Is podcast Europeada je končana Is podcast
Europeada je končana

Na Europeadi, evropskem nogometnem prvenstvu avtohtonih narodnih manjšin na jugu Danske in na severu Nemčije, sta slavili moška ekipa iz Furlanije in ženska iz Južne Tirolske. Moška izbrana vrsta koroških Slovencev je prvenstvo zaključila na tretjem mestu. V petek je izgubila polfinali obračun proti ekipi Okcitanije iz južne Francije z 0:4. Ženska ekipa Teama Koroška je na tekmi za tretje mesto podlegla ekipi Južne Šlezije, torej Nemkam na Danskem v streljanju enajstmetrovk. Moška ekipa Žile, torej naših rojakov iz Furlanije-Julijske krajine, je Europeado končala že v predtekmovanju. Peta izdaja Europeade se je izkazala za zelo uspešen dogodek z rekordnim številom ekip (24 moških, 9 ženskih), 900 igralci in 14 prizorišči v dansko-nemški obmejni regiji. Zelo prijetno je bilo tudi veliko zanimanje gledalcev. 

Matjaž Merljak

družba rojaki šport

8. 7. 2024
Europeada je končana

Na Europeadi, evropskem nogometnem prvenstvu avtohtonih narodnih manjšin na jugu Danske in na severu Nemčije, sta slavili moška ekipa iz Furlanije in ženska iz Južne Tirolske. Moška izbrana vrsta koroških Slovencev je prvenstvo zaključila na tretjem mestu. V petek je izgubila polfinali obračun proti ekipi Okcitanije iz južne Francije z 0:4. Ženska ekipa Teama Koroška je na tekmi za tretje mesto podlegla ekipi Južne Šlezije, torej Nemkam na Danskem v streljanju enajstmetrovk. Moška ekipa Žile, torej naših rojakov iz Furlanije-Julijske krajine, je Europeado končala že v predtekmovanju. Peta izdaja Europeade se je izkazala za zelo uspešen dogodek z rekordnim številom ekip (24 moških, 9 ženskih), 900 igralci in 14 prizorišči v dansko-nemški obmejni regiji. Zelo prijetno je bilo tudi veliko zanimanje gledalcev. 

Matjaž Merljak

VEČ ...|8. 7. 2024
Europeada je končana

Na Europeadi, evropskem nogometnem prvenstvu avtohtonih narodnih manjšin na jugu Danske in na severu Nemčije, sta slavili moška ekipa iz Furlanije in ženska iz Južne Tirolske. Moška izbrana vrsta koroških Slovencev je prvenstvo zaključila na tretjem mestu. V petek je izgubila polfinali obračun proti ekipi Okcitanije iz južne Francije z 0:4. Ženska ekipa Teama Koroška je na tekmi za tretje mesto podlegla ekipi Južne Šlezije, torej Nemkam na Danskem v streljanju enajstmetrovk. Moška ekipa Žile, torej naših rojakov iz Furlanije-Julijske krajine, je Europeado končala že v predtekmovanju. Peta izdaja Europeade se je izkazala za zelo uspešen dogodek z rekordnim številom ekip (24 moških, 9 ženskih), 900 igralci in 14 prizorišči v dansko-nemški obmejni regiji. Zelo prijetno je bilo tudi veliko zanimanje gledalcev. 

Matjaž Merljak

družbarojakišport

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 1. 2025
Tinje, Celovec, Ljubljana

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem bodo nocoj odprli razstavo ljubiteljske fotografinje Justine Hribernik »Zorni koti pokrajin – Posebni pogled na koroške kraje«. Ob odprtju bo umetnico predstavila urednica celovškega tednika Nedelja Mateja Rihter. Slednja bo v četrtek tudi voditeljica Literarnega večera v Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu, ko bo gost Martin Golob, sicer župnik iz Grosupljega, tokrat tudi v vlogi avtorja knjige „365 dni z Božjo besedo“. Z delovanjem naših rojakov v zamejstvu pa se bo jutri moč seznaniti tudi v Ljubljani. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja prvi letošnji večer »Sredi domovine«. Stvarnost naših rojakov v Gorskem kotarju bo orisal avtor številnih knjig o življenju na Čabranskem, član slovenske manjšine na Hrvaškem Slavko Malnar. Pogovor z gostom bo vodila državna sekretarka Vesna Humar. 

Tinje, Celovec, Ljubljana

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem bodo nocoj odprli razstavo ljubiteljske fotografinje Justine Hribernik »Zorni koti pokrajin – Posebni pogled na koroške kraje«. Ob odprtju bo umetnico predstavila urednica celovškega tednika Nedelja Mateja Rihter. Slednja bo v četrtek tudi voditeljica Literarnega večera v Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu, ko bo gost Martin Golob, sicer župnik iz Grosupljega, tokrat tudi v vlogi avtorja knjige „365 dni z Božjo besedo“. Z delovanjem naših rojakov v zamejstvu pa se bo jutri moč seznaniti tudi v Ljubljani. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja prvi letošnji večer »Sredi domovine«. Stvarnost naših rojakov v Gorskem kotarju bo orisal avtor številnih knjig o življenju na Čabranskem, član slovenske manjšine na Hrvaškem Slavko Malnar. Pogovor z gostom bo vodila državna sekretarka Vesna Humar. 

družba rojaki cerkev kultura

Slovencem po svetu in domovini

Tinje, Celovec, Ljubljana

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem bodo nocoj odprli razstavo ljubiteljske fotografinje Justine Hribernik »Zorni koti pokrajin – Posebni pogled na koroške kraje«. Ob odprtju bo umetnico predstavila urednica celovškega tednika Nedelja Mateja Rihter. Slednja bo v četrtek tudi voditeljica Literarnega večera v Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu, ko bo gost Martin Golob, sicer župnik iz Grosupljega, tokrat tudi v vlogi avtorja knjige „365 dni z Božjo besedo“. Z delovanjem naših rojakov v zamejstvu pa se bo jutri moč seznaniti tudi v Ljubljani. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja prvi letošnji večer »Sredi domovine«. Stvarnost naših rojakov v Gorskem kotarju bo orisal avtor številnih knjig o življenju na Čabranskem, član slovenske manjšine na Hrvaškem Slavko Malnar. Pogovor z gostom bo vodila državna sekretarka Vesna Humar. 

VEČ ...|14. 1. 2025
Tinje, Celovec, Ljubljana

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem bodo nocoj odprli razstavo ljubiteljske fotografinje Justine Hribernik »Zorni koti pokrajin – Posebni pogled na koroške kraje«. Ob odprtju bo umetnico predstavila urednica celovškega tednika Nedelja Mateja Rihter. Slednja bo v četrtek tudi voditeljica Literarnega večera v Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu, ko bo gost Martin Golob, sicer župnik iz Grosupljega, tokrat tudi v vlogi avtorja knjige „365 dni z Božjo besedo“. Z delovanjem naših rojakov v zamejstvu pa se bo jutri moč seznaniti tudi v Ljubljani. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja prvi letošnji večer »Sredi domovine«. Stvarnost naših rojakov v Gorskem kotarju bo orisal avtor številnih knjig o življenju na Čabranskem, član slovenske manjšine na Hrvaškem Slavko Malnar. Pogovor z gostom bo vodila državna sekretarka Vesna Humar. 

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 1. 2025
Večer DSI, podaljšanje razstave v KCLB

Nocojšnji večer Društva slovenskih izobražencev iz Trsta bo odprl zanimivo tematiko - sobivanje z duševno boleznijo. Pred nekaj meseci je na to temo pri milanski založbi Meltemi izšla knjiga tržaške jezikoslovke in kulturne delavke Elene Cerkvenič. Gre za dnevniške zapiske, v katerih avtorica opisuje, kako je v njeno življenje kruto vdrla duševna bolezen in kako se je z njo postopoma navadila sobivati do te mere, da jo danes v nekem smislu celo »ljubi«. Z avtorico se bo pogovarjala režiserka in publicistka Loredana Gec, odlomke iz knjige pa bo brala Barbara Rustia. Večer bo uvedel psihiater dr. Bernard Špacapan. Nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici pa so do 20. tega meseca podaljšali ogled razstave Paole Bertolini Grudina Zgodba o odrešenju razodeta otroškim srcem. Ob delavnikih si jo od 16. do 18. ure lahko ogledate tudi v spremstvu moža Walterja Grudine. Več organizacij je razstavo pripravilo ob peti obletnici prerane smrt tankočutne ilustratorke iz Ločnika pri Gorici. 

Večer DSI, podaljšanje razstave v KCLB

Nocojšnji večer Društva slovenskih izobražencev iz Trsta bo odprl zanimivo tematiko - sobivanje z duševno boleznijo. Pred nekaj meseci je na to temo pri milanski založbi Meltemi izšla knjiga tržaške jezikoslovke in kulturne delavke Elene Cerkvenič. Gre za dnevniške zapiske, v katerih avtorica opisuje, kako je v njeno življenje kruto vdrla duševna bolezen in kako se je z njo postopoma navadila sobivati do te mere, da jo danes v nekem smislu celo »ljubi«. Z avtorico se bo pogovarjala režiserka in publicistka Loredana Gec, odlomke iz knjige pa bo brala Barbara Rustia. Večer bo uvedel psihiater dr. Bernard Špacapan. Nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici pa so do 20. tega meseca podaljšali ogled razstave Paole Bertolini Grudina Zgodba o odrešenju razodeta otroškim srcem. Ob delavnikih si jo od 16. do 18. ure lahko ogledate tudi v spremstvu moža Walterja Grudine. Več organizacij je razstavo pripravilo ob peti obletnici prerane smrt tankočutne ilustratorke iz Ločnika pri Gorici. 

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Večer DSI, podaljšanje razstave v KCLB

Nocojšnji večer Društva slovenskih izobražencev iz Trsta bo odprl zanimivo tematiko - sobivanje z duševno boleznijo. Pred nekaj meseci je na to temo pri milanski založbi Meltemi izšla knjiga tržaške jezikoslovke in kulturne delavke Elene Cerkvenič. Gre za dnevniške zapiske, v katerih avtorica opisuje, kako je v njeno življenje kruto vdrla duševna bolezen in kako se je z njo postopoma navadila sobivati do te mere, da jo danes v nekem smislu celo »ljubi«. Z avtorico se bo pogovarjala režiserka in publicistka Loredana Gec, odlomke iz knjige pa bo brala Barbara Rustia. Večer bo uvedel psihiater dr. Bernard Špacapan. Nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici pa so do 20. tega meseca podaljšali ogled razstave Paole Bertolini Grudina Zgodba o odrešenju razodeta otroškim srcem. Ob delavnikih si jo od 16. do 18. ure lahko ogledate tudi v spremstvu moža Walterja Grudine. Več organizacij je razstavo pripravilo ob peti obletnici prerane smrt tankočutne ilustratorke iz Ločnika pri Gorici. 

VEČ ...|13. 1. 2025
Večer DSI, podaljšanje razstave v KCLB

Nocojšnji večer Društva slovenskih izobražencev iz Trsta bo odprl zanimivo tematiko - sobivanje z duševno boleznijo. Pred nekaj meseci je na to temo pri milanski založbi Meltemi izšla knjiga tržaške jezikoslovke in kulturne delavke Elene Cerkvenič. Gre za dnevniške zapiske, v katerih avtorica opisuje, kako je v njeno življenje kruto vdrla duševna bolezen in kako se je z njo postopoma navadila sobivati do te mere, da jo danes v nekem smislu celo »ljubi«. Z avtorico se bo pogovarjala režiserka in publicistka Loredana Gec, odlomke iz knjige pa bo brala Barbara Rustia. Večer bo uvedel psihiater dr. Bernard Špacapan. Nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici pa so do 20. tega meseca podaljšali ogled razstave Paole Bertolini Grudina Zgodba o odrešenju razodeta otroškim srcem. Ob delavnikih si jo od 16. do 18. ure lahko ogledate tudi v spremstvu moža Walterja Grudine. Več organizacij je razstavo pripravilo ob peti obletnici prerane smrt tankočutne ilustratorke iz Ločnika pri Gorici. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 1. 2025
Dan emigranta in Novoletno srečanje

V Čedadu je potekal tradicionalni, 61. Dan emigranta, ki ga prirejata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza pod pokroviteljstvom občine Čedad. Slišali ste, kaj je v nagovoru povedala profesorica, katehetinja in pesnica Anita Bergnach [4:59]. Za vas pripravili nekaj poudarkov z Novoletnega srečanja treh Slovenij, ki je pretekli konec tedna potekalo v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Naši sogovorniki so bili: rektor tinjskega doma Jože Kopeinig [18:44], urednica Nedelje Mateja Rihter [22:33] in predavatelja dr. Andrej Fink [27:09] in škof dr. Anton Jamnik [29:18].  

Dan emigranta in Novoletno srečanje

V Čedadu je potekal tradicionalni, 61. Dan emigranta, ki ga prirejata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza pod pokroviteljstvom občine Čedad. Slišali ste, kaj je v nagovoru povedala profesorica, katehetinja in pesnica Anita Bergnach [4:59]. Za vas pripravili nekaj poudarkov z Novoletnega srečanja treh Slovenij, ki je pretekli konec tedna potekalo v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Naši sogovorniki so bili: rektor tinjskega doma Jože Kopeinig [18:44], urednica Nedelje Mateja Rihter [22:33] in predavatelja dr. Andrej Fink [27:09] in škof dr. Anton Jamnik [29:18].  

družba rojaki kultura cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Dan emigranta in Novoletno srečanje

V Čedadu je potekal tradicionalni, 61. Dan emigranta, ki ga prirejata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza pod pokroviteljstvom občine Čedad. Slišali ste, kaj je v nagovoru povedala profesorica, katehetinja in pesnica Anita Bergnach [4:59]. Za vas pripravili nekaj poudarkov z Novoletnega srečanja treh Slovenij, ki je pretekli konec tedna potekalo v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Naši sogovorniki so bili: rektor tinjskega doma Jože Kopeinig [18:44], urednica Nedelje Mateja Rihter [22:33] in predavatelja dr. Andrej Fink [27:09] in škof dr. Anton Jamnik [29:18].  

VEČ ...|12. 1. 2025
Dan emigranta in Novoletno srečanje

V Čedadu je potekal tradicionalni, 61. Dan emigranta, ki ga prirejata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza pod pokroviteljstvom občine Čedad. Slišali ste, kaj je v nagovoru povedala profesorica, katehetinja in pesnica Anita Bergnach [4:59]. Za vas pripravili nekaj poudarkov z Novoletnega srečanja treh Slovenij, ki je pretekli konec tedna potekalo v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Naši sogovorniki so bili: rektor tinjskega doma Jože Kopeinig [18:44], urednica Nedelje Mateja Rihter [22:33] in predavatelja dr. Andrej Fink [27:09] in škof dr. Anton Jamnik [29:18].  

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 1. 2025
Razstava Rafaelove družbe v Vodicah

V pastoralnem domu v Vodicah pri Ljubljani je še do nedelje na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, Središče Slovencev v zamejstvu in po svetu. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška zgodba. Šolstvo je bilo vzpostavljeno v nekaj dneh v blatu vetrinjskega polja, čeprav niso imeli ničesar, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem povojnem pomanjkanju vsega. Prav tako so iz nič vzniknili vrtci, časopisi, izpopolnjevanje v obrteh, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti, ki jih lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. Ob razstavi bo organizirano tudi predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, in sicer jutri, v petek, 10. januarja 2025, ob 18.45.

Razstava Rafaelove družbe v Vodicah

V pastoralnem domu v Vodicah pri Ljubljani je še do nedelje na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, Središče Slovencev v zamejstvu in po svetu. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška zgodba. Šolstvo je bilo vzpostavljeno v nekaj dneh v blatu vetrinjskega polja, čeprav niso imeli ničesar, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem povojnem pomanjkanju vsega. Prav tako so iz nič vzniknili vrtci, časopisi, izpopolnjevanje v obrteh, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti, ki jih lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. Ob razstavi bo organizirano tudi predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, in sicer jutri, v petek, 10. januarja 2025, ob 18.45.

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Razstava Rafaelove družbe v Vodicah

V pastoralnem domu v Vodicah pri Ljubljani je še do nedelje na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, Središče Slovencev v zamejstvu in po svetu. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška zgodba. Šolstvo je bilo vzpostavljeno v nekaj dneh v blatu vetrinjskega polja, čeprav niso imeli ničesar, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem povojnem pomanjkanju vsega. Prav tako so iz nič vzniknili vrtci, časopisi, izpopolnjevanje v obrteh, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti, ki jih lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. Ob razstavi bo organizirano tudi predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, in sicer jutri, v petek, 10. januarja 2025, ob 18.45.

VEČ ...|9. 1. 2025
Razstava Rafaelove družbe v Vodicah

V pastoralnem domu v Vodicah pri Ljubljani je še do nedelje na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, Središče Slovencev v zamejstvu in po svetu. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška zgodba. Šolstvo je bilo vzpostavljeno v nekaj dneh v blatu vetrinjskega polja, čeprav niso imeli ničesar, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem povojnem pomanjkanju vsega. Prav tako so iz nič vzniknili vrtci, časopisi, izpopolnjevanje v obrteh, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti, ki jih lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. Ob razstavi bo organizirano tudi predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, in sicer jutri, v petek, 10. januarja 2025, ob 18.45.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 1. 2025
Letos je stoletnica Ameriških Brezij

V Lemontu pri Chicagu v ZDA se po lepo in doživeto praznovanih božičnih praznikih, med katerimi izstopa nedelja svete družine, ko je sodelovala družina Gregorič, zdaj že pripravljajo na praznovanje jubileja, nam je povedal frančiškan p. Metod Ogorevc. Lemont ostaja slovensko središče, ki pa se preko romarskega doma in doma duhovnih vaj odpira različnim skupinam. P. Metod Ogorevc je še povedal, da bodo v tem svetem letu praznovali tudi 30-letnico Slovenskega kulturnega centra v Lemontu. 

Letos je stoletnica Ameriških Brezij

V Lemontu pri Chicagu v ZDA se po lepo in doživeto praznovanih božičnih praznikih, med katerimi izstopa nedelja svete družine, ko je sodelovala družina Gregorič, zdaj že pripravljajo na praznovanje jubileja, nam je povedal frančiškan p. Metod Ogorevc. Lemont ostaja slovensko središče, ki pa se preko romarskega doma in doma duhovnih vaj odpira različnim skupinam. P. Metod Ogorevc je še povedal, da bodo v tem svetem letu praznovali tudi 30-letnico Slovenskega kulturnega centra v Lemontu. 

družba rojaki cerkev kultura

Slovencem po svetu in domovini

Letos je stoletnica Ameriških Brezij

V Lemontu pri Chicagu v ZDA se po lepo in doživeto praznovanih božičnih praznikih, med katerimi izstopa nedelja svete družine, ko je sodelovala družina Gregorič, zdaj že pripravljajo na praznovanje jubileja, nam je povedal frančiškan p. Metod Ogorevc. Lemont ostaja slovensko središče, ki pa se preko romarskega doma in doma duhovnih vaj odpira različnim skupinam. P. Metod Ogorevc je še povedal, da bodo v tem svetem letu praznovali tudi 30-letnico Slovenskega kulturnega centra v Lemontu. 

