Vstani in hodi

VEČ ...|27. 4. 2025
Dostopnost za vse

Dostopnost za osebe z gibalnimi in drugimi senzornimi omejitvami je še vedno velik izziv, zlasti na področju starejših stavb. Lažji dostop lahko omogočimo z uporabo prenosnih klančin, prilagodljivih dvigal in drugih mobilnih pripomočkov. O tem, kakšno je stanje v Sloveniji in kateri so primeri dobre prakse, nam je v pogovoru zaupal Janez Antolinc, ki deluje v zavodu Brez ovir in podjetju Taktil pro.

Dostopnost za vse

Dostopnost za osebe z gibalnimi in drugimi senzornimi omejitvami je še vedno velik izziv, zlasti na področju starejših stavb. Lažji dostop lahko omogočimo z uporabo prenosnih klančin, prilagodljivih dvigal in drugih mobilnih pripomočkov. O tem, kakšno je stanje v Sloveniji in kateri so primeri dobre prakse, nam je v pogovoru zaupal Janez Antolinc, ki deluje v zavodu Brez ovir in podjetju Taktil pro.

dostopnostenakovrednostinvalididostopni turizemZavod Brez ovir

Vstani in hodi

Dostopnost za vse

Dostopnost za osebe z gibalnimi in drugimi senzornimi omejitvami je še vedno velik izziv, zlasti na področju starejših stavb. Lažji dostop lahko omogočimo z uporabo prenosnih klančin, prilagodljivih dvigal in drugih mobilnih pripomočkov. O tem, kakšno je stanje v Sloveniji in kateri so primeri dobre prakse, nam je v pogovoru zaupal Janez Antolinc, ki deluje v zavodu Brez ovir in podjetju Taktil pro.

VEČ ...|27. 4. 2025
Dostopnost za vse

Dostopnost za osebe z gibalnimi in drugimi senzornimi omejitvami je še vedno velik izziv, zlasti na področju starejših stavb. Lažji dostop lahko omogočimo z uporabo prenosnih klančin, prilagodljivih dvigal in drugih mobilnih pripomočkov. O tem, kakšno je stanje v Sloveniji in kateri so primeri dobre prakse, nam je v pogovoru zaupal Janez Antolinc, ki deluje v zavodu Brez ovir in podjetju Taktil pro.

Damijana Medved

dostopnostenakovrednostinvalididostopni turizemZavod Brez ovir

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 1. 2025
Prve prejemnice znaka specializirane ponudbe turističnih kmetij

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so dopoldne podelili prve tri znake specializirane ponudbe na slovenskih turističnih kmetijah. Znak ekološke turistične kmetije sta prejeli Šenkova domačija z Jezerskega in Posestvo Trnulja iz Črne vasi, znak turistične kmetije s ponudbo za zdravo življenje pa Domačija Šeruga iz okolice Otočca …

Prve prejemnice znaka specializirane ponudbe turističnih kmetij

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so dopoldne podelili prve tri znake specializirane ponudbe na slovenskih turističnih kmetijah. Znak ekološke turistične kmetije sta prejeli Šenkova domačija z Jezerskega in Posestvo Trnulja iz Črne vasi, znak turistične kmetije s ponudbo za zdravo življenje pa Domačija Šeruga iz okolice Otočca …

naravakmetijstvoturizemznaki

Minute za kmetijstvo in podeželje

Prve prejemnice znaka specializirane ponudbe turističnih kmetij

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so dopoldne podelili prve tri znake specializirane ponudbe na slovenskih turističnih kmetijah. Znak ekološke turistične kmetije sta prejeli Šenkova domačija z Jezerskega in Posestvo Trnulja iz Črne vasi, znak turistične kmetije s ponudbo za zdravo življenje pa Domačija Šeruga iz okolice Otočca …

VEČ ...|22. 1. 2025
Prve prejemnice znaka specializirane ponudbe turističnih kmetij

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so dopoldne podelili prve tri znake specializirane ponudbe na slovenskih turističnih kmetijah. Znak ekološke turistične kmetije sta prejeli Šenkova domačija z Jezerskega in Posestvo Trnulja iz Črne vasi, znak turistične kmetije s ponudbo za zdravo življenje pa Domačija Šeruga iz okolice Otočca …

Robert Božič

naravakmetijstvoturizemznaki

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|17. 10. 2024
Ideje za razvoj ter večjo prepoznavnost občine Mislinja 

Mislinja je koroška občina, ki je v zadnjih letih ob vse več obiskovalcih, tudi zaradi urejene kolesarske proge Štrekna, razvila logotip in več prepoznavnih promocijskih izdelkov. Čokoladni spomini so vedno dobra ideja, saj je med nami veliko sladkosnedih. Kakšne ideje ob omenjeni še razvijajo v občini Mislinja, za večjo prepoznavnost in razvoj koroškega kraja, smo vprašali Andrejo Srt.

Ideje za razvoj ter večjo prepoznavnost občine Mislinja 

Mislinja je koroška občina, ki je v zadnjih letih ob vse več obiskovalcih, tudi zaradi urejene kolesarske proge Štrekna, razvila logotip in več prepoznavnih promocijskih izdelkov. Čokoladni spomini so vedno dobra ideja, saj je med nami veliko sladkosnedih. Kakšne ideje ob omenjeni še razvijajo v občini Mislinja, za večjo prepoznavnost in razvoj koroškega kraja, smo vprašali Andrejo Srt.

turizempodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Ideje za razvoj ter večjo prepoznavnost občine Mislinja 

Mislinja je koroška občina, ki je v zadnjih letih ob vse več obiskovalcih, tudi zaradi urejene kolesarske proge Štrekna, razvila logotip in več prepoznavnih promocijskih izdelkov. Čokoladni spomini so vedno dobra ideja, saj je med nami veliko sladkosnedih. Kakšne ideje ob omenjeni še razvijajo v občini Mislinja, za večjo prepoznavnost in razvoj koroškega kraja, smo vprašali Andrejo Srt.

VEČ ...|17. 10. 2024
Ideje za razvoj ter večjo prepoznavnost občine Mislinja 

Mislinja je koroška občina, ki je v zadnjih letih ob vse več obiskovalcih, tudi zaradi urejene kolesarske proge Štrekna, razvila logotip in več prepoznavnih promocijskih izdelkov. Čokoladni spomini so vedno dobra ideja, saj je med nami veliko sladkosnedih. Kakšne ideje ob omenjeni še razvijajo v občini Mislinja, za večjo prepoznavnost in razvoj koroškega kraja, smo vprašali Andrejo Srt.

Nataša Ličen

turizempodjetništvo

Doživetja narave

VEČ ...|27. 9. 2024
Zaživela je Magdalenina romarska pot

Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.

Zaživela je Magdalenina romarska pot

Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.

Magdalena GornikromanjehojaSodražicaromarska potromarski turizem

Doživetja narave

Zaživela je Magdalenina romarska pot

Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.

VEČ ...|27. 9. 2024
Zaživela je Magdalenina romarska pot

Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.

Blaž Lesnik

Magdalena GornikromanjehojaSodražicaromarska potromarski turizem

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|8. 8. 2024
Vila Planinka

Vila Planinka je svojevrsten primer butičnega turizma. Vpeta je v neokrnjeno okolje Jezerskega, ki ne prenese množičnega turizma, zato so se lastniki odločili za drugačen, inovativen poizkus. Uspeli in prejeli več nagrad. Pogovarjali smo se z Marjanom Batageljem

Vila Planinka

Vila Planinka je svojevrsten primer butičnega turizma. Vpeta je v neokrnjeno okolje Jezerskega, ki ne prenese množičnega turizma, zato so se lastniki odločili za drugačen, inovativen poizkus. Uspeli in prejeli več nagrad. Pogovarjali smo se z Marjanom Batageljem

podjetništvonaravaturizem

Ni meje za dobre ideje

Vila Planinka

Vila Planinka je svojevrsten primer butičnega turizma. Vpeta je v neokrnjeno okolje Jezerskega, ki ne prenese množičnega turizma, zato so se lastniki odločili za drugačen, inovativen poizkus. Uspeli in prejeli več nagrad. Pogovarjali smo se z Marjanom Batageljem

VEČ ...|8. 8. 2024
Vila Planinka

Vila Planinka je svojevrsten primer butičnega turizma. Vpeta je v neokrnjeno okolje Jezerskega, ki ne prenese množičnega turizma, zato so se lastniki odločili za drugačen, inovativen poizkus. Uspeli in prejeli več nagrad. Pogovarjali smo se z Marjanom Batageljem

Nataša Ličen

podjetništvonaravaturizem

Kolokvij

VEČ ...|5. 7. 2024
Gostinstvo in turizem v Sloveniji

Pogovarjali smo se s študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru Vojinom Lazičem, Ano Marijo Šavli in Anjo Vizler. Povedali so nam kakšne zaposlitvene priložnosti vidijo v tej panogi ter ali jih razmere na tem področju navdajajo z upanjem za dobro možnost zaposlitve.

Gostinstvo in turizem v Sloveniji

Pogovarjali smo se s študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru Vojinom Lazičem, Ano Marijo Šavli in Anjo Vizler. Povedali so nam kakšne zaposlitvene priložnosti vidijo v tej panogi ter ali jih razmere na tem področju navdajajo z upanjem za dobro možnost zaposlitve.

mladigostinstvoturizem

Kolokvij

Gostinstvo in turizem v Sloveniji

Pogovarjali smo se s študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru Vojinom Lazičem, Ano Marijo Šavli in Anjo Vizler. Povedali so nam kakšne zaposlitvene priložnosti vidijo v tej panogi ter ali jih razmere na tem področju navdajajo z upanjem za dobro možnost zaposlitve.

VEČ ...|5. 7. 2024
Gostinstvo in turizem v Sloveniji

Pogovarjali smo se s študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru Vojinom Lazičem, Ano Marijo Šavli in Anjo Vizler. Povedali so nam kakšne zaposlitvene priložnosti vidijo v tej panogi ter ali jih razmere na tem področju navdajajo z upanjem za dobro možnost zaposlitve.

Maja Morela

mladigostinstvoturizem

Doživetja narave

VEČ ...|21. 6. 2024
Po Sloveniji - osebno

Pred dnevom državnosti smo se potepali po nekaterih izpostavljenih pa tudi bolj skritih kotičkih naše domovine. Naša gosta sta bila arhitekta, ljubitelja umetnosti in dobre hrane Špela Kuhar in Robert Potokar. V sproščenem pogovoru ni manjkalo arhitekturnih namigov niti pogovora o kulinarični in muzejski ponudbi, ki sta jo ujela tudi v svoj vodnik Slovenija osebno.

Po Sloveniji - osebno

Pred dnevom državnosti smo se potepali po nekaterih izpostavljenih pa tudi bolj skritih kotičkih naše domovine. Naša gosta sta bila arhitekta, ljubitelja umetnosti in dobre hrane Špela Kuhar in Robert Potokar. V sproščenem pogovoru ni manjkalo arhitekturnih namigov niti pogovora o kulinarični in muzejski ponudbi, ki sta jo ujela tudi v svoj vodnik Slovenija osebno.

Slovenijanaravne znamenitostiturizemkulinarikamuzeji

Doživetja narave

Po Sloveniji - osebno

Pred dnevom državnosti smo se potepali po nekaterih izpostavljenih pa tudi bolj skritih kotičkih naše domovine. Naša gosta sta bila arhitekta, ljubitelja umetnosti in dobre hrane Špela Kuhar in Robert Potokar. V sproščenem pogovoru ni manjkalo arhitekturnih namigov niti pogovora o kulinarični in muzejski ponudbi, ki sta jo ujela tudi v svoj vodnik Slovenija osebno.

VEČ ...|21. 6. 2024
Po Sloveniji - osebno

Pred dnevom državnosti smo se potepali po nekaterih izpostavljenih pa tudi bolj skritih kotičkih naše domovine. Naša gosta sta bila arhitekta, ljubitelja umetnosti in dobre hrane Špela Kuhar in Robert Potokar. V sproščenem pogovoru ni manjkalo arhitekturnih namigov niti pogovora o kulinarični in muzejski ponudbi, ki sta jo ujela tudi v svoj vodnik Slovenija osebno.

Blaž Lesnik

Slovenijanaravne znamenitostiturizemkulinarikamuzeji

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|13. 6. 2024
Stolp Kristal

Stolp Kristal je edini stolp s kavarno na vrhu in edini v državi, ki omogoča interaktivne vsebine. Razgledni stolp Kristal ima pritličje z informativno točko in prodajalno s spominki, na šestindevetdesetih metrih je kavarna s štiridesetimi sedišči, razgledom vse naokoli in adrenalinsko hojo po prosojnih tleh, na stotih metrih je panorama za mirnejše razgledovanje okolice in možnost virtualnega doživetja »Let s Pegazom«. Na sto štirih metrih višine je zadnja postaja z odprto teraso na prostem.

Prostori na vrhu stolpa lahko naenkrat sprejmejo do sto petdeset obiskovalcev. Do vrha vodi skoraj šeststo stopnic in dvigalo. V petih prodajnih hiškah na trgu pred stolpom se bodo predstavljali lokalni ponudniki. Ob trgu je parkirišče ter javna izposojevalnica koles.

Izvedbeni del projekta Stolp Kristal Rogaška Slatina se je začel z gradnjo spomladi leta 2022, trajal je dve leti. Realizirana vrednost projekta je pet milijonov evrov, od tega je dva milijona evrov prispevalo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, razlika pa je zagotovljena iz lastnih virov Občine Rogaška Slatina, tudi s pomočjo donatorjev.

Stolp Kristal

Stolp Kristal je edini stolp s kavarno na vrhu in edini v državi, ki omogoča interaktivne vsebine. Razgledni stolp Kristal ima pritličje z informativno točko in prodajalno s spominki, na šestindevetdesetih metrih je kavarna s štiridesetimi sedišči, razgledom vse naokoli in adrenalinsko hojo po prosojnih tleh, na stotih metrih je panorama za mirnejše razgledovanje okolice in možnost virtualnega doživetja »Let s Pegazom«. Na sto štirih metrih višine je zadnja postaja z odprto teraso na prostem.

Prostori na vrhu stolpa lahko naenkrat sprejmejo do sto petdeset obiskovalcev. Do vrha vodi skoraj šeststo stopnic in dvigalo. V petih prodajnih hiškah na trgu pred stolpom se bodo predstavljali lokalni ponudniki. Ob trgu je parkirišče ter javna izposojevalnica koles.

Izvedbeni del projekta Stolp Kristal Rogaška Slatina se je začel z gradnjo spomladi leta 2022, trajal je dve leti. Realizirana vrednost projekta je pet milijonov evrov, od tega je dva milijona evrov prispevalo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, razlika pa je zagotovljena iz lastnih virov Občine Rogaška Slatina, tudi s pomočjo donatorjev.

turizempodjetništvokultura

Ni meje za dobre ideje

Stolp Kristal

Stolp Kristal je edini stolp s kavarno na vrhu in edini v državi, ki omogoča interaktivne vsebine. Razgledni stolp Kristal ima pritličje z informativno točko in prodajalno s spominki, na šestindevetdesetih metrih je kavarna s štiridesetimi sedišči, razgledom vse naokoli in adrenalinsko hojo po prosojnih tleh, na stotih metrih je panorama za mirnejše razgledovanje okolice in možnost virtualnega doživetja »Let s Pegazom«. Na sto štirih metrih višine je zadnja postaja z odprto teraso na prostem.

Prostori na vrhu stolpa lahko naenkrat sprejmejo do sto petdeset obiskovalcev. Do vrha vodi skoraj šeststo stopnic in dvigalo. V petih prodajnih hiškah na trgu pred stolpom se bodo predstavljali lokalni ponudniki. Ob trgu je parkirišče ter javna izposojevalnica koles.

Izvedbeni del projekta Stolp Kristal Rogaška Slatina se je začel z gradnjo spomladi leta 2022, trajal je dve leti. Realizirana vrednost projekta je pet milijonov evrov, od tega je dva milijona evrov prispevalo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, razlika pa je zagotovljena iz lastnih virov Občine Rogaška Slatina, tudi s pomočjo donatorjev.

VEČ ...|13. 6. 2024
Stolp Kristal

Stolp Kristal je edini stolp s kavarno na vrhu in edini v državi, ki omogoča interaktivne vsebine. Razgledni stolp Kristal ima pritličje z informativno točko in prodajalno s spominki, na šestindevetdesetih metrih je kavarna s štiridesetimi sedišči, razgledom vse naokoli in adrenalinsko hojo po prosojnih tleh, na stotih metrih je panorama za mirnejše razgledovanje okolice in možnost virtualnega doživetja »Let s Pegazom«. Na sto štirih metrih višine je zadnja postaja z odprto teraso na prostem.

Prostori na vrhu stolpa lahko naenkrat sprejmejo do sto petdeset obiskovalcev. Do vrha vodi skoraj šeststo stopnic in dvigalo. V petih prodajnih hiškah na trgu pred stolpom se bodo predstavljali lokalni ponudniki. Ob trgu je parkirišče ter javna izposojevalnica koles.

Izvedbeni del projekta Stolp Kristal Rogaška Slatina se je začel z gradnjo spomladi leta 2022, trajal je dve leti. Realizirana vrednost projekta je pet milijonov evrov, od tega je dva milijona evrov prispevalo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, razlika pa je zagotovljena iz lastnih virov Občine Rogaška Slatina, tudi s pomočjo donatorjev.

Nataša Ličen

turizempodjetništvokultura

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 5. 2025
Maša za Florjana Auserja

V slovenski cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji bo tamkajšnji slovenski župnik frančiškan p. Darko Žnidaršič jutri ob pol enajstih dopoldne po krajevnem času daroval pogrebno sveto mašo za pokojnega Florjana Auserja. Bil je lastnik, urednik in oblikovalec Glasa Slovenije, revije, ki je najprej izhajala v tiskani obliki, sedaj pa je to spletna stran Stičišče avstralskih Slovencev. Več let je bil tudi predstavnik Slovencev iz Avstralije v Svetu Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu. Po njegovi zaslugi, delavnosti in odprtosti je veliko digitaliziranega gradiva iz življenja rojakov v Avstraliji že v Arhivu RS v Ljubljani. Florjan Auser je zadnja leta živel v Sloveniji, večkrat pa je bil v svoji drugi domovini Avstraliji. V četrtek po veliki noči je v 77-tem letu življenja v bolnišnici v Melbournu umrl za posledicami možganske kapi. Pokopan bo v Sloveniji.

Maša za Florjana Auserja

V slovenski cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji bo tamkajšnji slovenski župnik frančiškan p. Darko Žnidaršič jutri ob pol enajstih dopoldne po krajevnem času daroval pogrebno sveto mašo za pokojnega Florjana Auserja. Bil je lastnik, urednik in oblikovalec Glasa Slovenije, revije, ki je najprej izhajala v tiskani obliki, sedaj pa je to spletna stran Stičišče avstralskih Slovencev. Več let je bil tudi predstavnik Slovencev iz Avstralije v Svetu Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu. Po njegovi zaslugi, delavnosti in odprtosti je veliko digitaliziranega gradiva iz življenja rojakov v Avstraliji že v Arhivu RS v Ljubljani. Florjan Auser je zadnja leta živel v Sloveniji, večkrat pa je bil v svoji drugi domovini Avstraliji. V četrtek po veliki noči je v 77-tem letu življenja v bolnišnici v Melbournu umrl za posledicami možganske kapi. Pokopan bo v Sloveniji.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Komentar tedna

VEČ ...|9. 5. 2025
Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Janez Juhant

komentarrevolucijasprava

Sol in luč

VEČ ...|13. 5. 2025
Kako odpustiti

“Saj bi odpustil pa ne morem.” “Saj sem mu odpustil, toda pozabiti ne morem.” “Vse sem mu odpustila, toda ne morem ga videti.”
Lahko bi nadaljevali s podobnimi izjavami ljudi, ki so bili v življenju hudo prizadeti ponižani, razočarani. Nič lažje ni storilcem, ki jih mučijo težki spomini zaradi hudih prestopkov, na katere ne morejo pozabiti. Nekaj nasvetov, kako odpustiti v tokratni oddaji Sol in luč v kateri smo prebrali nekaj odlomkov iz istoimenske knjige, Kako odpustiti. Izšla je pri založbi Ognjišče.

Kako odpustiti

“Saj bi odpustil pa ne morem.” “Saj sem mu odpustil, toda pozabiti ne morem.” “Vse sem mu odpustila, toda ne morem ga videti.”
Lahko bi nadaljevali s podobnimi izjavami ljudi, ki so bili v življenju hudo prizadeti ponižani, razočarani. Nič lažje ni storilcem, ki jih mučijo težki spomini zaradi hudih prestopkov, na katere ne morejo pozabiti. Nekaj nasvetov, kako odpustiti v tokratni oddaji Sol in luč v kateri smo prebrali nekaj odlomkov iz istoimenske knjige, Kako odpustiti. Izšla je pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

Moja zgodba

VEČ ...|11. 5. 2025
Oddaja posvečena 80 letnici konca 2. svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri bomo predvajali nagovore, ki so jih v organizaciji Društva poslancev devedesetih, pripravili uvodničarji različnih nazorskih usmeritev ob 80. obletnici konca 2.svetovne vojne. V pogovoru, ki je potekal preko zoom povezave v ponedeljek, 5. maja so spregovorili predsednik Zveze borcev Marijan Križman, zgodovinar dr. Jože Dežman, zgodovinarka in hči partizana Saša Kos, škofov vikar, duhovnik Bogdan Vidmar in pravnuk žrtev komunističnega nasilja Marko Gruden. Ob tem je treba kot morda najpomembnejše izpostaviti, da se je očitno vzpostavilo zavedanje, da se bomo med seboj morali pogovarjati, poslušati in slišati. 

Oddaja posvečena 80 letnici konca 2. svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri bomo predvajali nagovore, ki so jih v organizaciji Društva poslancev devedesetih, pripravili uvodničarji različnih nazorskih usmeritev ob 80. obletnici konca 2.svetovne vojne. V pogovoru, ki je potekal preko zoom povezave v ponedeljek, 5. maja so spregovorili predsednik Zveze borcev Marijan Križman, zgodovinar dr. Jože Dežman, zgodovinarka in hči partizana Saša Kos, škofov vikar, duhovnik Bogdan Vidmar in pravnuk žrtev komunističnega nasilja Marko Gruden. Ob tem je treba kot morda najpomembnejše izpostaviti, da se je očitno vzpostavilo zavedanje, da se bomo med seboj morali pogovarjati, poslušati in slišati. 

Jože Bartolj

spominpolitikaMarijan KrižmanJože DežmanSaša KosBogdan VidmarMarko Gruden.

Naš pogled

VEČ ...|13. 5. 2025
Imamo papeža Leona XIV.

Za papežem Argentincem smo dobili papeža Američana. Osebno spremljanje konklava je še bolj doživeto, če moraš pri tem kot novinar tudi sodelovati. Kaj nam Leon XIV sporoča? Petrov namestnik, ki želi biti z nami eden od vernikov in za nas tudi škof - pastir, želi, da skupaj sledimo Kristusu. Želi poslušati, graditi mostove, pozivati k miru in opozarjati na zapostavljene.


 

Imamo papeža Leona XIV.

Za papežem Argentincem smo dobili papeža Američana. Osebno spremljanje konklava je še bolj doživeto, če moraš pri tem kot novinar tudi sodelovati. Kaj nam Leon XIV sporoča? Petrov namestnik, ki želi biti z nami eden od vernikov in za nas tudi škof - pastir, želi, da skupaj sledimo Kristusu. Želi poslušati, graditi mostove, pozivati k miru in opozarjati na zapostavljene.


 

Radio Ognjišče

komentar

Via positiva

VEČ ...|15. 5. 2025
Matjaž Čadež: Hočemo na hitro preveč

Pogovarjali smo se s pionirjem elektronskega bančništva, plačilnih sistemov in digitalne varnosti, ki je s svojimi proizvodi prodrl vse do Srednjega vzhoda in severne Afrike, z vizionarjem, ki je na prvo mesto vedno postavljal odnose in prave vrednote. Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je upokojen, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ustanovil podjetji Halcom in mBills. Vpeljeval je napredne modele vodenja in sisteme, ki so postali vzorčni za marsikatero slovensko podjetje. Sodelovali so s številnimi svetovno priznanimi strokovnjaki in bili na svetovnem trgu in razvoju med vidnejšimi. Več o Matjaževem pogledu na svet, pogledu na prihodnost, predvsem pa o njegovem pogledu na medsebojne odnose in ljudi, boste dodobra spoznali v knjigi - ki je bila na Knjižnem sejmu izbrana za najboljšo poslovno knjigo 2024, nekaj pa tudi v radijskem pogovoru. V vsakem njegovem stavku je tehtna misel. Ustanovil je podjetje Halcom, ki je eno prvih slovenskih podjetij, v katerem so uvedli sistem solastništva zaposlenih, uvajali izobraževanja in tematska druženja, finančna nagrajevanja uspešnosti, investirali v montessori vrtec za otroke zaposlenih, … nasploh so bili obogateni z izjemnim pogledom v prihodnost. 

Matjaž Čadež: Hočemo na hitro preveč

Pogovarjali smo se s pionirjem elektronskega bančništva, plačilnih sistemov in digitalne varnosti, ki je s svojimi proizvodi prodrl vse do Srednjega vzhoda in severne Afrike, z vizionarjem, ki je na prvo mesto vedno postavljal odnose in prave vrednote. Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je upokojen, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ustanovil podjetji Halcom in mBills. Vpeljeval je napredne modele vodenja in sisteme, ki so postali vzorčni za marsikatero slovensko podjetje. Sodelovali so s številnimi svetovno priznanimi strokovnjaki in bili na svetovnem trgu in razvoju med vidnejšimi. Več o Matjaževem pogledu na svet, pogledu na prihodnost, predvsem pa o njegovem pogledu na medsebojne odnose in ljudi, boste dodobra spoznali v knjigi - ki je bila na Knjižnem sejmu izbrana za najboljšo poslovno knjigo 2024, nekaj pa tudi v radijskem pogovoru. V vsakem njegovem stavku je tehtna misel. Ustanovil je podjetje Halcom, ki je eno prvih slovenskih podjetij, v katerem so uvedli sistem solastništva zaposlenih, uvajali izobraževanja in tematska druženja, finančna nagrajevanja uspešnosti, investirali v montessori vrtec za otroke zaposlenih, … nasploh so bili obogateni z izjemnim pogledom v prihodnost. 

Nataša Ličen

podjetništvodružbaizobraževanjepogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 5. 2025
Pesniška zbirka Stanke Mihelič: Ozri se name in me poslušaj

Spoznali smo novo pesniško zbirko Stanke Mihelič. Knjigo molitev Ozri se name in me poslušaj je izdala v jubilejnem Svetem letu in jo posvetila vsem romarjem Upanja.

Pesniška zbirka Stanke Mihelič: Ozri se name in me poslušaj

Spoznali smo novo pesniško zbirko Stanke Mihelič. Knjigo molitev Ozri se name in me poslušaj je izdala v jubilejnem Svetem letu in jo posvetila vsem romarjem Upanja.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmstanka mihelič

Komentar Družina

VEČ ...|15. 5. 2025
Miran Špelič: Dedič, ne pa kopija

Že v svojih prvih besedah se je močno povezal z vsemi svojimi neposrednimi predhodniki, s katerimi se je srečeval, saj je kot študent in pozneje kot generalni prior bival le tri korake od meje z Vatikanom. Obenem pa je s svojim nastopom pokazal, da ne bo kopija nobenega od njih.

Miran Špelič: Dedič, ne pa kopija

Že v svojih prvih besedah se je močno povezal z vsemi svojimi neposrednimi predhodniki, s katerimi se je srečeval, saj je kot študent in pozneje kot generalni prior bival le tri korake od meje z Vatikanom. Obenem pa je s svojim nastopom pokazal, da ne bo kopija nobenega od njih.

Miran Špelič

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|15. 5. 2025
Spominjamo se dne 15. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 15. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče