije nadškof Anton Stres.

Alen Salihović

koronavirusslovenijacerkevinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 4. 2020
Andrej Naglič o ukrepih, ki v protikoronskem zakonu zajemajo verske uslužbence

Državni zbor je potrdil zakon, s katerim bo država pomagala prizadetim državljanom in gospodarstvu zaradi epidemije. Med njimi so oprostitve plačila prispevkov upravičene tudi samozaposlene osebe, družbeniki, kmetje in verski uslužbenci. Prav oprostitev plačila slednjim je že pozdravil cerkveni pravnik dr. Andrej Naglič.

Andrej Naglič o ukrepih, ki v protikoronskem zakonu zajemajo verske uslužbence

Državni zbor je potrdil zakon, s katerim bo država pomagala prizadetim državljanom in gospodarstvu zaradi epidemije. Med njimi so oprostitve plačila prispevkov upravičene tudi samozaposlene osebe, družbeniki, kmetje in verski uslužbenci. Prav oprostitev plačila slednjim je že pozdravil cerkveni pravnik dr. Andrej Naglič.

koronaviruspolitikadružbacerkevdržavni zbor

Informativni prispevki

Andrej Naglič o ukrepih, ki v protikoronskem zakonu zajemajo verske uslužbence
Državni zbor je potrdil zakon, s katerim bo država pomagala prizadetim državljanom in gospodarstvu zaradi epidemije. Med njimi so oprostitve plačila prispevkov upravičene tudi samozaposlene osebe, družbeniki, kmetje in verski uslužbenci. Prav oprostitev plačila slednjim je že pozdravil cerkveni pravnik dr. Andrej Naglič.
VEČ ...|3. 4. 2020
Andrej Naglič o ukrepih, ki v protikoronskem zakonu zajemajo verske uslužbence
Državni zbor je potrdil zakon, s katerim bo država pomagala prizadetim državljanom in gospodarstvu zaradi epidemije. Med njimi so oprostitve plačila prispevkov upravičene tudi samozaposlene osebe, družbeniki, kmetje in verski uslužbenci. Prav oprostitev plačila slednjim je že pozdravil cerkveni pravnik dr. Andrej Naglič.

Alen Salihović

koronaviruspolitikadružbacerkevdržavni zbor

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|8. 3. 2020
Carlo Acutis

Mladi računalniški genij Carlo Acutis bo kmalu razglašen za blaženega. Gre za Italijana, ki je med drugim pripravil svetovno razstavo o evharističnih čudežih, a je zaradi agresivne oblike levkemije umrl pri 15-ih letih starosti. Njegov lik, ki navdihuje mlade po vsem svetu.

Carlo Acutis

Mladi računalniški genij Carlo Acutis bo kmalu razglašen za blaženega. Gre za Italijana, ki je med drugim pripravil svetovno razstavo o evharističnih čudežih, a je zaradi agresivne oblike levkemije umrl pri 15-ih letih starosti. Njegov lik, ki navdihuje mlade po vsem svetu.

cerkevsvet

Iz življenja vesoljne Cerkve

Carlo Acutis
Mladi računalniški genij Carlo Acutis bo kmalu razglašen za blaženega. Gre za Italijana, ki je med drugim pripravil svetovno razstavo o evharističnih čudežih, a je zaradi agresivne oblike levkemije umrl pri 15-ih letih starosti. Njegov lik, ki navdihuje mlade po vsem svetu.
VEČ ...|8. 3. 2020
Carlo Acutis
Mladi računalniški genij Carlo Acutis bo kmalu razglašen za blaženega. Gre za Italijana, ki je med drugim pripravil svetovno razstavo o evharističnih čudežih, a je zaradi agresivne oblike levkemije umrl pri 15-ih letih starosti. Njegov lik, ki navdihuje mlade po vsem svetu.

Marta JerebičMatjaž Merljak

cerkevsvet

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|8. 3. 2020
Škof Peter Štumpf o postu, Tomaževa proslava

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji steslišali, kako o postu razmišlja murskosoboški škof Peter Štumpf. Med drugim pravi, da po postnem času ne obhajamo samo Kristusovega vstajenja od mrtvih, ampak tudi svoje vstajenje od starega, zamorjenega, ali pa že povsem omrtvelega človeka.

Škof Peter Štumpf o postu, Tomaževa proslava

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji steslišali, kako o postu razmišlja murskosoboški škof Peter Štumpf. Med drugim pravi, da po postnem času ne obhajamo samo Kristusovega vstajenja od mrtvih, ampak tudi svoje vstajenje od starega, zamorjenega, ali pa že povsem omrtvelega človeka.

cerkevdružbapostslovenija

Utrip Cerkve v Sloveniji

Škof Peter Štumpf o postu, Tomaževa proslava
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji steslišali, kako o postu razmišlja murskosoboški škof Peter Štumpf. Med drugim pravi, da po postnem času ne obhajamo samo Kristusovega vstajenja od mrtvih, ampak tudi svoje vstajenje od starega, zamorjenega, ali pa že povsem omrtvelega človeka.
VEČ ...|8. 3. 2020
Škof Peter Štumpf o postu, Tomaževa proslava
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji steslišali, kako o postu razmišlja murskosoboški škof Peter Štumpf. Med drugim pravi, da po postnem času ne obhajamo samo Kristusovega vstajenja od mrtvih, ampak tudi svoje vstajenje od starega, zamorjenega, ali pa že povsem omrtvelega človeka.

Petra Stopar

cerkevdružbapostslovenija

Komentar Družina

VEČ ...|20. 2. 2020
Marjan Pogačnik: Razširjen pogled

Ravnovesje planeta je odvisno od zdravja Amazonije, je zapisal papež Frančišek. S pripravo dokumenta, posvečenega veliki in za prihodnjost Cerkve in planeta pomembni regiji, so se ukvarjali več mesecev, mediji pa so s to glavno temo opravili v eni sami vrstici.

Marjan Pogačnik: Razširjen pogled

Ravnovesje planeta je odvisno od zdravja Amazonije, je zapisal papež Frančišek. S pripravo dokumenta, posvečenega veliki in za prihodnjost Cerkve in planeta pomembni regiji, so se ukvarjali več mesecev, mediji pa so s to glavno temo opravili v eni sami vrstici.

CerkevAmazonija

Komentar Družina

Marjan Pogačnik: Razširjen pogled
Ravnovesje planeta je odvisno od zdravja Amazonije, je zapisal papež Frančišek. S pripravo dokumenta, posvečenega veliki in za prihodnjost Cerkve in planeta pomembni regiji, so se ukvarjali več mesecev, mediji pa so s to glavno temo opravili v eni sami vrstici.
VEČ ...|20. 2. 2020
Marjan Pogačnik: Razširjen pogled
Ravnovesje planeta je odvisno od zdravja Amazonije, je zapisal papež Frančišek. S pripravo dokumenta, posvečenega veliki in za prihodnjost Cerkve in planeta pomembni regiji, so se ukvarjali več mesecev, mediji pa so s to glavno temo opravili v eni sami vrstici.

Marjan Pogačnik

CerkevAmazonija

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|2. 2. 2020
Karizma Chiare Lubich

22. januarja pred 100 leti se je rodila ustanoviteljica Gibanja fokolarov Chiara Lubich. Ta pomemben jubilej člani gibanja po vsem svetu želijo živeti predvsem v želji po vedno globljem odkrivanju daru, ki ji je bil dan za vse človeštvo: duhovnost edinosti. Oddajo smo zato posvetili njej in njeni karizmi.

Karizma Chiare Lubich

22. januarja pred 100 leti se je rodila ustanoviteljica Gibanja fokolarov Chiara Lubich. Ta pomemben jubilej člani gibanja po vsem svetu želijo živeti predvsem v želji po vedno globljem odkrivanju daru, ki ji je bil dan za vse človeštvo: duhovnost edinosti. Oddajo smo zato posvetili njej in njeni karizmi.

duhovnostcerkevdružbasvet

Iz življenja vesoljne Cerkve

Karizma Chiare Lubich
22. januarja pred 100 leti se je rodila ustanoviteljica Gibanja fokolarov Chiara Lubich. Ta pomemben jubilej člani gibanja po vsem svetu želijo živeti predvsem v želji po vedno globljem odkrivanju daru, ki ji je bil dan za vse človeštvo: duhovnost edinosti. Oddajo smo zato posvetili njej in njeni karizmi.
VEČ ...|2. 2. 2020
Karizma Chiare Lubich
22. januarja pred 100 leti se je rodila ustanoviteljica Gibanja fokolarov Chiara Lubich. Ta pomemben jubilej člani gibanja po vsem svetu želijo živeti predvsem v želji po vedno globljem odkrivanju daru, ki ji je bil dan za vse človeštvo: duhovnost edinosti. Oddajo smo zato posvetili njej in njeni karizmi.

Marjana Debevec

duhovnostcerkevdružbasvet

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|2. 2. 2020
Dan posvečenega življenja

V oddaji ste slišali, kaj je pred dnevom Bogu posvečenega življenja redovnim skupnostim položil na srce apostolski nuncij, kako škof Peter Štumpf gleda na sodobno preganjanje Cerkve in kako salezijanci uresničujejo don Boskov zgled.

Dan posvečenega življenja

V oddaji ste slišali, kaj je pred dnevom Bogu posvečenega življenja redovnim skupnostim položil na srce apostolski nuncij, kako škof Peter Štumpf gleda na sodobno preganjanje Cerkve in kako salezijanci uresničujejo don Boskov zgled.

duhovnostcerkevlokalno

Utrip Cerkve v Sloveniji

Dan posvečenega življenja
V oddaji ste slišali, kaj je pred dnevom Bogu posvečenega življenja redovnim skupnostim položil na srce apostolski nuncij, kako škof Peter Štumpf gleda na sodobno preganjanje Cerkve in kako salezijanci uresničujejo don Boskov zgled.
VEČ ...|2. 2. 2020
Dan posvečenega življenja
V oddaji ste slišali, kaj je pred dnevom Bogu posvečenega življenja redovnim skupnostim položil na srce apostolski nuncij, kako škof Peter Štumpf gleda na sodobno preganjanje Cerkve in kako salezijanci uresničujejo don Boskov zgled.

Petra Stopar

duhovnostcerkevlokalno

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 2. 2020
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta ob dnevu posvečenega življenja

V Katoliški Cerkvi s praznikom Jezusovega darovanja v templju oziroma svečnico sklepamo božični čas. To je tudi dan posvečenega življenja. Redovniki in redovnice so se že dan pred tem zbrali ob škofih ordinarijih ter se Bogu zahvalili za dar služenja. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je sveto mašo daroval na Rakovniku.

Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta ob dnevu posvečenega življenja

V Katoliški Cerkvi s praznikom Jezusovega darovanja v templju oziroma svečnico sklepamo božični čas. To je tudi dan posvečenega življenja. Redovniki in redovnice so se že dan pred tem zbrali ob škofih ordinarijih ter se Bogu zahvalili za dar služenja. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je sveto mašo daroval na Rakovniku.

infodružbacerkev

Informativni prispevki

Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta ob dnevu posvečenega življenja
V Katoliški Cerkvi s praznikom Jezusovega darovanja v templju oziroma svečnico sklepamo božični čas. To je tudi dan posvečenega življenja. Redovniki in redovnice so se že dan pred tem zbrali ob škofih ordinarijih ter se Bogu zahvalili za dar služenja. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je sveto mašo daroval na Rakovniku.
VEČ ...|2. 2. 2020
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta ob dnevu posvečenega življenja
V Katoliški Cerkvi s praznikom Jezusovega darovanja v templju oziroma svečnico sklepamo božični čas. To je tudi dan posvečenega življenja. Redovniki in redovnice so se že dan pred tem zbrali ob škofih ordinarijih ter se Bogu zahvalili za dar služenja. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je sveto mašo daroval na Rakovniku.

p. Ivan Rampre/Vatican news

infodružbacerkev

Naš gost

VEČ ...|25. 1. 2020
Benjamin Žnidaršič

V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.

Benjamin Žnidaršič

V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.

Benjamin ŽnidaršičZavod Ars VivaPodcerkevinvalidnostustvarjalnost

Naš gost

Benjamin Žnidaršič
V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.
VEČ ...|25. 1. 2020
Benjamin Žnidaršič
V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.

Damijana Medved

Benjamin ŽnidaršičZavod Ars VivaPodcerkevinvalidnostustvarjalnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|19. 1. 2020
Teden molitve za edinost kristjanov

Ustavili smo se pri knjigi o celibatu, ki je v preteklih dneh razburila javnosti. Sploh, ker je bil kot soavtor naveden zaslužni papež Benedikt VI., ki je med tem že zahteval umik soavtorstva. Drug del oddaje smo namenili tednu molitve za edinost kristjanov.

Teden molitve za edinost kristjanov

Ustavili smo se pri knjigi o celibatu, ki je v preteklih dneh razburila javnosti. Sploh, ker je bil kot soavtor naveden zaslužni papež Benedikt VI., ki je med tem že zahteval umik soavtorstva. Drug del oddaje smo namenili tednu molitve za edinost kristjanov.

cerkevdružbapapežcelibatekumenizem

Iz življenja vesoljne Cerkve

Teden molitve za edinost kristjanov
Ustavili smo se pri knjigi o celibatu, ki je v preteklih dneh razburila javnosti. Sploh, ker je bil kot soavtor naveden zaslužni papež Benedikt VI., ki je med tem že zahteval umik soavtorstva. Drug del oddaje smo namenili tednu molitve za edinost kristjanov.
VEČ ...|19. 1. 2020
Teden molitve za edinost kristjanov
Ustavili smo se pri knjigi o celibatu, ki je v preteklih dneh razburila javnosti. Sploh, ker je bil kot soavtor naveden zaslužni papež Benedikt VI., ki je med tem že zahteval umik soavtorstva. Drug del oddaje smo namenili tednu molitve za edinost kristjanov.

Marjana Debevec

cerkevdružbapapežcelibatekumenizem

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|19. 1. 2020
Relikvije sv. Frančiška Asiškega na Brezjah

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je bilo v ospredju dogajanje v slovenskem narodnem svetišču na Brezjah, kjer so za teden dni sprejeli relikvije sv. Frančiška Asiškega in predstavitev Delavnic molitve in življenja.

Relikvije sv. Frančiška Asiškega na Brezjah

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je bilo v ospredju dogajanje v slovenskem narodnem svetišču na Brezjah, kjer so za teden dni sprejeli relikvije sv. Frančiška Asiškega in predstavitev Delavnic molitve in življenja.

duhovnostcerkevlokalno

Utrip Cerkve v Sloveniji

Relikvije sv. Frančiška Asiškega na Brezjah
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je bilo v ospredju dogajanje v slovenskem narodnem svetišču na Brezjah, kjer so za teden dni sprejeli relikvije sv. Frančiška Asiškega in predstavitev Delavnic molitve in življenja.
VEČ ...|19. 1. 2020
Relikvije sv. Frančiška Asiškega na Brezjah
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je bilo v ospredju dogajanje v slovenskem narodnem svetišču na Brezjah, kjer so za teden dni sprejeli relikvije sv. Frančiška Asiškega in predstavitev Delavnic molitve in življenja.

Petra Stopar

duhovnostcerkevlokalno

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 1. 2020
Civilna iniciativa Dovolj.je razkrila nove primere spolnih zlorab v Cerkvi

Civilna iniciativa Dovolj.je po slabem letu delovanja opozarja na neustrezno reševanje vprašanja spolnih zlorab v Cerkvi. Poleg že znanih imen ovadenih duhovnikov so predstavili primer še enega, za katerega se je že oglasilo več žrtev.

Civilna iniciativa Dovolj.je razkrila nove primere spolnih zlorab v Cerkvi

Civilna iniciativa Dovolj.je po slabem letu delovanja opozarja na neustrezno reševanje vprašanja spolnih zlorab v Cerkvi. Poleg že znanih imen ovadenih duhovnikov so predstavili primer še enega, za katerega se je že oglasilo več žrtev.

zlorabecerkevinfo

Informativni prispevki

Civilna iniciativa Dovolj.je razkrila nove primere spolnih zlorab v Cerkvi
Civilna iniciativa Dovolj.je po slabem letu delovanja opozarja na neustrezno reševanje vprašanja spolnih zlorab v Cerkvi. Poleg že znanih imen ovadenih duhovnikov so predstavili primer še enega, za katerega se je že oglasilo več žrtev.
VEČ ...|15. 1. 2020
Civilna iniciativa Dovolj.je razkrila nove primere spolnih zlorab v Cerkvi
Civilna iniciativa Dovolj.je po slabem letu delovanja opozarja na neustrezno reševanje vprašanja spolnih zlorab v Cerkvi. Poleg že znanih imen ovadenih duhovnikov so predstavili primer še enega, za katerega se je že oglasilo več žrtev.

Marjana Debevec

zlorabecerkevinfo

Komentar Družina

VEČ ...|9. 1. 2020
David Kraner: Cerkev v številkah

Publikacija Slovenske škofovske konference Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2019 predstavlja na enem mestu veliko poslanstvo, ki ga Cerkev uresničuje preko (nad)škofij, župnij, redovnih skupnosti, katoliških društev in drugih ustanov, ki so v službi naših ljudi.

David Kraner: Cerkev v številkah

Publikacija Slovenske škofovske konference Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2019 predstavlja na enem mestu veliko poslanstvo, ki ga Cerkev uresničuje preko (nad)škofij, župnij, redovnih skupnosti, katoliških društev in drugih ustanov, ki so v službi naših ljudi.

duhovnostCerkevdružba

Komentar Družina

David Kraner: Cerkev v številkah
Publikacija Slovenske škofovske konference Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2019 predstavlja na enem mestu veliko poslanstvo, ki ga Cerkev uresničuje preko (nad)škofij, župnij, redovnih skupnosti, katoliških društev in drugih ustanov, ki so v službi naših ljudi.
VEČ ...|9. 1. 2020
David Kraner: Cerkev v številkah
Publikacija Slovenske škofovske konference Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2019 predstavlja na enem mestu veliko poslanstvo, ki ga Cerkev uresničuje preko (nad)škofij, župnij, redovnih skupnosti, katoliških društev in drugih ustanov, ki so v službi naših ljudi.