VEČ ...|8. 1. 2025
Letos je stoletnica Ameriških Brezij

V Lemontu pri Chicagu v ZDA se po lepo in doživeto praznovanih božičnih praznikih, med katerimi izstopa nedelja svete družine, ko je sodelovala družina Gregorič, zdaj že pripravljajo na praznovanje jubileja, nam je povedal frančiškan p. Metod Ogorevc. Lemont ostaja slovensko središče, ki pa se preko romarskega doma in doma duhovnih vaj odpira različnim skupinam. P. Metod Ogorevc je še povedal, da bodo v tem svetem letu praznovali tudi 30-letnico Slovenskega kulturnega centra v Lemontu. 

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 1. 2025
61. Dan emigranta

V Čedadu je včeraj potekal tradicionalni, 61. Dan emigranta, ki ga prirejata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. To je največja kulturna in politična prireditev Slovencev v Videmski pokrajini. Prva leta je bilo to srečanje emigrantov, ki so se po božično-novoletnih praznikih vračali v svet, v zadnjem času pa je to priložnost za razmislek o potrebah rojakov in tudi krajev v obmejnem prostoru. Anita Bergnach je kot predstavnica Slovenskih organizacij Videmske pokrajine govorila o pomenu skupnosti in njene enotnosti, drugi slavnostni govorec je bil programski vodja letošnje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica Stojan Pelko. Zbrane je pozdravila tudi državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Med nastopajočimi so bili Mladinski pevski zbor dvojezične šole Pavla Petričiča in beneško gledališče s predstavo Oštarica. Slovencem iz Kanalske, Nadiških in Terskih dolin ter Rezije so se pridružili prijatelji z obeh strani meje

61. Dan emigranta

V Čedadu je včeraj potekal tradicionalni, 61. Dan emigranta, ki ga prirejata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. To je največja kulturna in politična prireditev Slovencev v Videmski pokrajini. Prva leta je bilo to srečanje emigrantov, ki so se po božično-novoletnih praznikih vračali v svet, v zadnjem času pa je to priložnost za razmislek o potrebah rojakov in tudi krajev v obmejnem prostoru. Anita Bergnach je kot predstavnica Slovenskih organizacij Videmske pokrajine govorila o pomenu skupnosti in njene enotnosti, drugi slavnostni govorec je bil programski vodja letošnje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica Stojan Pelko. Zbrane je pozdravila tudi državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Med nastopajočimi so bili Mladinski pevski zbor dvojezične šole Pavla Petričiča in beneško gledališče s predstavo Oštarica. Slovencem iz Kanalske, Nadiških in Terskih dolin ter Rezije so se pridružili prijatelji z obeh strani meje

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

61. Dan emigranta

V Čedadu je včeraj potekal tradicionalni, 61. Dan emigranta, ki ga prirejata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. To je največja kulturna in politična prireditev Slovencev v Videmski pokrajini. Prva leta je bilo to srečanje emigrantov, ki so se po božično-novoletnih praznikih vračali v svet, v zadnjem času pa je to priložnost za razmislek o potrebah rojakov in tudi krajev v obmejnem prostoru. Anita Bergnach je kot predstavnica Slovenskih organizacij Videmske pokrajine govorila o pomenu skupnosti in njene enotnosti, drugi slavnostni govorec je bil programski vodja letošnje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica Stojan Pelko. Zbrane je pozdravila tudi državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Med nastopajočimi so bili Mladinski pevski zbor dvojezične šole Pavla Petričiča in beneško gledališče s predstavo Oštarica. Slovencem iz Kanalske, Nadiških in Terskih dolin ter Rezije so se pridružili prijatelji z obeh strani meje

VEČ ...|7. 1. 2025
61. Dan emigranta

V Čedadu je včeraj potekal tradicionalni, 61. Dan emigranta, ki ga prirejata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. To je največja kulturna in politična prireditev Slovencev v Videmski pokrajini. Prva leta je bilo to srečanje emigrantov, ki so se po božično-novoletnih praznikih vračali v svet, v zadnjem času pa je to priložnost za razmislek o potrebah rojakov in tudi krajev v obmejnem prostoru. Anita Bergnach je kot predstavnica Slovenskih organizacij Videmske pokrajine govorila o pomenu skupnosti in njene enotnosti, drugi slavnostni govorec je bil programski vodja letošnje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica Stojan Pelko. Zbrane je pozdravila tudi državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Med nastopajočimi so bili Mladinski pevski zbor dvojezične šole Pavla Petričiča in beneško gledališče s predstavo Oštarica. Slovencem iz Kanalske, Nadiških in Terskih dolin ter Rezije so se pridružili prijatelji z obeh strani meje

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 1. 2025
Uspešen zaključek praznovanja 60-letnice župnije

V kanadskem Hamiltonu so s silvestrovanjem zaključili praznovanje 60-letnice slovenske župnije svetega Gregorija Velikega. Tudi taki dogodki so po besedah župnika Draga Gačnika priložnost za utrjevanje slovenske skupnosti. Tokratnega silvestrovanja se je udeležilo več kot 220 župljanov, kar je rekord. Celotno praznovanje je bilo v znamenju številke 60, je še povedal župnik Gačnik. Včeraj so v Hamiltonu lepo obhajali že tretji božični praznik, Gospodovo razglašenje. 

Uspešen zaključek praznovanja 60-letnice župnije

V kanadskem Hamiltonu so s silvestrovanjem zaključili praznovanje 60-letnice slovenske župnije svetega Gregorija Velikega. Tudi taki dogodki so po besedah župnika Draga Gačnika priložnost za utrjevanje slovenske skupnosti. Tokratnega silvestrovanja se je udeležilo več kot 220 župljanov, kar je rekord. Celotno praznovanje je bilo v znamenju številke 60, je še povedal župnik Gačnik. Včeraj so v Hamiltonu lepo obhajali že tretji božični praznik, Gospodovo razglašenje. 

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Uspešen zaključek praznovanja 60-letnice župnije

V kanadskem Hamiltonu so s silvestrovanjem zaključili praznovanje 60-letnice slovenske župnije svetega Gregorija Velikega. Tudi taki dogodki so po besedah župnika Draga Gačnika priložnost za utrjevanje slovenske skupnosti. Tokratnega silvestrovanja se je udeležilo več kot 220 župljanov, kar je rekord. Celotno praznovanje je bilo v znamenju številke 60, je še povedal župnik Gačnik. Včeraj so v Hamiltonu lepo obhajali že tretji božični praznik, Gospodovo razglašenje. 

VEČ ...|6. 1. 2025
Uspešen zaključek praznovanja 60-letnice župnije

V kanadskem Hamiltonu so s silvestrovanjem zaključili praznovanje 60-letnice slovenske župnije svetega Gregorija Velikega. Tudi taki dogodki so po besedah župnika Draga Gačnika priložnost za utrjevanje slovenske skupnosti. Tokratnega silvestrovanja se je udeležilo več kot 220 župljanov, kar je rekord. Celotno praznovanje je bilo v znamenju številke 60, je še povedal župnik Gačnik. Včeraj so v Hamiltonu lepo obhajali že tretji božični praznik, Gospodovo razglašenje. 

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 1. 2025
Božični utrip po svetu II. del

Na tretji sveti večer so prisluhnili božičnemu utripu med rojaki po svetu. Povezani smo bili slovensko župnijo v Hamiltonu v Kanadi (župnik Drago Gačnik), z ameriškimi Brezjami - Lemontom pri Chicagu (p. Metod Ogorevc 15:25) in s Slovensko vasjo v Buenos Airesu (p. Toni Burja 29:53).

Božični utrip po svetu II. del

Na tretji sveti večer so prisluhnili božičnemu utripu med rojaki po svetu. Povezani smo bili slovensko župnijo v Hamiltonu v Kanadi (župnik Drago Gačnik), z ameriškimi Brezjami - Lemontom pri Chicagu (p. Metod Ogorevc 15:25) in s Slovensko vasjo v Buenos Airesu (p. Toni Burja 29:53).

družba rojaki cerkev prazniki božič kultura

Slovencem po svetu in domovini

Božični utrip po svetu II. del

Na tretji sveti večer so prisluhnili božičnemu utripu med rojaki po svetu. Povezani smo bili slovensko župnijo v Hamiltonu v Kanadi (župnik Drago Gačnik), z ameriškimi Brezjami - Lemontom pri Chicagu (p. Metod Ogorevc 15:25) in s Slovensko vasjo v Buenos Airesu (p. Toni Burja 29:53).

VEČ ...|5. 1. 2025
Božični utrip po svetu II. del

Na tretji sveti večer so prisluhnili božičnemu utripu med rojaki po svetu. Povezani smo bili slovensko župnijo v Hamiltonu v Kanadi (župnik Drago Gačnik), z ameriškimi Brezjami - Lemontom pri Chicagu (p. Metod Ogorevc 15:25) in s Slovensko vasjo v Buenos Airesu (p. Toni Burja 29:53).

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev prazniki božič kultura

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|14. 1. 2025
Kje so operativci SDV danes ?

Kaj je ostalo od tajne policije, ki je leta 1988 nadzirala vse pore slovenske družbe, bila po prvih večstrankarskih volitvah še vedno polno operativna, v letih po osamosvojitvi pripravila teren za zamenjavo oblasti in pred desetimi leti na primer poskrbela za čiščenje kreditnih map v največji banki? Nemogoče je, da bi na tisoče ljudi poniknilo in povsem opustilo delo, za katerega so bili izšolani ali bolje vzgojeni.


 

Kje so operativci SDV danes ?

Kaj je ostalo od tajne policije, ki je leta 1988 nadzirala vse pore slovenske družbe, bila po prvih večstrankarskih volitvah še vedno polno operativna, v letih po osamosvojitvi pripravila teren za zamenjavo oblasti in pred desetimi leti na primer poskrbela za čiščenje kreditnih map v največji banki? Nemogoče je, da bi na tisoče ljudi poniknilo in povsem opustilo delo, za katerega so bili izšolani ali bolje vzgojeni.


 

Tone Gorjup

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 1. 2025
Tinje, Celovec, Ljubljana

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem bodo nocoj odprli razstavo ljubiteljske fotografinje Justine Hribernik »Zorni koti pokrajin – Posebni pogled na koroške kraje«. Ob odprtju bo umetnico predstavila urednica celovškega tednika Nedelja Mateja Rihter. Slednja bo v četrtek tudi voditeljica Literarnega večera v Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu, ko bo gost Martin Golob, sicer župnik iz Grosupljega, tokrat tudi v vlogi avtorja knjige „365 dni z Božjo besedo“. Z delovanjem naših rojakov v zamejstvu pa se bo jutri moč seznaniti tudi v Ljubljani. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja prvi letošnji večer »Sredi domovine«. Stvarnost naših rojakov v Gorskem kotarju bo orisal avtor številnih knjig o življenju na Čabranskem, član slovenske manjšine na Hrvaškem Slavko Malnar. Pogovor z gostom bo vodila državna sekretarka Vesna Humar. 

Tinje, Celovec, Ljubljana

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem bodo nocoj odprli razstavo ljubiteljske fotografinje Justine Hribernik »Zorni koti pokrajin – Posebni pogled na koroške kraje«. Ob odprtju bo umetnico predstavila urednica celovškega tednika Nedelja Mateja Rihter. Slednja bo v četrtek tudi voditeljica Literarnega večera v Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu, ko bo gost Martin Golob, sicer župnik iz Grosupljega, tokrat tudi v vlogi avtorja knjige „365 dni z Božjo besedo“. Z delovanjem naših rojakov v zamejstvu pa se bo jutri moč seznaniti tudi v Ljubljani. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja prvi letošnji večer »Sredi domovine«. Stvarnost naših rojakov v Gorskem kotarju bo orisal avtor številnih knjig o življenju na Čabranskem, član slovenske manjšine na Hrvaškem Slavko Malnar. Pogovor z gostom bo vodila državna sekretarka Vesna Humar. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevkultura

Sol in luč

VEČ ...|14. 1. 2025
Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

Kratke zgodbe Stefanosa Ksenakisa so tako prisrčne in polne življenja, nenazadnje jih je življenje tudi napisalo, da je njegova knjiga v kateri jih je zbral, kot globok vodnjak bistre vode, ki odžeja. Vabim vas, da se odžejate še ob treh iz njegovega zvezka čudežev, kot je knjigo z naslovom Življenje je darilo, poimenoval z delovnim naslovom. Izšla je pri založbi Primus.

Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

Kratke zgodbe Stefanosa Ksenakisa so tako prisrčne in polne življenja, nenazadnje jih je življenje tudi napisalo, da je njegova knjiga v kateri jih je zbral, kot globok vodnjak bistre vode, ki odžeja. Vabim vas, da se odžejate še ob treh iz njegovega zvezka čudežev, kot je knjigo z naslovom Življenje je darilo, poimenoval z delovnim naslovom. Izšla je pri založbi Primus.

Tadej Sadar

knjigazgodbeživljenječudeži

Pogovor o

VEČ ...|8. 1. 2025
Gospodarstveniki o razmerah na slovenskem in evropskih trgih ter obremenitvah gospodarstva

Davčne politike imajo ključen vpliv na konkurenčnost slovenskih podjetij. Visoke obdavčitve dohodka in prispevki za socialno varnost lahko zmanjšajo sredstva, namenjena za inovacije in razvoj. Slovenska podjetja pogosto izpostavljajo potrebo po boljšem davčnem okolju, ki bi vključevalo nižje davke na dobiček in spodbude za raziskave ter digitalizacijo. O tem so govorili v tokratnem »Pogovoru o« v katerega smo povabili predstavnike Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Kluba Slovenskih podjetnikov. Z nami so bili generalni direktor OZS Danijel Lamperger, izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček in direktor BASS d.o.o., Celje in član SBC Aleksander Bastl.

Gospodarstveniki o razmerah na slovenskem in evropskih trgih ter obremenitvah gospodarstva

Davčne politike imajo ključen vpliv na konkurenčnost slovenskih podjetij. Visoke obdavčitve dohodka in prispevki za socialno varnost lahko zmanjšajo sredstva, namenjena za inovacije in razvoj. Slovenska podjetja pogosto izpostavljajo potrebo po boljšem davčnem okolju, ki bi vključevalo nižje davke na dobiček in spodbude za raziskave ter digitalizacijo. O tem so govorili v tokratnem »Pogovoru o« v katerega smo povabili predstavnike Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Kluba Slovenskih podjetnikov. Z nami so bili generalni direktor OZS Danijel Lamperger, izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček in direktor BASS d.o.o., Celje in član SBC Aleksander Bastl.

Alen Salihović

infopolitikagospodarstvopogzsozssbc

Kmetijska oddaja

VEČ ...|12. 1. 2025
V Nemčiji izbruh slinavke in parkljevke. Slovenija spreminja kmetijsko zakonodajo. Upad števila govedorejskih kmetij.

V Nemčiji izbruh zelo nalezljive slinavke in parkljevke. Slovenski vladi se mudi s spreminjanjem tudi kmetijske zakonodaje. Zakaj tak upad govedorejskih kmetij v Sloveniji? Več v posnetku oddaje.

V Nemčiji izbruh slinavke in parkljevke. Slovenija spreminja kmetijsko zakonodajo. Upad števila govedorejskih kmetij.

V Nemčiji izbruh zelo nalezljive slinavke in parkljevke. Slovenski vladi se mudi s spreminjanjem tudi kmetijske zakonodaje. Zakaj tak upad govedorejskih kmetij v Sloveniji? Več v posnetku oddaje.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Spominjamo se

VEČ ...|15. 1. 2025
Spominjamo se dne 15. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 15. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|15. 1. 2025
Shranjevanje ocvirkov

Poslušalko je zanimalo, ali lahko shrani ocvirke v plastični posodi. Sestra Nikolina ji je pritrdila in dodala, naj jih ima na hladnem, še najboljše je v zamrzovalni skrinji. Pazi naj tudi, da bo v posodi čim manj zraka (da ga iztisne) in tako – na hladnem in temnem – lahko počakajo tudi nekaj mesecev.  

Shranjevanje ocvirkov

Poslušalko je zanimalo, ali lahko shrani ocvirke v plastični posodi. Sestra Nikolina ji je pritrdila in dodala, naj jih ima na hladnem, še najboljše je v zamrzovalni skrinji. Pazi naj tudi, da bo v posodi čim manj zraka (da ga iztisne) in tako – na hladnem in temnem – lahko počakajo tudi nekaj mesecev.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|15. 1. 2025
Zaupni telefon Samarijan išče nove prostovoljce

Zaupni telefon Samarijan v slovenskem prostoru deluje že od leta 1996. Prostovoljci so na voljo ljudem v različnih težavah in osamljenosti. Ker delujejo 24 ur na dan, imajo vedno potrebo po novih prostovoljcih.  Strokovna vodja Društva Tatjana Vertačnik je povabila k vpisu novih, za katere pripravljajo usposabljanje. 

Zaupni telefon Samarijan išče nove prostovoljce

Zaupni telefon Samarijan v slovenskem prostoru deluje že od leta 1996. Prostovoljci so na voljo ljudem v različnih težavah in osamljenosti. Ker delujejo 24 ur na dan, imajo vedno potrebo po novih prostovoljcih.  Strokovna vodja Društva Tatjana Vertačnik je povabila k vpisu novih, za katere pripravljajo usposabljanje. 

s. Meta Potočnik

Zaupni telefon Samarijanusposabljanje prostovoljcevposlušanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 1. 2025
Spreminjanje kmetijske zakonodaje: Kakšne so razlike med Slovenijo in Avstrijo?

Potem ko se v prihodnjih tednih obetajo tako spremembe krovnega zakona o kmetijstvu, se spreminjajo tudi zakon o hrani, zakon o gozdovih, zakon o krmi … in tudi razvpiti zakon o zaščiti živali. Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pred koncem lanskega leta kmetijsko ministrstvo pozvalo, da jih, tako kot so bili dogovorjeni, aktivno vključi v oblikovanje sprememb vseh teh novih zakonov, a so bili zavrnjeni, pravi dr. Jože Podgoršek. V Avstriji je drugače, pa je v 2. epizodi podkasta Rast povedala Polona Globočnik, ki službuje na Kmetijski zbornici na Dunaju …

Spreminjanje kmetijske zakonodaje: Kakšne so razlike med Slovenijo in Avstrijo?

Potem ko se v prihodnjih tednih obetajo tako spremembe krovnega zakona o kmetijstvu, se spreminjajo tudi zakon o hrani, zakon o gozdovih, zakon o krmi … in tudi razvpiti zakon o zaščiti živali. Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pred koncem lanskega leta kmetijsko ministrstvo pozvalo, da jih, tako kot so bili dogovorjeni, aktivno vključi v oblikovanje sprememb vseh teh novih zakonov, a so bili zavrnjeni, pravi dr. Jože Podgoršek. V Avstriji je drugače, pa je v 2. epizodi podkasta Rast povedala Polona Globočnik, ki službuje na Kmetijski zbornici na Dunaju …

Robert Božič

kmetijstvoSlovenijaAvstrijazakonodaja