Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma

Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma

Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

politika

Komentar Časnik.si

Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.
VEČ ...|12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič

politika

Sveta maša

VEČ ...|10. 6. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Sveto mašo je daroval p. Ambrož Mušič, ljudsko petje je vodil p. Vid Lisjak, za orgljami pa je sedel Saša Frelih - Mišo.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Sveto mašo je daroval p. Ambrož Mušič, ljudsko petje je vodil p. Vid Lisjak, za orgljami pa je sedel Saša Frelih - Mišo.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Sveto mašo je daroval p. Ambrož Mušič, ljudsko petje je vodil p. Vid Lisjak, za orgljami pa je sedel Saša Frelih - Mišo.
VEČ ...|10. 6. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Sveto mašo je daroval p. Ambrož Mušič, ljudsko petje je vodil p. Vid Lisjak, za orgljami pa je sedel Saša Frelih - Mišo.

Radio Ognjišče

duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|9. 6. 2019
Papež v Romuniji

V oddaji smo za vas pripravili povzetke papeževih srečanj v Romuniji. Poklicali smo tudi minorita p. Mateia Sentesa iz Romunije, ki že vrsto let živi v Sloveniji. Osvetlil nam je nekatere vidike življenja romunskega naroda in papeževega obiska te dežele.

Papež v Romuniji

V oddaji smo za vas pripravili povzetke papeževih srečanj v Romuniji. Poklicali smo tudi minorita p. Mateia Sentesa iz Romunije, ki že vrsto let živi v Sloveniji. Osvetlil nam je nekatere vidike življenja romunskega naroda in papeževega obiska te dežele.

duhovnostpogovorcerkev

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papež v Romuniji
V oddaji smo za vas pripravili povzetke papeževih srečanj v Romuniji. Poklicali smo tudi minorita p. Mateia Sentesa iz Romunije, ki že vrsto let živi v Sloveniji. Osvetlil nam je nekatere vidike življenja romunskega naroda in papeževega obiska te dežele.
VEČ ...|9. 6. 2019
Papež v Romuniji
V oddaji smo za vas pripravili povzetke papeževih srečanj v Romuniji. Poklicali smo tudi minorita p. Mateia Sentesa iz Romunije, ki že vrsto let živi v Sloveniji. Osvetlil nam je nekatere vidike življenja romunskega naroda in papeževega obiska te dežele.

Marjana Debevec

duhovnostpogovorcerkev

Naš pogled

VEČ ...|4. 6. 2019
Je molk zlato?

Prikriti poboji naše polpretekle zgodovine imajo dolgoročne posledice.In o škandalih, ki jih Cerkev pometa pod preprogo.

Je molk zlato?

Prikriti poboji naše polpretekle zgodovine imajo dolgoročne posledice.In o škandalih, ki jih Cerkev pometa pod preprogo.

družbaspomin

Naš pogled

Je molk zlato?
Prikriti poboji naše polpretekle zgodovine imajo dolgoročne posledice.In o škandalih, ki jih Cerkev pometa pod preprogo.
VEČ ...|4. 6. 2019
Je molk zlato?
Prikriti poboji naše polpretekle zgodovine imajo dolgoročne posledice.In o škandalih, ki jih Cerkev pometa pod preprogo.

Mateja Subotičanec

družbaspomin

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|2. 6. 2019
Pogovor z nadškofom Jean-Mariem Speichom in Urško Matovec

V tokratni oddaji ste slišali pogovor z novim nuncijem v Sloveniji, nadškofom Jean-Mariem Speichom in pogovor z urednico portala Aleteia.si Urško Makovec.

Pogovor z nadškofom Jean-Mariem Speichom in Urško Matovec

V tokratni oddaji ste slišali pogovor z novim nuncijem v Sloveniji, nadškofom Jean-Mariem Speichom in pogovor z urednico portala Aleteia.si Urško Makovec.

pogovorduhovnostcerkev

Iz življenja vesoljne Cerkve

Pogovor z nadškofom Jean-Mariem Speichom in Urško Matovec
V tokratni oddaji ste slišali pogovor z novim nuncijem v Sloveniji, nadškofom Jean-Mariem Speichom in pogovor z urednico portala Aleteia.si Urško Makovec.
VEČ ...|2. 6. 2019
Pogovor z nadškofom Jean-Mariem Speichom in Urško Matovec
V tokratni oddaji ste slišali pogovor z novim nuncijem v Sloveniji, nadškofom Jean-Mariem Speichom in pogovor z urednico portala Aleteia.si Urško Makovec.

Marta Jerebič

pogovorduhovnostcerkev

Radijska kateheza

VEČ ...|1. 6. 2019
dr. Anton Stres: Bioetika, Splav, Evtanazija.

Besede kot so splav, poskusi na zarodkih, evtanazija se v Svetem pismu ne nahajajo. Z njimi se srečujemo vsak dan, tudi Cerkev. O tem, kaj pomeni svetost življenja, na čem temelji nauk o nedotakljivosti človeškega življenja, zakaj zarodek ni eden od delov materinega telesa in katere stranpoti lahko prinesejo sedanje težnje po evtanaziji, nam je spregovoril nadškof Anton Stres v tokratni radijski katehezi.

dr. Anton Stres: Bioetika, Splav, Evtanazija.

Besede kot so splav, poskusi na zarodkih, evtanazija se v Svetem pismu ne nahajajo. Z njimi se srečujemo vsak dan, tudi Cerkev. O tem, kaj pomeni svetost življenja, na čem temelji nauk o nedotakljivosti človeškega življenja, zakaj zarodek ni eden od delov materinega telesa in katere stranpoti lahko prinesejo sedanje težnje po evtanaziji, nam je spregovoril nadškof Anton Stres v tokratni radijski katehezi.

družbaduhovnost

Radijska kateheza

dr. Anton Stres: Bioetika, Splav, Evtanazija.
Besede kot so splav, poskusi na zarodkih, evtanazija se v Svetem pismu ne nahajajo. Z njimi se srečujemo vsak dan, tudi Cerkev. O tem, kaj pomeni svetost življenja, na čem temelji nauk o nedotakljivosti človeškega življenja, zakaj zarodek ni eden od delov materinega telesa in katere stranpoti lahko prinesejo sedanje težnje po evtanaziji, nam je spregovoril nadškof Anton Stres v tokratni radijski katehezi.
VEČ ...|1. 6. 2019
dr. Anton Stres: Bioetika, Splav, Evtanazija.
Besede kot so splav, poskusi na zarodkih, evtanazija se v Svetem pismu ne nahajajo. Z njimi se srečujemo vsak dan, tudi Cerkev. O tem, kaj pomeni svetost življenja, na čem temelji nauk o nedotakljivosti človeškega življenja, zakaj zarodek ni eden od delov materinega telesa in katere stranpoti lahko prinesejo sedanje težnje po evtanaziji, nam je spregovoril nadškof Anton Stres v tokratni radijski katehezi.

Silvestra Sadar

družbaduhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|27. 5. 2019
Pravila vedenja v cerkvi

V Svetovalnici smo gostili Mojco Sojar, govorili pa smo o tem, kako se pripraviti na slovesnosti, kot so prva sveta obhajila, birme in poroke, ko v cerkev zaidejo tudi tisti, ki tam že dolgo niso bili ali sploh nikoli. Pravila vedenja obstajajo, toda mnogi jih ne poznajo in zato prihaja do nekaterih nerodnih situacij. Po drugi strani pa se mnoge družine soočajo tudi z vprašanji, kako pripraviti pogostitev za povabljene.

Pravila vedenja v cerkvi

V Svetovalnici smo gostili Mojco Sojar, govorili pa smo o tem, kako se pripraviti na slovesnosti, kot so prva sveta obhajila, birme in poroke, ko v cerkev zaidejo tudi tisti, ki tam že dolgo niso bili ali sploh nikoli. Pravila vedenja obstajajo, toda mnogi jih ne poznajo in zato prihaja do nekaterih nerodnih situacij. Po drugi strani pa se mnoge družine soočajo tudi z vprašanji, kako pripraviti pogostitev za povabljene.

svetovanjepogovor

Svetovalnica

Pravila vedenja v cerkvi
V Svetovalnici smo gostili Mojco Sojar, govorili pa smo o tem, kako se pripraviti na slovesnosti, kot so prva sveta obhajila, birme in poroke, ko v cerkev zaidejo tudi tisti, ki tam že dolgo niso bili ali sploh nikoli. Pravila vedenja obstajajo, toda mnogi jih ne poznajo in zato prihaja do nekaterih nerodnih situacij. Po drugi strani pa se mnoge družine soočajo tudi z vprašanji, kako pripraviti pogostitev za povabljene.
VEČ ...|27. 5. 2019
Pravila vedenja v cerkvi
V Svetovalnici smo gostili Mojco Sojar, govorili pa smo o tem, kako se pripraviti na slovesnosti, kot so prva sveta obhajila, birme in poroke, ko v cerkev zaidejo tudi tisti, ki tam že dolgo niso bili ali sploh nikoli. Pravila vedenja obstajajo, toda mnogi jih ne poznajo in zato prihaja do nekaterih nerodnih situacij. Po drugi strani pa se mnoge družine soočajo tudi z vprašanji, kako pripraviti pogostitev za povabljene.

Tanja Dominko

svetovanjepogovor

Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 5. 2019
Duhovnik Sandi Koren sobratom: Zgražam se nad vsakim v Cerkvi, ki skuša zločince obvarovati in se upa še naprej imenovati pastir.

V tokratnem komentarju smo slišali besede duhovnika Sandija Korena sobratom, v katerih ostro obsoja vpletene v spolne zlorabe v cerkvi in vse, ki ne želijo razkriti storilcev.

Duhovnik Sandi Koren sobratom: Zgražam se nad vsakim v Cerkvi, ki skuša zločince obvarovati in se upa še naprej imenovati pastir.

V tokratnem komentarju smo slišali besede duhovnika Sandija Korena sobratom, v katerih ostro obsoja vpletene v spolne zlorabe v cerkvi in vse, ki ne želijo razkriti storilcev.

komentardružbacerkev

Komentar Domovina.je

Duhovnik Sandi Koren sobratom: Zgražam se nad vsakim v Cerkvi, ki skuša zločince obvarovati in se upa še naprej imenovati pastir.
V tokratnem komentarju smo slišali besede duhovnika Sandija Korena sobratom, v katerih ostro obsoja vpletene v spolne zlorabe v cerkvi in vse, ki ne želijo razkriti storilcev.
VEČ ...|27. 5. 2019
Duhovnik Sandi Koren sobratom: Zgražam se nad vsakim v Cerkvi, ki skuša zločince obvarovati in se upa še naprej imenovati pastir.
V tokratnem komentarju smo slišali besede duhovnika Sandija Korena sobratom, v katerih ostro obsoja vpletene v spolne zlorabe v cerkvi in vse, ki ne želijo razkriti storilcev.

Sandi Koren

komentardružbacerkev

Kolokvij

VEČ ...|17. 5. 2019
Veroizpoved - četrti del

V analizi besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob vrstici (verujem) v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. O njej razmišlja frančiškan Janez Papa.

Veroizpoved - četrti del

V analizi besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob vrstici (verujem) v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. O njej razmišlja frančiškan Janez Papa.

mladipogovorduhovnostveroizpoved

Kolokvij

Veroizpoved - četrti del
V analizi besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob vrstici (verujem) v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. O njej razmišlja frančiškan Janez Papa.
VEČ ...|17. 5. 2019
Veroizpoved - četrti del
V analizi besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob vrstici (verujem) v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. O njej razmišlja frančiškan Janez Papa.

Marjan Bunič

mladipogovorduhovnostveroizpoved

Globine

VEČ ...|14. 5. 2019
O športu, duhovnosti in življenju

Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

O športu, duhovnosti in življenju

Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

duhovnostšportrekreacijaCerkevmladi

Globine

O športu, duhovnosti in življenju
Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.
VEČ ...|14. 5. 2019
O športu, duhovnosti in življenju
Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

Blaž Lesnik

duhovnostšportrekreacijaCerkevmladi

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 4. 2019
Bolgari bodo sprejeli papeža

V Bolgariji je že vse pripravljeno na obisk papeža Frančiška, kjer se bo mudil 5. in 6. maja. Med prebivalci je še vedno zelo živ spomin na srečanje s papežem Janezom Pavlom maja leta 2002. V Plovdivu je takrat za blažene razglasil mučence iz časa komunizma.

Bolgari bodo sprejeli papeža

V Bolgariji je že vse pripravljeno na obisk papeža Frančiška, kjer se bo mudil 5. in 6. maja. Med prebivalci je še vedno zelo živ spomin na srečanje s papežem Janezom Pavlom maja leta 2002. V Plovdivu je takrat za blažene razglasil mučence iz časa komunizma.

družbapapežCerkevpogovor

Informativni prispevki

Bolgari bodo sprejeli papeža
V Bolgariji je že vse pripravljeno na obisk papeža Frančiška, kjer se bo mudil 5. in 6. maja. Med prebivalci je še vedno zelo živ spomin na srečanje s papežem Janezom Pavlom maja leta 2002. V Plovdivu je takrat za blažene razglasil mučence iz časa komunizma.
VEČ ...|25. 4. 2019
Bolgari bodo sprejeli papeža
V Bolgariji je že vse pripravljeno na obisk papeža Frančiška, kjer se bo mudil 5. in 6. maja. Med prebivalci je še vedno zelo živ spomin na srečanje s papežem Janezom Pavlom maja leta 2002. V Plovdivu je takrat za blažene razglasil mučence iz časa komunizma.

Marjana Debevec

družbapapežCerkevpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 4. 2019
Papež kmalu v Severno Makedonijo

Severna Makedonija se pripravlja na papežev obisk. Majhna katoliška skupnost bo svetega očeta sprejela 7. maja, potem ko bo Frančišek najprej obiskal Bolgarijo.

Papež kmalu v Severno Makedonijo

Severna Makedonija se pripravlja na papežev obisk. Majhna katoliška skupnost bo svetega očeta sprejela 7. maja, potem ko bo Frančišek najprej obiskal Bolgarijo.

družbaduhovnostCerkevpapežpogovor

Informativni prispevki

Papež kmalu v Severno Makedonijo
Severna Makedonija se pripravlja na papežev obisk. Majhna katoliška skupnost bo svetega očeta sprejela 7. maja, potem ko bo Frančišek najprej obiskal Bolgarijo.
VEČ ...|25. 4. 2019
Papež kmalu v Severno Makedonijo
Severna Makedonija se pripravlja na papežev obisk. Majhna katoliška skupnost bo svetega očeta sprejela 7. maja, potem ko bo Frančišek najprej obiskal Bolgarijo.

Marjana Debevec

družbaduhovnostCerkevpapežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|21. 4. 2019
S. Marija Imerl o Carlu Acutisu

S sestro Marijo Imperl smo se pogovarjali o Božjem služabniku Carlu Acutisu, računalniškem geniju, ki je umrl pri rosnih 15 letih in za katerega je odprt postopek za beatifikacijo. Povzeli smo tudi najbolj aktualne novice iz Vatikana.

S. Marija Imerl o Carlu Acutisu

S sestro Marijo Imperl smo se pogovarjali o Božjem služabniku Carlu Acutisu, računalniškem geniju, ki je umrl pri rosnih 15 letih in za katerega je odprt postopek za beatifikacijo. Povzeli smo tudi najbolj aktualne novice iz Vatikana.

Cerkevvatikanduhovnostpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

S. Marija Imerl o Carlu Acutisu
S sestro Marijo Imperl smo se pogovarjali o Božjem služabniku Carlu Acutisu, računalniškem geniju, ki je umrl pri rosnih 15 letih in za katerega je odprt postopek za beatifikacijo. Povzeli smo tudi najbolj aktualne novice iz Vatikana.
VEČ ...|21. 4. 2019
S. Marija Imerl o Carlu Acutisu
S sestro Marijo Imperl smo se pogovarjali o Božjem služabniku Carlu Acutisu, računalniškem geniju, ki je umrl pri rosnih 15 letih in za katerega je odprt postopek za beatifikacijo. Povzeli smo tudi najbolj aktualne novice iz Vatikana.

Marta Jerebič

Cerkevvatikanduhovnostpapež

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|21. 4. 2019
Gostili smo nadškofa Alojzija Cvikla

Objavili smo velikonočni pogovor z mariborskim nadškofom metropolitom Alojzijem Cviklom. Med drugim je odgovarjal na vprašanja o pomanjkanju duhovnikov, o finančnem stanju nadškofije ter o socialnih razmerah na mariborskem.

Gostili smo nadškofa Alojzija Cvikla

Objavili smo velikonočni pogovor z mariborskim nadškofom metropolitom Alojzijem Cviklom. Med drugim je odgovarjal na vprašanja o pomanjkanju duhovnikov, o finančnem stanju nadškofije ter o socialnih razmerah na mariborskem.

Cerkevdružbaduhovnostmladi

Utrip Cerkve v Sloveniji

Gostili smo nadškofa Alojzija Cvikla
Objavili smo velikonočni pogovor z mariborskim nadškofom metropolitom Alojzijem Cviklom. Med drugim je odgovarjal na vprašanja o pomanjkanju duhovnikov, o finančnem stanju nadškofije ter o socialnih razmerah na mariborskem.
VEČ ...|21. 4. 2019
Gostili smo nadškofa Alojzija Cvikla
Objavili smo velikonočni pogovor z mariborskim nadškofom metropolitom Alojzijem Cviklom. Med drugim je odgovarjal na vprašanja o pomanjkanju duhovnikov, o finančnem stanju nadškofije ter o socialnih razmerah na mariborskem.

Petra Stopar

Cerkevdružbaduhovnostmladi

Kolokvij

VEČ ...|19. 4. 2019
Utrinki radijskega misijona Cerkev je mlada

Kolokvij na veliki petek prinaša predvsem razmislek - ob odlomkih iz našega radijskega misijona Cerkev je mlada ter ob primerni glasbi.

Utrinki radijskega misijona Cerkev je mlada

Kolokvij na veliki petek prinaša predvsem razmislek - ob odlomkih iz našega radijskega misijona Cerkev je mlada ter ob primerni glasbi.

mladiduhovnostpogovordružba

Kolokvij

Utrinki radijskega misijona Cerkev je mlada
Kolokvij na veliki petek prinaša predvsem razmislek - ob odlomkih iz našega radijskega misijona Cerkev je mlada ter ob primerni glasbi.
VEČ ...|19. 4. 2019
Utrinki radijskega misijona Cerkev je mlada
Kolokvij na veliki petek prinaša predvsem razmislek - ob odlomkih iz našega radijskega misijona Cerkev je mlada ter ob primerni glasbi.

Marjan Bunič

mladiduhovnostpogovordružba

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 4. 2019
P. dr. Edvard Kovač o duhovnem sporočilu notredamske katedrale po požaru

O tem, kako je požar v pariški katedrali Notre Dame sovpadel z napetimi socialnimi in političnimi razmerami v Franciji, smo se pogovarjali s teologom in filozofom p. dr. Edvardom Kovačem. Opozoril je tudi na globoko duhovno sporočilo pariške stolnice, ki je vse od 12. stoletja cerkev vseh ljudi, še posebej pa nagovarja malega človeka.

P. dr. Edvard Kovač o duhovnem sporočilu notredamske katedrale po požaru

O tem, kako je požar v pariški katedrali Notre Dame sovpadel z napetimi socialnimi in političnimi razmerami v Franciji, smo se pogovarjali s teologom in filozofom p. dr. Edvardom Kovačem. Opozoril je tudi na globoko duhovno sporočilo pariške stolnice, ki je vse od 12. stoletja cerkev vseh ljudi, še posebej pa nagovarja malega človeka.

infoduhovnostdružbapogovor

Informativni prispevki

P. dr. Edvard Kovač o duhovnem sporočilu notredamske katedrale po požaru
O tem, kako je požar v pariški katedrali Notre Dame sovpadel z napetimi socialnimi in političnimi razmerami v Franciji, smo se pogovarjali s teologom in filozofom p. dr. Edvardom Kovačem. Opozoril je tudi na globoko duhovno sporočilo pariške stolnice, ki je vse od 12. stoletja cerkev vseh ljudi, še posebej pa nagovarja malega človeka.
VEČ ...|17. 4. 2019
P. dr. Edvard Kovač o duhovnem sporočilu notredamske katedrale po požaru
O tem, kako je požar v pariški katedrali Notre Dame sovpadel z napetimi socialnimi in političnimi razmerami v Franciji, smo se pogovarjali s teologom in filozofom p. dr. Edvardom Kovačem. Opozoril je tudi na globoko duhovno sporočilo pariške stolnice, ki je vse od 12. stoletja cerkev vseh ljudi, še posebej pa nagovarja malega človeka.

Petra Stopar

infoduhovnostdružbapogovor

Naš pogled

VEČ ...|16. 4. 2019
Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

politikacerkev

Naš pogled

Tanja Dominko: Glavobol
O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.
VEČ ...|16. 4. 2019
Tanja Dominko: Glavobol
O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko

politikacerkev

Radijski misijon 2019

VEČ ...|13. 4. 2019
Nadškof Alojzij Cvikl: Bil sem izgubljen in Si me našel

Osrednji govornik današnjega dne je mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, eden od udeležencev sinode mladih, ki je potekala v Rimu. V nagovoru je izpostavil številne primere mladih in njihovega pogleda na vero. Poudaril je pomen spomina, ki ga mladi dobijo v mladosti. In če je ta spomin lep, potem se bodo v Cerkev lažje in prej vrnili in se tam čutili sprejete. Nadškof ugotavlja, da mladi Cerkev zapuščajo zaradi različnih razlogov, tudi zaradi tega, ker je morda preveč usmerjena v ta svet. Ob pričevanjih mladih, ki jih je slišal na sinodi v Rimu pa nadškof Cvikl izpostavlja, da si mladi želijo občutiti svetost Cerkve.

Nadškof Alojzij Cvikl: Bil sem izgubljen in Si me našel

Osrednji govornik današnjega dne je mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, eden od udeležencev sinode mladih, ki je potekala v Rimu. V nagovoru je izpostavil številne primere mladih in njihovega pogleda na vero. Poudaril je pomen spomina, ki ga mladi dobijo v mladosti. In če je ta spomin lep, potem se bodo v Cerkev lažje in prej vrnili in se tam čutili sprejete. Nadškof ugotavlja, da mladi Cerkev zapuščajo zaradi različnih razlogov, tudi zaradi tega, ker je morda preveč usmerjena v ta svet. Ob pričevanjih mladih, ki jih je slišal na sinodi v Rimu pa nadškof Cvikl izpostavlja, da si mladi želijo občutiti svetost Cerkve.

Radijski misijon 2019duhovnost

Radijski misijon 2019

Nadškof Alojzij Cvikl: Bil sem izgubljen in Si me našel
Osrednji govornik današnjega dne je mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, eden od udeležencev sinode mladih, ki je potekala v Rimu. V nagovoru je izpostavil številne primere mladih in njihovega pogleda na vero. Poudaril je pomen spomina, ki ga mladi dobijo v mladosti. In če je ta spomin lep, potem se bodo v Cerkev lažje in prej vrnili in se tam čutili sprejete. Nadškof ugotavlja, da mladi Cerkev zapuščajo zaradi različnih razlogov, tudi zaradi tega, ker je morda preveč usmerjena v ta svet. Ob pričevanjih mladih, ki jih je slišal na sinodi v Rimu pa nadškof Cvikl izpostavlja, da si mladi želijo občutiti svetost Cerkve.
VEČ ...|13. 4. 2019
Nadškof Alojzij Cvikl: Bil sem izgubljen in Si me našel
Osrednji govornik današnjega dne je mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, eden od udeležencev sinode mladih, ki je potekala v Rimu. V nagovoru je izpostavil številne primere mladih in njihovega pogleda na vero. Poudaril je pomen spomina, ki ga mladi dobijo v mladosti. In če je ta spomin lep, potem se bodo v Cerkev lažje in prej vrnili in se tam čutili sprejete. Nadškof ugotavlja, da mladi Cerkev zapuščajo zaradi različnih razlogov, tudi zaradi tega, ker je morda preveč usmerjena v ta svet. Ob pričevanjih mladih, ki jih je slišal na sinodi v Rimu pa nadškof Cvikl izpostavlja, da si mladi želijo občutiti svetost Cerkve.

Alojzij Cvikl

Radijski misijon 2019duhovnost

Iz Betanije

VEČ ...|10. 4. 2019
Utrinki iz misijonskih pogovorov

Cerkev je mlada, mladi pa so neposredni in ne prenesejo hinavščine. To sta dve misli iz pogovornih misijonskih večerov. Ponedeljkov je potekal pod naslovom Ali je bil Jezus najstnik?, torkov pa Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov? Povzeli smo nekaj kratkih utrinkov.

Utrinki iz misijonskih pogovorov

Cerkev je mlada, mladi pa so neposredni in ne prenesejo hinavščine. To sta dve misli iz pogovornih misijonskih večerov. Ponedeljkov je potekal pod naslovom Ali je bil Jezus najstnik?, torkov pa Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov? Povzeli smo nekaj kratkih utrinkov.

duhovnostmisijonmladi

Iz Betanije

Utrinki iz misijonskih pogovorov
Cerkev je mlada, mladi pa so neposredni in ne prenesejo hinavščine. To sta dve misli iz pogovornih misijonskih večerov. Ponedeljkov je potekal pod naslovom Ali je bil Jezus najstnik?, torkov pa Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov? Povzeli smo nekaj kratkih utrinkov.
VEČ ...|10. 4. 2019
Utrinki iz misijonskih pogovorov
Cerkev je mlada, mladi pa so neposredni in ne prenesejo hinavščine. To sta dve misli iz pogovornih misijonskih večerov. Ponedeljkov je potekal pod naslovom Ali je bil Jezus najstnik?, torkov pa Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov? Povzeli smo nekaj kratkih utrinkov.

Blaž Lesnik

duhovnostmisijonmladi

Naš pogled

VEČ ...|9. 4. 2019
Cerkev je mlada

Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o radijskemu misijonu, ki je tudi za radijce posvečen čas, vrhunec našega poslanstva, pri katerem se trudimo, da prihaja do poslušalcev dobro.

Cerkev je mlada

Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o radijskemu misijonu, ki je tudi za radijce posvečen čas, vrhunec našega poslanstva, pri katerem se trudimo, da prihaja do poslušalcev dobro.

Radijski misijon 2019mladi

Naš pogled

Cerkev je mlada
Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o radijskemu misijonu, ki je tudi za radijce posvečen čas, vrhunec našega poslanstva, pri katerem se trudimo, da prihaja do poslušalcev dobro.
VEČ ...|9. 4. 2019
Cerkev je mlada
Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o radijskemu misijonu, ki je tudi za radijce posvečen čas, vrhunec našega poslanstva, pri katerem se trudimo, da prihaja do poslušalcev dobro.

Izidor Šček

Radijski misijon 2019mladi

Radijski misijon 2019

VEČ ...|9. 4. 2019
Drugi pogled: Martin Golob - Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov?

Če je namen viteza teme ločevati ljudi od Boga, drug od drugega in nenazadnje od samega sebe, potem mu s škandali kar uspeva. Pohujšanja in škandali zares odbijajo in predvsem zamajejo ljudi, katerih vera in poučenost o Bogu sta na tehtnici. A vendar nikoli dovoliti, da te škandal odvrne od Cerkve, ne dovoliti, da slabe zgodbe zameglijo velika Božja dela. Če bi Cerkev vodil človek, bi že zdavnaj potonila. Mi imamo Jezusa na čolnu Cerkve, ki drži za krmilo. Ne bomo potonili.

Drugi pogled: Martin Golob - Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov?

Če je namen viteza teme ločevati ljudi od Boga, drug od drugega in nenazadnje od samega sebe, potem mu s škandali kar uspeva. Pohujšanja in škandali zares odbijajo in predvsem zamajejo ljudi, katerih vera in poučenost o Bogu sta na tehtnici. A vendar nikoli dovoliti, da te škandal odvrne od Cerkve, ne dovoliti, da slabe zgodbe zameglijo velika Božja dela. Če bi Cerkev vodil človek, bi že zdavnaj potonila. Mi imamo Jezusa na čolnu Cerkve, ki drži za krmilo. Ne bomo potonili.

Radijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

Drugi pogled: Martin Golob - Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov?
Če je namen viteza teme ločevati ljudi od Boga, drug od drugega in nenazadnje od samega sebe, potem mu s škandali kar uspeva. Pohujšanja in škandali zares odbijajo in predvsem zamajejo ljudi, katerih vera in poučenost o Bogu sta na tehtnici. A vendar nikoli dovoliti, da te škandal odvrne od Cerkve, ne dovoliti, da slabe zgodbe zameglijo velika Božja dela. Če bi Cerkev vodil človek, bi že zdavnaj potonila. Mi imamo Jezusa na čolnu Cerkve, ki drži za krmilo. Ne bomo potonili.
VEČ ...|9. 4. 2019
Drugi pogled: Martin Golob - Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov?
Če je namen viteza teme ločevati ljudi od Boga, drug od drugega in nenazadnje od samega sebe, potem mu s škandali kar uspeva. Pohujšanja in škandali zares odbijajo in predvsem zamajejo ljudi, katerih vera in poučenost o Bogu sta na tehtnici. A vendar nikoli dovoliti, da te škandal odvrne od Cerkve, ne dovoliti, da slabe zgodbe zameglijo velika Božja dela. Če bi Cerkev vodil človek, bi že zdavnaj potonila. Mi imamo Jezusa na čolnu Cerkve, ki drži za krmilo. Ne bomo potonili.

Martin Golob

Radijski misijon 2019

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 4. 2019
Usmeriti pogled na trpljenje žrtev spolnih zlorab

V radijskem misijonu se danes sprašujemo, kako oznanjati ob toliko škandalih. V želji po pomoči žrtvam spolnih zlorab s strani predstavnikov Cerkev je bila nedavno ustanovljena civilna iniciativa Dovolj.je.

Usmeriti pogled na trpljenje žrtev spolnih zlorab

V radijskem misijonu se danes sprašujemo, kako oznanjati ob toliko škandalih. V želji po pomoči žrtvam spolnih zlorab s strani predstavnikov Cerkev je bila nedavno ustanovljena civilna iniciativa Dovolj.je.

družbainfoizobraževanjemladiodnosipapežpogovorpolitikasvetovanjevzgoja

Informativni prispevki

Usmeriti pogled na trpljenje žrtev spolnih zlorab
V radijskem misijonu se danes sprašujemo, kako oznanjati ob toliko škandalih. V želji po pomoči žrtvam spolnih zlorab s strani predstavnikov Cerkev je bila nedavno ustanovljena civilna iniciativa Dovolj.je.
VEČ ...|9. 4. 2019
Usmeriti pogled na trpljenje žrtev spolnih zlorab
V radijskem misijonu se danes sprašujemo, kako oznanjati ob toliko škandalih. V želji po pomoči žrtvam spolnih zlorab s strani predstavnikov Cerkev je bila nedavno ustanovljena civilna iniciativa Dovolj.je.

Marjana Debevec

družbainfoizobraževanjemladiodnosipapežpogovorpolitikasvetovanjevzgoja

Iz Betanije

VEČ ...|8. 4. 2019
Mlada cerkev in gigabajti prenosov

Razmišljanje poslušalke Marjete Debevec ob radijskem misijonu z naslovom Cerkev je mlada.

Mlada cerkev in gigabajti prenosov

Razmišljanje poslušalke Marjete Debevec ob radijskem misijonu z naslovom Cerkev je mlada.

duhovnostmladidružba

Iz Betanije

Mlada cerkev in gigabajti prenosov
Razmišljanje poslušalke Marjete Debevec ob radijskem misijonu z naslovom Cerkev je mlada.
VEČ ...|8. 4. 2019
Mlada cerkev in gigabajti prenosov
Razmišljanje poslušalke Marjete Debevec ob radijskem misijonu z naslovom Cerkev je mlada.

Blaž Lesnik

duhovnostmladidružba

Radijski misijon 2019

VEČ ...|7. 4. 2019
Večerni pogovor: Cerkev je mlada

V pogovornem večeru so bili z nami Tone Česen (direktor zavoda sv. Stanislava), Jure Plavc in Magdalena Rode (Zavod Katoliška mladina), Matej Lovšin (Skavti) in Domen Golob (Unipas).

Večerni pogovor: Cerkev je mlada

V pogovornem večeru so bili z nami Tone Česen (direktor zavoda sv. Stanislava), Jure Plavc in Magdalena Rode (Zavod Katoliška mladina), Matej Lovšin (Skavti) in Domen Golob (Unipas).

Radijski misijon 2019družbaduhovnostmladipogovor

Radijski misijon 2019

Večerni pogovor: Cerkev je mlada
V pogovornem večeru so bili z nami Tone Česen (direktor zavoda sv. Stanislava), Jure Plavc in Magdalena Rode (Zavod Katoliška mladina), Matej Lovšin (Skavti) in Domen Golob (Unipas).
VEČ ...|7. 4. 2019
Večerni pogovor: Cerkev je mlada
V pogovornem večeru so bili z nami Tone Česen (direktor zavoda sv. Stanislava), Jure Plavc in Magdalena Rode (Zavod Katoliška mladina), Matej Lovšin (Skavti) in Domen Golob (Unipas).

Matjaž Merljak

Radijski misijon 2019družbaduhovnostmladipogovor

Radijski misijon 2019

VEČ ...|7. 4. 2019
Kardinal Luis Antonio Tagle: Cerkev je mlada

Opisujejo ga kot ljudskega človeka, ki zares služi ljudem in konkretno izkazuje Božje usmiljenje. Ljudem pokaže, da je Jezus živ. Prav takšnega smo spoznali tudi mi in takšen je tudi njegov nagovor, v katerem je z besedo mladost zaobjel vso skupnost. Svoj nagovor je začel z mislijo: Moje sporočilo za vse, ki niso več mladi, je, naj se spomnijo, da so nekoč bili mladi. Tako bomo razumeli današnjo mladino. Mladim v današnjih časih pa bi sporočil: Čez nekaj let ne boste več mladi, vendar boste mlade poznali in skrbeli za tiste, ki bodo prišli za vami.

Kardinal Luis Antonio Tagle: Cerkev je mlada

Opisujejo ga kot ljudskega človeka, ki zares služi ljudem in konkretno izkazuje Božje usmiljenje. Ljudem pokaže, da je Jezus živ. Prav takšnega smo spoznali tudi mi in takšen je tudi njegov nagovor, v katerem je z besedo mladost zaobjel vso skupnost. Svoj nagovor je začel z mislijo: Moje sporočilo za vse, ki niso več mladi, je, naj se spomnijo, da so nekoč bili mladi. Tako bomo razumeli današnjo mladino. Mladim v današnjih časih pa bi sporočil: Čez nekaj let ne boste več mladi, vendar boste mlade poznali in skrbeli za tiste, ki bodo prišli za vami.

Radijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

Kardinal Luis Antonio Tagle: Cerkev je mlada
Opisujejo ga kot ljudskega človeka, ki zares služi ljudem in konkretno izkazuje Božje usmiljenje. Ljudem pokaže, da je Jezus živ. Prav takšnega smo spoznali tudi mi in takšen je tudi njegov nagovor, v katerem je z besedo mladost zaobjel vso skupnost. Svoj nagovor je začel z mislijo: Moje sporočilo za vse, ki niso več mladi, je, naj se spomnijo, da so nekoč bili mladi. Tako bomo razumeli današnjo mladino. Mladim v današnjih časih pa bi sporočil: Čez nekaj let ne boste več mladi, vendar boste mlade poznali in skrbeli za tiste, ki bodo prišli za vami.
VEČ ...|7. 4. 2019
Kardinal Luis Antonio Tagle: Cerkev je mlada
Opisujejo ga kot ljudskega človeka, ki zares služi ljudem in konkretno izkazuje Božje usmiljenje. Ljudem pokaže, da je Jezus živ. Prav takšnega smo spoznali tudi mi in takšen je tudi njegov nagovor, v katerem je z besedo mladost zaobjel vso skupnost. Svoj nagovor je začel z mislijo: Moje sporočilo za vse, ki niso več mladi, je, naj se spomnijo, da so nekoč bili mladi. Tako bomo razumeli današnjo mladino. Mladim v današnjih časih pa bi sporočil: Čez nekaj let ne boste več mladi, vendar boste mlade poznali in skrbeli za tiste, ki bodo prišli za vami.

Kardinal Luis Antonio Tagle

Radijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

VEČ ...|7. 4. 2019
Tone Česen: Cerkev je mlada

Drugi pogled je krajši misijonski nagovor na temo dneva. Za današnji dan ga je pripravil direktor Zavoda svetega Stanislava, Tone Česen

Tone Česen: Cerkev je mlada

Drugi pogled je krajši misijonski nagovor na temo dneva. Za današnji dan ga je pripravil direktor Zavoda svetega Stanislava, Tone Česen

Radijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

Tone Česen: Cerkev je mlada
Drugi pogled je krajši misijonski nagovor na temo dneva. Za današnji dan ga je pripravil direktor Zavoda svetega Stanislava, Tone Česen
VEČ ...|7. 4. 2019
Tone Česen: Cerkev je mlada
Drugi pogled je krajši misijonski nagovor na temo dneva. Za današnji dan ga je pripravil direktor Zavoda svetega Stanislava, Tone Česen

Tone Česen

Radijski misijon 2019

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 3. 2019
Lepote Boča

Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

Lepote Boča

Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Lepote Boča
Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.
VEČ ...|26. 3. 2019
Lepote Boča
Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Pojdite in učite

VEČ ...|17. 3. 2019
Razpis za novo misijonsko pesem

V misijonski oddaji Pojdite in učite je bil z nami tajnik Misijonskega središča Slovenije Luka Biščak. Predstavil je spodbudo k ustvarjanju pesmi z misijonsko tematiko. V tem letu bo posebej oktober posvečen misijonom. Papež Frančišek vzpodbuja vesoljno Cerkev, da bi se pripravila na misijonsko jesen, začutila pomembnost misijonskega poslanstva in ga vršila s srcem, polnem zaupanja v Boga. V slovenskem jeziku bi to radi storili tudi z nekaj novimi pesmimi, zato vabijo ustvarjalce, da bi zložili kaj lepega, misijonskega.

Razpis za novo misijonsko pesem

V misijonski oddaji Pojdite in učite je bil z nami tajnik Misijonskega središča Slovenije Luka Biščak. Predstavil je spodbudo k ustvarjanju pesmi z misijonsko tematiko. V tem letu bo posebej oktober posvečen misijonom. Papež Frančišek vzpodbuja vesoljno Cerkev, da bi se pripravila na misijonsko jesen, začutila pomembnost misijonskega poslanstva in ga vršila s srcem, polnem zaupanja v Boga. V slovenskem jeziku bi to radi storili tudi z nekaj novimi pesmimi, zato vabijo ustvarjalce, da bi zložili kaj lepega, misijonskega.

glasbamisijonipapežduhovnost

Pojdite in učite

Razpis za novo misijonsko pesem
V misijonski oddaji Pojdite in učite je bil z nami tajnik Misijonskega središča Slovenije Luka Biščak. Predstavil je spodbudo k ustvarjanju pesmi z misijonsko tematiko. V tem letu bo posebej oktober posvečen misijonom. Papež Frančišek vzpodbuja vesoljno Cerkev, da bi se pripravila na misijonsko jesen, začutila pomembnost misijonskega poslanstva in ga vršila s srcem, polnem zaupanja v Boga. V slovenskem jeziku bi to radi storili tudi z nekaj novimi pesmimi, zato vabijo ustvarjalce, da bi zložili kaj lepega, misijonskega.
VEČ ...|17. 3. 2019
Razpis za novo misijonsko pesem
V misijonski oddaji Pojdite in učite je bil z nami tajnik Misijonskega središča Slovenije Luka Biščak. Predstavil je spodbudo k ustvarjanju pesmi z misijonsko tematiko. V tem letu bo posebej oktober posvečen misijonom. Papež Frančišek vzpodbuja vesoljno Cerkev, da bi se pripravila na misijonsko jesen, začutila pomembnost misijonskega poslanstva in ga vršila s srcem, polnem zaupanja v Boga. V slovenskem jeziku bi to radi storili tudi z nekaj novimi pesmimi, zato vabijo ustvarjalce, da bi zložili kaj lepega, misijonskega.

Jure Sešek

glasbamisijonipapežduhovnost

Pogovor o

VEČ ...|13. 3. 2019
6 let od izvolitve Jorgeja Maria Bergoglia za papeža Frančiška

Kako se je v teh šestih letih spremenila Cerkev in samo papeštvo? Kaj si lahko obetamo v prihodnje? Na ta vprašanja sta odgovarjala novinarka in voditeljica Mojca Širok ter sociolog dr. Igor Bahovec.

6 let od izvolitve Jorgeja Maria Bergoglia za papeža Frančiška

Kako se je v teh šestih letih spremenila Cerkev in samo papeštvo? Kaj si lahko obetamo v prihodnje? Na ta vprašanja sta odgovarjala novinarka in voditeljica Mojca Širok ter sociolog dr. Igor Bahovec.

Cerkevpapež

Pogovor o

6 let od izvolitve Jorgeja Maria Bergoglia za papeža Frančiška
Kako se je v teh šestih letih spremenila Cerkev in samo papeštvo? Kaj si lahko obetamo v prihodnje? Na ta vprašanja sta odgovarjala novinarka in voditeljica Mojca Širok ter sociolog dr. Igor Bahovec.
VEČ ...|13. 3. 2019
6 let od izvolitve Jorgeja Maria Bergoglia za papeža Frančiška
Kako se je v teh šestih letih spremenila Cerkev in samo papeštvo? Kaj si lahko obetamo v prihodnje? Na ta vprašanja sta odgovarjala novinarka in voditeljica Mojca Širok ter sociolog dr. Igor Bahovec.

Marta Jerebič

Cerkevpapež

Radijski roman

VEČ ...|7. 3. 2019
Fran Milčinski: Butalci - drugi del

Tokrat spoznavamo dve zgodbi u Butalcih Frana Milčinskega: Razbojnik Cefizelj in občinska blagajna ter Kako so Butalci širili cerkev.

Fran Milčinski: Butalci - drugi del

Tokrat spoznavamo dve zgodbi u Butalcih Frana Milčinskega: Razbojnik Cefizelj in občinska blagajna ter Kako so Butalci širili cerkev.

humoreskaButalci

Radijski roman

Fran Milčinski: Butalci - drugi del
Tokrat spoznavamo dve zgodbi u Butalcih Frana Milčinskega: Razbojnik Cefizelj in občinska blagajna ter Kako so Butalci širili cerkev.
VEČ ...|7. 3. 2019
Fran Milčinski: Butalci - drugi del
Tokrat spoznavamo dve zgodbi u Butalcih Frana Milčinskega: Razbojnik Cefizelj in občinska blagajna ter Kako so Butalci širili cerkev.

Marjan Bunič

humoreskaButalci

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 3. 2019
Ivan Štuhec o reševanju Zavoda Antona M. Slomška

Zavod Antona Martina Slomška na Vrbanski v Mariboru kmalu ne bo več v lasti upnikov. Njegov direktor Ivan Štuhec je v pogovoru za naš radio napovedal, da bo Cerkev šolski kompleks odkupila v času do 19. marca. To so omogočila zadostna donatorska sredstva, ki jih po sklepu škofov zbira v ta namen ustanovljeni Vikariat Antona Martina Slomška.

Ivan Štuhec o reševanju Zavoda Antona M. Slomška

Zavod Antona Martina Slomška na Vrbanski v Mariboru kmalu ne bo več v lasti upnikov. Njegov direktor Ivan Štuhec je v pogovoru za naš radio napovedal, da bo Cerkev šolski kompleks odkupila v času do 19. marca. To so omogočila zadostna donatorska sredstva, ki jih po sklepu škofov zbira v ta namen ustanovljeni Vikariat Antona Martina Slomška.

infodružba

Informativni prispevki

Ivan Štuhec o reševanju Zavoda Antona M. Slomška
Zavod Antona Martina Slomška na Vrbanski v Mariboru kmalu ne bo več v lasti upnikov. Njegov direktor Ivan Štuhec je v pogovoru za naš radio napovedal, da bo Cerkev šolski kompleks odkupila v času do 19. marca. To so omogočila zadostna donatorska sredstva, ki jih po sklepu škofov zbira v ta namen ustanovljeni Vikariat Antona Martina Slomška.
VEČ ...|7. 3. 2019
Ivan Štuhec o reševanju Zavoda Antona M. Slomška
Zavod Antona Martina Slomška na Vrbanski v Mariboru kmalu ne bo več v lasti upnikov. Njegov direktor Ivan Štuhec je v pogovoru za naš radio napovedal, da bo Cerkev šolski kompleks odkupila v času do 19. marca. To so omogočila zadostna donatorska sredstva, ki jih po sklepu škofov zbira v ta namen ustanovljeni Vikariat Antona Martina Slomška.

Petra Stopar

infodružba

Pogovor o

VEČ ...|6. 3. 2019
Zaščita mladoletnih v Cerkvi

V javnosti odmeva srečanje predsednikov škofovskih konferenc z vsega sveta in predstavnikov nekaterih redovnih skupnosti na temo zaščite mladoletnih v Cerkvi. S tem je Cerkev postala prva, ki se je začela jasno in transparentno lotevati te rane naše družbe, kot je bilo poudarjeno na srečanju, ki ga je sklical papež Frančišek.V imenu Slovenske škofovske konference se je srečanja udeležil njen predsednik ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, ki je bil gost v oddaji Pogovor o. Vabljeni k poslušanju.

Zaščita mladoletnih v Cerkvi

V javnosti odmeva srečanje predsednikov škofovskih konferenc z vsega sveta in predstavnikov nekaterih redovnih skupnosti na temo zaščite mladoletnih v Cerkvi. S tem je Cerkev postala prva, ki se je začela jasno in transparentno lotevati te rane naše družbe, kot je bilo poudarjeno na srečanju, ki ga je sklical papež Frančišek.V imenu Slovenske škofovske konference se je srečanja udeležil njen predsednik ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, ki je bil gost v oddaji Pogovor o. Vabljeni k poslušanju.

Cerkev

Pogovor o

Zaščita mladoletnih v Cerkvi
V javnosti odmeva srečanje predsednikov škofovskih konferenc z vsega sveta in predstavnikov nekaterih redovnih skupnosti na temo zaščite mladoletnih v Cerkvi. S tem je Cerkev postala prva, ki se je začela jasno in transparentno lotevati te rane naše družbe, kot je bilo poudarjeno na srečanju, ki ga je sklical papež Frančišek.V imenu Slovenske škofovske konference se je srečanja udeležil njen predsednik ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, ki je bil gost v oddaji Pogovor o. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|6. 3. 2019
Zaščita mladoletnih v Cerkvi
V javnosti odmeva srečanje predsednikov škofovskih konferenc z vsega sveta in predstavnikov nekaterih redovnih skupnosti na temo zaščite mladoletnih v Cerkvi. S tem je Cerkev postala prva, ki se je začela jasno in transparentno lotevati te rane naše družbe, kot je bilo poudarjeno na srečanju, ki ga je sklical papež Frančišek.V imenu Slovenske škofovske konference se je srečanja udeležil njen predsednik ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, ki je bil gost v oddaji Pogovor o. Vabljeni k poslušanju.

Marjana Debevec

Cerkev

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 3. 2019
Marija Ahačič Pollak o koncertu dekliškega zbora sv. Stanislava

21. februarja smo imeli v župniji Brezmadežne v Torontu koncert dekliškega zbora sv Stanislava. To je bil eden najboljših koncertov. Program je bil odličen, dirigentka samo občudovanja vredna. Obisk je bil izreden, cerkev je bila polna hvaležnih poslušalcev,čeprav je bil koncert na delavni dan in v sredi tedna. Zbor je na poti do Kansas Cityja, kjer se je udeležil mednarodnega tekmovanja, nastopil tudi pri rojakih v Hamiltonu in Clevelandu.

Marija Ahačič Pollak o koncertu dekliškega zbora sv. Stanislava

21. februarja smo imeli v župniji Brezmadežne v Torontu koncert dekliškega zbora sv Stanislava. To je bil eden najboljših koncertov. Program je bil odličen, dirigentka samo občudovanja vredna. Obisk je bil izreden, cerkev je bila polna hvaležnih poslušalcev,čeprav je bil koncert na delavni dan in v sredi tedna. Zbor je na poti do Kansas Cityja, kjer se je udeležil mednarodnega tekmovanja, nastopil tudi pri rojakih v Hamiltonu in Clevelandu.

info

Informativni prispevki

Marija Ahačič Pollak o koncertu dekliškega zbora sv. Stanislava
21. februarja smo imeli v župniji Brezmadežne v Torontu koncert dekliškega zbora sv Stanislava. To je bil eden najboljših koncertov. Program je bil odličen, dirigentka samo občudovanja vredna. Obisk je bil izreden, cerkev je bila polna hvaležnih poslušalcev,čeprav je bil koncert na delavni dan in v sredi tedna. Zbor je na poti do Kansas Cityja, kjer se je udeležil mednarodnega tekmovanja, nastopil tudi pri rojakih v Hamiltonu in Clevelandu.
VEČ ...|5. 3. 2019
Marija Ahačič Pollak o koncertu dekliškega zbora sv. Stanislava
21. februarja smo imeli v župniji Brezmadežne v Torontu koncert dekliškega zbora sv Stanislava. To je bil eden najboljših koncertov. Program je bil odličen, dirigentka samo občudovanja vredna. Obisk je bil izreden, cerkev je bila polna hvaležnih poslušalcev,čeprav je bil koncert na delavni dan in v sredi tedna. Zbor je na poti do Kansas Cityja, kjer se je udeležil mednarodnega tekmovanja, nastopil tudi pri rojakih v Hamiltonu in Clevelandu.

Matjaž Merljak

info

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|3. 3. 2019
Nadškof Stanislav Zore o zaščiti mladoletnih v Cerkvi

Predvajali smo pogovor s predsednikom slovenske škofovske konference, nadškofom Stanislavom Zoretom, ki se je v Vatikanu udeležil zasedanja o zaščiti mladoletnih v Cerkvi.

Nadškof Stanislav Zore o zaščiti mladoletnih v Cerkvi

Predvajali smo pogovor s predsednikom slovenske škofovske konference, nadškofom Stanislavom Zoretom, ki se je v Vatikanu udeležil zasedanja o zaščiti mladoletnih v Cerkvi.

duhovnostodnosicerkev

Iz življenja vesoljne Cerkve

Nadškof Stanislav Zore o zaščiti mladoletnih v Cerkvi
Predvajali smo pogovor s predsednikom slovenske škofovske konference, nadškofom Stanislavom Zoretom, ki se je v Vatikanu udeležil zasedanja o zaščiti mladoletnih v Cerkvi.
VEČ ...|3. 3. 2019
Nadškof Stanislav Zore o zaščiti mladoletnih v Cerkvi
Predvajali smo pogovor s predsednikom slovenske škofovske konference, nadškofom Stanislavom Zoretom, ki se je v Vatikanu udeležil zasedanja o zaščiti mladoletnih v Cerkvi.

Marta JerebičMatjaž Merljak

duhovnostodnosicerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|3. 3. 2019
Postna akcija Svetopisemske družbe in 70 let smrti škofa Ivana Jožefa Tomažiča

V duhu prihajajočega postnega časa smo predstavili akcijo Svetopisemske družbe. Spomnili pa smo se tudi škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, ki je pred 70. leti odšel h Gospodu. V drugem delu oddaje smo prisluhnili izjavi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa o zlorabah mladoletnih v cerkvi, pa o priznanju, ki ga je dobil Muzej jaslic Brezje ter o brezplačnem tečaju nege in oskrbe bolnikov, ki ga organizira Škofijska Karitas Celje.

Postna akcija Svetopisemske družbe in 70 let smrti škofa Ivana Jožefa Tomažiča

V duhu prihajajočega postnega časa smo predstavili akcijo Svetopisemske družbe. Spomnili pa smo se tudi škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, ki je pred 70. leti odšel h Gospodu. V drugem delu oddaje smo prisluhnili izjavi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa o zlorabah mladoletnih v cerkvi, pa o priznanju, ki ga je dobil Muzej jaslic Brezje ter o brezplačnem tečaju nege in oskrbe bolnikov, ki ga organizira Škofijska Karitas Celje.

spominzlorabejasliceodnosicerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

Postna akcija Svetopisemske družbe in 70 let smrti škofa Ivana Jožefa Tomažiča
V duhu prihajajočega postnega časa smo predstavili akcijo Svetopisemske družbe. Spomnili pa smo se tudi škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, ki je pred 70. leti odšel h Gospodu. V drugem delu oddaje smo prisluhnili izjavi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa o zlorabah mladoletnih v cerkvi, pa o priznanju, ki ga je dobil Muzej jaslic Brezje ter o brezplačnem tečaju nege in oskrbe bolnikov, ki ga organizira Škofijska Karitas Celje.
VEČ ...|3. 3. 2019
Postna akcija Svetopisemske družbe in 70 let smrti škofa Ivana Jožefa Tomažiča
V duhu prihajajočega postnega časa smo predstavili akcijo Svetopisemske družbe. Spomnili pa smo se tudi škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, ki je pred 70. leti odšel h Gospodu. V drugem delu oddaje smo prisluhnili izjavi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa o zlorabah mladoletnih v cerkvi, pa o priznanju, ki ga je dobil Muzej jaslic Brezje ter o brezplačnem tečaju nege in oskrbe bolnikov, ki ga organizira Škofijska Karitas Celje.

Petra Stopar

spominzlorabejasliceodnosicerkev

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 2. 2019
P. Branko Cestnik o delu, ki Cerkev čaka po zasedanju glede spolnih zlorab

V Vatikanu sklenilo zasedanje predsednikov škofovskih konferenc in predstavnikov redovnikov skupnosti glede spolnih zlorab. Srečanje, ki ga je ves čas spremljal papež Frančišek, je odprlo številna vprašanja ter Cerkvi zadalo nove naloge. O njih je spregovoril p. mag. Branko Cestnik. Pokomentiral je tudi slovensko pobudo Dovolj.je. Ker je teolog osvoboditve Ernesto Cardenal oproščen cerkvene kazni in spet lahko mašuje na je zanimalo tudi ali to pomeni, da je teologija osvoboditve rehabilitirana? Na kratko pa se je p. Branko Cestnih frankolovski župnik ustavil pri frankolovskem zločinu in vsakoletni spominski slovesnosti.

P. Branko Cestnik o delu, ki Cerkev čaka po zasedanju glede spolnih zlorab

V Vatikanu sklenilo zasedanje predsednikov škofovskih konferenc in predstavnikov redovnikov skupnosti glede spolnih zlorab. Srečanje, ki ga je ves čas spremljal papež Frančišek, je odprlo številna vprašanja ter Cerkvi zadalo nove naloge. O njih je spregovoril p. mag. Branko Cestnik. Pokomentiral je tudi slovensko pobudo Dovolj.je. Ker je teolog osvoboditve Ernesto Cardenal oproščen cerkvene kazni in spet lahko mašuje na je zanimalo tudi ali to pomeni, da je teologija osvoboditve rehabilitirana? Na kratko pa se je p. Branko Cestnih frankolovski župnik ustavil pri frankolovskem zločinu in vsakoletni spominski slovesnosti.

svpmcestnikspolne zlorabevatikanpogovorinfopapež

Informativni prispevki

P. Branko Cestnik o delu, ki Cerkev čaka po zasedanju glede spolnih zlorab
V Vatikanu sklenilo zasedanje predsednikov škofovskih konferenc in predstavnikov redovnikov skupnosti glede spolnih zlorab. Srečanje, ki ga je ves čas spremljal papež Frančišek, je odprlo številna vprašanja ter Cerkvi zadalo nove naloge. O njih je spregovoril p. mag. Branko Cestnik. Pokomentiral je tudi slovensko pobudo Dovolj.je. Ker je teolog osvoboditve Ernesto Cardenal oproščen cerkvene kazni in spet lahko mašuje na je zanimalo tudi ali to pomeni, da je teologija osvoboditve rehabilitirana? Na kratko pa se je p. Branko Cestnih frankolovski župnik ustavil pri frankolovskem zločinu in vsakoletni spominski slovesnosti.
VEČ ...|25. 2. 2019
P. Branko Cestnik o delu, ki Cerkev čaka po zasedanju glede spolnih zlorab
V Vatikanu sklenilo zasedanje predsednikov škofovskih konferenc in predstavnikov redovnikov skupnosti glede spolnih zlorab. Srečanje, ki ga je ves čas spremljal papež Frančišek, je odprlo številna vprašanja ter Cerkvi zadalo nove naloge. O njih je spregovoril p. mag. Branko Cestnik. Pokomentiral je tudi slovensko pobudo Dovolj.je. Ker je teolog osvoboditve Ernesto Cardenal oproščen cerkvene kazni in spet lahko mašuje na je zanimalo tudi ali to pomeni, da je teologija osvoboditve rehabilitirana? Na kratko pa se je p. Branko Cestnih frankolovski župnik ustavil pri frankolovskem zločinu in vsakoletni spominski slovesnosti.

Alen Salihović

svpmcestnikspolne zlorabevatikanpogovorinfopapež

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 2. 2019
Je Slovenska Cerkev zrela za soočenje z zlorabami v lastnih vrstah

Tokratni komentar je pripravila Andreja Barat.

Je Slovenska Cerkev zrela za soočenje z zlorabami v lastnih vrstah

Tokratni komentar je pripravila Andreja Barat.

politikakomentar

Komentar Domovina.je

Je Slovenska Cerkev zrela za soočenje z zlorabami v lastnih vrstah
Tokratni komentar je pripravila Andreja Barat.
VEČ ...|25. 2. 2019
Je Slovenska Cerkev zrela za soočenje z zlorabami v lastnih vrstah
Tokratni komentar je pripravila Andreja Barat.

Andreja Barat

politikakomentar

Sveta maša

VEČ ...|10. 2. 2019
Sv. maša iz Senožeč

Sveto mašo smo prenašali iz župnijske cerkve svetega Jerneja v Senožečah. Maševal je župnik Pavel Kodelja. Pel je župnijski pevski zbor pod vodstvom Ade Škamperle, na orgle je igral Matej Barič, pela pa solistka Zala Hreščak.

Sv. maša iz Senožeč

Sveto mašo smo prenašali iz župnijske cerkve svetega Jerneja v Senožečah. Maševal je župnik Pavel Kodelja. Pel je župnijski pevski zbor pod vodstvom Ade Škamperle, na orgle je igral Matej Barič, pela pa solistka Zala Hreščak.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz Senožeč
Sveto mašo smo prenašali iz župnijske cerkve svetega Jerneja v Senožečah. Maševal je župnik Pavel Kodelja. Pel je župnijski pevski zbor pod vodstvom Ade Škamperle, na orgle je igral Matej Barič, pela pa solistka Zala Hreščak.
VEČ ...|10. 2. 2019
Sv. maša iz Senožeč
Sveto mašo smo prenašali iz župnijske cerkve svetega Jerneja v Senožečah. Maševal je župnik Pavel Kodelja. Pel je župnijski pevski zbor pod vodstvom Ade Škamperle, na orgle je igral Matej Barič, pela pa solistka Zala Hreščak.

Radio Ognjišče

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 2. 2019
Pridiga nadškofa Antona Stresa ob pogrebu profesorja Justina Stanovnika

Skoraj dvajset duhovnikov na čelu z nadškofom Antonom Stresom je v sprevodu od kapele sv. Nikolaja pospremilo profesorja Stanovnika v cerkev Vseh svetih. Za krsto so stopali domači, prijatelji in številni člani Nove Slovenske zaveze, Študijskega centra za narodno spravo, politiki in profesorji, med njimi Tamara Grieser Pečar, Andreja Valič Zver, Janez Janša, Ljudmila Novak in Žiga Turk. Nadškof Stres je uvodoma opozoril, da je bilo profesorju Stanovniku večji del življenja onemogočeno, da bi spregovoril resnico o nekdanjem sistemu, ki jo je poimenoval »tragedija«. To je lahko storil šele po demokratizaciji.

Pridiga nadškofa Antona Stresa ob pogrebu profesorja Justina Stanovnika

Skoraj dvajset duhovnikov na čelu z nadškofom Antonom Stresom je v sprevodu od kapele sv. Nikolaja pospremilo profesorja Stanovnika v cerkev Vseh svetih. Za krsto so stopali domači, prijatelji in številni člani Nove Slovenske zaveze, Študijskega centra za narodno spravo, politiki in profesorji, med njimi Tamara Grieser Pečar, Andreja Valič Zver, Janez Janša, Ljudmila Novak in Žiga Turk. Nadškof Stres je uvodoma opozoril, da je bilo profesorju Stanovniku večji del življenja onemogočeno, da bi spregovoril resnico o nekdanjem sistemu, ki jo je poimenoval »tragedija«. To je lahko storil šele po demokratizaciji.

pogrebnadškof Stresjustin stanovnikduhovnostdružbainfospomin

Informativni prispevki

Pridiga nadškofa Antona Stresa ob pogrebu profesorja Justina Stanovnika
Skoraj dvajset duhovnikov na čelu z nadškofom Antonom Stresom je v sprevodu od kapele sv. Nikolaja pospremilo profesorja Stanovnika v cerkev Vseh svetih. Za krsto so stopali domači, prijatelji in številni člani Nove Slovenske zaveze, Študijskega centra za narodno spravo, politiki in profesorji, med njimi Tamara Grieser Pečar, Andreja Valič Zver, Janez Janša, Ljudmila Novak in Žiga Turk. Nadškof Stres je uvodoma opozoril, da je bilo profesorju Stanovniku večji del življenja onemogočeno, da bi spregovoril resnico o nekdanjem sistemu, ki jo je poimenoval »tragedija«. To je lahko storil šele po demokratizaciji.
VEČ ...|5. 2. 2019
Pridiga nadškofa Antona Stresa ob pogrebu profesorja Justina Stanovnika
Skoraj dvajset duhovnikov na čelu z nadškofom Antonom Stresom je v sprevodu od kapele sv. Nikolaja pospremilo profesorja Stanovnika v cerkev Vseh svetih. Za krsto so stopali domači, prijatelji in številni člani Nove Slovenske zaveze, Študijskega centra za narodno spravo, politiki in profesorji, med njimi Tamara Grieser Pečar, Andreja Valič Zver, Janez Janša, Ljudmila Novak in Žiga Turk. Nadškof Stres je uvodoma opozoril, da je bilo profesorju Stanovniku večji del življenja onemogočeno, da bi spregovoril resnico o nekdanjem sistemu, ki jo je poimenoval »tragedija«. To je lahko storil šele po demokratizaciji.

Radio Vatikanp. Ivan Herceg

pogrebnadškof Stresjustin stanovnikduhovnostdružbainfospomin

Dogodki

VEČ ...|18. 1. 2019
V Ugandi imajo tudi slovensko cerkev

Misijonar Danilo Lisjak je Juretu, Izidorju in Matjažu razkazal t.i. slovensko cerkev, ki je nastala z darovi iz Slovenije, posvečena je spominu na misijonarja Knobleharja in v oltarju so relikvije bl. Lojzeta Grozdeta.

V Ugandi imajo tudi slovensko cerkev

Misijonar Danilo Lisjak je Juretu, Izidorju in Matjažu razkazal t.i. slovensko cerkev, ki je nastala z darovi iz Slovenije, posvečena je spominu na misijonarja Knobleharja in v oltarju so relikvije bl. Lojzeta Grozdeta.

Uganda 2019

Dogodki

V Ugandi imajo tudi slovensko cerkev
Misijonar Danilo Lisjak je Juretu, Izidorju in Matjažu razkazal t.i. slovensko cerkev, ki je nastala z darovi iz Slovenije, posvečena je spominu na misijonarja Knobleharja in v oltarju so relikvije bl. Lojzeta Grozdeta.
VEČ ...|18. 1. 2019
V Ugandi imajo tudi slovensko cerkev
Misijonar Danilo Lisjak je Juretu, Izidorju in Matjažu razkazal t.i. slovensko cerkev, ki je nastala z darovi iz Slovenije, posvečena je spominu na misijonarja Knobleharja in v oltarju so relikvije bl. Lojzeta Grozdeta.

Jure Sešek

Uganda 2019

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|6. 1. 2019
Praznik Svetih treh kraljev in pregled dogodkov v letu 2019

Oddaja Utrip Cerkve v Sloveniji je prinesla vsebine, povezane s praznikom Svetih treh kraljev, in pregled dogodkov, ki bodo zaznamovali Cerkev pri nas v tem letu.

Praznik Svetih treh kraljev in pregled dogodkov v letu 2019

Oddaja Utrip Cerkve v Sloveniji je prinesla vsebine, povezane s praznikom Svetih treh kraljev, in pregled dogodkov, ki bodo zaznamovali Cerkev pri nas v tem letu.

infoduhovnost

Utrip Cerkve v Sloveniji

Praznik Svetih treh kraljev in pregled dogodkov v letu 2019
Oddaja Utrip Cerkve v Sloveniji je prinesla vsebine, povezane s praznikom Svetih treh kraljev, in pregled dogodkov, ki bodo zaznamovali Cerkev pri nas v tem letu.
VEČ ...|6. 1. 2019
Praznik Svetih treh kraljev in pregled dogodkov v letu 2019
Oddaja Utrip Cerkve v Sloveniji je prinesla vsebine, povezane s praznikom Svetih treh kraljev, in pregled dogodkov, ki bodo zaznamovali Cerkev pri nas v tem letu.

Petra Stopar

infoduhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 1. 2019
Panamski narod pričakuje papeža

Katoliška cerkev v Panami ocenjuje, da se bo svetovnega dne mladih udeležilo približno 200.000 mladih iz 155 držav po svetu. Teme tokratnega mednarodnega srečanja mladih bodo varovanje stvarstva in družbena pravičnost, migracije ter vloga žensk v družbi. Papež Frančišek se bo prireditve udeležil od 23. do 27. januarja.

Panamski narod pričakuje papeža

Katoliška cerkev v Panami ocenjuje, da se bo svetovnega dne mladih udeležilo približno 200.000 mladih iz 155 držav po svetu. Teme tokratnega mednarodnega srečanja mladih bodo varovanje stvarstva in družbena pravičnost, migracije ter vloga žensk v družbi. Papež Frančišek se bo prireditve udeležil od 23. do 27. januarja.

duhovnostinfomladipapežpogovor

Informativni prispevki

Panamski narod pričakuje papeža
Katoliška cerkev v Panami ocenjuje, da se bo svetovnega dne mladih udeležilo približno 200.000 mladih iz 155 držav po svetu. Teme tokratnega mednarodnega srečanja mladih bodo varovanje stvarstva in družbena pravičnost, migracije ter vloga žensk v družbi. Papež Frančišek se bo prireditve udeležil od 23. do 27. januarja.
VEČ ...|6. 1. 2019
Panamski narod pričakuje papeža
Katoliška cerkev v Panami ocenjuje, da se bo svetovnega dne mladih udeležilo približno 200.000 mladih iz 155 držav po svetu. Teme tokratnega mednarodnega srečanja mladih bodo varovanje stvarstva in družbena pravičnost, migracije ter vloga žensk v družbi. Papež Frančišek se bo prireditve udeležil od 23. do 27. januarja.

Marjana Debevec

duhovnostinfomladipapežpogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 1. 2019
Gimnazija Celje Center Novoletni koncert - V Cerknici Leto Janeza Kranjca - Rekonstrukcija Souvanovega dvorca

Tradicija glasbenih novoletnih koncertov Gimnazije Celje – Center, ki letos beležijo že 61. sezono neprekinjenega glasbenega udejstvovanja, se nadaljuje. Že štiriindvajsetič zapored bodo mladi ustvarjalci v drugo polovico glasbene sezone s pesmijo zakorakali v ponedeljek, 7. januarja, ob 18.30 v cerkvi sv. Duha v Celju. Nastopili bodo Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje – Center pod vodstvom Davida Preložnika, FaVoZa pod vodstvom Gregorja Deleje, Nonet+ Gimnazije Celje – Center pod vodstvom Barbare Arlič Kerstein in The Šlagers pod vodstvom Saša Šonca. Občina Cerknica obeležuje »Leto Janeza Kranjca«, ki sicer poteka že od junija 2018 in se bo sklenilo junija 2019. Gre za spominsko let o posvečeno skladatelju in dolgoletnemu organistu v Begunjah pri Cerknici, ki avtor preko 950. pesmi, od tega jih je 260 odobrenih za bogoslužno izvajanje. Poleg mnogih priznanj je bil tudi častni član občine Cerknica. Tako bodo v nedeljo Jezusovega krsta, 13. januarja v cerkev Sv. Jerneja v Begunjah pri Cerknici pripravili spominski koncert. Po sveti maši, ki bo ob 10. uri, boste lahko prisluhnili njegovim božičnim pesmim. Na koncertu bodo nastopili Logaški kvartet, Vokalna skupina Flora in solist Tine Turšič. Arboretum Volčji Potok, ki danes obiskovalce privablja predvsem s svojimi parkovnimi ureditvami, razmišlja o rekonstrukciji leta 1944 s strani partizanov požganega Souvanovega dvorca. Namenili bi ga različnim dejavnostim, posebnost pa bi bila njegova gradnja, saj želijo s projektom obuditi tudi stara obrtna znanja in tehnike.

Gimnazija Celje Center Novoletni koncert - V Cerknici Leto Janeza Kranjca - Rekonstrukcija Souvanovega dvorca

Tradicija glasbenih novoletnih koncertov Gimnazije Celje – Center, ki letos beležijo že 61. sezono neprekinjenega glasbenega udejstvovanja, se nadaljuje. Že štiriindvajsetič zapored bodo mladi ustvarjalci v drugo polovico glasbene sezone s pesmijo zakorakali v ponedeljek, 7. januarja, ob 18.30 v cerkvi sv. Duha v Celju. Nastopili bodo Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje – Center pod vodstvom Davida Preložnika, FaVoZa pod vodstvom Gregorja Deleje, Nonet+ Gimnazije Celje – Center pod vodstvom Barbare Arlič Kerstein in The Šlagers pod vodstvom Saša Šonca. Občina Cerknica obeležuje »Leto Janeza Kranjca«, ki sicer poteka že od junija 2018 in se bo sklenilo junija 2019. Gre za spominsko let o posvečeno skladatelju in dolgoletnemu organistu v Begunjah pri Cerknici, ki avtor preko 950. pesmi, od tega jih je 260 odobrenih za bogoslužno izvajanje. Poleg mnogih priznanj je bil tudi častni član občine Cerknica. Tako bodo v nedeljo Jezusovega krsta, 13. januarja v cerkev Sv. Jerneja v Begunjah pri Cerknici pripravili spominski koncert. Po sveti maši, ki bo ob 10. uri, boste lahko prisluhnili njegovim božičnim pesmim. Na koncertu bodo nastopili Logaški kvartet, Vokalna skupina Flora in solist Tine Turšič. Arboretum Volčji Potok, ki danes obiskovalce privablja predvsem s svojimi parkovnimi ureditvami, razmišlja o rekonstrukciji leta 1944 s strani partizanov požganega Souvanovega dvorca. Namenili bi ga različnim dejavnostim, posebnost pa bi bila njegova gradnja, saj želijo s projektom obuditi tudi stara obrtna znanja in tehnike.

kulturasouvanov dvorecleto janeza krnjca

Kulturni utrinki

Gimnazija Celje Center Novoletni koncert - V Cerknici Leto Janeza Kranjca - Rekonstrukcija Souvanovega dvorca
Tradicija glasbenih novoletnih koncertov Gimnazije Celje – Center, ki letos beležijo že 61. sezono neprekinjenega glasbenega udejstvovanja, se nadaljuje. Že štiriindvajsetič zapored bodo mladi ustvarjalci v drugo polovico glasbene sezone s pesmijo zakorakali v ponedeljek, 7. januarja, ob 18.30 v cerkvi sv. Duha v Celju. Nastopili bodo Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje – Center pod vodstvom Davida Preložnika, FaVoZa pod vodstvom Gregorja Deleje, Nonet+ Gimnazije Celje – Center pod vodstvom Barbare Arlič Kerstein in The Šlagers pod vodstvom Saša Šonca. Občina Cerknica obeležuje »Leto Janeza Kranjca«, ki sicer poteka že od junija 2018 in se bo sklenilo junija 2019. Gre za spominsko let o posvečeno skladatelju in dolgoletnemu organistu v Begunjah pri Cerknici, ki avtor preko 950. pesmi, od tega jih je 260 odobrenih za bogoslužno izvajanje. Poleg mnogih priznanj je bil tudi častni član občine Cerknica. Tako bodo v nedeljo Jezusovega krsta, 13. januarja v cerkev Sv. Jerneja v Begunjah pri Cerknici pripravili spominski koncert. Po sveti maši, ki bo ob 10. uri, boste lahko prisluhnili njegovim božičnim pesmim. Na koncertu bodo nastopili Logaški kvartet, Vokalna skupina Flora in solist Tine Turšič. Arboretum Volčji Potok, ki danes obiskovalce privablja predvsem s svojimi parkovnimi ureditvami, razmišlja o rekonstrukciji leta 1944 s strani partizanov požganega Souvanovega dvorca. Namenili bi ga različnim dejavnostim, posebnost pa bi bila njegova gradnja, saj želijo s projektom obuditi tudi stara obrtna znanja in tehnike.
VEČ ...|3. 1. 2019
Gimnazija Celje Center Novoletni koncert - V Cerknici Leto Janeza Kranjca - Rekonstrukcija Souvanovega dvorca
Tradicija glasbenih novoletnih koncertov Gimnazije Celje – Center, ki letos beležijo že 61. sezono neprekinjenega glasbenega udejstvovanja, se nadaljuje. Že štiriindvajsetič zapored bodo mladi ustvarjalci v drugo polovico glasbene sezone s pesmijo zakorakali v ponedeljek, 7. januarja, ob 18.30 v cerkvi sv. Duha v Celju. Nastopili bodo Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje – Center pod vodstvom Davida Preložnika, FaVoZa pod vodstvom Gregorja Deleje, Nonet+ Gimnazije Celje – Center pod vodstvom Barbare Arlič Kerstein in The Šlagers pod vodstvom Saša Šonca. Občina Cerknica obeležuje »Leto Janeza Kranjca«, ki sicer poteka že od junija 2018 in se bo sklenilo junija 2019. Gre za spominsko let o posvečeno skladatelju in dolgoletnemu organistu v Begunjah pri Cerknici, ki avtor preko 950. pesmi, od tega jih je 260 odobrenih za bogoslužno izvajanje. Poleg mnogih priznanj je bil tudi častni član občine Cerknica. Tako bodo v nedeljo Jezusovega krsta, 13. januarja v cerkev Sv. Jerneja v Begunjah pri Cerknici pripravili spominski koncert. Po sveti maši, ki bo ob 10. uri, boste lahko prisluhnili njegovim božičnim pesmim. Na koncertu bodo nastopili Logaški kvartet, Vokalna skupina Flora in solist Tine Turšič. Arboretum Volčji Potok, ki danes obiskovalce privablja predvsem s svojimi parkovnimi ureditvami, razmišlja o rekonstrukciji leta 1944 s strani partizanov požganega Souvanovega dvorca. Namenili bi ga različnim dejavnostim, posebnost pa bi bila njegova gradnja, saj želijo s projektom obuditi tudi stara obrtna znanja in tehnike.

Jože Bartolj

kulturasouvanov dvorecleto janeza krnjca

Naš pogled

VEČ ...|1. 1. 2019
Z vesli ali brez njih, v isto smer ali vsak po svoje?

V komentarju se Marta Jerebič posveti predvsem razmisleku o izzivih, ki v novem letu čakajo Slovenijo, Cerkev, svet in na koncu predvsem vsakega od nas, osebno.

Z vesli ali brez njih, v isto smer ali vsak po svoje?

V komentarju se Marta Jerebič posveti predvsem razmisleku o izzivih, ki v novem letu čakajo Slovenijo, Cerkev, svet in na koncu predvsem vsakega od nas, osebno.

komentardružba

Naš pogled

Z vesli ali brez njih, v isto smer ali vsak po svoje?
V komentarju se Marta Jerebič posveti predvsem razmisleku o izzivih, ki v novem letu čakajo Slovenijo, Cerkev, svet in na koncu predvsem vsakega od nas, osebno.
VEČ ...|1. 1. 2019
Z vesli ali brez njih, v isto smer ali vsak po svoje?
V komentarju se Marta Jerebič posveti predvsem razmisleku o izzivih, ki v novem letu čakajo Slovenijo, Cerkev, svet in na koncu predvsem vsakega od nas, osebno.

Marta Jerebič

komentardružba

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 12. 2018
Pregled dogodkov v Cerkvi na Slovenskem v letu 2018

Leto 2018 se bo v Katoliški Cerkvi na Slovenskem zapisalo v zgodovino kot leto, posvečeno mladim. Med dogodki, ki so jo najbolj zaznamovali, pa so še obisk škofov ad limina v Vatikanu in njihovo srečanje s papežem. Velja poudariti, da je na posebni preizkušnji tudi verska svoboda, saj se je zaradi obrambe nerojenega življenja sredi sodnega procesa znašel tajnik škofovske konference pater Tadej Strehovec.

Pregled dogodkov v Cerkvi na Slovenskem v letu 2018

Leto 2018 se bo v Katoliški Cerkvi na Slovenskem zapisalo v zgodovino kot leto, posvečeno mladim. Med dogodki, ki so jo najbolj zaznamovali, pa so še obisk škofov ad limina v Vatikanu in njihovo srečanje s papežem. Velja poudariti, da je na posebni preizkušnji tudi verska svoboda, saj se je zaradi obrambe nerojenega življenja sredi sodnega procesa znašel tajnik škofovske konference pater Tadej Strehovec.

infopapež

Informativni prispevki

Pregled dogodkov v Cerkvi na Slovenskem v letu 2018
Leto 2018 se bo v Katoliški Cerkvi na Slovenskem zapisalo v zgodovino kot leto, posvečeno mladim. Med dogodki, ki so jo najbolj zaznamovali, pa so še obisk škofov ad limina v Vatikanu in njihovo srečanje s papežem. Velja poudariti, da je na posebni preizkušnji tudi verska svoboda, saj se je zaradi obrambe nerojenega življenja sredi sodnega procesa znašel tajnik škofovske konference pater Tadej Strehovec.
VEČ ...|28. 12. 2018
Pregled dogodkov v Cerkvi na Slovenskem v letu 2018
Leto 2018 se bo v Katoliški Cerkvi na Slovenskem zapisalo v zgodovino kot leto, posvečeno mladim. Med dogodki, ki so jo najbolj zaznamovali, pa so še obisk škofov ad limina v Vatikanu in njihovo srečanje s papežem. Velja poudariti, da je na posebni preizkušnji tudi verska svoboda, saj se je zaradi obrambe nerojenega življenja sredi sodnega procesa znašel tajnik škofovske konference pater Tadej Strehovec.

Petra Stopar

infopapež

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|25. 12. 2018
Božične poslanice

V oddaji na božični praznik smo slišali, kaj so v božičnih poslanicah izrekli naši škofje: ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, novomeški škof Andrej Glavan, koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof Peter Štumpf in upravitelj škofije Celje Rok Metličar. Slišali ste tudi poudarke iz svetih maš za domovino, ki sta bili v petek v ljubljanski stolnici in v soboto v novomeški stolnici.

Božične poslanice

V oddaji na božični praznik smo slišali, kaj so v božičnih poslanicah izrekli naši škofje: ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, novomeški škof Andrej Glavan, koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof Peter Štumpf in upravitelj škofije Celje Rok Metličar. Slišali ste tudi poudarke iz svetih maš za domovino, ki sta bili v petek v ljubljanski stolnici in v soboto v novomeški stolnici.

infocerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

Božične poslanice
V oddaji na božični praznik smo slišali, kaj so v božičnih poslanicah izrekli naši škofje: ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, novomeški škof Andrej Glavan, koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof Peter Štumpf in upravitelj škofije Celje Rok Metličar. Slišali ste tudi poudarke iz svetih maš za domovino, ki sta bili v petek v ljubljanski stolnici in v soboto v novomeški stolnici.
VEČ ...|25. 12. 2018
Božične poslanice
V oddaji na božični praznik smo slišali, kaj so v božičnih poslanicah izrekli naši škofje: ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, novomeški škof Andrej Glavan, koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof Peter Štumpf in upravitelj škofije Celje Rok Metličar. Slišali ste tudi poudarke iz svetih maš za domovino, ki sta bili v petek v ljubljanski stolnici in v soboto v novomeški stolnici.

Matjaž Merljak

infocerkev

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 12. 2018
Zaključuje se 100 letnica Narodne galerije - Razstava Otona Glihe - Slovenski Božič v Novi Cerkvi - nova Slovenska kuharica

Zaključuje se 100 letnica Narodne galerije - Razstava Otona Glihe - Slovenski Božič v Novi Cerkvi - nova Slovenska kuharica

kultura

Kulturni utrinki

Zaključuje se 100 letnica Narodne galerije - Razstava Otona Glihe - Slovenski Božič v Novi Cerkvi - nova Slovenska kuharica
VEČ ...|19. 12. 2018
Zaključuje se 100 letnica Narodne galerije - Razstava Otona Glihe - Slovenski Božič v Novi Cerkvi - nova Slovenska kuharica

Jože Bartolj

kultura

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|18. 12. 2018
Letno poročilo Cerkve v Sloveniji

Kaj je najbolj zaznamovalo Cerkev v Sloveniji v letu 2018, kako je s številom vernikov, duhovnikov in redovnikov? Ali število udeležencev oratorija še vedno narašča? Kako razvejana in dejavna je bila Karitas? Pogovarjali smo se z dr. Davidom Kranerjem, tiskovnim predstavnikom Slovenske škofovske konference. V oddaji ste slišali tudi skavte, ki so nam prinesli Luč miru iz Betlehema. Nekaj minut smo namenili tudi utripu župnije Boštanj - naš sogovornik je bil župnik Fonzi Žibert.

Letno poročilo Cerkve v Sloveniji

Kaj je najbolj zaznamovalo Cerkev v Sloveniji v letu 2018, kako je s številom vernikov, duhovnikov in redovnikov? Ali število udeležencev oratorija še vedno narašča? Kako razvejana in dejavna je bila Karitas? Pogovarjali smo se z dr. Davidom Kranerjem, tiskovnim predstavnikom Slovenske škofovske konference. V oddaji ste slišali tudi skavte, ki so nam prinesli Luč miru iz Betlehema. Nekaj minut smo namenili tudi utripu župnije Boštanj - naš sogovornik je bil župnik Fonzi Žibert.

infocerkevsškskavti

Utrip Cerkve v Sloveniji

Letno poročilo Cerkve v Sloveniji
Kaj je najbolj zaznamovalo Cerkev v Sloveniji v letu 2018, kako je s številom vernikov, duhovnikov in redovnikov? Ali število udeležencev oratorija še vedno narašča? Kako razvejana in dejavna je bila Karitas? Pogovarjali smo se z dr. Davidom Kranerjem, tiskovnim predstavnikom Slovenske škofovske konference. V oddaji ste slišali tudi skavte, ki so nam prinesli Luč miru iz Betlehema. Nekaj minut smo namenili tudi utripu župnije Boštanj - naš sogovornik je bil župnik Fonzi Žibert.
VEČ ...|18. 12. 2018
Letno poročilo Cerkve v Sloveniji
Kaj je najbolj zaznamovalo Cerkev v Sloveniji v letu 2018, kako je s številom vernikov, duhovnikov in redovnikov? Ali število udeležencev oratorija še vedno narašča? Kako razvejana in dejavna je bila Karitas? Pogovarjali smo se z dr. Davidom Kranerjem, tiskovnim predstavnikom Slovenske škofovske konference. V oddaji ste slišali tudi skavte, ki so nam prinesli Luč miru iz Betlehema. Nekaj minut smo namenili tudi utripu župnije Boštanj - naš sogovornik je bil župnik Fonzi Žibert.

Matjaž Merljak

infocerkevsškskavti

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 12. 2018
Razstava Plečnik in sveto v Plečnikovi hiši v Trnovem

Od srede oktobra je v Plečnikovi hiši v Ljubljani na ogled razstava Plečnik in sveto, ki prikazuje Plečnikovo pojmovanje svetega in na kakšen način se je to manifestiralo v njegovih delih, Več o tem nam je povedal avtor razstave sociolog dr. Tomaž Jurca, ki je pri raziskovanju gradiva, shranjenega v Plečnikovi zbirki, tesno sodeloval s kustosinjo Ano Porok. Na ogled je kar nekaj originalnih Plečnikovih načrtov, skic in predmetov, med njimi dva edinstvena Plečnikova keliha in njegova monštranca, zasnovano za frančiškansko cerkev v Ljubljani, ter maketa spomenika vojskovodji Janu Žižki. SPREMLJEVALNI PROGRAM RAZSTAVE9. 1. 2019 ob 18.00Arhitekturno ustvarjanje kot molitev, predavanje in predstavitev razstavnega kataloga avtorja razstave dr. Tomaža Jurce.19. 1. 2019 ob 11.00Plečnik in sveto, zadnje vodstvo po razstavi z avtorjem dr. Tomažem Jurco in kustosinjo Ano Porok.

Razstava Plečnik in sveto v Plečnikovi hiši v Trnovem

Od srede oktobra je v Plečnikovi hiši v Ljubljani na ogled razstava Plečnik in sveto, ki prikazuje Plečnikovo pojmovanje svetega in na kakšen način se je to manifestiralo v njegovih delih, Več o tem nam je povedal avtor razstave sociolog dr. Tomaž Jurca, ki je pri raziskovanju gradiva, shranjenega v Plečnikovi zbirki, tesno sodeloval s kustosinjo Ano Porok. Na ogled je kar nekaj originalnih Plečnikovih načrtov, skic in predmetov, med njimi dva edinstvena Plečnikova keliha in njegova monštranca, zasnovano za frančiškansko cerkev v Ljubljani, ter maketa spomenika vojskovodji Janu Žižki. SPREMLJEVALNI PROGRAM RAZSTAVE9. 1. 2019 ob 18.00Arhitekturno ustvarjanje kot molitev, predavanje in predstavitev razstavnega kataloga avtorja razstave dr. Tomaža Jurce.19. 1. 2019 ob 11.00Plečnik in sveto, zadnje vodstvo po razstavi z avtorjem dr. Tomažem Jurco in kustosinjo Ano Porok.

kulturadr tomaž jurcarazstava plečnik in svetokultura

Kulturni utrinki

Razstava Plečnik in sveto v Plečnikovi hiši v Trnovem
Od srede oktobra je v Plečnikovi hiši v Ljubljani na ogled razstava Plečnik in sveto, ki prikazuje Plečnikovo pojmovanje svetega in na kakšen način se je to manifestiralo v njegovih delih, Več o tem nam je povedal avtor razstave sociolog dr. Tomaž Jurca, ki je pri raziskovanju gradiva, shranjenega v Plečnikovi zbirki, tesno sodeloval s kustosinjo Ano Porok. Na ogled je kar nekaj originalnih Plečnikovih načrtov, skic in predmetov, med njimi dva edinstvena Plečnikova keliha in njegova monštranca, zasnovano za frančiškansko cerkev v Ljubljani, ter maketa spomenika vojskovodji Janu Žižki. SPREMLJEVALNI PROGRAM RAZSTAVE9. 1. 2019 ob 18.00Arhitekturno ustvarjanje kot molitev, predavanje in predstavitev razstavnega kataloga avtorja razstave dr. Tomaža Jurce.19. 1. 2019 ob 11.00Plečnik in sveto, zadnje vodstvo po razstavi z avtorjem dr. Tomažem Jurco in kustosinjo Ano Porok.
VEČ ...|17. 12. 2018
Razstava Plečnik in sveto v Plečnikovi hiši v Trnovem
Od srede oktobra je v Plečnikovi hiši v Ljubljani na ogled razstava Plečnik in sveto, ki prikazuje Plečnikovo pojmovanje svetega in na kakšen način se je to manifestiralo v njegovih delih, Več o tem nam je povedal avtor razstave sociolog dr. Tomaž Jurca, ki je pri raziskovanju gradiva, shranjenega v Plečnikovi zbirki, tesno sodeloval s kustosinjo Ano Porok. Na ogled je kar nekaj originalnih Plečnikovih načrtov, skic in predmetov, med njimi dva edinstvena Plečnikova keliha in njegova monštranca, zasnovano za frančiškansko cerkev v Ljubljani, ter maketa spomenika vojskovodji Janu Žižki. SPREMLJEVALNI PROGRAM RAZSTAVE9. 1. 2019 ob 18.00Arhitekturno ustvarjanje kot molitev, predavanje in predstavitev razstavnega kataloga avtorja razstave dr. Tomaža Jurce.19. 1. 2019 ob 11.00Plečnik in sveto, zadnje vodstvo po razstavi z avtorjem dr. Tomažem Jurco in kustosinjo Ano Porok.

Jože Bartolj

kulturadr tomaž jurcarazstava plečnik in svetokultura

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|16. 12. 2018
Spolne zlorabe, Ukrajinska pravoslavna cerkev - posledice osamosvajanja.

Pogovor s Slovenko, ki živi v Washingtonu. Spregovorila je o tem, kako so se tamkajšnji verniki odzvali na škandal spolnih zlorab. Beograjski nadškof Stanislav Hočevar pa je pojasnil posledice, ki jih povzroča neodvisnost Ukrajinske pravoslavne Cerkve.

Spolne zlorabe, Ukrajinska pravoslavna cerkev - posledice osamosvajanja.

Pogovor s Slovenko, ki živi v Washingtonu. Spregovorila je o tem, kako so se tamkajšnji verniki odzvali na škandal spolnih zlorab. Beograjski nadškof Stanislav Hočevar pa je pojasnil posledice, ki jih povzroča neodvisnost Ukrajinske pravoslavne Cerkve.

infopapežpolitika

Iz življenja vesoljne Cerkve

Spolne zlorabe, Ukrajinska pravoslavna cerkev - posledice osamosvajanja.
Pogovor s Slovenko, ki živi v Washingtonu. Spregovorila je o tem, kako so se tamkajšnji verniki odzvali na škandal spolnih zlorab. Beograjski nadškof Stanislav Hočevar pa je pojasnil posledice, ki jih povzroča neodvisnost Ukrajinske pravoslavne Cerkve.
VEČ ...|16. 12. 2018
Spolne zlorabe, Ukrajinska pravoslavna cerkev - posledice osamosvajanja.
Pogovor s Slovenko, ki živi v Washingtonu. Spregovorila je o tem, kako so se tamkajšnji verniki odzvali na škandal spolnih zlorab. Beograjski nadškof Stanislav Hočevar pa je pojasnil posledice, ki jih povzroča neodvisnost Ukrajinske pravoslavne Cerkve.

Marta JerebičMarjana Debevec

infopapežpolitika

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|19. 6. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. junij 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. junij 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 6. 2019
Binkoštni srečanji in Spominska proslava

Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

Binkoštni srečanji in Spominska proslava

Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

Matjaž Merljak

rojakiinfoargentinašvedskanemčija

Komentar tedna

VEČ ...|14. 6. 2019
Svetišče Svetega Duha

Poslušali ste komentar o dogajanju v naši družbi in Cerkvi.

Svetišče Svetega Duha

Poslušali ste komentar o dogajanju v naši družbi in Cerkvi.

s. Tina Čerin

komentardružbaodnosiduhovnost

Sol in luč

VEČ ...|18. 6. 2019
Sonnentor - Johannes Gutmann - interviju z izjemnim direktorjem, ki navdihuje na svetovni ravni.

Zakaj pri njem želijo delajo tudi menažerji velikih podjetih in kako najti srečo in zadovoljstvo? Vse to lahko začutite v zgolj nekaj minutah intervijuja, ki smo ga posneli z gospodom Gutmannom.

Sonnentor - Johannes Gutmann - interviju z izjemnim direktorjem, ki navdihuje na svetovni ravni.

Zakaj pri njem želijo delajo tudi menažerji velikih podjetih in kako najti srečo in zadovoljstvo? Vse to lahko začutite v zgolj nekaj minutah intervijuja, ki smo ga posneli z gospodom Gutmannom.

Tadej Sadar

družbaodnosinarava

Za življenje

VEČ ...|8. 6. 2019
Finančna modrost

Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

Finančna modrost

Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

Nataša Ličen

izobraževanjeduhovnostdružbasvetovanjevzgojaodnosipogovor

Ritem srca

VEČ ...|19. 6. 2019
Nastopajoči na Ritmu srca 2019 in skupina Skillet

PRedstavili smo imena vseh, ki bodo z novo glasbo nastopili na letošnjem festivalu Ritem srca 2019. Dug del oddaje pa je bil tudi tokrat posvečen tuji glasbi - spoznavali smo skupino Skillet in slišali tudi pesem z novega albuma, ki bo izšel v prihodnjih mesecih.

V oddaji smo slišali: 3in30 - 33 besed, Neža in Damjan - Vse v večjo Božjo slavo, Skillet - Lions, Skillet - Feel Invincible, Skillet - Anchor, Skillet - Stars.

Nastopajoči na Ritmu srca 2019 in skupina Skillet

PRedstavili smo imena vseh, ki bodo z novo glasbo nastopili na letošnjem festivalu Ritem srca 2019. Dug del oddaje pa je bil tudi tokrat posvečen tuji glasbi - spoznavali smo skupino Skillet in slišali tudi pesem z novega albuma, ki bo izšel v prihodnjih mesecih.

V oddaji smo slišali: 3in30 - 33 besed, Neža in Damjan - Vse v večjo Božjo slavo, Skillet - Lions, Skillet - Feel Invincible, Skillet - Anchor, Skillet - Stars.

Tadej Vindiš, Andrej Jerman

duhovnostglasbamladisodobna krščanska glasba

A štekaš?

VEČ ...|19. 6. 2019
Kako sta se znašla Luka in Žiga v vodenju brez pomoči očetov? Vabljeni k poslušanju.

Predstavljene skladbe: Jonas Brothers – Strangers; Taylor Swift – You need to calm down; Eva Černe, Nuša Derenda, Nuška Drašček – Mladost;God only knows – for King & Country (Timbaland remix feat. Echosmith); Gaja Prestor - Najino nebo; Bruce Springsteen – Western stars; Renee Dominique feat. Jasonn Mraz - Could I love you anymore;

Kako sta se znašla Luka in Žiga v vodenju brez pomoči očetov? Vabljeni k poslušanju.

Predstavljene skladbe: Jonas Brothers – Strangers; Taylor Swift – You need to calm down; Eva Černe, Nuša Derenda, Nuška Drašček – Mladost;God only knows – for King & Country (Timbaland remix feat. Echosmith); Gaja Prestor - Najino nebo; Bruce Springsteen – Western stars; Renee Dominique feat. Jasonn Mraz - Could I love you anymore;

Žiga Bunič, Luka Sešek, Jan Gerl

mladiglasbanovosti

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|19. 6. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|19. 6. 2019
Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945?

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945, kje smo na procesu sprave in ali izjave ljubljanskega župana pri pokopu žrtev revolucije na Žalah mejijo na sovražni govor, so vprašanja, ki smo jih zastavili v Pogovoru o predsedniku Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetu Dežmanu, članu komisije Andreju Mihevcu, tajniku Nove slovenske zaveze Petru Sušniku in predsedniku Društva Združeni ob lipi sprave Janezu Juhantu.

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945?

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945, kje smo na procesu sprave in ali izjave ljubljanskega župana pri pokopu žrtev revolucije na Žalah mejijo na sovražni govor, so vprašanja, ki smo jih zastavili v Pogovoru o predsedniku Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetu Dežmanu, članu komisije Andreju Mihevcu, tajniku Nove slovenske zaveze Petru Sušniku in predsedniku Društva Združeni ob lipi sprave Janezu Juhantu.

Alen Salihović

spravapogovor oslovenijagrobiščakočevski rogspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 6. 2019
Predstavitev knjige SHALOM - dr. Julija Bertonclja

Dr. Julij Bertoncelj, nova knjiga – potopis Shalom : mir, popolnost, blaginja : potopisna in druga razmišljanja o Izraelu.

Predstavitev knjige SHALOM - dr. Julija Bertonclja

Dr. Julij Bertoncelj, nova knjiga – potopis Shalom : mir, popolnost, blaginja : potopisna in druga razmišljanja o Izraelu.

Jože Bartolj

Julij Bertoncelj