David Kraner

duhovnostCerkevdružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|5. 1. 2020
Pregled pomembnejših dogodkov v preteklem letu

Karlo Bolčina je komentiral dogodke, ki so zaznamovali Vatikan in Cerkev po svetu v letu 2019.

Pregled pomembnejših dogodkov v preteklem letu

Karlo Bolčina je komentiral dogodke, ki so zaznamovali Vatikan in Cerkev po svetu v letu 2019.

duhovnostsvetcerkevpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Pregled pomembnejših dogodkov v preteklem letu
Karlo Bolčina je komentiral dogodke, ki so zaznamovali Vatikan in Cerkev po svetu v letu 2019.
VEČ ...|5. 1. 2020
Pregled pomembnejših dogodkov v preteklem letu
Karlo Bolčina je komentiral dogodke, ki so zaznamovali Vatikan in Cerkev po svetu v letu 2019.

Marta Jerebič

duhovnostsvetcerkevpapež

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|5. 1. 2020
Svetovni dan miru, silvestrovanje družin in pripravljalni letnik

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo povzeli dogodke minulih prazničnih dni in vstopa v novo leto. Med drugim smo poročali, kako so silvestrovale družine v Domu duhovnosti v Kančevcih, kjer je bila tudi naša sodelavka Tanja Dominko.

Svetovni dan miru, silvestrovanje družin in pripravljalni letnik

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo povzeli dogodke minulih prazničnih dni in vstopa v novo leto. Med drugim smo poročali, kako so silvestrovale družine v Domu duhovnosti v Kančevcih, kjer je bila tudi naša sodelavka Tanja Dominko.

duhovnostcerkevslovenijadruzinapraznovanje

Utrip Cerkve v Sloveniji

Svetovni dan miru, silvestrovanje družin in pripravljalni letnik
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo povzeli dogodke minulih prazničnih dni in vstopa v novo leto. Med drugim smo poročali, kako so silvestrovale družine v Domu duhovnosti v Kančevcih, kjer je bila tudi naša sodelavka Tanja Dominko.
VEČ ...|5. 1. 2020
Svetovni dan miru, silvestrovanje družin in pripravljalni letnik
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo povzeli dogodke minulih prazničnih dni in vstopa v novo leto. Med drugim smo poročali, kako so silvestrovale družine v Domu duhovnosti v Kančevcih, kjer je bila tudi naša sodelavka Tanja Dominko.

Petra Stopar

duhovnostcerkevslovenijadruzinapraznovanje

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|29. 12. 2019
Cerkvene božične teme in pogovor s Thereso Burke

Na nedeljo Svete Družine smo v oddaji Iz Življenja vesoljne Cerkve predvajali pogovor s terapevtko Thereso Burke iz ZDA, ki je ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu.

Cerkvene božične teme in pogovor s Thereso Burke

Na nedeljo Svete Družine smo v oddaji Iz Življenja vesoljne Cerkve predvajali pogovor s terapevtko Thereso Burke iz ZDA, ki je ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu.

svetcerkevsplavbožič

Iz življenja vesoljne Cerkve

Cerkvene božične teme in pogovor s Thereso Burke
Na nedeljo Svete Družine smo v oddaji Iz Življenja vesoljne Cerkve predvajali pogovor s terapevtko Thereso Burke iz ZDA, ki je ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu.
VEČ ...|29. 12. 2019
Cerkvene božične teme in pogovor s Thereso Burke
Na nedeljo Svete Družine smo v oddaji Iz Življenja vesoljne Cerkve predvajali pogovor s terapevtko Thereso Burke iz ZDA, ki je ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu.

Marta JerebičJože Bartolj

svetcerkevsplavbožič

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|29. 12. 2019
Polnočni homiliji ljubljanskega in mariborskega nadškofac

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili razmišljanji obeh nadškofov metropolitov z letošnjih božičnih polnočnic. Kaj sta na prvi sveti večer v pridigah poudarila ljubljanski nadškof Stanislav Zore in mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ste slišali med 8. in 8.30 uro.

Polnočni homiliji ljubljanskega in mariborskega nadškofac

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili razmišljanji obeh nadškofov metropolitov z letošnjih božičnih polnočnic. Kaj sta na prvi sveti večer v pridigah poudarila ljubljanski nadškof Stanislav Zore in mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ste slišali med 8. in 8.30 uro.

duhovnostpraznikislovenijacerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

Polnočni homiliji ljubljanskega in mariborskega nadškofac
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili razmišljanji obeh nadškofov metropolitov z letošnjih božičnih polnočnic. Kaj sta na prvi sveti večer v pridigah poudarila ljubljanski nadškof Stanislav Zore in mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ste slišali med 8. in 8.30 uro.
VEČ ...|29. 12. 2019
Polnočni homiliji ljubljanskega in mariborskega nadškofac
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili razmišljanji obeh nadškofov metropolitov z letošnjih božičnih polnočnic. Kaj sta na prvi sveti večer v pridigah poudarila ljubljanski nadškof Stanislav Zore in mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ste slišali med 8. in 8.30 uro.

Petra Stopar

duhovnostpraznikislovenijacerkev

Pogovor o

VEČ ...|18. 12. 2019
Cerkev in papeži nekoč in danes

Kako se poslanstvo papežev, samopodoba in vizija zrcalijo v svetu? Na vprašanja sta odgovarjala pastoralist dr. Rafko Valenčič in zgodovinar dr. Bogdan Kolar.

Cerkev in papeži nekoč in danes

Kako se poslanstvo papežev, samopodoba in vizija zrcalijo v svetu? Na vprašanja sta odgovarjala pastoralist dr. Rafko Valenčič in zgodovinar dr. Bogdan Kolar.

Cerkevpapežzgodovina

Pogovor o

Cerkev in papeži nekoč in danes
Kako se poslanstvo papežev, samopodoba in vizija zrcalijo v svetu? Na vprašanja sta odgovarjala pastoralist dr. Rafko Valenčič in zgodovinar dr. Bogdan Kolar.
VEČ ...|18. 12. 2019
Cerkev in papeži nekoč in danes
Kako se poslanstvo papežev, samopodoba in vizija zrcalijo v svetu? Na vprašanja sta odgovarjala pastoralist dr. Rafko Valenčič in zgodovinar dr. Bogdan Kolar.

Silvestra Sadar

Cerkevpapežzgodovina

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|17. 11. 2019
Podoba Katoliške Cerkve v medijih in beatifikacija Chiare Lubich

Kako postati samozavesten katoličan, ki zna v medijih, pa tudi v družbi, odgovarjati na težka vprašanja o spolnih zlorabah, istospolnih porokah in podobno? S takšnim izobraževanjem laikov se ukvarja Jack Valero, ki je v Veliki Britaniji ustanovil projekt Catholic Voices, ki je danes razširjen že v 20 državah po svetu. V tokratni oddaji pa tudi o tem, kako se je sklenil škofijski postopek za beatifikacijo ustavnoviteljice Gibarnja fokolarov, Chiare Lubich.

Podoba Katoliške Cerkve v medijih in beatifikacija Chiare Lubich

Kako postati samozavesten katoličan, ki zna v medijih, pa tudi v družbi, odgovarjati na težka vprašanja o spolnih zlorabah, istospolnih porokah in podobno? S takšnim izobraževanjem laikov se ukvarja Jack Valero, ki je v Veliki Britaniji ustanovil projekt Catholic Voices, ki je danes razširjen že v 20 državah po svetu. V tokratni oddaji pa tudi o tem, kako se je sklenil škofijski postopek za beatifikacijo ustavnoviteljice Gibarnja fokolarov, Chiare Lubich.

duhovnostcerkevdružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

Podoba Katoliške Cerkve v medijih in beatifikacija Chiare Lubich
Kako postati samozavesten katoličan, ki zna v medijih, pa tudi v družbi, odgovarjati na težka vprašanja o spolnih zlorabah, istospolnih porokah in podobno? S takšnim izobraževanjem laikov se ukvarja Jack Valero, ki je v Veliki Britaniji ustanovil projekt Catholic Voices, ki je danes razširjen že v 20 državah po svetu. V tokratni oddaji pa tudi o tem, kako se je sklenil škofijski postopek za beatifikacijo ustavnoviteljice Gibarnja fokolarov, Chiare Lubich.
VEČ ...|17. 11. 2019
Podoba Katoliške Cerkve v medijih in beatifikacija Chiare Lubich
Kako postati samozavesten katoličan, ki zna v medijih, pa tudi v družbi, odgovarjati na težka vprašanja o spolnih zlorabah, istospolnih porokah in podobno? S takšnim izobraževanjem laikov se ukvarja Jack Valero, ki je v Veliki Britaniji ustanovil projekt Catholic Voices, ki je danes razširjen že v 20 državah po svetu. V tokratni oddaji pa tudi o tem, kako se je sklenil škofijski postopek za beatifikacijo ustavnoviteljice Gibarnja fokolarov, Chiare Lubich.

Marta Jerebič

duhovnostcerkevdružba

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|17. 11. 2019
Kartitativne ustanove

Na svetovni dan ubogih smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji gostili predstavnike Koordinacije karitativnih ustanov. Kakšno je njihovo poslanstvo in kako jih pri tem nagovarja papež Frančišek?

Kartitativne ustanove

Na svetovni dan ubogih smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji gostili predstavnike Koordinacije karitativnih ustanov. Kakšno je njihovo poslanstvo in kako jih pri tem nagovarja papež Frančišek?

duhovnostcerkevdružba

Utrip Cerkve v Sloveniji

Kartitativne ustanove
Na svetovni dan ubogih smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji gostili predstavnike Koordinacije karitativnih ustanov. Kakšno je njihovo poslanstvo in kako jih pri tem nagovarja papež Frančišek?
VEČ ...|17. 11. 2019
Kartitativne ustanove
Na svetovni dan ubogih smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji gostili predstavnike Koordinacije karitativnih ustanov. Kakšno je njihovo poslanstvo in kako jih pri tem nagovarja papež Frančišek?

Petra Stopar

duhovnostcerkevdružba

Kultura odnosov

VEČ ...|29. 10. 2019
Neplodni pari in Cerkev

Dr. Tadej Strehovec med drugim deluje tudi v zakonski skupini parov, ki imajo težave z neplodnostjo. Kako jim lahko cerkev stopi naproti?

Neplodni pari in Cerkev

Dr. Tadej Strehovec med drugim deluje tudi v zakonski skupini parov, ki imajo težave z neplodnostjo. Kako jim lahko cerkev stopi naproti?

StrehovecneplodnostetikaCerkev

Kultura odnosov

Neplodni pari in Cerkev
Dr. Tadej Strehovec med drugim deluje tudi v zakonski skupini parov, ki imajo težave z neplodnostjo. Kako jim lahko cerkev stopi naproti?
VEČ ...|29. 10. 2019
Neplodni pari in Cerkev
Dr. Tadej Strehovec med drugim deluje tudi v zakonski skupini parov, ki imajo težave z neplodnostjo. Kako jim lahko cerkev stopi naproti?

Marjan Bunič

StrehovecneplodnostetikaCerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|20. 10. 2019
Šentvoršce

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo predstavili letošnjo izdajo knjige Šentvoršce. Z nami je bil urednik zbirke razmišljanj pater Martin Gašparič.

Šentvoršce

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo predstavili letošnjo izdajo knjige Šentvoršce. Z nami je bil urednik zbirke razmišljanj pater Martin Gašparič.

duhovnostcerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

Šentvoršce
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo predstavili letošnjo izdajo knjige Šentvoršce. Z nami je bil urednik zbirke razmišljanj pater Martin Gašparič.
VEČ ...|20. 10. 2019
Šentvoršce
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo predstavili letošnjo izdajo knjige Šentvoršce. Z nami je bil urednik zbirke razmišljanj pater Martin Gašparič.

Petra Stopar

duhovnostcerkev

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|13. 10. 2019
Razglasitev J. H. Newmana za svetnika

Britanski kardinal John Henry Newman bo razglašen za svetnika. Njegov lik nam je v oddaji predstavil dr. Bogdan Dolenc. Pogovarjali pa smo se tudi z novim veleposlanikom pri Svetem sedežu, Jakobom Štunfom.

Razglasitev J. H. Newmana za svetnika

Britanski kardinal John Henry Newman bo razglašen za svetnika. Njegov lik nam je v oddaji predstavil dr. Bogdan Dolenc. Pogovarjali pa smo se tudi z novim veleposlanikom pri Svetem sedežu, Jakobom Štunfom.

duhovnostcerkevspomin

Iz življenja vesoljne Cerkve

Razglasitev J. H. Newmana za svetnika
Britanski kardinal John Henry Newman bo razglašen za svetnika. Njegov lik nam je v oddaji predstavil dr. Bogdan Dolenc. Pogovarjali pa smo se tudi z novim veleposlanikom pri Svetem sedežu, Jakobom Štunfom.
VEČ ...|13. 10. 2019
Razglasitev J. H. Newmana za svetnika
Britanski kardinal John Henry Newman bo razglašen za svetnika. Njegov lik nam je v oddaji predstavil dr. Bogdan Dolenc. Pogovarjali pa smo se tudi z novim veleposlanikom pri Svetem sedežu, Jakobom Štunfom.

Marta JerebičMatjaž Merljak

duhovnostcerkevspomin

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|13. 10. 2019
Pogovor s škofom Stanislavom Lipovškom

Z nami je bil upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Pogovor z njim smo posneli pretekli teden in ga med drugim vprašali, čemu se posveča zdaj, ko Celje čaka njegovega naslednika, ter kako potekajo priprave na slovensko-hrvaško srečanje vernikov v Krašiću.

Pogovor s škofom Stanislavom Lipovškom

Z nami je bil upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Pogovor z njim smo posneli pretekli teden in ga med drugim vprašali, čemu se posveča zdaj, ko Celje čaka njegovega naslednika, ter kako potekajo priprave na slovensko-hrvaško srečanje vernikov v Krašiću.

duhovnostcerkevlokalno

Utrip Cerkve v Sloveniji

Pogovor s škofom Stanislavom Lipovškom
Z nami je bil upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Pogovor z njim smo posneli pretekli teden in ga med drugim vprašali, čemu se posveča zdaj, ko Celje čaka njegovega naslednika, ter kako potekajo priprave na slovensko-hrvaško srečanje vernikov v Krašiću.
VEČ ...|13. 10. 2019
Pogovor s škofom Stanislavom Lipovškom
Z nami je bil upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Pogovor z njim smo posneli pretekli teden in ga med drugim vprašali, čemu se posveča zdaj, ko Celje čaka njegovega naslednika, ter kako potekajo priprave na slovensko-hrvaško srečanje vernikov v Krašiću.

Petra Stopar

duhovnostcerkevlokalno

Iz Betanije

VEČ ...|4. 10. 2019
Teme programa Zahej

Kako naj imam kot kristjan pravilen odnos do lastnine, denarja in napredovanja v poklicnem življenju? Kaj mi daje vrednost, če sem brez redne službe, brezposeln? Kako in zakaj uveljavljati ali sprejemati avtoriteto? Kakšen naj bo moj odnos do šibkejših, do ubogih? Na ta vprašanja odgovarja tečaj Zahej, ki je sestavljen je iz osmih tem in traja osem mesecev. Več so povedali Marjeta Čampa, Mario Jurišić in Marjan Pogačnik.

Teme programa Zahej

Kako naj imam kot kristjan pravilen odnos do lastnine, denarja in napredovanja v poklicnem življenju? Kaj mi daje vrednost, če sem brez redne službe, brezposeln? Kako in zakaj uveljavljati ali sprejemati avtoriteto? Kakšen naj bo moj odnos do šibkejših, do ubogih? Na ta vprašanja odgovarja tečaj Zahej, ki je sestavljen je iz osmih tem in traja osem mesecev. Več so povedali Marjeta Čampa, Mario Jurišić in Marjan Pogačnik.

družbaizobraževanjepolitikaCerkev

Iz Betanije

Teme programa Zahej
Kako naj imam kot kristjan pravilen odnos do lastnine, denarja in napredovanja v poklicnem življenju? Kaj mi daje vrednost, če sem brez redne službe, brezposeln? Kako in zakaj uveljavljati ali sprejemati avtoriteto? Kakšen naj bo moj odnos do šibkejših, do ubogih? Na ta vprašanja odgovarja tečaj Zahej, ki je sestavljen je iz osmih tem in traja osem mesecev. Več so povedali Marjeta Čampa, Mario Jurišić in Marjan Pogačnik.
VEČ ...|4. 10. 2019
Teme programa Zahej
Kako naj imam kot kristjan pravilen odnos do lastnine, denarja in napredovanja v poklicnem življenju? Kaj mi daje vrednost, če sem brez redne službe, brezposeln? Kako in zakaj uveljavljati ali sprejemati avtoriteto? Kakšen naj bo moj odnos do šibkejših, do ubogih? Na ta vprašanja odgovarja tečaj Zahej, ki je sestavljen je iz osmih tem in traja osem mesecev. Več so povedali Marjeta Čampa, Mario Jurišić in Marjan Pogačnik.

Blaž Lesnik

družbaizobraževanjepolitikaCerkev

Komentar Družina

VEČ ...|3. 10. 2019
Bogdan Dolenc: Sinodalna Cerkev je Cerkev, ki posluša

O temeljnem poslanstu Cerkve na območju Amazonije.

Bogdan Dolenc: Sinodalna Cerkev je Cerkev, ki posluša

O temeljnem poslanstu Cerkve na območju Amazonije.

CerkevAmazonija

Komentar Družina

Bogdan Dolenc: Sinodalna Cerkev je Cerkev, ki posluša
O temeljnem poslanstu Cerkve na območju Amazonije.
VEČ ...|3. 10. 2019
Bogdan Dolenc: Sinodalna Cerkev je Cerkev, ki posluša
O temeljnem poslanstu Cerkve na območju Amazonije.

Radio Ognjišče

CerkevAmazonija

Iz Betanije

VEČ ...|2. 10. 2019
Komu je namenjen program Zahej?

Program Zahej ponuja teoretičen in praktičen vpogled v družbeni nauk Cerkve. O svoji izkušnji in tem, kaj mu je program dal, je spregovoril eden od voditeljev tega programa Mario Jurišić.

Komu je namenjen program Zahej?

Program Zahej ponuja teoretičen in praktičen vpogled v družbeni nauk Cerkve. O svoji izkušnji in tem, kaj mu je program dal, je spregovoril eden od voditeljev tega programa Mario Jurišić.

družbaizobraževanjepolitikaCerkev

Iz Betanije

Komu je namenjen program Zahej?
Program Zahej ponuja teoretičen in praktičen vpogled v družbeni nauk Cerkve. O svoji izkušnji in tem, kaj mu je program dal, je spregovoril eden od voditeljev tega programa Mario Jurišić.
VEČ ...|2. 10. 2019
Komu je namenjen program Zahej?
Program Zahej ponuja teoretičen in praktičen vpogled v družbeni nauk Cerkve. O svoji izkušnji in tem, kaj mu je program dal, je spregovoril eden od voditeljev tega programa Mario Jurišić.

Blaž Lesnik

družbaizobraževanjepolitikaCerkev

Komentar Družina

VEČ ...|15. 8. 2019
Edvard Kovač: Milina materine roke

O Marijinem vnebovzetju in Marijinih upodobitvah.

Edvard Kovač: Milina materine roke

O Marijinem vnebovzetju in Marijinih upodobitvah.

duhovnostkomentarCerkev

Komentar Družina

Edvard Kovač: Milina materine roke
O Marijinem vnebovzetju in Marijinih upodobitvah.
VEČ ...|15. 8. 2019
Edvard Kovač: Milina materine roke
O Marijinem vnebovzetju in Marijinih upodobitvah.

Edvard Kovač

duhovnostkomentarCerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|28. 7. 2019
Magdalena Gornik, Anina nedelja in Kolesarska Jakobova pot

Poročali smo o nekaterih odmevnejših dogodkih minulega tedna na slovenskih tleh, prebrali pa smo tudi razmišljanje Beseda med nami iz avgustovske številke revije Novi svet.

Magdalena Gornik, Anina nedelja in Kolesarska Jakobova pot

Poročali smo o nekaterih odmevnejših dogodkih minulega tedna na slovenskih tleh, prebrali pa smo tudi razmišljanje Beseda med nami iz avgustovske številke revije Novi svet.

duhovnostdružbacerkevlokalno

Utrip Cerkve v Sloveniji

Magdalena Gornik, Anina nedelja in Kolesarska Jakobova pot
Poročali smo o nekaterih odmevnejših dogodkih minulega tedna na slovenskih tleh, prebrali pa smo tudi razmišljanje Beseda med nami iz avgustovske številke revije Novi svet.
VEČ ...|28. 7. 2019
Magdalena Gornik, Anina nedelja in Kolesarska Jakobova pot
Poročali smo o nekaterih odmevnejših dogodkih minulega tedna na slovenskih tleh, prebrali pa smo tudi razmišljanje Beseda med nami iz avgustovske številke revije Novi svet.

Petra Stopar

duhovnostdružbacerkevlokalno

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 6. 2019
Papež s Šarcem o migracijah, šolstvu in obisku Slovenije

Predsednik vlade Marjan Šarec se je v Vatikanu srečal s papežem Frančiškom. V izjavi za medije je spregovoril o obisku, znova povabil papeža v Slovenijo in komentiral tudi nekatere aktualne politične zadeve.

Papež s Šarcem o migracijah, šolstvu in obisku Slovenije

Predsednik vlade Marjan Šarec se je v Vatikanu srečal s papežem Frančiškom. V izjavi za medije je spregovoril o obisku, znova povabil papeža v Slovenijo in komentiral tudi nekatere aktualne politične zadeve.

šareecvatikanpapežobiskcerkevdružbaizobraževanjeinfo

Informativni prispevki

Papež s Šarcem o migracijah, šolstvu in obisku Slovenije
Predsednik vlade Marjan Šarec se je v Vatikanu srečal s papežem Frančiškom. V izjavi za medije je spregovoril o obisku, znova povabil papeža v Slovenijo in komentiral tudi nekatere aktualne politične zadeve.
VEČ ...|27. 6. 2019
Papež s Šarcem o migracijah, šolstvu in obisku Slovenije
Predsednik vlade Marjan Šarec se je v Vatikanu srečal s papežem Frančiškom. V izjavi za medije je spregovoril o obisku, znova povabil papeža v Slovenijo in komentiral tudi nekatere aktualne politične zadeve.

Ksenja Hočevar

šareecvatikanpapežobiskcerkevdružbaizobraževanjeinfo

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|9. 6. 2019
Papež v Romuniji

V oddaji smo za vas pripravili povzetke papeževih srečanj v Romuniji. Poklicali smo tudi minorita p. Mateia Sentesa iz Romunije, ki že vrsto let živi v Sloveniji. Osvetlil nam je nekatere vidike življenja romunskega naroda in papeževega obiska te dežele.

Papež v Romuniji

V oddaji smo za vas pripravili povzetke papeževih srečanj v Romuniji. Poklicali smo tudi minorita p. Mateia Sentesa iz Romunije, ki že vrsto let živi v Sloveniji. Osvetlil nam je nekatere vidike življenja romunskega naroda in papeževega obiska te dežele.

duhovnostpogovorcerkev

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papež v Romuniji
V oddaji smo za vas pripravili povzetke papeževih srečanj v Romuniji. Poklicali smo tudi minorita p. Mateia Sentesa iz Romunije, ki že vrsto let živi v Sloveniji. Osvetlil nam je nekatere vidike življenja romunskega naroda in papeževega obiska te dežele.
VEČ ...|9. 6. 2019
Papež v Romuniji
V oddaji smo za vas pripravili povzetke papeževih srečanj v Romuniji. Poklicali smo tudi minorita p. Mateia Sentesa iz Romunije, ki že vrsto let živi v Sloveniji. Osvetlil nam je nekatere vidike življenja romunskega naroda in papeževega obiska te dežele.

Marjana Debevec

duhovnostpogovorcerkev

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|2. 6. 2019
Pogovor z nadškofom Jean-Mariem Speichom in Urško Matovec

V tokratni oddaji ste slišali pogovor z novim nuncijem v Sloveniji, nadškofom Jean-Mariem Speichom in pogovor z urednico portala Aleteia.si Urško Makovec.

Pogovor z nadškofom Jean-Mariem Speichom in Urško Matovec

V tokratni oddaji ste slišali pogovor z novim nuncijem v Sloveniji, nadškofom Jean-Mariem Speichom in pogovor z urednico portala Aleteia.si Urško Makovec.

pogovorduhovnostcerkev

Iz življenja vesoljne Cerkve

Pogovor z nadškofom Jean-Mariem Speichom in Urško Matovec
V tokratni oddaji ste slišali pogovor z novim nuncijem v Sloveniji, nadškofom Jean-Mariem Speichom in pogovor z urednico portala Aleteia.si Urško Makovec.
VEČ ...|2. 6. 2019
Pogovor z nadškofom Jean-Mariem Speichom in Urško Matovec
V tokratni oddaji ste slišali pogovor z novim nuncijem v Sloveniji, nadškofom Jean-Mariem Speichom in pogovor z urednico portala Aleteia.si Urško Makovec.

Marta Jerebič

pogovorduhovnostcerkev

Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 5. 2019
Duhovnik Sandi Koren sobratom: Zgražam se nad vsakim v Cerkvi, ki skuša zločince obvarovati in se upa še naprej imenovati pastir.

V tokratnem komentarju smo slišali besede duhovnika Sandija Korena sobratom, v katerih ostro obsoja vpletene v spolne zlorabe v cerkvi in vse, ki ne želijo razkriti storilcev.

Duhovnik Sandi Koren sobratom: Zgražam se nad vsakim v Cerkvi, ki skuša zločince obvarovati in se upa še naprej imenovati pastir.

V tokratnem komentarju smo slišali besede duhovnika Sandija Korena sobratom, v katerih ostro obsoja vpletene v spolne zlorabe v cerkvi in vse, ki ne želijo razkriti storilcev.

komentardružbacerkev

Komentar Domovina.je

Duhovnik Sandi Koren sobratom: Zgražam se nad vsakim v Cerkvi, ki skuša zločince obvarovati in se upa še naprej imenovati pastir.
V tokratnem komentarju smo slišali besede duhovnika Sandija Korena sobratom, v katerih ostro obsoja vpletene v spolne zlorabe v cerkvi in vse, ki ne želijo razkriti storilcev.
VEČ ...|27. 5. 2019
Duhovnik Sandi Koren sobratom: Zgražam se nad vsakim v Cerkvi, ki skuša zločince obvarovati in se upa še naprej imenovati pastir.
V tokratnem komentarju smo slišali besede duhovnika Sandija Korena sobratom, v katerih ostro obsoja vpletene v spolne zlorabe v cerkvi in vse, ki ne želijo razkriti storilcev.

Sandi Koren

komentardružbacerkev

Globine

VEČ ...|14. 5. 2019
O športu, duhovnosti in življenju

Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

O športu, duhovnosti in življenju

Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

duhovnostšportrekreacijaCerkevmladi

Globine

O športu, duhovnosti in življenju
Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.
VEČ ...|14. 5. 2019
O športu, duhovnosti in življenju
Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

Blaž Lesnik

duhovnostšportrekreacijaCerkevmladi

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 4. 2019
Papež kmalu v Severno Makedonijo

Severna Makedonija se pripravlja na papežev obisk. Majhna katoliška skupnost bo svetega očeta sprejela 7. maja, potem ko bo Frančišek najprej obiskal Bolgarijo.

Papež kmalu v Severno Makedonijo

Severna Makedonija se pripravlja na papežev obisk. Majhna katoliška skupnost bo svetega očeta sprejela 7. maja, potem ko bo Frančišek najprej obiskal Bolgarijo.

družbaduhovnostCerkevpapežpogovor

Informativni prispevki

Papež kmalu v Severno Makedonijo
Severna Makedonija se pripravlja na papežev obisk. Majhna katoliška skupnost bo svetega očeta sprejela 7. maja, potem ko bo Frančišek najprej obiskal Bolgarijo.
VEČ ...|25. 4. 2019
Papež kmalu v Severno Makedonijo
Severna Makedonija se pripravlja na papežev obisk. Majhna katoliška skupnost bo svetega očeta sprejela 7. maja, potem ko bo Frančišek najprej obiskal Bolgarijo.

Marjana Debevec

družbaduhovnostCerkevpapežpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 4. 2019
Bolgari bodo sprejeli papeža

V Bolgariji je že vse pripravljeno na obisk papeža Frančiška, kjer se bo mudil 5. in 6. maja. Med prebivalci je še vedno zelo živ spomin na srečanje s papežem Janezom Pavlom maja leta 2002. V Plovdivu je takrat za blažene razglasil mučence iz časa komunizma.

Bolgari bodo sprejeli papeža

V Bolgariji je že vse pripravljeno na obisk papeža Frančiška, kjer se bo mudil 5. in 6. maja. Med prebivalci je še vedno zelo živ spomin na srečanje s papežem Janezom Pavlom maja leta 2002. V Plovdivu je takrat za blažene razglasil mučence iz časa komunizma.

družbapapežCerkevpogovor

Informativni prispevki

Bolgari bodo sprejeli papeža
V Bolgariji je že vse pripravljeno na obisk papeža Frančiška, kjer se bo mudil 5. in 6. maja. Med prebivalci je še vedno zelo živ spomin na srečanje s papežem Janezom Pavlom maja leta 2002. V Plovdivu je takrat za blažene razglasil mučence iz časa komunizma.
VEČ ...|25. 4. 2019
Bolgari bodo sprejeli papeža
V Bolgariji je že vse pripravljeno na obisk papeža Frančiška, kjer se bo mudil 5. in 6. maja. Med prebivalci je še vedno zelo živ spomin na srečanje s papežem Janezom Pavlom maja leta 2002. V Plovdivu je takrat za blažene razglasil mučence iz časa komunizma.

Marjana Debevec

družbapapežCerkevpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|21. 4. 2019
S. Marija Imerl o Carlu Acutisu

S sestro Marijo Imperl smo se pogovarjali o Božjem služabniku Carlu Acutisu, računalniškem geniju, ki je umrl pri rosnih 15 letih in za katerega je odprt postopek za beatifikacijo. Povzeli smo tudi najbolj aktualne novice iz Vatikana.

S. Marija Imerl o Carlu Acutisu

S sestro Marijo Imperl smo se pogovarjali o Božjem služabniku Carlu Acutisu, računalniškem geniju, ki je umrl pri rosnih 15 letih in za katerega je odprt postopek za beatifikacijo. Povzeli smo tudi najbolj aktualne novice iz Vatikana.

Cerkevvatikanduhovnostpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

S. Marija Imerl o Carlu Acutisu
S sestro Marijo Imperl smo se pogovarjali o Božjem služabniku Carlu Acutisu, računalniškem geniju, ki je umrl pri rosnih 15 letih in za katerega je odprt postopek za beatifikacijo. Povzeli smo tudi najbolj aktualne novice iz Vatikana.
VEČ ...|21. 4. 2019
S. Marija Imerl o Carlu Acutisu
S sestro Marijo Imperl smo se pogovarjali o Božjem služabniku Carlu Acutisu, računalniškem geniju, ki je umrl pri rosnih 15 letih in za katerega je odprt postopek za beatifikacijo. Povzeli smo tudi najbolj aktualne novice iz Vatikana.

Marta Jerebič

Cerkevvatikanduhovnostpapež

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|21. 4. 2019
Gostili smo nadškofa Alojzija Cvikla

Objavili smo velikonočni pogovor z mariborskim nadškofom metropolitom Alojzijem Cviklom. Med drugim je odgovarjal na vprašanja o pomanjkanju duhovnikov, o finančnem stanju nadškofije ter o socialnih razmerah na mariborskem.

Gostili smo nadškofa Alojzija Cvikla

Objavili smo velikonočni pogovor z mariborskim nadškofom metropolitom Alojzijem Cviklom. Med drugim je odgovarjal na vprašanja o pomanjkanju duhovnikov, o finančnem stanju nadškofije ter o socialnih razmerah na mariborskem.

Cerkevdružbaduhovnostmladi

Utrip Cerkve v Sloveniji

Gostili smo nadškofa Alojzija Cvikla
Objavili smo velikonočni pogovor z mariborskim nadškofom metropolitom Alojzijem Cviklom. Med drugim je odgovarjal na vprašanja o pomanjkanju duhovnikov, o finančnem stanju nadškofije ter o socialnih razmerah na mariborskem.
VEČ ...|21. 4. 2019
Gostili smo nadškofa Alojzija Cvikla
Objavili smo velikonočni pogovor z mariborskim nadškofom metropolitom Alojzijem Cviklom. Med drugim je odgovarjal na vprašanja o pomanjkanju duhovnikov, o finančnem stanju nadškofije ter o socialnih razmerah na mariborskem.

Petra Stopar

Cerkevdružbaduhovnostmladi

Naš pogled

VEČ ...|16. 4. 2019
Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

politikacerkev

Naš pogled

Tanja Dominko: Glavobol
O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.
VEČ ...|16. 4. 2019
Tanja Dominko: Glavobol
O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko

politikacerkev

Pogovor o

VEČ ...|13. 3. 2019
6 let od izvolitve Jorgeja Maria Bergoglia za papeža Frančiška

Kako se je v teh šestih letih spremenila Cerkev in samo papeštvo? Kaj si lahko obetamo v prihodnje? Na ta vprašanja sta odgovarjala novinarka in voditeljica Mojca Širok ter sociolog dr. Igor Bahovec.

6 let od izvolitve Jorgeja Maria Bergoglia za papeža Frančiška

Kako se je v teh šestih letih spremenila Cerkev in samo papeštvo? Kaj si lahko obetamo v prihodnje? Na ta vprašanja sta odgovarjala novinarka in voditeljica Mojca Širok ter sociolog dr. Igor Bahovec.

Cerkevpapež

Pogovor o

6 let od izvolitve Jorgeja Maria Bergoglia za papeža Frančiška
Kako se je v teh šestih letih spremenila Cerkev in samo papeštvo? Kaj si lahko obetamo v prihodnje? Na ta vprašanja sta odgovarjala novinarka in voditeljica Mojca Širok ter sociolog dr. Igor Bahovec.
VEČ ...|13. 3. 2019
6 let od izvolitve Jorgeja Maria Bergoglia za papeža Frančiška
Kako se je v teh šestih letih spremenila Cerkev in samo papeštvo? Kaj si lahko obetamo v prihodnje? Na ta vprašanja sta odgovarjala novinarka in voditeljica Mojca Širok ter sociolog dr. Igor Bahovec.

Marta Jerebič

Cerkevpapež

Pogovor o

VEČ ...|6. 3. 2019
Zaščita mladoletnih v Cerkvi

V javnosti odmeva srečanje predsednikov škofovskih konferenc z vsega sveta in predstavnikov nekaterih redovnih skupnosti na temo zaščite mladoletnih v Cerkvi. S tem je Cerkev postala prva, ki se je začela jasno in transparentno lotevati te rane naše družbe, kot je bilo poudarjeno na srečanju, ki ga je sklical papež Frančišek.V imenu Slovenske škofovske konference se je srečanja udeležil njen predsednik ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, ki je bil gost v oddaji Pogovor o. Vabljeni k poslušanju.

Zaščita mladoletnih v Cerkvi

V javnosti odmeva srečanje predsednikov škofovskih konferenc z vsega sveta in predstavnikov nekaterih redovnih skupnosti na temo zaščite mladoletnih v Cerkvi. S tem je Cerkev postala prva, ki se je začela jasno in transparentno lotevati te rane naše družbe, kot je bilo poudarjeno na srečanju, ki ga je sklical papež Frančišek.V imenu Slovenske škofovske konference se je srečanja udeležil njen predsednik ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, ki je bil gost v oddaji Pogovor o. Vabljeni k poslušanju.

Cerkev

Pogovor o

Zaščita mladoletnih v Cerkvi
V javnosti odmeva srečanje predsednikov škofovskih konferenc z vsega sveta in predstavnikov nekaterih redovnih skupnosti na temo zaščite mladoletnih v Cerkvi. S tem je Cerkev postala prva, ki se je začela jasno in transparentno lotevati te rane naše družbe, kot je bilo poudarjeno na srečanju, ki ga je sklical papež Frančišek.V imenu Slovenske škofovske konference se je srečanja udeležil njen predsednik ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, ki je bil gost v oddaji Pogovor o. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|6. 3. 2019
Zaščita mladoletnih v Cerkvi
V javnosti odmeva srečanje predsednikov škofovskih konferenc z vsega sveta in predstavnikov nekaterih redovnih skupnosti na temo zaščite mladoletnih v Cerkvi. S tem je Cerkev postala prva, ki se je začela jasno in transparentno lotevati te rane naše družbe, kot je bilo poudarjeno na srečanju, ki ga je sklical papež Frančišek.V imenu Slovenske škofovske konference se je srečanja udeležil njen predsednik ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, ki je bil gost v oddaji Pogovor o. Vabljeni k poslušanju.

Marjana Debevec

Cerkev

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|3. 3. 2019
Nadškof Stanislav Zore o zaščiti mladoletnih v Cerkvi

Predvajali smo pogovor s predsednikom slovenske škofovske konference, nadškofom Stanislavom Zoretom, ki se je v Vatikanu udeležil zasedanja o zaščiti mladoletnih v Cerkvi.

Nadškof Stanislav Zore o zaščiti mladoletnih v Cerkvi

Predvajali smo pogovor s predsednikom slovenske škofovske konference, nadškofom Stanislavom Zoretom, ki se je v Vatikanu udeležil zasedanja o zaščiti mladoletnih v Cerkvi.

duhovnostodnosicerkev

Iz življenja vesoljne Cerkve

Nadškof Stanislav Zore o zaščiti mladoletnih v Cerkvi
Predvajali smo pogovor s predsednikom slovenske škofovske konference, nadškofom Stanislavom Zoretom, ki se je v Vatikanu udeležil zasedanja o zaščiti mladoletnih v Cerkvi.
VEČ ...|3. 3. 2019
Nadškof Stanislav Zore o zaščiti mladoletnih v Cerkvi
Predvajali smo pogovor s predsednikom slovenske škofovske konference, nadškofom Stanislavom Zoretom, ki se je v Vatikanu udeležil zasedanja o zaščiti mladoletnih v Cerkvi.

Marta JerebičMatjaž Merljak

duhovnostodnosicerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|3. 3. 2019
Postna akcija Svetopisemske družbe in 70 let smrti škofa Ivana Jožefa Tomažiča

V duhu prihajajočega postnega časa smo predstavili akcijo Svetopisemske družbe. Spomnili pa smo se tudi škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, ki je pred 70. leti odšel h Gospodu. V drugem delu oddaje smo prisluhnili izjavi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa o zlorabah mladoletnih v cerkvi, pa o priznanju, ki ga je dobil Muzej jaslic Brezje ter o brezplačnem tečaju nege in oskrbe bolnikov, ki ga organizira Škofijska Karitas Celje.

Postna akcija Svetopisemske družbe in 70 let smrti škofa Ivana Jožefa Tomažiča

V duhu prihajajočega postnega časa smo predstavili akcijo Svetopisemske družbe. Spomnili pa smo se tudi škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, ki je pred 70. leti odšel h Gospodu. V drugem delu oddaje smo prisluhnili izjavi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa o zlorabah mladoletnih v cerkvi, pa o priznanju, ki ga je dobil Muzej jaslic Brezje ter o brezplačnem tečaju nege in oskrbe bolnikov, ki ga organizira Škofijska Karitas Celje.

spominzlorabejasliceodnosicerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

Postna akcija Svetopisemske družbe in 70 let smrti škofa Ivana Jožefa Tomažiča
V duhu prihajajočega postnega časa smo predstavili akcijo Svetopisemske družbe. Spomnili pa smo se tudi škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, ki je pred 70. leti odšel h Gospodu. V drugem delu oddaje smo prisluhnili izjavi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa o zlorabah mladoletnih v cerkvi, pa o priznanju, ki ga je dobil Muzej jaslic Brezje ter o brezplačnem tečaju nege in oskrbe bolnikov, ki ga organizira Škofijska Karitas Celje.
VEČ ...|3. 3. 2019
Postna akcija Svetopisemske družbe in 70 let smrti škofa Ivana Jožefa Tomažiča
V duhu prihajajočega postnega časa smo predstavili akcijo Svetopisemske družbe. Spomnili pa smo se tudi škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, ki je pred 70. leti odšel h Gospodu. V drugem delu oddaje smo prisluhnili izjavi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa o zlorabah mladoletnih v cerkvi, pa o priznanju, ki ga je dobil Muzej jaslic Brezje ter o brezplačnem tečaju nege in oskrbe bolnikov, ki ga organizira Škofijska Karitas Celje.

Petra Stopar

spominzlorabejasliceodnosicerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|25. 12. 2018
Božične poslanice

V oddaji na božični praznik smo slišali, kaj so v božičnih poslanicah izrekli naši škofje: ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, novomeški škof Andrej Glavan, koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof Peter Štumpf in upravitelj škofije Celje Rok Metličar. Slišali ste tudi poudarke iz svetih maš za domovino, ki sta bili v petek v ljubljanski stolnici in v soboto v novomeški stolnici.

Božične poslanice

V oddaji na božični praznik smo slišali, kaj so v božičnih poslanicah izrekli naši škofje: ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, novomeški škof Andrej Glavan, koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof Peter Štumpf in upravitelj škofije Celje Rok Metličar. Slišali ste tudi poudarke iz svetih maš za domovino, ki sta bili v petek v ljubljanski stolnici in v soboto v novomeški stolnici.

infocerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

Božične poslanice
V oddaji na božični praznik smo slišali, kaj so v božičnih poslanicah izrekli naši škofje: ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, novomeški škof Andrej Glavan, koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof Peter Štumpf in upravitelj škofije Celje Rok Metličar. Slišali ste tudi poudarke iz svetih maš za domovino, ki sta bili v petek v ljubljanski stolnici in v soboto v novomeški stolnici.
VEČ ...|25. 12. 2018
Božične poslanice
V oddaji na božični praznik smo slišali, kaj so v božičnih poslanicah izrekli naši škofje: ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, novomeški škof Andrej Glavan, koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof Peter Štumpf in upravitelj škofije Celje Rok Metličar. Slišali ste tudi poudarke iz svetih maš za domovino, ki sta bili v petek v ljubljanski stolnici in v soboto v novomeški stolnici.

Matjaž Merljak

infocerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|18. 12. 2018
Letno poročilo Cerkve v Sloveniji

Kaj je najbolj zaznamovalo Cerkev v Sloveniji v letu 2018, kako je s številom vernikov, duhovnikov in redovnikov? Ali število udeležencev oratorija še vedno narašča? Kako razvejana in dejavna je bila Karitas? Pogovarjali smo se z dr. Davidom Kranerjem, tiskovnim predstavnikom Slovenske škofovske konference. V oddaji ste slišali tudi skavte, ki so nam prinesli Luč miru iz Betlehema. Nekaj minut smo namenili tudi utripu župnije Boštanj - naš sogovornik je bil župnik Fonzi Žibert.

Letno poročilo Cerkve v Sloveniji

Kaj je najbolj zaznamovalo Cerkev v Sloveniji v letu 2018, kako je s številom vernikov, duhovnikov in redovnikov? Ali število udeležencev oratorija še vedno narašča? Kako razvejana in dejavna je bila Karitas? Pogovarjali smo se z dr. Davidom Kranerjem, tiskovnim predstavnikom Slovenske škofovske konference. V oddaji ste slišali tudi skavte, ki so nam prinesli Luč miru iz Betlehema. Nekaj minut smo namenili tudi utripu župnije Boštanj - naš sogovornik je bil župnik Fonzi Žibert.

infocerkevsškskavti

Utrip Cerkve v Sloveniji

Letno poročilo Cerkve v Sloveniji
Kaj je najbolj zaznamovalo Cerkev v Sloveniji v letu 2018, kako je s številom vernikov, duhovnikov in redovnikov? Ali število udeležencev oratorija še vedno narašča? Kako razvejana in dejavna je bila Karitas? Pogovarjali smo se z dr. Davidom Kranerjem, tiskovnim predstavnikom Slovenske škofovske konference. V oddaji ste slišali tudi skavte, ki so nam prinesli Luč miru iz Betlehema. Nekaj minut smo namenili tudi utripu župnije Boštanj - naš sogovornik je bil župnik Fonzi Žibert.
VEČ ...|18. 12. 2018
Letno poročilo Cerkve v Sloveniji
Kaj je najbolj zaznamovalo Cerkev v Sloveniji v letu 2018, kako je s številom vernikov, duhovnikov in redovnikov? Ali število udeležencev oratorija še vedno narašča? Kako razvejana in dejavna je bila Karitas? Pogovarjali smo se z dr. Davidom Kranerjem, tiskovnim predstavnikom Slovenske škofovske konference. V oddaji ste slišali tudi skavte, ki so nam prinesli Luč miru iz Betlehema. Nekaj minut smo namenili tudi utripu župnije Boštanj - naš sogovornik je bil župnik Fonzi Žibert.

Matjaž Merljak

infocerkevsškskavti

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|11. 12. 2018
Brezmadežna, zbornik Stopinje in katehumeni v stolnici

O zborniku Stopinje škofije Murska Sobota, prazniku Brezmadežne in praznovanju 110-letnice Marijine kongregacije slovenskih bogoslovcev in duhovnikov, srečanju za katehumene v ljubljanski stolnici, akciji Luč miru iz Betlehema ter o pripravah na snemanje Stare zaveze Svetega pisma.

Brezmadežna, zbornik Stopinje in katehumeni v stolnici

O zborniku Stopinje škofije Murska Sobota, prazniku Brezmadežne in praznovanju 110-letnice Marijine kongregacije slovenskih bogoslovcev in duhovnikov, srečanju za katehumene v ljubljanski stolnici, akciji Luč miru iz Betlehema ter o pripravah na snemanje Stare zaveze Svetega pisma.

infocerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

Brezmadežna, zbornik Stopinje in katehumeni v stolnici
O zborniku Stopinje škofije Murska Sobota, prazniku Brezmadežne in praznovanju 110-letnice Marijine kongregacije slovenskih bogoslovcev in duhovnikov, srečanju za katehumene v ljubljanski stolnici, akciji Luč miru iz Betlehema ter o pripravah na snemanje Stare zaveze Svetega pisma.
VEČ ...|11. 12. 2018
Brezmadežna, zbornik Stopinje in katehumeni v stolnici
O zborniku Stopinje škofije Murska Sobota, prazniku Brezmadežne in praznovanju 110-letnice Marijine kongregacije slovenskih bogoslovcev in duhovnikov, srečanju za katehumene v ljubljanski stolnici, akciji Luč miru iz Betlehema ter o pripravah na snemanje Stare zaveze Svetega pisma.

Matjaž Merljak

infocerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|4. 12. 2018
Adventne spodbude

Predstavili smo nekaj spodbud za letošnji adventni čas: Prisluhni besedi Svetopisemske družbe Slovenije, Družinsko adventno akcijo Iskreni.net, Adventni spletni misijon p. Vilija Lovšeta in adventna predavanja na Teološki fakulteti v Ljubljani. Slišali ste lahko odmev Tedna Karitas, da so škofje na duhovnih vajah in o misijonu v idrijsko-cerkljanski dekanji.

Adventne spodbude

Predstavili smo nekaj spodbud za letošnji adventni čas: Prisluhni besedi Svetopisemske družbe Slovenije, Družinsko adventno akcijo Iskreni.net, Adventni spletni misijon p. Vilija Lovšeta in adventna predavanja na Teološki fakulteti v Ljubljani. Slišali ste lahko odmev Tedna Karitas, da so škofje na duhovnih vajah in o misijonu v idrijsko-cerkljanski dekanji.

cerkevinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

Adventne spodbude
Predstavili smo nekaj spodbud za letošnji adventni čas: Prisluhni besedi Svetopisemske družbe Slovenije, Družinsko adventno akcijo Iskreni.net, Adventni spletni misijon p. Vilija Lovšeta in adventna predavanja na Teološki fakulteti v Ljubljani. Slišali ste lahko odmev Tedna Karitas, da so škofje na duhovnih vajah in o misijonu v idrijsko-cerkljanski dekanji.
VEČ ...|4. 12. 2018
Adventne spodbude
Predstavili smo nekaj spodbud za letošnji adventni čas: Prisluhni besedi Svetopisemske družbe Slovenije, Družinsko adventno akcijo Iskreni.net, Adventni spletni misijon p. Vilija Lovšeta in adventna predavanja na Teološki fakulteti v Ljubljani. Slišali ste lahko odmev Tedna Karitas, da so škofje na duhovnih vajah in o misijonu v idrijsko-cerkljanski dekanji.

Matjaž Merljak

cerkevinfo

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|11. 2. 2020
O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjebolezenduhovna rasttrpljenjesmrtzakramenti

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|5. 4. 2020
Ferdinand Potokar (1911 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.

Ferdinand Potokar (1911 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.

Jože Bartolj

spominFerdinand Potokar

Kmetijska oddaja

VEČ ...|5. 4. 2020
Dobrote za praznično mizo poiščimo na najbližjih kmetijah

V teh dneh krize zaradi epidemije koronavirusa prihaja žal tudi do čudnega dogajanja na trgu z nekaterimi pridelki in izdelki. Medtem ko je zelo upadel odkup pitancev in prašičev, pa po drugi strani prihajajo informacije o uvozu velikih količin mesa iz vzhodnih držav. Le mi potrošniki lahko z zahtevami po domači hrani postavimo trgovce in prekupčevalce pred odločitev, da bodo podpirali domačo pridelavo. Storimo to zdaj v dneh pred prazniki s striktnim odločanjem za nakup slovenskih prehrambenih izdelkov. Veliko jih najdemo tudi na bližnjih kmetijah.

Dobrote za praznično mizo poiščimo na najbližjih kmetijah

V teh dneh krize zaradi epidemije koronavirusa prihaja žal tudi do čudnega dogajanja na trgu z nekaterimi pridelki in izdelki. Medtem ko je zelo upadel odkup pitancev in prašičev, pa po drugi strani prihajajo informacije o uvozu velikih količin mesa iz vzhodnih držav. Le mi potrošniki lahko z zahtevami po domači hrani postavimo trgovce in prekupčevalce pred odločitev, da bodo podpirali domačo pridelavo. Storimo to zdaj v dneh pred prazniki s striktnim odločanjem za nakup slovenskih prehrambenih izdelkov. Veliko jih najdemo tudi na bližnjih kmetijah.

Robert Božič

infokmetijstvo

Doživetja narave

VEČ ...|27. 3. 2020
Anton Sazonov Tonač

V oddaji ste slišali posnetek pogovora z legendo slovenskega alpinizma, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo: Anton Sazonov Tonač je delil z nami legendarne spomine na svoje alpinistične podvige.

Anton Sazonov Tonač

V oddaji ste slišali posnetek pogovora z legendo slovenskega alpinizma, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo: Anton Sazonov Tonač je delil z nami legendarne spomine na svoje alpinistične podvige.

Blaž Lesnik

pogovornaravaizobraževanje

Sol in luč

VEČ ...|24. 3. 2020
p. Marko Ivan Rupnik: Ljubezen pa ostane ali kako priti v večnost.

Govorili smo o tem, kaj bomo nesli s seboj v nebesa. Ob bližnjem radijskem misijonu smo predvajali nekaj misli enega preteklih misijonov, ko je bil z nami p. Marko Ivan Rupnik. Prebrali smo tudi nekaj odlomkov iz njegove knjige Ljubezen pa ostane, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

p. Marko Ivan Rupnik: Ljubezen pa ostane ali kako priti v večnost.

Govorili smo o tem, kaj bomo nesli s seboj v nebesa. Ob bližnjem radijskem misijonu smo predvajali nekaj misli enega preteklih misijonov, ko je bil z nami p. Marko Ivan Rupnik. Prebrali smo tudi nekaj odlomkov iz njegove knjige Ljubezen pa ostane, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Radijski misijon 2020

VEČ ...|4. 4. 2020
7. misijonski pogovorni večer: Bojan Ravbar in zakonca, terapevta Sara in Drago Jerebic

Na daljavo so bili z nami duhovnik Bojan Ravbar in zakonca Sara in Drago Jerebic, predavatelja na Teološki fakulteti in družinska terapevta v Zavodu Bližina. Pogovarjali smo se o pogumu posebne vrste: Si upamo živeti skupaj?.

7. misijonski pogovorni večer: Bojan Ravbar in zakonca, terapevta Sara in Drago Jerebic

Na daljavo so bili z nami duhovnik Bojan Ravbar in zakonca Sara in Drago Jerebic, predavatelja na Teološki fakulteti in družinska terapevta v Zavodu Bližina. Pogovarjali smo se o pogumu posebne vrste: Si upamo živeti skupaj?.

Jure Sešek

Radijski misijon 2020duhovnostpogovor

Svetovalnica

VEČ ...|10. 4. 2020
Naša vera niso pravila, naša vera je živ in predan odnos

P. Marko Ivan Rupnik je bil sogovornik na veliki petek v živo v Svetovalnici. Pogovarjali smo se o skrivnostih praznikov, si postavili tudi vprašanje, ki izziva verne in neverne v času krize zaradi virusa, kaj nam sporoča to obdobje negotovosti, strahu? Vesela novica, Evangelij, ne more biti v tem, da je treba to in to narediti, ker potem to ni več vesela novica, ampak stresna novica, je le ena od njegovih bogatih misli.

Naša vera niso pravila, naša vera je živ in predan odnos

P. Marko Ivan Rupnik je bil sogovornik na veliki petek v živo v Svetovalnici. Pogovarjali smo se o skrivnostih praznikov, si postavili tudi vprašanje, ki izziva verne in neverne v času krize zaradi virusa, kaj nam sporoča to obdobje negotovosti, strahu? Vesela novica, Evangelij, ne more biti v tem, da je treba to in to narediti, ker potem to ni več vesela novica, ampak stresna novica, je le ena od njegovih bogatih misli.

Nataša Ličen

družbaduhovnostodnosipogovorsvetovanje

Bim bam bom

VEČ ...|10. 4. 2020
Bim bam bom dne 10. 4.

Bim bam bom dne 10. 4.

Jure Sešek

Duhovna misel

VEČ ...|10. 4. 2020
Petek. Križ. Grob.

Na kraju, kjer je bil križan, pa je bil vrt in na vrtu nov grob, v katerega še nihče ni bil položen. (Jn 19, 41)

Petek. Križ. Grob.

Na kraju, kjer je bil križan, pa je bil vrt in na vrtu nov grob, v katerega še nihče ni bil položen. (Jn 19, 41)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|10. 4. 2020
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost