Mirko Isop je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Pogosto roma k Mariji Pomagaj na Brezje. Najprej kot dijak, nato kot bogoslovec in tudi zdaj kot župnik v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Utrip župnije v tem priljubljenem turističnem kraju se je v 44-ih letih zelo spreminjal. Mirko Isop je dobro reševal tudi napetosti zaradi uporabe slovenščine. Ko je leta 2009 nevarno zbolel, je nekaj dni pred operacijo poromal k Mariji Pomagaj in se priporočal Materi Božji. “Tam sem imel občutek, da se je nežna roka dotaknila moje rame in notranji glas je dejal Ne boj se, jaz ti bom pomagala.’” In tudi je. Posebno varstvo je njegova družina čutila v času izgnanstva. Mirko Isop se je namreč rodil leta 1942 v Nemčiji, v taborišču in družina se je šele po koncu vojne lahko vrnila v domači kraj v dolino Rož na avstrijskem Koroškem. Po skoraj 80-ih letih je prvič za javnost povedal nekaj spominov na tisti čas. Strah v ljudeh pusti globoke sledi.
Mirko Isop je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Pogosto roma k Mariji Pomagaj na Brezje. Najprej kot dijak, nato kot bogoslovec in tudi zdaj kot župnik v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Utrip župnije v tem priljubljenem turističnem kraju se je v 44-ih letih zelo spreminjal. Mirko Isop je dobro reševal tudi napetosti zaradi uporabe slovenščine. Ko je leta 2009 nevarno zbolel, je nekaj dni pred operacijo poromal k Mariji Pomagaj in se priporočal Materi Božji. “Tam sem imel občutek, da se je nežna roka dotaknila moje rame in notranji glas je dejal Ne boj se, jaz ti bom pomagala.’” In tudi je. Posebno varstvo je njegova družina čutila v času izgnanstva. Mirko Isop se je namreč rodil leta 1942 v Nemčiji, v taborišču in družina se je šele po koncu vojne lahko vrnila v domači kraj v dolino Rož na avstrijskem Koroškem. Po skoraj 80-ih letih je prvič za javnost povedal nekaj spominov na tisti čas. Strah v ljudeh pusti globoke sledi.
Mislinja je koroška občina, ki je v zadnjih letih ob vse več obiskovalcih, tudi zaradi urejene kolesarske proge Štrekna, razvila logotip in več prepoznavnih promocijskih izdelkov. Čokoladni spomini so vedno dobra ideja, saj je med nami veliko sladkosnedih. Kakšne ideje ob omenjeni še razvijajo v občini Mislinja, za večjo prepoznavnost in razvoj koroškega kraja, smo vprašali Andrejo Srt.
Mislinja je koroška občina, ki je v zadnjih letih ob vse več obiskovalcih, tudi zaradi urejene kolesarske proge Štrekna, razvila logotip in več prepoznavnih promocijskih izdelkov. Čokoladni spomini so vedno dobra ideja, saj je med nami veliko sladkosnedih. Kakšne ideje ob omenjeni še razvijajo v občini Mislinja, za večjo prepoznavnost in razvoj koroškega kraja, smo vprašali Andrejo Srt.
Tomi Partl, Ingrid Gasser, Bernard Sadovnik, Roman Verdel in Zalka Kuchling so v tem tednu v Celovcu iz rok prvega moža avstrijske Koroške Petra Kaiserja prejeli Velike častne znake. To je odlikovanje, ki ga dežela podeljuje osebnostim za posebne zasluge za Koroško. Za upokojenega sodnika in dolgoletnega športnega funkcionarja Tomija Partla velja, da se je kljub številnim uspehom in dosežkom vedno skromno držal v ozadju, vedno je poudarjal svojo pripadnost domovini in slovenskemu jeziku s svojim pozitivnim duhom. Ingrid Gasser iz Bilčovsa več kot 30 let združuje umetnost, kulturo in les v vseh svojih vidikih, vzpostavlja most med umetnostjo, kulturo in gospodarstvom. Bernard Sadovnik po besedah deželnega glavarja kot župan in predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev živi skupnost, zastopa pravice ljudske kulture v duhu moderne demokracije in je graditelj mostov. Roman Verdel je veliki častni znak dežele Koroške prejel za svoje dosežke na področju slovenskega glasbenega šolstva in za življenjsko delo na kulturnem in političnem področju. Zalka Kuchling, ki se je z letošnjim šolskim letom upokojila kot ravnateljica, pa je slovensko gimnazijo naredila za vzor, tudi v mednarodnem primerjalnem pogledu, in mladim posredovala večjezičnost kot veliko priložnost.
