Slovencem po svetu in domovini
Državna proračuna za prihodnji dve leti predvidevata občutno povečanje sredstev za rojake v sosednjih državah in izseljenstvu. S tem se je danes seznanila pristojna komisija državnega zbora. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je povedal, da je za prihodnje leto predvidenih 12,8 milijona, za leto 2027 pa okrog 13,4 milijona evrov. Te številke je označil za spodbudne in razveseljive. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, ker so uspeli sredstva zagotoviti tudi pri drugih resorjih in iz drugih virov. Še posebej je omenil sodelovanje na področju gospodarstva, športa in kulture. Minister se je strinjal s pobudama predsednice komisije Suzane Lep Šimenko (SDS) in poslanca Franca Medica (NSi), da bi v prihodnje še povečali sredstva, namenjena za delovanje Slovencev po svetu. Pri tem je bilo govora tudi o financiranju poslovnih subjektov in društev prek javne agencije Spirit Slovenija.
Slovencem po svetu in domovini
Državna proračuna za prihodnji dve leti predvidevata občutno povečanje sredstev za rojake v sosednjih državah in izseljenstvu. S tem se je danes seznanila pristojna komisija državnega zbora. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je povedal, da je za prihodnje leto predvidenih 12,8 milijona, za leto 2027 pa okrog 13,4 milijona evrov. Te številke je označil za spodbudne in razveseljive. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, ker so uspeli sredstva zagotoviti tudi pri drugih resorjih in iz drugih virov. Še posebej je omenil sodelovanje na področju gospodarstva, športa in kulture. Minister se je strinjal s pobudama predsednice komisije Suzane Lep Šimenko (SDS) in poslanca Franca Medica (NSi), da bi v prihodnje še povečali sredstva, namenjena za delovanje Slovencev po svetu. Pri tem je bilo govora tudi o financiranju poslovnih subjektov in društev prek javne agencije Spirit Slovenija.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativni prispevki
V luči še vedno trajajoče vojne v Ukrajini pa se je izteklo letno zasedanje Parlamentarne skupščine zveze NATO. Gostiteljica je bila Slovenija, ki je tako zasedanje prvič gostila leta 2005. 20 let pozneje se zavezništvo sooča z novimi varnostnimi izzivi, več kot 300 predstavnikov 46 držav članic se je zato v razpravi osredotočilo predvsem na enotnost zavezništva v času vse večjih napetosti. Tanja Dominko je poklicala vodjo slovenske delegacije Janeza Žaklja.
Informativni prispevki
V luči še vedno trajajoče vojne v Ukrajini pa se je izteklo letno zasedanje Parlamentarne skupščine zveze NATO. Gostiteljica je bila Slovenija, ki je tako zasedanje prvič gostila leta 2005. 20 let pozneje se zavezništvo sooča z novimi varnostnimi izzivi, več kot 300 predstavnikov 46 držav članic se je zato v razpravi osredotočilo predvsem na enotnost zavezništva v času vse večjih napetosti. Tanja Dominko je poklicala vodjo slovenske delegacije Janeza Žaklja.
Življenje išče pot
Slovenija je športna velesila v malem, pravi filozof športa Jernej Pisk, ki je 23. oktobra na Brezjah vodil okroglo mizo ob jubilejnem srečanju športnikov. Objavili smo del pogovora s smučarsko tekačico Petro Majdič in njeno razmišljanje o pomenu sodelovanja in dobrih odnosih v športni ekipi.
Življenje išče pot
Slovenija je športna velesila v malem, pravi filozof športa Jernej Pisk, ki je 23. oktobra na Brezjah vodil okroglo mizo ob jubilejnem srečanju športnikov. Objavili smo del pogovora s smučarsko tekačico Petro Majdič in njeno razmišljanje o pomenu sodelovanja in dobrih odnosih v športni ekipi.
Življenje išče pot
Ob začetku rožnatega oktobra je bila naša gostja predsednica Združenja Europa Donna Slovenija Darja Molan, ki je tudi sama prebolela raka dojk. Skupno sporočilo “Ne pozabi nase!” nas vse opominja, da je skrb za zdravje enako pomembna kot naša vsakodnevna opravila.
Življenje išče pot
Ob začetku rožnatega oktobra je bila naša gostja predsednica Združenja Europa Donna Slovenija Darja Molan, ki je tudi sama prebolela raka dojk. Skupno sporočilo “Ne pozabi nase!” nas vse opominja, da je skrb za zdravje enako pomembna kot naša vsakodnevna opravila.
Informativni prispevki
Slovenija se sooča z eno največjih stanovanjskih kriz, glavni razlog pa je po besedah poslanca SDS Andreja Poglajena napačna stanovanjska politika vlade Roberta Goloba, ki mlade sili v odvisnost od države. »Mladi potrebujejo lastna stanovanja, kjer so sami lastniki, ne pa državne miloščine,« poudarja.
