Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|17. 10. 2024
Ideje za razvoj ter večjo prepoznavnost občine Mislinja 

Mislinja je koroška občina, ki je v zadnjih letih ob vse več obiskovalcih, tudi zaradi urejene kolesarske proge Štrekna, razvila logotip in več prepoznavnih promocijskih izdelkov. Čokoladni spomini so vedno dobra ideja, saj je med nami veliko sladkosnedih. Kakšne ideje ob omenjeni še razvijajo v občini Mislinja, za večjo prepoznavnost in razvoj koroškega kraja, smo vprašali Andrejo Srt.

Ideje za razvoj ter večjo prepoznavnost občine Mislinja 

Mislinja je koroška občina, ki je v zadnjih letih ob vse več obiskovalcih, tudi zaradi urejene kolesarske proge Štrekna, razvila logotip in več prepoznavnih promocijskih izdelkov. Čokoladni spomini so vedno dobra ideja, saj je med nami veliko sladkosnedih. Kakšne ideje ob omenjeni še razvijajo v občini Mislinja, za večjo prepoznavnost in razvoj koroškega kraja, smo vprašali Andrejo Srt.

turizempodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Ideje za razvoj ter večjo prepoznavnost občine Mislinja 

Mislinja je koroška občina, ki je v zadnjih letih ob vse več obiskovalcih, tudi zaradi urejene kolesarske proge Štrekna, razvila logotip in več prepoznavnih promocijskih izdelkov. Čokoladni spomini so vedno dobra ideja, saj je med nami veliko sladkosnedih. Kakšne ideje ob omenjeni še razvijajo v občini Mislinja, za večjo prepoznavnost in razvoj koroškega kraja, smo vprašali Andrejo Srt.

VEČ ...|17. 10. 2024
Ideje za razvoj ter večjo prepoznavnost občine Mislinja 

Mislinja je koroška občina, ki je v zadnjih letih ob vse več obiskovalcih, tudi zaradi urejene kolesarske proge Štrekna, razvila logotip in več prepoznavnih promocijskih izdelkov. Čokoladni spomini so vedno dobra ideja, saj je med nami veliko sladkosnedih. Kakšne ideje ob omenjeni še razvijajo v občini Mislinja, za večjo prepoznavnost in razvoj koroškega kraja, smo vprašali Andrejo Srt.

Nataša Ličen

turizempodjetništvo

Doživetja narave

VEČ ...|27. 9. 2024
Zaživela je Magdalenina romarska pot

Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.

Zaživela je Magdalenina romarska pot

Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.

Magdalena GornikromanjehojaSodražicaromarska potromarski turizem

Doživetja narave

Zaživela je Magdalenina romarska pot

Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.

VEČ ...|27. 9. 2024
Zaživela je Magdalenina romarska pot

Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.

Blaž Lesnik

Magdalena GornikromanjehojaSodražicaromarska potromarski turizem

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|8. 8. 2024
Vila Planinka

Vila Planinka je svojevrsten primer butičnega turizma. Vpeta je v neokrnjeno okolje Jezerskega, ki ne prenese množičnega turizma, zato so se lastniki odločili za drugačen, inovativen poizkus. Uspeli in prejeli več nagrad. Pogovarjali smo se z Marjanom Batageljem

Vila Planinka

Vila Planinka je svojevrsten primer butičnega turizma. Vpeta je v neokrnjeno okolje Jezerskega, ki ne prenese množičnega turizma, zato so se lastniki odločili za drugačen, inovativen poizkus. Uspeli in prejeli več nagrad. Pogovarjali smo se z Marjanom Batageljem

podjetništvonaravaturizem

Ni meje za dobre ideje

Vila Planinka

Vila Planinka je svojevrsten primer butičnega turizma. Vpeta je v neokrnjeno okolje Jezerskega, ki ne prenese množičnega turizma, zato so se lastniki odločili za drugačen, inovativen poizkus. Uspeli in prejeli več nagrad. Pogovarjali smo se z Marjanom Batageljem

VEČ ...|8. 8. 2024
Vila Planinka

Vila Planinka je svojevrsten primer butičnega turizma. Vpeta je v neokrnjeno okolje Jezerskega, ki ne prenese množičnega turizma, zato so se lastniki odločili za drugačen, inovativen poizkus. Uspeli in prejeli več nagrad. Pogovarjali smo se z Marjanom Batageljem

Nataša Ličen

podjetništvonaravaturizem

Kolokvij

VEČ ...|5. 7. 2024
Gostinstvo in turizem v Sloveniji

Pogovarjali smo se s študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru Vojinom Lazičem, Ano Marijo Šavli in Anjo Vizler. Povedali so nam kakšne zaposlitvene priložnosti vidijo v tej panogi ter ali jih razmere na tem področju navdajajo z upanjem za dobro možnost zaposlitve.

Gostinstvo in turizem v Sloveniji

Pogovarjali smo se s študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru Vojinom Lazičem, Ano Marijo Šavli in Anjo Vizler. Povedali so nam kakšne zaposlitvene priložnosti vidijo v tej panogi ter ali jih razmere na tem področju navdajajo z upanjem za dobro možnost zaposlitve.

mladigostinstvoturizem

Kolokvij

Gostinstvo in turizem v Sloveniji

Pogovarjali smo se s študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru Vojinom Lazičem, Ano Marijo Šavli in Anjo Vizler. Povedali so nam kakšne zaposlitvene priložnosti vidijo v tej panogi ter ali jih razmere na tem področju navdajajo z upanjem za dobro možnost zaposlitve.

VEČ ...|5. 7. 2024
Gostinstvo in turizem v Sloveniji

Pogovarjali smo se s študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru Vojinom Lazičem, Ano Marijo Šavli in Anjo Vizler. Povedali so nam kakšne zaposlitvene priložnosti vidijo v tej panogi ter ali jih razmere na tem področju navdajajo z upanjem za dobro možnost zaposlitve.

Maja Morela

mladigostinstvoturizem

Doživetja narave

VEČ ...|21. 6. 2024
Po Sloveniji - osebno

Pred dnevom državnosti smo se potepali po nekaterih izpostavljenih pa tudi bolj skritih kotičkih naše domovine. Naša gosta sta bila arhitekta, ljubitelja umetnosti in dobre hrane Špela Kuhar in Robert Potokar. V sproščenem pogovoru ni manjkalo arhitekturnih namigov niti pogovora o kulinarični in muzejski ponudbi, ki sta jo ujela tudi v svoj vodnik Slovenija osebno.

Po Sloveniji - osebno

Pred dnevom državnosti smo se potepali po nekaterih izpostavljenih pa tudi bolj skritih kotičkih naše domovine. Naša gosta sta bila arhitekta, ljubitelja umetnosti in dobre hrane Špela Kuhar in Robert Potokar. V sproščenem pogovoru ni manjkalo arhitekturnih namigov niti pogovora o kulinarični in muzejski ponudbi, ki sta jo ujela tudi v svoj vodnik Slovenija osebno.

Slovenijanaravne znamenitostiturizemkulinarikamuzeji

Doživetja narave

Po Sloveniji - osebno

Pred dnevom državnosti smo se potepali po nekaterih izpostavljenih pa tudi bolj skritih kotičkih naše domovine. Naša gosta sta bila arhitekta, ljubitelja umetnosti in dobre hrane Špela Kuhar in Robert Potokar. V sproščenem pogovoru ni manjkalo arhitekturnih namigov niti pogovora o kulinarični in muzejski ponudbi, ki sta jo ujela tudi v svoj vodnik Slovenija osebno.

VEČ ...|21. 6. 2024
Po Sloveniji - osebno

Pred dnevom državnosti smo se potepali po nekaterih izpostavljenih pa tudi bolj skritih kotičkih naše domovine. Naša gosta sta bila arhitekta, ljubitelja umetnosti in dobre hrane Špela Kuhar in Robert Potokar. V sproščenem pogovoru ni manjkalo arhitekturnih namigov niti pogovora o kulinarični in muzejski ponudbi, ki sta jo ujela tudi v svoj vodnik Slovenija osebno.

Blaž Lesnik

Slovenijanaravne znamenitostiturizemkulinarikamuzeji

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|13. 6. 2024
Stolp Kristal

Stolp Kristal je edini stolp s kavarno na vrhu in edini v državi, ki omogoča interaktivne vsebine. Razgledni stolp Kristal ima pritličje z informativno točko in prodajalno s spominki, na šestindevetdesetih metrih je kavarna s štiridesetimi sedišči, razgledom vse naokoli in adrenalinsko hojo po prosojnih tleh, na stotih metrih je panorama za mirnejše razgledovanje okolice in možnost virtualnega doživetja »Let s Pegazom«. Na sto štirih metrih višine je zadnja postaja z odprto teraso na prostem.

Prostori na vrhu stolpa lahko naenkrat sprejmejo do sto petdeset obiskovalcev. Do vrha vodi skoraj šeststo stopnic in dvigalo. V petih prodajnih hiškah na trgu pred stolpom se bodo predstavljali lokalni ponudniki. Ob trgu je parkirišče ter javna izposojevalnica koles.

Izvedbeni del projekta Stolp Kristal Rogaška Slatina se je začel z gradnjo spomladi leta 2022, trajal je dve leti. Realizirana vrednost projekta je pet milijonov evrov, od tega je dva milijona evrov prispevalo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, razlika pa je zagotovljena iz lastnih virov Občine Rogaška Slatina, tudi s pomočjo donatorjev.

Stolp Kristal

Stolp Kristal je edini stolp s kavarno na vrhu in edini v državi, ki omogoča interaktivne vsebine. Razgledni stolp Kristal ima pritličje z informativno točko in prodajalno s spominki, na šestindevetdesetih metrih je kavarna s štiridesetimi sedišči, razgledom vse naokoli in adrenalinsko hojo po prosojnih tleh, na stotih metrih je panorama za mirnejše razgledovanje okolice in možnost virtualnega doživetja »Let s Pegazom«. Na sto štirih metrih višine je zadnja postaja z odprto teraso na prostem.

Prostori na vrhu stolpa lahko naenkrat sprejmejo do sto petdeset obiskovalcev. Do vrha vodi skoraj šeststo stopnic in dvigalo. V petih prodajnih hiškah na trgu pred stolpom se bodo predstavljali lokalni ponudniki. Ob trgu je parkirišče ter javna izposojevalnica koles.

Izvedbeni del projekta Stolp Kristal Rogaška Slatina se je začel z gradnjo spomladi leta 2022, trajal je dve leti. Realizirana vrednost projekta je pet milijonov evrov, od tega je dva milijona evrov prispevalo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, razlika pa je zagotovljena iz lastnih virov Občine Rogaška Slatina, tudi s pomočjo donatorjev.

turizempodjetništvokultura

Ni meje za dobre ideje

Stolp Kristal

Stolp Kristal je edini stolp s kavarno na vrhu in edini v državi, ki omogoča interaktivne vsebine. Razgledni stolp Kristal ima pritličje z informativno točko in prodajalno s spominki, na šestindevetdesetih metrih je kavarna s štiridesetimi sedišči, razgledom vse naokoli in adrenalinsko hojo po prosojnih tleh, na stotih metrih je panorama za mirnejše razgledovanje okolice in možnost virtualnega doživetja »Let s Pegazom«. Na sto štirih metrih višine je zadnja postaja z odprto teraso na prostem.

Prostori na vrhu stolpa lahko naenkrat sprejmejo do sto petdeset obiskovalcev. Do vrha vodi skoraj šeststo stopnic in dvigalo. V petih prodajnih hiškah na trgu pred stolpom se bodo predstavljali lokalni ponudniki. Ob trgu je parkirišče ter javna izposojevalnica koles.

Izvedbeni del projekta Stolp Kristal Rogaška Slatina se je začel z gradnjo spomladi leta 2022, trajal je dve leti. Realizirana vrednost projekta je pet milijonov evrov, od tega je dva milijona evrov prispevalo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, razlika pa je zagotovljena iz lastnih virov Občine Rogaška Slatina, tudi s pomočjo donatorjev.

VEČ ...|13. 6. 2024
Stolp Kristal

Stolp Kristal je edini stolp s kavarno na vrhu in edini v državi, ki omogoča interaktivne vsebine. Razgledni stolp Kristal ima pritličje z informativno točko in prodajalno s spominki, na šestindevetdesetih metrih je kavarna s štiridesetimi sedišči, razgledom vse naokoli in adrenalinsko hojo po prosojnih tleh, na stotih metrih je panorama za mirnejše razgledovanje okolice in možnost virtualnega doživetja »Let s Pegazom«. Na sto štirih metrih višine je zadnja postaja z odprto teraso na prostem.

Prostori na vrhu stolpa lahko naenkrat sprejmejo do sto petdeset obiskovalcev. Do vrha vodi skoraj šeststo stopnic in dvigalo. V petih prodajnih hiškah na trgu pred stolpom se bodo predstavljali lokalni ponudniki. Ob trgu je parkirišče ter javna izposojevalnica koles.

Izvedbeni del projekta Stolp Kristal Rogaška Slatina se je začel z gradnjo spomladi leta 2022, trajal je dve leti. Realizirana vrednost projekta je pet milijonov evrov, od tega je dva milijona evrov prispevalo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, razlika pa je zagotovljena iz lastnih virov Občine Rogaška Slatina, tudi s pomočjo donatorjev.

Nataša Ličen

turizempodjetništvokultura

Via positiva

VEČ ...|13. 6. 2024
P. Kristjan Balint, minorit iz Romunije

V času radijskih počitnic smo v pogovoru s patrom Kristjanom Balintom, minoritom, doma iz Romunije - ki deluje v Komendi, spoznali njegovo rodno deželo. Pred skoraj tridesetimi leti je prišel v Slovenijo, po končanem študiju teologije pa ostal. Govoril je o osnovnih obrisih romunske dežele, tamkajšnjih ljudeh, njihovih navadah, zgodovini in tudi o globoki duhovni pripadnosti svetniku, ki je na koledarju ravno 13-ega junija, ko je bil pogovor v radijskem etru, sv. Antonu Padovanskemu.   

P. Kristjan Balint, minorit iz Romunije

V času radijskih počitnic smo v pogovoru s patrom Kristjanom Balintom, minoritom, doma iz Romunije - ki deluje v Komendi, spoznali njegovo rodno deželo. Pred skoraj tridesetimi leti je prišel v Slovenijo, po končanem študiju teologije pa ostal. Govoril je o osnovnih obrisih romunske dežele, tamkajšnjih ljudeh, njihovih navadah, zgodovini in tudi o globoki duhovni pripadnosti svetniku, ki je na koledarju ravno 13-ega junija, ko je bil pogovor v radijskem etru, sv. Antonu Padovanskemu.   

družbazgodovinapogovorturizem

Via positiva

P. Kristjan Balint, minorit iz Romunije

V času radijskih počitnic smo v pogovoru s patrom Kristjanom Balintom, minoritom, doma iz Romunije - ki deluje v Komendi, spoznali njegovo rodno deželo. Pred skoraj tridesetimi leti je prišel v Slovenijo, po končanem študiju teologije pa ostal. Govoril je o osnovnih obrisih romunske dežele, tamkajšnjih ljudeh, njihovih navadah, zgodovini in tudi o globoki duhovni pripadnosti svetniku, ki je na koledarju ravno 13-ega junija, ko je bil pogovor v radijskem etru, sv. Antonu Padovanskemu.   

VEČ ...|13. 6. 2024
P. Kristjan Balint, minorit iz Romunije

V času radijskih počitnic smo v pogovoru s patrom Kristjanom Balintom, minoritom, doma iz Romunije - ki deluje v Komendi, spoznali njegovo rodno deželo. Pred skoraj tridesetimi leti je prišel v Slovenijo, po končanem študiju teologije pa ostal. Govoril je o osnovnih obrisih romunske dežele, tamkajšnjih ljudeh, njihovih navadah, zgodovini in tudi o globoki duhovni pripadnosti svetniku, ki je na koledarju ravno 13-ega junija, ko je bil pogovor v radijskem etru, sv. Antonu Padovanskemu.   

Nataša Ličen

družbazgodovinapogovorturizem

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 4. 2024
200 let organizirane vodniške jamske službe na svetu v Postojnski jami

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave. 

Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«

200 let organizirane vodniške jamske službe na svetu v Postojnski jami

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave. 

Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«

infonaravaturizem

Informativni prispevki

200 let organizirane vodniške jamske službe na svetu v Postojnski jami

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave. 

Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«

VEČ ...|24. 4. 2024
200 let organizirane vodniške jamske službe na svetu v Postojnski jami

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave. 

Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«

Nataša Ličen

infonaravaturizem

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 11. 2024
Ustavni sodnik Klemen Jaklič

Govorili smo o vlogi različnih medijev v današnjem svetu. Dotaknili smo se tudi rezultatov volitev v ZDA in vojn po svetu. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič

Govorili smo o vlogi različnih medijev v današnjem svetu. Dotaknili smo se tudi rezultatov volitev v ZDA in vojn po svetu. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

Alen Salihović

politikaustavno sodiščeklemen jakličsodstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 11. 2024
Korotan je simbol slovenstva na Dunaju

Korotan je nedvomno simbol slovenstva na Dunaju, slovenska politika se je poenotila, da je to “strateška naložba”. Tako je ob obisku na Dunaju v začetku tega tedna naglasil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. V študentskem domu in hotelu Korotan se je srečal s slovenskimi društvi. Obiskal je Center narodnih skupnosti, se udeležil prireditve Slovenska jesen na Dunaju ter si ogledal Knafljevo ustanovo in šolo Komensky. Letos je, tudi skladno s prizadevanji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je vodil medresorsko skupino za reševanje problematike v Korotanu, Slovenski državni holding v imenu in za račun Republike Slovenije izvedel dokapitalizacijo družbe Študentski dom Korotan z denarnim vložkom v višini 1,9 milijona evrov. Podpredsednik slovenske vlade minister Arčon meni, da je največji izziv za slovenska društva na Dunaju, kako dati domu Korotan življenje, povezati društva in pridobiti čimvečje število tamkajšnjih rojakov na različnih dogodkih, ki so vsebinsko pestri. 

Korotan je simbol slovenstva na Dunaju

Korotan je nedvomno simbol slovenstva na Dunaju, slovenska politika se je poenotila, da je to “strateška naložba”. Tako je ob obisku na Dunaju v začetku tega tedna naglasil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. V študentskem domu in hotelu Korotan se je srečal s slovenskimi društvi. Obiskal je Center narodnih skupnosti, se udeležil prireditve Slovenska jesen na Dunaju ter si ogledal Knafljevo ustanovo in šolo Komensky. Letos je, tudi skladno s prizadevanji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je vodil medresorsko skupino za reševanje problematike v Korotanu, Slovenski državni holding v imenu in za račun Republike Slovenije izvedel dokapitalizacijo družbe Študentski dom Korotan z denarnim vložkom v višini 1,9 milijona evrov. Podpredsednik slovenske vlade minister Arčon meni, da je največji izziv za slovenska društva na Dunaju, kako dati domu Korotan življenje, povezati društva in pridobiti čimvečje število tamkajšnjih rojakov na različnih dogodkih, ki so vsebinsko pestri. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Program zadnjega tedna

VEČ ...|21. 11. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. november 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. november 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš pogled

VEČ ...|19. 11. 2024
Tanja Dominko: Pogovor za zaprtimi vrati

Ki navsezadnje to ni bil. Politika, ki je načeloma zavezana pogovarjanju, dogovarjanju, usklajevanju, je bila navsezadnje kaznovana, ker je to počela. Saj veste, na kaj to leti. Na referendum o ...

Tanja Dominko: Pogovor za zaprtimi vrati

Ki navsezadnje to ni bil. Politika, ki je načeloma zavezana pogovarjanju, dogovarjanju, usklajevanju, je bila navsezadnje kaznovana, ker je to počela. Saj veste, na kaj to leti. Na referendum o ...

Tanja Dominko

komentar

Duhovna misel

VEČ ...|21. 11. 2024
Prava ljubezen

Neki svet puščavnik je neko noč sanjal, da se mu je ...

Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Prava ljubezen

Neki svet puščavnik je neko noč sanjal, da se mu je ...

Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 11. 2024
Spominski večer Milan Butina v Galeriji Gunclje

Društvo Blaž Potočnikova čitalnica vabi nocoj (21.11.2024) ob 17. uri na spominski večer ob 101. obletnici rojstva slikarja Milana Butine. V galeriji Gunclje na Kosijevi ulici si lahko ob tej priložnosti ogledate tudi razstavo njegovih slik, ki so jo odprli 7. novembra. Pred mikrofon smo v imenu društva povabili Franca Zavodnika. 

Spominski večer Milan Butina v Galeriji Gunclje

Društvo Blaž Potočnikova čitalnica vabi nocoj (21.11.2024) ob 17. uri na spominski večer ob 101. obletnici rojstva slikarja Milana Butine. V galeriji Gunclje na Kosijevi ulici si lahko ob tej priložnosti ogledate tudi razstavo njegovih slik, ki so jo odprli 7. novembra. Pred mikrofon smo v imenu društva povabili Franca Zavodnika. 

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostMilan ButinFranci ZavodnikGalerija Gunclje

Spominjamo se

VEČ ...|21. 11. 2024
Spominjamo se dne 21. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 21. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 11. 2024
Dan inovacij

V Ljubljani so prejšnji teden pripravili tradicionalno mednarodno konferenco “Dan inovacij, letos z naslovom “Življenje in delo v zdravem okolju”. Med pripravljavci je bil tudi dr. Igor Kovač z Inštituta Jožef Stefan.  

Dan inovacij

V Ljubljani so prejšnji teden pripravili tradicionalno mednarodno konferenco “Dan inovacij, letos z naslovom “Življenje in delo v zdravem okolju”. Med pripravljavci je bil tudi dr. Igor Kovač z Inštituta Jožef Stefan.  

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Svetovalnica

VEČ ...|21. 11. 2024
Bonton

Jutranjo Svetovalnico smo tokrat posvetili bontonu. Z nami je bila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk, ki je odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.

Bonton

Jutranjo Svetovalnico smo tokrat posvetili bontonu. Z nami je bila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk, ki je odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.

Marjan Bunič

svetovanje