Tomi Partl, Ingrid Gasser, Bernard Sadovnik, Roman Verdel in Zalka Kuchling so v tem tednu v Celovcu iz rok prvega moža avstrijske Koroške Petra Kaiserja prejeli Velike častne znake. To je odlikovanje, ki ga dežela podeljuje osebnostim za posebne zasluge za Koroško. Za upokojenega sodnika in dolgoletnega športnega funkcionarja Tomija Partla velja, da se je kljub številnim uspehom in dosežkom vedno skromno držal v ozadju, vedno je poudarjal svojo pripadnost domovini in slovenskemu jeziku s svojim pozitivnim duhom. Ingrid Gasser iz Bilčovsa več kot 30 let združuje umetnost, kulturo in les v vseh svojih vidikih, vzpostavlja most med umetnostjo, kulturo in gospodarstvom. Bernard Sadovnik po besedah deželnega glavarja kot župan in predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev živi skupnost, zastopa pravice ljudske kulture v duhu moderne demokracije in je graditelj mostov. Roman Verdel je veliki častni znak dežele Koroške prejel za svoje dosežke na področju slovenskega glasbenega šolstva in za življenjsko delo na kulturnem in političnem področju. Zalka Kuchling, ki se je z letošnjim šolskim letom upokojila kot ravnateljica, pa je slovensko gimnazijo naredila za vzor, tudi v mednarodnem primerjalnem pogledu, in mladim posredovala večjezičnost kot veliko priložnost.
Poročali smo o načrtih gradbeno-tehničnih ukrepov za zagotovitev večje zaščite Koroške Bele pred plazovi, reševanju vodo-oskrbe v občinah Apače in Sveti Jurij ob Ščavnici, pomanjkanju kadra na področju dolgotrajne oskrbe, novostih ljubljanske univerze pred začetkom študijskega leta, življenju Romov na Pušči in prenovljeni knjižnici v Gornji Radgoni.
Poročali smo o načrtih gradbeno-tehničnih ukrepov za zagotovitev večje zaščite Koroške Bele pred plazovi, reševanju vodo-oskrbe v občinah Apače in Sveti Jurij ob Ščavnici, pomanjkanju kadra na področju dolgotrajne oskrbe, novostih ljubljanske univerze pred začetkom študijskega leta, življenju Romov na Pušči in prenovljeni knjižnici v Gornji Radgoni.
Tokrat smo prinesli med vas kolesarska doživetja prvega in drugega dne našega tradicionalnega romanja. Med vožnjo skozi del Koroške, slovenjegraško kotlino v porečju Mislinje, Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolina ter Celjsko kotlino je naš mikrofon ujel tudi zanimive sogovornike, ki prebivajo v omenjenih pokrajinah.
Tokrat smo prinesli med vas kolesarska doživetja prvega in drugega dne našega tradicionalnega romanja. Med vožnjo skozi del Koroške, slovenjegraško kotlino v porečju Mislinje, Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolina ter Celjsko kotlino je naš mikrofon ujel tudi zanimive sogovornike, ki prebivajo v omenjenih pokrajinah.
Farno Kulturno Društvo Koroška Bela se bo tudi letos spomnilo tragičnih dogodkov, ki so zaznamovali vas Koroško Belo leta 1917, ko so italijanska letala bombardirala vas, ki je skoraj v celoti pogorela. V sredo, 14. avgusta ob 20.30, bodo na prostoru pred cerkvijo sv. Ingenuina in sv. Albuina na Koroški Beli dogodek tudi primerno obeležili. O tem je v imenu organizatorjev spregovoril Andrej Palovšnik.
Farno Kulturno Društvo Koroška Bela se bo tudi letos spomnilo tragičnih dogodkov, ki so zaznamovali vas Koroško Belo leta 1917, ko so italijanska letala bombardirala vas, ki je skoraj v celoti pogorela. V sredo, 14. avgusta ob 20.30, bodo na prostoru pred cerkvijo sv. Ingenuina in sv. Albuina na Koroški Beli dogodek tudi primerno obeležili. O tem je v imenu organizatorjev spregovoril Andrej Palovšnik.
Na Europeadi, evropskem nogometnem prvenstvu avtohtonih narodnih manjšin na jugu Danske in na severu Nemčije, sta slavili moška ekipa iz Furlanije in ženska iz Južne Tirolske. Moška izbrana vrsta koroških Slovencev je prvenstvo zaključila na tretjem mestu. V petek je izgubila polfinali obračun proti ekipi Okcitanije iz južne Francije z 0:4. Ženska ekipa Teama Koroška je na tekmi za tretje mesto podlegla ekipi Južne Šlezije, torej Nemkam na Danskem v streljanju enajstmetrovk. Moška ekipa Žile, torej naših rojakov iz Furlanije-Julijske krajine, je Europeado končala že v predtekmovanju. Peta izdaja Europeade se je izkazala za zelo uspešen dogodek z rekordnim številom ekip (24 moških, 9 ženskih), 900 igralci in 14 prizorišči v dansko-nemški obmejni regiji. Zelo prijetno je bilo tudi veliko zanimanje gledalcev.
Na Europeadi, evropskem nogometnem prvenstvu avtohtonih narodnih manjšin na jugu Danske in na severu Nemčije, sta slavili moška ekipa iz Furlanije in ženska iz Južne Tirolske. Moška izbrana vrsta koroških Slovencev je prvenstvo zaključila na tretjem mestu. V petek je izgubila polfinali obračun proti ekipi Okcitanije iz južne Francije z 0:4. Ženska ekipa Teama Koroška je na tekmi za tretje mesto podlegla ekipi Južne Šlezije, torej Nemkam na Danskem v streljanju enajstmetrovk. Moška ekipa Žile, torej naših rojakov iz Furlanije-Julijske krajine, je Europeado končala že v predtekmovanju. Peta izdaja Europeade se je izkazala za zelo uspešen dogodek z rekordnim številom ekip (24 moških, 9 ženskih), 900 igralci in 14 prizorišči v dansko-nemški obmejni regiji. Zelo prijetno je bilo tudi veliko zanimanje gledalcev.
Marko Juhant je specialni pedagog, s katerim sodelujemo že vrsto let. V novem letnem ciklu pozornost namenjamo partnerstvu, odnosu med očetom in mamo, pomenu sodelujočega starševstva. Znana je izjava Marka Juhanta izpred več let, ki je zelo odmevala, da če sta starša med seboj dobro, bo dobro tudi otrokom. Zato smo jo izbrali za rdečo nit radijskega sodelovanja v letu 2025. Marko Juhant prihaja v živo v studio in s tem odpira pot vprašanjem poslušalkam in poslušalcem ter takojšnjim odgovorom ob vzgojnih zagatah. Tik pred zdajci pa žal tokrat nismo mogli uresničiti srečanja v živo, zaradi prehlada in smo ponovili oddajo izpred leta dni.
V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem bodo nocoj odprli razstavo ljubiteljske fotografinje Justine Hribernik »Zorni koti pokrajin – Posebni pogled na koroške kraje«. Ob odprtju bo umetnico predstavila urednica celovškega tednika Nedelja Mateja Rihter. Slednja bo v četrtek tudi voditeljica Literarnega večera v Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu, ko bo gost Martin Golob, sicer župnik iz Grosupljega, tokrat tudi v vlogi avtorja knjige „365 dni z Božjo besedo“. Z delovanjem naših rojakov v zamejstvu pa se bo jutri moč seznaniti tudi v Ljubljani. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja prvi letošnji večer »Sredi domovine«. Stvarnost naših rojakov v Gorskem kotarju bo orisal avtor številnih knjig o življenju na Čabranskem, član slovenske manjšine na Hrvaškem Slavko Malnar. Pogovor z gostom bo vodila državna sekretarka Vesna Humar.
Stara pripoved govori o nekem puščavniku, ki je že več let živel kot ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se s političnim analitikom in zgodovinarjem, profesorjem dr. Alešem Mavrom dotaknili političnih pretresov v več državah. Med drugim smo se ustavili v Avstriji, ki po jesenskih volitvah še nima vlade. V Nemčiji se pripravljajo na predčasne parlamentarne volitve, kot kaže, bodo doletele tudi Kanado. Po več kot dveh letih je novega predsednika dobil Libanon, seveda nismo mogli mimo skorajšnje prisege prihodnjega voditelja ZDA. Na kratko smo analizirali tudi izid predsedniških volitev na Hrvaškem.
Še vedno za izvajanje oblasti blatijo vero in Cerkev, kar so počeli liberalci in komunisti. Za promocijo se radi slikajo s škofi in papežem, a ker jim gre le za oblast in denar in jim je zato vera moteča, s prefinjenimi metodami izključujejo duhovnike iz javnosti, omejujejo cerkveno življenje in delovanje.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalko je zanimalo, ali lahko shrani ocvirke v plastični posodi. Sestra Nikolina ji je pritrdila in dodala, naj jih ima na hladnem, še najboljše je v zamrzovalni skrinji. Pazi naj tudi, da bo v posodi čim manj zraka (da ga iztisne) in tako – na hladnem in temnem – lahko počakajo tudi nekaj mesecev.
Zaupni telefon Samarijan v slovenskem prostoru deluje že od leta 1996. Prostovoljci so na voljo ljudem v različnih težavah in osamljenosti. Ker delujejo 24 ur na dan, imajo vedno potrebo po novih prostovoljcih. Strokovna vodja Društva Tatjana Vertačnik je povabila k vpisu novih, za katere pripravljajo usposabljanje.
Potem ko se v prihodnjih tednih obetajo tako spremembe krovnega zakona o kmetijstvu, se spreminjajo tudi zakon o hrani, zakon o gozdovih, zakon o krmi … in tudi razvpiti zakon o zaščiti živali. Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pred koncem lanskega leta kmetijsko ministrstvo pozvalo, da jih, tako kot so bili dogovorjeni, aktivno vključi v oblikovanje sprememb vseh teh novih zakonov, a so bili zavrnjeni, pravi dr. Jože Podgoršek. V Avstriji je drugače, pa je v 2. epizodi podkasta Rast povedala Polona Globočnik, ki službuje na Kmetijski zbornici na Dunaju …