Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi

Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.

Sveta maša iz župnije Bohinjska Bistrica dne 2. 8.

Prenašali smo sv. mašo iz župnijske cerkve sv. Miklavža v Bohinjski Bistrici. Maševal je župnik Janez Burja s petjem pa je sodeloval ŽPZ pod vodstvom Marte Habe.

Peter Merše: Kako so strokovnjaki s FDV Evropski komisiji predstavili težave medijske krajine v Sloveniji

Evropska komisija je objavila poročilo o medijskem pluralizmu za leti 2018 in 2019. Slovenija je v tem času na tem področju nazadovala, na dveh od štirih področjih preverjanja pa je na območju visokega tveganja.

Podivjani liberalizem!

Ne, to ni pamflet, kot je na primer smrt janšizmu, o čemer nekoliko kasneje, avtor tega zapisa se namreč zelo stvarno zavedam nevarnosti vsakršnega ekstremizma, tako levega, kot desnega. Liberalizem in konservatizem potrebujeta drug drugega. Leva Slovenija potrebuje desno, če želi zadihati s polnimi pljuči. Ampak, šment, kaj je levo in kaj desno, in kaj ekstremno na obeh polih? Če smo iskreni, smo ta vprašanja že nekje daleč, tako daleč, da se ne zavedamo več kdaj, izgubili na poti naše stvarnosti. Danes je pomembno samo tisto kar je moderno in hudo moderno je biti za vsakršno svobodo in za pravico in še posebej za enakopravnost. Lahko bi naštel še ducat takšnih besed, ki zelo lepo zvenijo, a so žal brez vsebine.

Celotni komentar si lahko preberete na stranehRadia Ognjišče.

Pogovor o skavtih in 20. obletnica posvečenja škofa Jurija Bizjaka

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo slišali koprskega škofa Jurija Bizjaka, ki je nedavno praznoval 20. obletnico škofovskega posvečenja, predstavili utrip župnije Gornji Grad in govorili o najnovejšem dogajanju na področju skavtov, ki letos obeležujejo 30. obletnico organiziranega delovanja v Sloveniji.

Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala

Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Bogoslužje iz župnijske cerkve za Bežigradom v Ljubljani

Iz župnijske cerkve svetega Cirila in Metoda za Bežigradom v Ljubljani na 15. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik pater dr. Andraž Arko, poje glasbena skupina Sol zemlje pod vodstvom Bene Briški.

Turistični boni

Osrednja vsebina Kmetijske oddaje so bili turistični boni. Kakšen je postopek pri koriščenju bonov, kako je s prenosljivostjo ... O aktualnih vprašanjih je spregovorila Andrejka Krt, ki je povabila, da si za oddih izberemo turistične kmetije. Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana pa je spregovoril o strniščnih posevkih.

Festival Lent bo konec avgusta - Slovenija gostja na sejmu v Frankfurtu 2023

Mašniška posvečenja, odnos med RS in Vatikanom

Povzeli smo dogajanje na praznik sv. Petra in Pavla, ko je Cerkev v Sloveniji dobila sedem duhovnikov. V drugem delu oddaje smo osvetlili vez med Slovenijo in Svetim sedežem, ki se je utrdila leta 1992, ko je Vatikan priznal našo državo. Za komentar o odprtih vprašanjih smo prosili moralnega teologa dr. Ivana Štuheca.

Sv. maša iz cerkve Marije Vnebovzete na Prihovi pri Slovenskih Konjicah

Sveto mašo je daroval župnik dr. Slavko Krajnc, pel pa župnijski mešani pevski zbor pod vodstvom Klavdije Ozimič. Na orle je igrala Ana Pučnik.

Stanje glede širitve Afriške prašičje kuge

Slovenija je prosta bolezni afriške prašičje kuge. Na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo sosednje države, kjer je bolezen prisotna pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

Evropski poslanec Zver ob dnevu državnosti: Bil bi skrajen pesimist, če bi dejal, da je vse slabo

Ob dnevu državnosti smo gostili evropskega poslanca Slovenske demokratske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milana Zvera. Z njim smo govorili tako o nekaterih zadnjih pomembnejših odločitvah ustanov Evropske unije, ozrli pa smo se tudi na pot, ki jo je v zadnjih treh desetletjih prehodila Slovenija.

Anamarija Stibilj Šajn - Slovenija odprta za umetnost

Pogovor z likovno kritičarko med drugim tudi o letošnji koloniji umetniki za Karitas na Sinjem Vrhu.

Žiga Turk: Pogovoriti bi se morali o izvozu orbanizma iz Slovenije

Svojeglave »nove« članice EU, predvsem Poljska in Madžarska, so v Bruslju na slabem glasu. Deloma upravičeno, deloma ne. Slovenska opozicija se trudi, da bi tudi Slovenija postala črni raček, saj bi jim to pomagalo pri prevzemu oblasti v Sloveniji.Kar pa bi bilo za našo državo škodljivo in krivično, saj se pod Janševo vlado ne dogaja prav nič podobnega temu, kar zahodnjaki očitajo Poljski in Madžarski. Kvečjemu bi lahko rekli, da imamo v Sloveniji levi orbanizem.

Sv. maša iz cerkve Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani

Sv. mašo je daroval lazarist dr. Robert Petkovšek. Pel je mešani pevski zbor France Gačnik iz Stranj pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Dominika Krta.

Saša Lešnjek

Oddaja Petkov večer tokrat prinaša klepet z mlado pevko in avtorico, ki je vsekakor vzhajajoča zvezda na slovenskem glasbenem nebu. Po končanem študiju džez petja na ljubljanskem Konservatoriju ter izpopolnjevanju v Gradcu je ob glavni vlogi v muzikalu Briljantina ter koncertnih izkušnjah z velikim revijskim orkestrom RTV Slovenija trenutno sredi ustvarjanja lastnih popevk, ki jih vrtimo tudi v našem programu.

Sveta maša iz župnije Štanga pri Litiji

Iz župnijske cerkve Antona Padovanskega na Štangi pri Litiji smo na 11. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Frančišek Jerant, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom Eme Lavriha. Na orgle je igral Tim Jančar.

Duhovnost je ključna v moči premagovanja negotovih časov

Slovenija je oaza. Zakaj in v čem, je povedal psihoterapevt dr. Bogdan Polajner. Na minulo epidemijo smo se v pogovoru z njim ozrli tudi skozi duhovni vidik, tudi zato, da bi okrepljeni zmogli preko različnih preizkušenj, s katerimi se in se še bomo srečali v življenju.

Janez Juhant: Janez Juhant nacionalni televiziji in radiu očita dvojna merila

Zaradi nadaljevanja destruktivnega delovanja RTV Slovenija se oglašam javno. Del novinarjev oz. vodstva na RTV Slovenija po oceni precejšnjega dela javnosti deluje nacionalnostrateško po meri razdiralne politike sedanje opozicije, brez posluha za krizni čas, zavajajoče, nesorazmerno, ne v interesu celotne nacionalne skupnosti niti ne spodbuja tvornega strateškega dialoga za narod in državo.

Federico Viktor Potočnik: Zdravnik s prve bojne črte: kako sem gledal, videl in občutil oddajo Tarča o “seznamih smrti”

Ob gledanju oddaje Tarča na TV Slovenija sem se zalotil, kako odkimavam skoraj vsakemu izrečenemu stavku. Izrečenih je bilo veliko polresnic, dogodki so bili prikazani nepošteno.S kolegi, ki smo oddajo spremljali, nismo bili le jezni, temveč predvsem razočarani. Mučno je bilo gledati nekatere novinarje, ki se na zdravljenje in etične dileme ob koncu življenja ne spoznajo, kako v prime-time ne rušijo samo ugleda našega poklica, ampak pljuvajo v obraz vsem, ki smo v tem času vestno izpolnjevali svoje poslanstvo – z vsemi prijetnimi in neprijetnimi stvari, ki spadajo zraven.

Sv. maša s podružnične cerkve svete Trojice na Vrhniki

Prenos sv. maše s podružnične cerkve svete Trojice na Vrhniki. Maševal je župnik Mohor Rihtaršič.

Ali samooskrba vodi v protekcionizem ter netržne ukrepe?

Minuli petek je v organizaciji Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji potekala spletna razprava za naslovom Kako EU spodbuja kmetijstvo in samooskrbo s hrano. Razpravo je razburkal agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar s trditvijo, da Slovenija v kmetijstvu potrebuje konceptualni preskok iz zadnjih 20 let, saj zagovarjanje samooskrbe vodi v protekcionizem ter netržne ukrepe. Povzetek povedanega ste slišali v oddaji, v kateri smo gostili tudi Damjano Ilijaš, s katero smo se pogovarjali o pogledu na letošnjo pridelavo žit.

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Tonin: Napake med koalicijskimi partnerji rešujemo v slačilnici

Predsednik NSi in minister za obrambo mag. Matej Tonin je za Mozaik dneva na Radiu Ognjišče spregovoril o delovanju vlade v času epidemije in prednostnih nalogah v prihodnje. Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenim ter dodal, da bo sedaj čas, da od besed preidejo k dejanjem. Uvodoma nas je zanimalo ali si je ogledal prelet vojaških letal v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu. Ti so preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Povedal je, da si je prelet ogledal: »Gre za simbolno dejanje slovenskih in pa ameriških letalcev, ki so želeli izkazati solidarnost in pa tudi zahvalo vsem zdravstvenim delavcem in tudi vsem tistim ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli, da je Slovenija prvo bitko zoper koronavirus dobila.« Nato je kot dobro označil delo ministrske peki, ki jo je v novo vlado prispevala NSi. Kot presenečenje je omenil ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja pa tudi ministra za infrastrukturo Mateja Tonina. »NSi je tudi v tej vladni koaliciji steber koalicije. Brez NSi ni koalicije. Mi smo res nekoliko manj glasni smo pa zato toliko bolj pridni, če pogledate rezultate naših ministrstev boste videli, da imamo kaj pokazati,« je dejal Tonin in dodal, da se kot koalicijski partner obnašajo timsko. »Mi smo kot nogometna reprezentanca, ki energično igra. Seveda smo tudi nezadovoljni s kakšnimi napakami naših soigralcev. Vendar te stvari vedno razčiščujemo v slačilnici.« Kot enega večjih problemov te vlade je omenil to, da prva dva meseca sploh ni imela manevrskega prostora, da bi delovala v nekih normalnih okoliščinah. »Mi se nismo mogli ukvarjati s stvarmi, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo ampak je bil več ali manj pretežni fokus na soočanju s koronavirusom, s preprečevanjem širjenja koronavirusa. To je torej tisto, kar nas je najbolj zaposlovalo in žal tudi oddaljevalo od drugih projektov, ki so prav tako pomembni. Sedaj prihaja čas tudi za njih,« je povedal. Kritičen je do posameznikov, ki bi radi storili vse, da bi ta vlada padla: »Je pa zagotovo ena izmed težav tudi to, da imate številne sile in silnice v tej državi, ki bi storile vse, da bi to vladno koalicijo razbili. Lotili so se mene, lotili so se SMC, DeSUS-a, skratka poskušajo razbiti koalicijske partnerje zaradi tega, da bi na takšen način sesuli tudi vlado. Ampak na to smo pripravljeni.« Glede dela v prihodnje pa je Tonin dejal: »Ko smo bili v opozicij smo govorili marsikaj, kaj bi morali. Sedaj imamo v rokah škarje in platno in sedaj bo treba s konkretnimi dejanji pokazati, kaj zmoremo. Ena izmed stvari, ki jo je ta vlada pokazal je, da ima zelo sposobno in motivirano ekipo. Samo poglejte naše rezultate pri koronavirusu. Smo med najuspešnejšimi državami.« Tonin je spregovoril še o delovanju Slovenske vojske. Spomnil je, da so njegove ključne prioritete kadrovska popolnitev in boljša opremljenost SV. Znova se je zavzel za aktivacijo 37a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na meji podelil večja pooblastila.

Kupujmo mlečne izdelke iz slovenskega mleka

Slovenija vse surovo mleko, ki ga ne predelajo mlekarne izvozi. A to še ne pomeni, da surovega mleka ne uvažamo. V letu 2018 ga je vrednostno izvozila šestkrat toliko kot ga je uvozila. Za mlečne izdelke velja ravno obrnjeno: uvozimo jih vrednostno precej več kot jih izvozimo.

Slovenija

O načrtovanem širjenju proizvodnje ajdovske družbe Biaseparations v domačem kraju, vztrajanju Ptuja pri kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture, kljub nekaterim pomislekom zardi pomanjkanja finančnih sredstev, in o letini soli v Sečoveljskih solinah.

Slovenija je biotsko zelo raznolika

Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice dne 24. 5.

Maševal je nadškof msgr. Alojzij Cvikl.

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice dne 17.5.

Maševal je nadškof Alojzij Cvikl. Pela sta Lučka Fortek in Dominik Hojnik.

Brnik, Cirkulane, Pivka

Poročali smo o investiciji podjetja Iskra Mehanizmi na Brniku, obnovi gradu Borl nad Dravo v Halozah ter razvoju skupne blagovne znamke treh kraških znamenitosti.

Rojaki v Argentini in pandemija covid-19

Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice

Iz mariborske stolnice svetega Janeza Krstnika smo na peto velikonočno nedeljo prenašali posnetek svete maše, ki jo je ob somaševanju stolnih duhovnikov daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Pri maši so pele sestre Kovačevič, na klavirju jih je spremljala Marija Sedej.

Znova k maši v domačo cerkev

Od jutri bodo v cerkvah znova dovoljene svete maše ob navzočnosti vernikov. A pod določenimi pogoji. V oddaji jih je generalni tajnik Slovenske škofovske konference, p. dr. Tadej Strehovec.

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice

Na 4. velikonočno nedeljo smo prenašali posnetek svete maše iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika, ki jo je daroval nadškof msgr. Alojzij Cvikl.

Pridelava fižola

V studiu smo gostili strokovnjakinjo ga. Damjana Ilijaš, specialistka za pridelavo poljščin na KGZ Ljubljana, ki je podala nekaj nasvetov in smernic za uspešno pridelavo fižola. Z Avgustom Gombocem pa smo spregovorili tudi o kmetijskih zavarovanjih.

V spomin prof. Inki Stritar

Sredi decembra lani se je tiho poslovila in odšla v večnost prof. Inka Stritar. Več kot četrt stoletja se je borila in si z vsemi močmi prizadevala, da bi država Slovenija popravila krivice, ki so se zgodile najprej z nacionalizacijo po II. svetovni vojni in potem po osamosvojitvi z zavlačevanjem postopkov denacionalizacije in nespoštovanjem lastnine na mnogih področjih. Prof. Inka Stritar je bila načelna, rada je imela odkrit pogovor in ljudi, ki so z dejanji potrjevali svoje besede. Mnogi so se strinjali z njo, mnogi so ji v boju za prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic, svoboščin in dostojanstva pomagali, a izpostaviti so se upali le nekateri.

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice

Na 3. velikonočno nedeljo smo prenašali posnetek svete maše iz mariborske stolnice, ki jo je daroval nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Bogoslužje je s petjem spremljal Dominik Hojnik. Orgle je igrala Lučka Fortek.

Podravje, Kamnik, Volčij Potok in Blejsko jezero

V oddaji smo poročali o brezposelnosti v Podravju, dobrodelnosti v Kamniku, ponovnem odprtju Arboretuma Volčji Potok in sanaciji Blejskega jezera.

Stoletnica rojstva: Ljubo Sirc, žrtev komunistične represije in antikomunist

Ljubo Sirc se je rodil v Kranju 19. aprila 1920. Njegov korektno strnjen življenjepis je na voljo na slovenski Wikipediji. Sam sem se srečal z njim junija 1993 in ostala sva v stikih skoraj do njegove smrti 1. decembra 2016. Ob stoletnici njegovega rojstva čutim dolžnost, da slovensko javnost opozorim na velikega človeka. Ljubo Sirc večine svojega življenja ni preživel v Sloveniji, je pa bila Slovenija vedno v njegovem srcu in mislih. Za poživitev spomina na Ljuba bo primeren nagovor, ki sem ga imel, ko sem v imenu družine Sirc sprejel nagrado dr. Jožeta Pučnika, ki je bila Ljubu Sircu posmrtno podeljena leta 2017.

Celotno razmišljanje o Ljubu Sircu si lahko preberete v komentarju Mateja Kovača na spletni strani Časnik.si.

Pogreb nadškofa Alojza Urana

Prisluhnili smo homiliji, ki jo je imel predsednik Slovenske škofovske konference ljubljanski nadškof Stanislav Zore, pri pogrebni maši za nadškofa Alojza Urana. V drugem delu oddaje pa smo prisluhnili pričevanju mamice 12-letnega Rožleta Valjávca, ki je k Bogu odšel januarja letos.

Franc Pen (1924 – 1944)

Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

Bela nedelja - prenos posnetka svete maši iz mariborske stolnice

Na Belo nedeljo smo prenašali posnetek svete maše iz mariborske stolnice, ki jo je daroval nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Bogoslužje je s petjem in igranjem spremljala Marija Sedej. Za prenos posnetka je poskrbela ekipa RTV Slovenija.

Ajdovščina, Ljubljana, Novo mesto

V oddaji smo poročali o stanju na slovenski južni meji, o pomoči Karitas vipavske dekanije otrokom in brezdomcem ter o preživljanju karantene v ljubljanskem živalskem vrtu.

Zadnje slovo od nadškofa Alojza Urana iz stolnice sv. Nikolaja v Ljubljani

V ljubljanski stolnici so se danes poslovili od upokojenega ljubljanskega nadškofa metropolita Alojza Urana. K večnemu počitki so ga položili v grobnici kapele sv. Andreja. Zaradi posebnih razmer, povezanih s koronavirusom, je bil pokopan v krogu družine in najožjih sodelavcev. Pogrebno slovesnost, ki jo je vodil nadškof metropolit Stanislav Zore je bilo mogoče spremljati s pomočjo radijskega in televizijskega prenosa. »Nadvse rad je bil med ljudmi,« je v pridigi dejal nadškof Zore in spomnil, da je nadškof Uran škofijo vodil od leta 2004 do 2009. Slovesno mašo zadušnico bodo zanj opravili kasneje, ko bodo okoliščine dovoljevale, »da bomo mogli v polnosti izraziti svojo hvaležnost Bogu in tudi pokojnemu nadškofu Alojzu«, je dejal nadškof Zore.

Slovenija

Poročali smo o pozebi, ki je prizadela slovenske sadjarje, spletni strani, ki povezuje podjetnike, ki so začasno morali zapreti vrata, in njihove potencialne kupce, ter o tem, da po Sloveniji številni prostovoljci še vedno šivajo zaščitne maske.

Rosvita Pesek: Danes imamo kljub strahu, ki nas vse preveva lažjo odločitev

Na današnji dan pred 30. leti so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank Demos, ki je nato tudi sestavila vlado. Vodil jo je Lojze Peterle, ki ga je tisto jutro na volišču kot novinarka spremljala Rosvita Pesek. »Tisto jutro mu nihče ni pripisoval zmage na volitvah,« se spominja Peskova.

Peterle o cvetni nedelji, ki je leta 1990 prinesla demokratično Slovenijo

»Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost!« S tem povabilom je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle pozval sodržavljane, naj se udeležijo volitev. Zato je cvetna nedelja, ki je bila takrat 8. aprila na poseben način zapisana v zgodovini našega naroda. Na današnji dan pred tridesetimi leti smo tako dobili demokratično Slovenijo.

KPM: Na preizkušnji je naša državljanska zrelost

8. aprila bo minilo 30 let, odkar so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank, združenih v koaliciji Demos, ki je s tem dobil pravico sestaviti vlado. Ta je bila imenovana 16. aprila 1990, vodil pa jo je Lojze Peterle. Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je ob tej priložnosti pozvala k prenehanju nedemokratičnega delovanja iz ozadja, ki ima za posledico izgubo zaupanja v demokratično ureditev. Za naš radio je izjavo predstavil predsednik omenjene komisije nadškof Anton Stres.

Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno

Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.