V rezidenci krškega škofa dr. Jožeta Marketza v Celovcu danes poteka praznično srečanje pod geslom (Do)živeti skupno Koroško. Zgodovina, umetnost in kultura. Dopoldne je potekal znanstveni simpozij Toleranca in akceptanca dvojezičnosti na Koroškem. Pri škofijskem dvorcu so v spomin dvema zagovornikoma razumevanja med obema narodnostnima skupinama na Koroškem Valentinu Inzku starejšemu in Ernstu Waldsteinu odprli inštalacijo Einklang : Sozvočje umetnikov Nataše Sienčnik in Wolfganga Puschniga, ki je bila izbrana na posebnem natečaju, nato pa se je v zgodovinskih prostorih in na vrtu škofijske rezidence nadaljeval dvojezični kulturni program in praznik zahvale. Katoliška Cerkev na Koroškem ga pripravlja v spominskem letu in ob obletnicah: »80 let konca vojne«, »70 let državne pogodbe«, »60 let drugega vatikanskega koncila s škofijsko sinodo« in »30 let članstva Avstrije v Evropski uniji«. Škof Marketz je naglasil pomen sožitja nemške in slovenske narodnostne skupnosti v okviru škofijske sinode. Slednja je aktualna še danes, saj je njena osnovna zamisel enakopravnost obeh deželnih jezikov. Za preživetje slovenščine, ne le v Cerkvi, ampak v deželi nasploh, je to danes, ko njena uporaba tudi v družinah nazaduje, zelo pomembno. 

Že v svojih prvih besedah se je močno povezal z vsemi svojimi neposrednimi predhodniki, s katerimi se je srečeval, saj je kot študent in pozneje kot generalni prior bival le tri korake od meje z Vatikanom. Obenem pa je s svojim nastopom pokazal, da ne bo kopija nobenega od njih.

Duhovni nagovor, ki ga je pripravil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Nadaljevali smo z molitvijo prvih večernic 4. velikonočne nedelje in rožnim vencem, s katerim smo prosili za papeža Leona XIV. V zahvalo, da smo dobili novega Petrovega naslednika smo Mariji v čast zapeli litanije. Zadnje dejanje duhovnega večera je bila molitev Pot luči, s katero smo prosili za nove duhovniške in redovniške poklice. 

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, ki pravi, da je dotik osnova, brez njega ne preživimo, smo se pogovarjali o razsežnostih bližine, spoštljivega dotika in kako je le ta nepogrešljiv tudi pri vzgoji in v partnerskem odnosu. V oddaji so s svojimi izkušnjami in vprašanji sodelovali tudi poslušalci. 

Ni važno, ali bo novi papež s te ali one celine, star ali mlajši, z doktoratom ali brez njega …, pomembno je, da bo Gospodov.

Karmen in Boris Pečarič sta bila stara 16 in 18 let, ko sta se spoznala na avtobusu. Borisu je bila takoj všeč in rekel ji je: Ti boš moja žena! Kaj se je potem zgodilo, ste lahko slišali v Večeru za zakonce in družine. Poseben mejnik v njunem odnosu je predstavljalo srečanje z Zakonci za Kristusa. Kot pravita, sta takrat bolj kot sozakonca, začela spreminjati sebe in poglobila odnos z Bogom. 

V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica doma starejših v Vrtojbi. Spregovorila je o odmevih na projekt Mala pozornost za veliko veselje in kako ga lahko živimo preko celega leta. Pa tudi o projektih, ki jih za bolj kakovostno življenje starejših pripravlja v prihodnjih mesecih, med drugim o Sobi dobrega počutja in o projektu Počitnice v zameno za prostovoljno delo. Z nami pa je delila tudi osebno izkušnjo medgeneracijskega sobivanja.

V programu lanskega filmskega festivala je bil tudi novi celovečerni dokumentarec z naslovom Dva brata, dve sestri, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske. Bili so lastniki več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta, posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Gostje v studiu so bili režiser Miha Čélar, ena od protagonistk filma Barbara Žagar in pa nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar.