Nogomet je pomemben za povezovanje rojakov po svetu. Nedavno je na Brdu pri Kranju potekalo 6. svetovno nogometno prvenstvo z ekipami iz Argentine, Srbije, Nemčije in Avstrije. V Montrealu v Kanadi pa so na 52. Slovenskem dnevu praznovali obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom.

Ob nedelji Slovencev po svetu so potekale prireditve na Brezjah, v Radovljici in Šentvidu v Ljubljani. Slišali boste, kaj je na Brezjah v pridigi povedal škof Jurij Bizjak, kaj na srečanju Dobrodošli doma v Radovljici minister Peter Jožef Česnik in dr. Boštjan Žekš v imenu predsednika republike. Pripravili smo tudi posnetke s Tabora Slovencev po svetu: pridigo škofa Antona Jamnika, pozdrava mag. Uroša Zorna in Jurija Komarja.

Slovenc, tvoja zemlja je zdrava…, pa vendar mladi odhajajo je naslov srečanja rojakov iz zamejstva in vsega sveta, ki je že osemnajstič potekalo v veliki dvorani parlamenta. Gre za tradicionalno srečanje, ki je lani zaradi predčasnih parlamentarnih volitev odpadlo in si je letos zadalo izzivalno tematiko: katere ukrepe bi morala sprejeti država, da bi mlade spodbujala k vračanju iz tujine domov. Kot uvodni razpravljalci so nastopili ustavni sodnik prof. ddr. Klemen Jaklič, izredni profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, raziskovalec in soustanovitelj fundacije ASEF dr. Jure Leskovec, parlamentarna asistentka v Evropskem parlamentu mag. Nežka Figelj in sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu doc. dr. Dejan Valentinčič.

Tudi naši rojaki po svetu so praznovali dan državnosti, med drugim v Bruslju in drugod v Belgiji, v Sydneyju v Avstraliji, v Buenos Airesu v Argentini, v Hamiltonu v Kanadi pa so imeli že 30. Slovenski dan. Več ste slišali tudi o prireditvah, ki bodo v prihodnjih dneh potekale v Sloveniji in bodo osvetlile pomen Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu.

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Tina Rozman iz Clevelanda v ZDA študira za medicinsko sestro, preko ASEF štipendije je bila na praksi v enem od ljubljanskih domov upokojencev. V oddaji tudi o Kulturnem tednu v Velikovcu, novice iz slovenske župnije v Frankfurtu in nekaj vabil in obvestil.

Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

K rojakom v Argentino, Kanado Avstralijo in v sosednje države smo za vas pogledali tokrat, med drugim ste slišali o zborniku Meje ločujejo in povezujejo ter o brošuri Mi, Slovenci v Italiji.

Slovenski zbor Korotan iz Clevelanda je na letnem koncertu obeležil 20-letnico zborovodstva Janeza Sršena, v oddaji ste lahko slišali delček pogovora z njim iz našega arhiva, prav tako arhivski je bil posnetek pogovora z misijonarjem, pesnikom in prevajalcem p. dr. Vladimirjem Kosom, našim rojakom na Japonskem, ki danes praznuje 95. rojstni dan.

V Lemontu pri Chicagu v ZDA so t.i. Ameriške Brezje. Kakšni so njihovi začetki, sedanji trenutek in pogled v prihodnost, nam je povedal p. Metod Ogorevc. Slišali ste še o 20-letnici Kugyjevih razredov na Slovenski gimnaziji v Celovcu in druge novice.

Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.

Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.

Rojake z vzhoda Francije je na romanju že 81-ič zbrala brezjanska Marija - pogovarjali smo se z župnikom v Freyming-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom. V Gorici so se poslovili od pomembne kulturne delavke Lojzke Bratuž . V studiu smo gostili argentinskega Slovenca, predsednika slovenskega doma Carapachay v Buenos Airesu Francija Žnidarja.

Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.

V drugi oddaji o veliki noči med rojaki po svetu smo poklicali p. Cirila Božiča v Melbourne v Avstralijo, Roberta Bresta v Buenos Aires v Argentino, Franca Letonja v Montreal v Kanado, msgr. Janeza Puclja v München v Nemčijo in Zvoneta Podvinskega v Göteborg na Švedsko. Povedali so o pripravah in praznovanju tega največjega krščanskega praznika.

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Predsednik Pahor podelil državna odlikovanja predstavnikom manjšin, dežela Koroška odlikovala zakonca Katz, stebra kulturnega življenja v Žvabku, 30 let televizijske oddaje Dober dan, Koroška, v Buenos Airesu se je sestal medorganizacijski svet.

V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.

O 17. Koroških avstrijskih kulturnih dnevih, ki bodo od 28. marca do 11. aprila 2019 v Ljubljani, sta nam več povedala Lovro Sodja (predsednik Društva slovensko avstrijskega prijateljstva) in Janez Stergar (predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani). Direktor Celovške Mohojreve družbe Karl Hren pa nam je pojasnil digitalizacijo koledarjev, ki so brezplačno dostopni na spletu.

Mirko Cuderman iz Quuenslanda v Avstraliji nam je povedal, kako so bili rojaki vključeni v Svetovni molitveni dan žensk v Avstraliji ter o obisku p. Darka Žnidaršiča in slovenskega veleposlanika Jurija Riflja pri slovenski skupnosti v Queenslandu - Kraljičini deželi.

Pri nedavnem svetovnem molitvenem dnevu žensk so bili vključeni tudi rojaki po svetu, in sicer na Švedskem, v Beneluksu in v Avstraliji. Slišali smo še novice z avstrijske Koroške ter vabila na Tabor slovenskih otrok po svetu (SSK), na Literarni natečaj Nedelje in na Koroška in Primorska pojeta 2019.

21. februarja smo imeli v župniji Brezmadežne v Torontu koncert dekliškega zbora sv Stanislava. To je bil eden najboljših koncertov. Program je bil odličen, dirigentka samo občudovanja vredna. Obisk je bil izreden, cerkev je bila polna hvaležnih poslušalcev,čeprav je bil koncert na delavni dan in v sredi tedna. Zbor je na poti do Kansas Cityja, kjer se je udeležil mednarodnega tekmovanja, nastopil tudi pri rojakih v Hamiltonu in Clevelandu.

Krščanska kulturna zveza uspešno izpeljala festival Tribuna, pripravlja pa pevsko srečanje Koroška poje, Dekliški zbor sv. Stanislava nastopil pri rojakih v Kanadi, v studiu smo gostili mladega harmonikarja Jonathana Gregoriča iz Kanade, John Corselis posthumno odlikovan, umrl izseljenskih duhovnik Jože Cimerman.

V Trstu so v ponedeljek, 18. februarja 2019, že 10. podelili zamejsko nagrado Nadje Maganja, podelili so jo šolski sestri Gabrijela Koncilija in šolskim sestram, saj je letos 150-letnica ustanovitve Kongregacije šolskih sester svetega Frančiška Kristusa Kralja in 70. obletnica njihove prisotnosti v Trstu.

O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.

Učiteljice slovenščine in drugih predmetov v slovenščini v Argentini in Avstraliji so velike ambasadorke Slovenije in so zelo zaslužne za ohranjanje kulture in jezika. Nedavno so se v Ljubljani udeležile seminarja, naše sogovornice so bile: Cecilija Jarc, Sonja Dimnik, Tatjana Rožanec, Nataša Grohar, Marija Ana Komovc in Daniela Jones. Spomnili smo se pokojnega duhovnika Maria Gariupa iz Kanalske doline in Vinka Ovijača, rojaka iz Sydneyja v Avstraliji.

Med mladimi na avstrijskem Koroškem že od leta 1989 poteka Govorniški natečaj, več o letošnjem in prvonagrajeni govor ste slišali v oddaji; govorili smo še 49. novoletnem srečanju Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Tolminu - pogovarjali smo se z županom Urošem Brežanom; slišali ste še o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah, nekaj vabil in o sklepu seminarja za izseljenske učiteljice.

Krščanska kulturna zveza KKZ in Narodni svet koroških Slovencev NSKS sta dr. Janku Zerzerju podelila letošnjo Tischlerjevo nagrado. V oddaji smo predvajali posnetke s petkove (25. januarja) prireditve v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu, kjer sta med drugim spregovorila predsednik KKZ mag. Janko Krištof in predsednik NSKS dr. Zdravko Inzko.

Lavdacija predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Zdravka Inzka ob izročitvi 40. Tischlerjeve nagrade dr. Janku Zerzerju za življenjsko delo na kulturnem, političnem, publicističnem in pedagoškem področju.

Pogovarjali smo se z Mileno Olip z avstrijske Koroške, režiserko dokumentarnega filma Sine legibus - po poteh 1976. Spomnili smo se na rojaka iz Argentine Marjana Eiletza - tudi kaj mu je v spomin v Svobodni Sloveniji zapisal Marko Kremžar. Napovedali smo letošnjo Tischlerjevo nagrado in rezultate Govorniškega natečaja.

O izzivih življenja na avstrijskem Koroškem, kulturnem udejstvovanju in gospodarskem sodelovanju so govorili na okrogli mizi letošnjega novoletnega srečanja v Tinjah. Gostje so bili: mag. Rudi Vouk, dr. Karl Hren, dr. Karla Oder, mag. Milena Olip, voditelj: dr. Dejan Valentinčič.

O praznovanju božičnih praznikov med rojaki, ki se združujejo v t.i. Ameriških Brezjah, v Lemontu pri Chicagu, smo se pogovarjali s tamkajšnjim slovenskim župnikom, frančiškanom p. Metodom Ogorevcem.

O praznovanju božiča, silvestrovega in svetih treh kraljev med našimi rojaki v Buenos Airesu v Argentini nam je več povedala Maja Podržaj iz Slomškovega doma.

Na tretji božični praznik smo se povezali z rojaki v Buenos Airesu, Lemontu pri Chicagu in vzhodno Francijo. Maja Podržaj, p. Metod Ogorevc in Jože Kamin so nam več povedali o pripravah na božič, praznovanju, novem letu in svetih treh krajih. V oddaji tudi o dveh nagrajenih zamejskih novinarjih.

Pogovor s slovenskim župnikom v Freymig-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom o pripravah na božič, praznovanju, novem letu in svetih treh krajih.

O praznovanju božiča med rojaki sta nam več povedala slovenska župnika iz Hamiltona v Kanadi in Sydneyja v Avstraliji, salezijanec Drago Gačnik in frančiškan p. Darko Žnidaršič. Objavili smo tudi razmišljanje pod naslovom Bog je in bedi nad nami — Korajža velja!, ki ga je ob sklepu leta in pred začetkom novega pripravil prof. dr. Edi Gobec iz Clevelanda.

Pogovor s p. Darkom Žnidarišičem OFM, voditeljem slovenskega misijona sv. Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju o praznovanju božiča med rojaki.

Pogovor z župnikom slovenske župnije sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi Dragom Gačnikom SDB o pripravah na božič in o praznovanju.

Kako so Ameriški Slovenci v 50-ih letih pomagali pri gradnji Katoliškega doma v Gorici in kakšna je danes slovenska skupnost v Clevelandu? V oddaji smo predvajali posnetek Srečanja pod lipami, ki sta ga pripravila Kulturni center Lojze Bratuž iz Gorice in Krožek za družbeno-politična vprašanja Anton Gregorčič. Gost večera je bil 103-letni Ameriški Slovenec prof. Vinko Lipovec. Sodelovala sta tudi dr. Karl Bonutti in dr. Marilka Koršič. Povezovala je novinarka Erika Jazbar.

Dvojezični otroški vrtec Naš otrok v Celovcu deluje že 40 let in pomembno prispeva pri krepitvi znanja slovenskega jezika v mestu, prestolnici dežele Koroške. V oddaji sta ga predstavili predsednica društva Naš otrok Marija Zdouc in tajnica Katarina Pajnič.

V Buenos Airesu je v nedeljo, 25. novembra 2018, potekal 63. Slovenski dan. Prireditev je letos potekala v Slomškovem domu v okraju Ramos Mejija, ki je ob tem praznoval svojo 57. obletnico, ta dan je bil združen tudi s praznovanjem 70-letnice društva Zedinjena Slovenija. Več nam je povedala kulturna referentka v Slomškovem domu in tajnica društva Zedinjena Slovenija Mariana Poznič. V studio smo povabili tudi Aleksandra Igličarja iz Godešiča pri Škofji Loki, ki je s skupino romarjev in popotnikov mudil v Buenos Airesu ravno, ko je poteka Slovenski dan.

O obletnicah v Slovenski vasi v Buenos Airesu, predstavi Veronika Deseniška in Pevsko glasbenem večeru; o slovenščini v družini so govorili v Potrni, v Celovcu je bil Drabosnjakov večer, prihaja pa Slovesnski gledališki praznik; v torek v Trstu o Cankarju.

Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.

V Slomškovem domu v Buenos Airesu v Argentini se pripravljajo na 63. Slovenski dan, ki bo povezal več obletnic - pogovarjali smo se z ustvarjalci; na turnejo v Slovenijo je prišel Luka Debevec Mayer, v Belgiji je gostovala glasbena maša Pesem tisočerih zvonov, Slovenska gospodarska zveza iz Celovca je praznovala 30-letnico.

Oddaja je prinesla razmišljanje časnikarke in javne delavke iz Gorice Erike Jazbar z letošnje Drage, ki ga je naslovila Pluralizem po slovensko. Iz Queenslanda (Kraljičine dežele) iz Avstralije se nam je oglasil Mirko Cuderman.

Slovenski zbor San Martin je praznoval 70-letnico, v Vancouvru v Kanadi so praznovali 60-letnico slovenskega društva, nadškof Zore sklenil obisk v Avstraliji s praznovanjem 35-letnice slovenske cerkve v Adelaidi. Slišali ste še o 62. obletnici Našega doma v San Justu v Buenos Airesu, novice iz Pliberka in o novem vodstvu Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa.

O zlatem jubileju - praznovanju 50-letnice – slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda v Melbournu v Avstraliji in slovenskega društva Orfeum v Landskroni na Švedskem. Povezani smo bili tudi z Belgijo, Hamiltonom v Kanadi, zamejstvom in slišali, kaj so o stanju manjšine ta teden govorili v državnem zboru.

Rojaki iz Porurja v Nemčiji so 60-ič poromali v Kevelaer - z njimi je bil škof Peter Štumpf; v Sydneyju so z nadškofom Stanislavom Zoretom praznovali 45-letnico slovenske cerkve sv. Rafaela; v Argentini je bila 52. obletnica Zveze slovenskih mater in žena ZSMŽ, USZS je objavil razpisa za sofinanciranje zamejcev in izseljencev; na Primorskem bodo potekali 18. Koroški kulturni dnevi.

Spomnili se bomo, da je zamejski pisatelj Florjan Lipuš prejel veliko avstrijsko državno nagrado, Tone Ovsenik se je zazrl v zgodovino slovenske župnije sv. Vida v Cleveladnu, ki je praznovala 125-letnico; Mariana Poznič nam je predstavila zahvalno praznovanje ob 70-letnici povojnega begunstva v Buenos Airesu; predstavili bomo obisk nadškofa Zoreta pri rojakih v Argentini in slišali, da je Arhiv Slovenije bogatejši za zbirko avstralskih rojakov.

V oddaji smo na kratko slišali o slovestnostih, ki sta preteklo nedeljo potekali v Clevelandu in Buenos Airesu, več pa ste o recitalu Krst pri Savici, ki ga bo v prihodnjih dneh v Ljubljani predstavil koroški duhovnik Janko Krištof.