V SDS predlagajo več ukrepov za izboljšanje položaja mladih: odpravo 20-odstotne lastne udeležbe pri posojilih, zvišanje jamstvenega kredita na 300.000 evrov, davčno olajšavo v višini 10 odstotkov letnega zneska posojila, oprostitev davka na promet nepremičnin za mlade do 38. leta ter znižanje davka na dolgoročne najeme na 10 odstotkov.
Poglajen je izpostavil tudi potrebo po poenostavitvi birokratskih postopkov in digitalizaciji pri pridobivanju gradbenih dovoljenj ter opozoril na »netransparentno in neracionalno« porabo javnega denarja, ki naj bi povzročila 2,5 milijarde evrov veliko proračunsko luknjo. »Če želimo, da mladi ostanejo v Sloveniji, jim moramo omogočiti, da si zgradijo svoj dom,« je še dejal.
Informativni prispevki
Slovenija se sooča z eno največjih stanovanjskih kriz, glavni razlog pa je po besedah poslanca SDS Andreja Poglajena napačna stanovanjska politika vlade Roberta Goloba, ki mlade sili v odvisnost od države. »Mladi potrebujejo lastna stanovanja, kjer so sami lastniki, ne pa državne miloščine,« poudarja.
V SDS predlagajo več ukrepov za izboljšanje položaja mladih: odpravo 20-odstotne lastne udeležbe pri posojilih, zvišanje jamstvenega kredita na 300.000 evrov, davčno olajšavo v višini 10 odstotkov letnega zneska posojila, oprostitev davka na promet nepremičnin za mlade do 38. leta ter znižanje davka na dolgoročne najeme na 10 odstotkov.
Poglajen je izpostavil tudi potrebo po poenostavitvi birokratskih postopkov in digitalizaciji pri pridobivanju gradbenih dovoljenj ter opozoril na »netransparentno in neracionalno« porabo javnega denarja, ki naj bi povzročila 2,5 milijarde evrov veliko proračunsko luknjo. »Če želimo, da mladi ostanejo v Sloveniji, jim moramo omogočiti, da si zgradijo svoj dom,« je še dejal.
Svetovalnica
Specialistka ginekologije in porodništva iz ZD Ljubljana Tinkara Srnovršnik in predsednica Združenja Europa Donna Slovenija Darja Molan sta bili naši gostji. Govorili smo o raku rodil in raku dojk in opozorili na aktivnosti v rožnatem oktobru v duhu gesla: Ne pozabi nase.
Svetovalnica
Specialistka ginekologije in porodništva iz ZD Ljubljana Tinkara Srnovršnik in predsednica Združenja Europa Donna Slovenija Darja Molan sta bili naši gostji. Govorili smo o raku rodil in raku dojk in opozorili na aktivnosti v rožnatem oktobru v duhu gesla: Ne pozabi nase.
Komentar Družina
Slovenija je športna velesila v malem. Že desetletja presenečamo svet s številom olimpijskih medalj, vrhunskimi dosežki na stadionu, snegu, v vodi, zraku in v dvoranah. Za mnoge je fenomen uspehov naših športnikov zgolj statistična posebnost majhnega naroda, ki si želi pustiti sled na mednarodnem parketu. A šport je v svojem bistvu več kot le lov na medalje, v komentarju piše filozof športa Jernej Pisk.
Komentar Družina
Slovenija je športna velesila v malem. Že desetletja presenečamo svet s številom olimpijskih medalj, vrhunskimi dosežki na stadionu, snegu, v vodi, zraku in v dvoranah. Za mnoge je fenomen uspehov naših športnikov zgolj statistična posebnost majhnega naroda, ki si želi pustiti sled na mednarodnem parketu. A šport je v svojem bistvu več kot le lov na medalje, v komentarju piše filozof športa Jernej Pisk.
Spoznanje več, predsodek manj
Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev.
Sol in luč
Veliko mladih si vprašanja, kako premagati zaskrbljenost, nikoli ne zastavi in zato nanj tudi ne najde odgovora. Prepričani so, da je zaskrbljenost pač sestavni del našega življenja, kar deloma drži. A čeprav so skrbi del življenja, ne smemo dovoliti, da bi se nas zaradi njih polastila tesnoba in nas ohromila. Dobra novica je, da se lahko naučimo zaskrbljenost obvladovati, preden ona obvlada nas. Tako pravita avtorja knjige Max in Andrea Lucado, ki sta jo naslovila »Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog«. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče, nekaj odlomkov pa smo prebrali v tokratni oddaji Sol in luč.
Duhovna misel
Nekoč sta živela dva psa: Tedi in Bobi. Nekega dne sta se sprehajala po gozdu. Bilo je vroče in bila sta žejna, zato sta bila vesela, ko sta našla ribnik s ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Doživetja narave
V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.
Pogovor o
V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.
Doživetja narave
V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.
Kulturni utrinki
Mariborska Dvorana Union bo ta konec tedna spet postala prizorišče znamenitega Mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus – Maribor, ki slovi kot eno najzahtevnejših. Od petka do nedelje se bo predstavilo osem zborov in letošnji zmagovalec se bo leto pozneje uvrstil na tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope.
Komentar tedna
Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče