Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 10. 2019
25-letnica SVC v Lemontu

V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.

25-letnica SVC v Lemontu

V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.

inforojakilemontanglijaavstrijazamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

25-letnica SVC v Lemontu
V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.
VEČ ...|13. 10. 2019
25-letnica SVC v Lemontu
V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.

Matjaž Merljak

inforojakilemontanglijaavstrijazamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 10. 2019
Praznovanji v Sydneyju in Hamiltonu ter zadnja maša v Essnu

V Sydneyju v Avstraliji so začeli s praznovanjem 50-letnice slovenskega misijona in odkrili doprsni kip patra Valerijana Jenka, v Hamiltonu v Kanadi so imeli jesenski banket ter poromali v Midland, o repatriaciji Slovencev iz Venezuele, v Essnu v Nemčiji je bila zadnja redna slovenska sveta maša.

Praznovanji v Sydneyju in Hamiltonu ter zadnja maša v Essnu

V Sydneyju v Avstraliji so začeli s praznovanjem 50-letnice slovenskega misijona in odkrili doprsni kip patra Valerijana Jenka, v Hamiltonu v Kanadi so imeli jesenski banket ter poromali v Midland, o repatriaciji Slovencev iz Venezuele, v Essnu v Nemčiji je bila zadnja redna slovenska sveta maša.

rojakiinfokanadaavstralijanemčija

Slovencem po svetu in domovini

Praznovanji v Sydneyju in Hamiltonu ter zadnja maša v Essnu
V Sydneyju v Avstraliji so začeli s praznovanjem 50-letnice slovenskega misijona in odkrili doprsni kip patra Valerijana Jenka, v Hamiltonu v Kanadi so imeli jesenski banket ter poromali v Midland, o repatriaciji Slovencev iz Venezuele, v Essnu v Nemčiji je bila zadnja redna slovenska sveta maša.
VEČ ...|6. 10. 2019
Praznovanji v Sydneyju in Hamiltonu ter zadnja maša v Essnu
V Sydneyju v Avstraliji so začeli s praznovanjem 50-letnice slovenskega misijona in odkrili doprsni kip patra Valerijana Jenka, v Hamiltonu v Kanadi so imeli jesenski banket ter poromali v Midland, o repatriaciji Slovencev iz Venezuele, v Essnu v Nemčiji je bila zadnja redna slovenska sveta maša.

Matjaž Merljak

rojakiinfokanadaavstralijanemčija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 9. 2019
Fundacija ASEF

Ameriško slovenska izobraževalna fundacija ASEF je letos v Sloveniji gostila že tretjo generacijo štipendistov slovenskega rodu. O izkušnjah in vtisih iz tovrstnega praktičnega izobraževanja v Sloveniji je več povedala mlada zdravnica Tatjana Marušič iz Argentine. Slišali ste tudi Jožeta Rožanca iz Argentine in druge štipendiste iz sveta in štipendiste iz Slovenije ter Jureta Leskovca in Nino Troha iz ASEF ter ministra Petra Česnika in državno sekretarko Olgo Belec iz USZS.

Fundacija ASEF

Ameriško slovenska izobraževalna fundacija ASEF je letos v Sloveniji gostila že tretjo generacijo štipendistov slovenskega rodu. O izkušnjah in vtisih iz tovrstnega praktičnega izobraževanja v Sloveniji je več povedala mlada zdravnica Tatjana Marušič iz Argentine. Slišali ste tudi Jožeta Rožanca iz Argentine in druge štipendiste iz sveta in štipendiste iz Slovenije ter Jureta Leskovca in Nino Troha iz ASEF ter ministra Petra Česnika in državno sekretarko Olgo Belec iz USZS.

rojakiasefuszs

Slovencem po svetu in domovini

Fundacija ASEF
Ameriško slovenska izobraževalna fundacija ASEF je letos v Sloveniji gostila že tretjo generacijo štipendistov slovenskega rodu. O izkušnjah in vtisih iz tovrstnega praktičnega izobraževanja v Sloveniji je več povedala mlada zdravnica Tatjana Marušič iz Argentine. Slišali ste tudi Jožeta Rožanca iz Argentine in druge štipendiste iz sveta in štipendiste iz Slovenije ter Jureta Leskovca in Nino Troha iz ASEF ter ministra Petra Česnika in državno sekretarko Olgo Belec iz USZS.
VEČ ...|29. 9. 2019
Fundacija ASEF
Ameriško slovenska izobraževalna fundacija ASEF je letos v Sloveniji gostila že tretjo generacijo štipendistov slovenskega rodu. O izkušnjah in vtisih iz tovrstnega praktičnega izobraževanja v Sloveniji je več povedala mlada zdravnica Tatjana Marušič iz Argentine. Slišali ste tudi Jožeta Rožanca iz Argentine in druge štipendiste iz sveta in štipendiste iz Slovenije ter Jureta Leskovca in Nino Troha iz ASEF ter ministra Petra Česnika in državno sekretarko Olgo Belec iz USZS.

Matjaž Merljak

rojakiasefuszs

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 9. 2019
10. obletnica slovenske kapelice v Marijini dolini

Rojaki v avstralskem Queenslandu so praznovali deseto leto, odkar je bila Marijina kapelica blagoslovljena. Gostje so bili: p. Darko Žnidaršič, p. Ciril Božič, p. Albert Wasniowski, veleposlanik iz Canberre Jurij Rifelj in častna konzulaka za Queensland Nevenka Golc Clarke.

10. obletnica slovenske kapelice v Marijini dolini

Rojaki v avstralskem Queenslandu so praznovali deseto leto, odkar je bila Marijina kapelica blagoslovljena. Gostje so bili: p. Darko Žnidaršič, p. Ciril Božič, p. Albert Wasniowski, veleposlanik iz Canberre Jurij Rifelj in častna konzulaka za Queensland Nevenka Golc Clarke.

info

Informativni prispevki

10. obletnica slovenske kapelice v Marijini dolini
Rojaki v avstralskem Queenslandu so praznovali deseto leto, odkar je bila Marijina kapelica blagoslovljena. Gostje so bili: p. Darko Žnidaršič, p. Ciril Božič, p. Albert Wasniowski, veleposlanik iz Canberre Jurij Rifelj in častna konzulaka za Queensland Nevenka Golc Clarke.
VEČ ...|23. 9. 2019
10. obletnica slovenske kapelice v Marijini dolini
Rojaki v avstralskem Queenslandu so praznovali deseto leto, odkar je bila Marijina kapelica blagoslovljena. Gostje so bili: p. Darko Žnidaršič, p. Ciril Božič, p. Albert Wasniowski, veleposlanik iz Canberre Jurij Rifelj in častna konzulaka za Queensland Nevenka Golc Clarke.

Mirko Cuderman

info

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 9. 2019
70. obletnica Slomškove šole, 10. obletnica Marijine kapelice

Na praznovanju 70. obletnice Slomškove šole v Buenos Airesu muzikal Lepotica in zver, novi veleposlanik v Buenos Airesu se je srečal s predstavniki slovenskih organizacij, kako je z repatriacijo Slovencev iz Venezuele, rojaki v Queenslandu v Avstraliji praznovali 10. obletnico slovenske Marijine kapelice v Marijini dolini.

70. obletnica Slomškove šole, 10. obletnica Marijine kapelice

Na praznovanju 70. obletnice Slomškove šole v Buenos Airesu muzikal Lepotica in zver, novi veleposlanik v Buenos Airesu se je srečal s predstavniki slovenskih organizacij, kako je z repatriacijo Slovencev iz Venezuele, rojaki v Queenslandu v Avstraliji praznovali 10. obletnico slovenske Marijine kapelice v Marijini dolini.

rojakiargentinaavstralijamarija

Slovencem po svetu in domovini

70. obletnica Slomškove šole, 10. obletnica Marijine kapelice
Na praznovanju 70. obletnice Slomškove šole v Buenos Airesu muzikal Lepotica in zver, novi veleposlanik v Buenos Airesu se je srečal s predstavniki slovenskih organizacij, kako je z repatriacijo Slovencev iz Venezuele, rojaki v Queenslandu v Avstraliji praznovali 10. obletnico slovenske Marijine kapelice v Marijini dolini.
VEČ ...|22. 9. 2019
70. obletnica Slomškove šole, 10. obletnica Marijine kapelice
Na praznovanju 70. obletnice Slomškove šole v Buenos Airesu muzikal Lepotica in zver, novi veleposlanik v Buenos Airesu se je srečal s predstavniki slovenskih organizacij, kako je z repatriacijo Slovencev iz Venezuele, rojaki v Queenslandu v Avstraliji praznovali 10. obletnico slovenske Marijine kapelice v Marijini dolini.

Matjaž Merljak

rojakiargentinaavstralijamarija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 9. 2019
John Kumše, oktet Castrum v Kanadi

Kjer delujejo slovenske župnije, so skupnosti rojakov močne. Tako ugotavlja Miran Rustja, umetniški vodja okteta Castrum, ki je bil na gostovanju v Kanadi. Pogovarjali smo z župnikom slovenske župnije Marije Vnebovzete Johnom Kumšetom. Slišali ste o praznovanjih 60. obletnice Slovenskega kulturnega in družabnega kluba Triglav v Londonu v Ontariu v Kanadi in 70-letnice Društva Slovencev v Mendozi ter napoved Slofesta 2019.

John Kumše, oktet Castrum v Kanadi

Kjer delujejo slovenske župnije, so skupnosti rojakov močne. Tako ugotavlja Miran Rustja, umetniški vodja okteta Castrum, ki je bil na gostovanju v Kanadi. Pogovarjali smo z župnikom slovenske župnije Marije Vnebovzete Johnom Kumšetom. Slišali ste o praznovanjih 60. obletnice Slovenskega kulturnega in družabnega kluba Triglav v Londonu v Ontariu v Kanadi in 70-letnice Društva Slovencev v Mendozi ter napoved Slofesta 2019.

inforojakicleveland

Slovencem po svetu in domovini

John Kumše, oktet Castrum v Kanadi
Kjer delujejo slovenske župnije, so skupnosti rojakov močne. Tako ugotavlja Miran Rustja, umetniški vodja okteta Castrum, ki je bil na gostovanju v Kanadi. Pogovarjali smo z župnikom slovenske župnije Marije Vnebovzete Johnom Kumšetom. Slišali ste o praznovanjih 60. obletnice Slovenskega kulturnega in družabnega kluba Triglav v Londonu v Ontariu v Kanadi in 70-letnice Društva Slovencev v Mendozi ter napoved Slofesta 2019.
VEČ ...|15. 9. 2019
John Kumše, oktet Castrum v Kanadi
Kjer delujejo slovenske župnije, so skupnosti rojakov močne. Tako ugotavlja Miran Rustja, umetniški vodja okteta Castrum, ki je bil na gostovanju v Kanadi. Pogovarjali smo z župnikom slovenske župnije Marije Vnebovzete Johnom Kumšetom. Slišali ste o praznovanjih 60. obletnice Slovenskega kulturnega in družabnega kluba Triglav v Londonu v Ontariu v Kanadi in 70-letnice Društva Slovencev v Mendozi ter napoved Slofesta 2019.

Matjaž Merljak

inforojakicleveland

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 9. 2019
Draga 2019: podelitev Petrlinove nagrade in predavanje B. Rustje

Preteklo nedeljo so se na Opčinah pri Trstu sklenili Študijski dnevi Draga 2019. Slišali ste posnetke s podelitve 8. Peterlinove nagrade literarnemu kritiku in specialistu za gledališki jezik Jožetu Faganelu in posnetek predavanja duhovnika in publicista ter urednika Ognjišča Boža Rustje o upanju človeka in kristjana sredi nasprotij današnjega časa.

Draga 2019: podelitev Petrlinove nagrade in predavanje B. Rustje

Preteklo nedeljo so se na Opčinah pri Trstu sklenili Študijski dnevi Draga 2019. Slišali ste posnetke s podelitve 8. Peterlinove nagrade literarnemu kritiku in specialistu za gledališki jezik Jožetu Faganelu in posnetek predavanja duhovnika in publicista ter urednika Ognjišča Boža Rustje o upanju človeka in kristjana sredi nasprotij današnjega časa.

inforojaki

Slovencem po svetu in domovini

Draga 2019: podelitev Petrlinove nagrade in predavanje B. Rustje
Preteklo nedeljo so se na Opčinah pri Trstu sklenili Študijski dnevi Draga 2019. Slišali ste posnetke s podelitve 8. Peterlinove nagrade literarnemu kritiku in specialistu za gledališki jezik Jožetu Faganelu in posnetek predavanja duhovnika in publicista ter urednika Ognjišča Boža Rustje o upanju človeka in kristjana sredi nasprotij današnjega časa.
VEČ ...|8. 9. 2019
Draga 2019: podelitev Petrlinove nagrade in predavanje B. Rustje
Preteklo nedeljo so se na Opčinah pri Trstu sklenili Študijski dnevi Draga 2019. Slišali ste posnetke s podelitve 8. Peterlinove nagrade literarnemu kritiku in specialistu za gledališki jezik Jožetu Faganelu in posnetek predavanja duhovnika in publicista ter urednika Ognjišča Boža Rustje o upanju človeka in kristjana sredi nasprotij današnjega časa.

Matjaž Merljak

inforojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 9. 2019
Veliki šmaren v mlinu, repatriacija za Venezuelo

Veliki šmaren je zbral in povezal rojake z vzhoda Francije, Slovencev iz Venezuele je omogočena repatriacija, novice iz Argentine in nekaj aktualnih vabil.

Veliki šmaren v mlinu, repatriacija za Venezuelo

Veliki šmaren je zbral in povezal rojake z vzhoda Francije, Slovencev iz Venezuele je omogočena repatriacija, novice iz Argentine in nekaj aktualnih vabil.

inforojaki

Slovencem po svetu in domovini

Veliki šmaren v mlinu, repatriacija za Venezuelo
Veliki šmaren je zbral in povezal rojake z vzhoda Francije, Slovencev iz Venezuele je omogočena repatriacija, novice iz Argentine in nekaj aktualnih vabil.
VEČ ...|1. 9. 2019
Veliki šmaren v mlinu, repatriacija za Venezuelo
Veliki šmaren je zbral in povezal rojake z vzhoda Francije, Slovencev iz Venezuele je omogočena repatriacija, novice iz Argentine in nekaj aktualnih vabil.

Matjaž Merljak

inforojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 8. 2019
FS Kres in VS Plamen

Folklorna skupina Kres iz Clevelanda je praznovala 65. obletnico, Vokalna skupina Plamen iz Toronta prihaja v Slovenijo, v Porabju so potekali letošnji Višarski dnevi mladih, v Tinjah govorili o ravnovesju v Evropi.

FS Kres in VS Plamen

Folklorna skupina Kres iz Clevelanda je praznovala 65. obletnico, Vokalna skupina Plamen iz Toronta prihaja v Slovenijo, v Porabju so potekali letošnji Višarski dnevi mladih, v Tinjah govorili o ravnovesju v Evropi.

inforojaki

Slovencem po svetu in domovini

FS Kres in VS Plamen
Folklorna skupina Kres iz Clevelanda je praznovala 65. obletnico, Vokalna skupina Plamen iz Toronta prihaja v Slovenijo, v Porabju so potekali letošnji Višarski dnevi mladih, v Tinjah govorili o ravnovesju v Evropi.
VEČ ...|18. 8. 2019
FS Kres in VS Plamen
Folklorna skupina Kres iz Clevelanda je praznovala 65. obletnico, Vokalna skupina Plamen iz Toronta prihaja v Slovenijo, v Porabju so potekali letošnji Višarski dnevi mladih, v Tinjah govorili o ravnovesju v Evropi.

Matjaž Merljak

inforojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|11. 8. 2019
Višarje 2019

Na Svetih Višarjah je tudi letos potekalo Romanje treh Slovenij. V oddaji ste slišali posnetek predavanje vrhovnega sodnika Jana Zobca z naslovom Tri Slovenije - ena identiteta in pridigo škofa Jurija Bizjaka.

Višarje 2019

Na Svetih Višarjah je tudi letos potekalo Romanje treh Slovenij. V oddaji ste slišali posnetek predavanje vrhovnega sodnika Jana Zobca z naslovom Tri Slovenije - ena identiteta in pridigo škofa Jurija Bizjaka.

inforojaki

Slovencem po svetu in domovini

Višarje 2019
Na Svetih Višarjah je tudi letos potekalo Romanje treh Slovenij. V oddaji ste slišali posnetek predavanje vrhovnega sodnika Jana Zobca z naslovom Tri Slovenije - ena identiteta in pridigo škofa Jurija Bizjaka.
VEČ ...|11. 8. 2019
Višarje 2019
Na Svetih Višarjah je tudi letos potekalo Romanje treh Slovenij. V oddaji ste slišali posnetek predavanje vrhovnega sodnika Jana Zobca z naslovom Tri Slovenije - ena identiteta in pridigo škofa Jurija Bizjaka.

Matjaž Merljak

inforojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 8. 2019
Popotnik po Rožu in o narodovi zavesti

V dolini Rož na avstrijskem Koroškem na vsakem koraku naletimo na zgodovinske sledi in znamenja slovenske prisotnosti. Tam so živeli in živijo ljudje, ki so pustili pečat v kulturi, politiki, športu, znanosti in gospodarstvu. V oddaji ste slišali posnetke s predstavitve Kulturnozgodovinskega turističnega vodnika Tatjane Gregoritsch: Popotnik po Rožu, ki je to spomlad izšel pri Mohorjevi Celovec. O vodniku in krajih v Rožu sta govorila direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren in predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani prof. Janez Stergar. V oddaji smo objavili tudi razmišljanje dr. Edija Gobca iz Clevelanda v ZDA o pomenu rodoljubja za obstoj in blaginjo vsakega naroda in države.

Popotnik po Rožu in o narodovi zavesti

V dolini Rož na avstrijskem Koroškem na vsakem koraku naletimo na zgodovinske sledi in znamenja slovenske prisotnosti. Tam so živeli in živijo ljudje, ki so pustili pečat v kulturi, politiki, športu, znanosti in gospodarstvu. V oddaji ste slišali posnetke s predstavitve Kulturnozgodovinskega turističnega vodnika Tatjane Gregoritsch: Popotnik po Rožu, ki je to spomlad izšel pri Mohorjevi Celovec. O vodniku in krajih v Rožu sta govorila direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren in predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani prof. Janez Stergar. V oddaji smo objavili tudi razmišljanje dr. Edija Gobca iz Clevelanda v ZDA o pomenu rodoljubja za obstoj in blaginjo vsakega naroda in države.

rojakiinfo

Slovencem po svetu in domovini

Popotnik po Rožu in o narodovi zavesti
V dolini Rož na avstrijskem Koroškem na vsakem koraku naletimo na zgodovinske sledi in znamenja slovenske prisotnosti. Tam so živeli in živijo ljudje, ki so pustili pečat v kulturi, politiki, športu, znanosti in gospodarstvu. V oddaji ste slišali posnetke s predstavitve Kulturnozgodovinskega turističnega vodnika Tatjane Gregoritsch: Popotnik po Rožu, ki je to spomlad izšel pri Mohorjevi Celovec. O vodniku in krajih v Rožu sta govorila direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren in predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani prof. Janez Stergar. V oddaji smo objavili tudi razmišljanje dr. Edija Gobca iz Clevelanda v ZDA o pomenu rodoljubja za obstoj in blaginjo vsakega naroda in države.
VEČ ...|4. 8. 2019
Popotnik po Rožu in o narodovi zavesti
V dolini Rož na avstrijskem Koroškem na vsakem koraku naletimo na zgodovinske sledi in znamenja slovenske prisotnosti. Tam so živeli in živijo ljudje, ki so pustili pečat v kulturi, politiki, športu, znanosti in gospodarstvu. V oddaji ste slišali posnetke s predstavitve Kulturnozgodovinskega turističnega vodnika Tatjane Gregoritsch: Popotnik po Rožu, ki je to spomlad izšel pri Mohorjevi Celovec. O vodniku in krajih v Rožu sta govorila direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren in predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani prof. Janez Stergar. V oddaji smo objavili tudi razmišljanje dr. Edija Gobca iz Clevelanda v ZDA o pomenu rodoljubja za obstoj in blaginjo vsakega naroda in države.

Matjaž Merljak

rojakiinfo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 7. 2019
Spoznal sem Slovence po svetu

Spoznal sem Slovence po svetu je bil naslov okrogle mize letošnjega 26. Tabora Slovencev po svetu Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Na njej so govorili dr. Renato Podbersič, Helena Janežič in dr. Zvone Žigon ter moderator Federico Potočnik.

Spoznal sem Slovence po svetu

Spoznal sem Slovence po svetu je bil naslov okrogle mize letošnjega 26. Tabora Slovencev po svetu Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Na njej so govorili dr. Renato Podbersič, Helena Janežič in dr. Zvone Žigon ter moderator Federico Potočnik.

rojakiinfo

Slovencem po svetu in domovini

Spoznal sem Slovence po svetu
Spoznal sem Slovence po svetu je bil naslov okrogle mize letošnjega 26. Tabora Slovencev po svetu Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Na njej so govorili dr. Renato Podbersič, Helena Janežič in dr. Zvone Žigon ter moderator Federico Potočnik.
VEČ ...|28. 7. 2019
Spoznal sem Slovence po svetu
Spoznal sem Slovence po svetu je bil naslov okrogle mize letošnjega 26. Tabora Slovencev po svetu Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Na njej so govorili dr. Renato Podbersič, Helena Janežič in dr. Zvone Žigon ter moderator Federico Potočnik.

Matjaž Merljak

rojakiinfo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 7. 2019
6. Svetovno nogometno prvenstvo Slovencev po svetu

Nogomet je pomemben za povezovanje rojakov po svetu. Nedavno je na Brdu pri Kranju potekalo 6. svetovno nogometno prvenstvo z ekipami iz Argentine, Srbije, Nemčije in Avstrije. V Montrealu v Kanadi pa so na 52. Slovenskem dnevu praznovali obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom.

6. Svetovno nogometno prvenstvo Slovencev po svetu

Nogomet je pomemben za povezovanje rojakov po svetu. Nedavno je na Brdu pri Kranju potekalo 6. svetovno nogometno prvenstvo z ekipami iz Argentine, Srbije, Nemčije in Avstrije. V Montrealu v Kanadi pa so na 52. Slovenskem dnevu praznovali obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom.

rojakiinfonogomet

Slovencem po svetu in domovini

6. Svetovno nogometno prvenstvo Slovencev po svetu
Nogomet je pomemben za povezovanje rojakov po svetu. Nedavno je na Brdu pri Kranju potekalo 6. svetovno nogometno prvenstvo z ekipami iz Argentine, Srbije, Nemčije in Avstrije. V Montrealu v Kanadi pa so na 52. Slovenskem dnevu praznovali obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom.
VEČ ...|21. 7. 2019
6. Svetovno nogometno prvenstvo Slovencev po svetu
Nogomet je pomemben za povezovanje rojakov po svetu. Nedavno je na Brdu pri Kranju potekalo 6. svetovno nogometno prvenstvo z ekipami iz Argentine, Srbije, Nemčije in Avstrije. V Montrealu v Kanadi pa so na 52. Slovenskem dnevu praznovali obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom.

Matjaž Merljak

rojakiinfonogomet

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 7. 2019
Po nedelji Slovencev po svetu

Ob nedelji Slovencev po svetu so potekale prireditve na Brezjah, v Radovljici in Šentvidu v Ljubljani. Slišali boste, kaj je na Brezjah v pridigi povedal škof Jurij Bizjak, kaj na srečanju Dobrodošli doma v Radovljici minister Peter Jožef Česnik in dr. Boštjan Žekš v imenu predsednika republike. Pripravili smo tudi posnetke s Tabora Slovencev po svetu: pridigo škofa Antona Jamnika, pozdrava mag. Uroša Zorna in Jurija Komarja.

Po nedelji Slovencev po svetu

Ob nedelji Slovencev po svetu so potekale prireditve na Brezjah, v Radovljici in Šentvidu v Ljubljani. Slišali boste, kaj je na Brezjah v pridigi povedal škof Jurij Bizjak, kaj na srečanju Dobrodošli doma v Radovljici minister Peter Jožef Česnik in dr. Boštjan Žekš v imenu predsednika republike. Pripravili smo tudi posnetke s Tabora Slovencev po svetu: pridigo škofa Antona Jamnika, pozdrava mag. Uroša Zorna in Jurija Komarja.

rojakiinfo

Slovencem po svetu in domovini

Po nedelji Slovencev po svetu
Ob nedelji Slovencev po svetu so potekale prireditve na Brezjah, v Radovljici in Šentvidu v Ljubljani. Slišali boste, kaj je na Brezjah v pridigi povedal škof Jurij Bizjak, kaj na srečanju Dobrodošli doma v Radovljici minister Peter Jožef Česnik in dr. Boštjan Žekš v imenu predsednika republike. Pripravili smo tudi posnetke s Tabora Slovencev po svetu: pridigo škofa Antona Jamnika, pozdrava mag. Uroša Zorna in Jurija Komarja.
VEČ ...|14. 7. 2019
Po nedelji Slovencev po svetu
Ob nedelji Slovencev po svetu so potekale prireditve na Brezjah, v Radovljici in Šentvidu v Ljubljani. Slišali boste, kaj je na Brezjah v pridigi povedal škof Jurij Bizjak, kaj na srečanju Dobrodošli doma v Radovljici minister Peter Jožef Česnik in dr. Boštjan Žekš v imenu predsednika republike. Pripravili smo tudi posnetke s Tabora Slovencev po svetu: pridigo škofa Antona Jamnika, pozdrava mag. Uroša Zorna in Jurija Komarja.

Matjaž Merljak

rojakiinfo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 7. 2019
Vabljeni govorci na 18. Vseslovenskem srečanju

Slovenc, tvoja zemlja je zdrava…, pa vendar mladi odhajajo je naslov srečanja rojakov iz zamejstva in vsega sveta, ki je že osemnajstič potekalo v veliki dvorani parlamenta. Gre za tradicionalno srečanje, ki je lani zaradi predčasnih parlamentarnih volitev odpadlo in si je letos zadalo izzivalno tematiko: katere ukrepe bi morala sprejeti država, da bi mlade spodbujala k vračanju iz tujine domov. Kot uvodni razpravljalci so nastopili ustavni sodnik prof. ddr. Klemen Jaklič, izredni profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, raziskovalec in soustanovitelj fundacije ASEF dr. Jure Leskovec, parlamentarna asistentka v Evropskem parlamentu mag. Nežka Figelj in sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu doc. dr. Dejan Valentinčič.

Vabljeni govorci na 18. Vseslovenskem srečanju

Slovenc, tvoja zemlja je zdrava…, pa vendar mladi odhajajo je naslov srečanja rojakov iz zamejstva in vsega sveta, ki je že osemnajstič potekalo v veliki dvorani parlamenta. Gre za tradicionalno srečanje, ki je lani zaradi predčasnih parlamentarnih volitev odpadlo in si je letos zadalo izzivalno tematiko: katere ukrepe bi morala sprejeti država, da bi mlade spodbujala k vračanju iz tujine domov. Kot uvodni razpravljalci so nastopili ustavni sodnik prof. ddr. Klemen Jaklič, izredni profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, raziskovalec in soustanovitelj fundacije ASEF dr. Jure Leskovec, parlamentarna asistentka v Evropskem parlamentu mag. Nežka Figelj in sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu doc. dr. Dejan Valentinčič.

rojakiinfo

Slovencem po svetu in domovini

Vabljeni govorci na 18. Vseslovenskem srečanju
Slovenc, tvoja zemlja je zdrava…, pa vendar mladi odhajajo je naslov srečanja rojakov iz zamejstva in vsega sveta, ki je že osemnajstič potekalo v veliki dvorani parlamenta. Gre za tradicionalno srečanje, ki je lani zaradi predčasnih parlamentarnih volitev odpadlo in si je letos zadalo izzivalno tematiko: katere ukrepe bi morala sprejeti država, da bi mlade spodbujala k vračanju iz tujine domov. Kot uvodni razpravljalci so nastopili ustavni sodnik prof. ddr. Klemen Jaklič, izredni profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, raziskovalec in soustanovitelj fundacije ASEF dr. Jure Leskovec, parlamentarna asistentka v Evropskem parlamentu mag. Nežka Figelj in sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu doc. dr. Dejan Valentinčič.
VEČ ...|7. 7. 2019
Vabljeni govorci na 18. Vseslovenskem srečanju
Slovenc, tvoja zemlja je zdrava…, pa vendar mladi odhajajo je naslov srečanja rojakov iz zamejstva in vsega sveta, ki je že osemnajstič potekalo v veliki dvorani parlamenta. Gre za tradicionalno srečanje, ki je lani zaradi predčasnih parlamentarnih volitev odpadlo in si je letos zadalo izzivalno tematiko: katere ukrepe bi morala sprejeti država, da bi mlade spodbujala k vračanju iz tujine domov. Kot uvodni razpravljalci so nastopili ustavni sodnik prof. ddr. Klemen Jaklič, izredni profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, raziskovalec in soustanovitelj fundacije ASEF dr. Jure Leskovec, parlamentarna asistentka v Evropskem parlamentu mag. Nežka Figelj in sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu doc. dr. Dejan Valentinčič.

Matjaž Merljak

rojakiinfo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|30. 6. 2019
Dan državnosti po svetu

Tudi naši rojaki po svetu so praznovali dan državnosti, med drugim v Bruslju in drugod v Belgiji, v Sydneyju v Avstraliji, v Buenos Airesu v Argentini, v Hamiltonu v Kanadi pa so imeli že 30. Slovenski dan. Več ste slišali tudi o prireditvah, ki bodo v prihodnjih dneh potekale v Sloveniji in bodo osvetlile pomen Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu.

Dan državnosti po svetu

Tudi naši rojaki po svetu so praznovali dan državnosti, med drugim v Bruslju in drugod v Belgiji, v Sydneyju v Avstraliji, v Buenos Airesu v Argentini, v Hamiltonu v Kanadi pa so imeli že 30. Slovenski dan. Več ste slišali tudi o prireditvah, ki bodo v prihodnjih dneh potekale v Sloveniji in bodo osvetlile pomen Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu.

infozamejstvoizseljenstvo

Slovencem po svetu in domovini

Dan državnosti po svetu
Tudi naši rojaki po svetu so praznovali dan državnosti, med drugim v Bruslju in drugod v Belgiji, v Sydneyju v Avstraliji, v Buenos Airesu v Argentini, v Hamiltonu v Kanadi pa so imeli že 30. Slovenski dan. Več ste slišali tudi o prireditvah, ki bodo v prihodnjih dneh potekale v Sloveniji in bodo osvetlile pomen Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu.
VEČ ...|30. 6. 2019
Dan državnosti po svetu
Tudi naši rojaki po svetu so praznovali dan državnosti, med drugim v Bruslju in drugod v Belgiji, v Sydneyju v Avstraliji, v Buenos Airesu v Argentini, v Hamiltonu v Kanadi pa so imeli že 30. Slovenski dan. Več ste slišali tudi o prireditvah, ki bodo v prihodnjih dneh potekale v Sloveniji in bodo osvetlile pomen Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu.

Matjaž Merljak

infozamejstvoizseljenstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 6. 2019
Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

družbapolitika

Komentar Časnik.si

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?
Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.
VEČ ...|26. 6. 2019
Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?
Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Aleš Maver

družbapolitika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 6. 2019
Štipendistka ASEF Tina Rozman iz Clevelanda

Tina Rozman iz Clevelanda v ZDA študira za medicinsko sestro, preko ASEF štipendije je bila na praksi v enem od ljubljanskih domov upokojencev. V oddaji tudi o Kulturnem tednu v Velikovcu, novice iz slovenske župnije v Frankfurtu in nekaj vabil in obvestil.

Štipendistka ASEF Tina Rozman iz Clevelanda

Tina Rozman iz Clevelanda v ZDA študira za medicinsko sestro, preko ASEF štipendije je bila na praksi v enem od ljubljanskih domov upokojencev. V oddaji tudi o Kulturnem tednu v Velikovcu, novice iz slovenske župnije v Frankfurtu in nekaj vabil in obvestil.

rojakiinfonemčijaasef

Slovencem po svetu in domovini

Štipendistka ASEF Tina Rozman iz Clevelanda
Tina Rozman iz Clevelanda v ZDA študira za medicinsko sestro, preko ASEF štipendije je bila na praksi v enem od ljubljanskih domov upokojencev. V oddaji tudi o Kulturnem tednu v Velikovcu, novice iz slovenske župnije v Frankfurtu in nekaj vabil in obvestil.
VEČ ...|23. 6. 2019
Štipendistka ASEF Tina Rozman iz Clevelanda
Tina Rozman iz Clevelanda v ZDA študira za medicinsko sestro, preko ASEF štipendije je bila na praksi v enem od ljubljanskih domov upokojencev. V oddaji tudi o Kulturnem tednu v Velikovcu, novice iz slovenske župnije v Frankfurtu in nekaj vabil in obvestil.

Matjaž Merljak

rojakiinfonemčijaasef

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 6. 2019
Binkoštni srečanji in Spominska proslava

Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

Binkoštni srečanji in Spominska proslava

Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

rojakiinfoargentinašvedskanemčija

Slovencem po svetu in domovini

Binkoštni srečanji in Spominska proslava
Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.
VEČ ...|16. 6. 2019
Binkoštni srečanji in Spominska proslava
Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

Matjaž Merljak

rojakiinfoargentinašvedskanemčija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 6. 2019
Zbornik o mejah in brošura o Slovencih v Italiji

K rojakom v Argentino, Kanado Avstralijo in v sosednje države smo za vas pogledali tokrat, med drugim ste slišali o zborniku Meje ločujejo in povezujejo ter o brošuri Mi, Slovenci v Italiji.

Zbornik o mejah in brošura o Slovencih v Italiji

K rojakom v Argentino, Kanado Avstralijo in v sosednje države smo za vas pogledali tokrat, med drugim ste slišali o zborniku Meje ločujejo in povezujejo ter o brošuri Mi, Slovenci v Italiji.

rojakiinfo

Slovencem po svetu in domovini

Zbornik o mejah in brošura o Slovencih v Italiji
K rojakom v Argentino, Kanado Avstralijo in v sosednje države smo za vas pogledali tokrat, med drugim ste slišali o zborniku Meje ločujejo in povezujejo ter o brošuri Mi, Slovenci v Italiji.
VEČ ...|9. 6. 2019
Zbornik o mejah in brošura o Slovencih v Italiji
K rojakom v Argentino, Kanado Avstralijo in v sosednje države smo za vas pogledali tokrat, med drugim ste slišali o zborniku Meje ločujejo in povezujejo ter o brošuri Mi, Slovenci v Italiji.

Matjaž Merljak

rojakiinfo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 6. 2019
Koncert zbora Korotan, jubilej p. Kosa

Slovenski zbor Korotan iz Clevelanda je na letnem koncertu obeležil 20-letnico zborovodstva Janeza Sršena, v oddaji ste lahko slišali delček pogovora z njim iz našega arhiva, prav tako arhivski je bil posnetek pogovora z misijonarjem, pesnikom in prevajalcem p. dr. Vladimirjem Kosom, našim rojakom na Japonskem, ki danes praznuje 95. rojstni dan.

Koncert zbora Korotan, jubilej p. Kosa

Slovenski zbor Korotan iz Clevelanda je na letnem koncertu obeležil 20-letnico zborovodstva Janeza Sršena, v oddaji ste lahko slišali delček pogovora z njim iz našega arhiva, prav tako arhivski je bil posnetek pogovora z misijonarjem, pesnikom in prevajalcem p. dr. Vladimirjem Kosom, našim rojakom na Japonskem, ki danes praznuje 95. rojstni dan.

rojakiinfoclevelandjaponska

Slovencem po svetu in domovini

Koncert zbora Korotan, jubilej p. Kosa
Slovenski zbor Korotan iz Clevelanda je na letnem koncertu obeležil 20-letnico zborovodstva Janeza Sršena, v oddaji ste lahko slišali delček pogovora z njim iz našega arhiva, prav tako arhivski je bil posnetek pogovora z misijonarjem, pesnikom in prevajalcem p. dr. Vladimirjem Kosom, našim rojakom na Japonskem, ki danes praznuje 95. rojstni dan.
VEČ ...|2. 6. 2019
Koncert zbora Korotan, jubilej p. Kosa
Slovenski zbor Korotan iz Clevelanda je na letnem koncertu obeležil 20-letnico zborovodstva Janeza Sršena, v oddaji ste lahko slišali delček pogovora z njim iz našega arhiva, prav tako arhivski je bil posnetek pogovora z misijonarjem, pesnikom in prevajalcem p. dr. Vladimirjem Kosom, našim rojakom na Japonskem, ki danes praznuje 95. rojstni dan.

Matjaž Merljak

rojakiinfoclevelandjaponska

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 5. 2019
Ameriške Brezje, 20 let Kugyjevih razredov

V Lemontu pri Chicagu v ZDA so t.i. Ameriške Brezje. Kakšni so njihovi začetki, sedanji trenutek in pogled v prihodnost, nam je povedal p. Metod Ogorevc. Slišali ste še o 20-letnici Kugyjevih razredov na Slovenski gimnaziji v Celovcu in druge novice.

Ameriške Brezje, 20 let Kugyjevih razredov

V Lemontu pri Chicagu v ZDA so t.i. Ameriške Brezje. Kakšni so njihovi začetki, sedanji trenutek in pogled v prihodnost, nam je povedal p. Metod Ogorevc. Slišali ste še o 20-letnici Kugyjevih razredov na Slovenski gimnaziji v Celovcu in druge novice.

rojakiinfokoroška

Slovencem po svetu in domovini

Ameriške Brezje, 20 let Kugyjevih razredov
V Lemontu pri Chicagu v ZDA so t.i. Ameriške Brezje. Kakšni so njihovi začetki, sedanji trenutek in pogled v prihodnost, nam je povedal p. Metod Ogorevc. Slišali ste še o 20-letnici Kugyjevih razredov na Slovenski gimnaziji v Celovcu in druge novice.
VEČ ...|26. 5. 2019
Ameriške Brezje, 20 let Kugyjevih razredov
V Lemontu pri Chicagu v ZDA so t.i. Ameriške Brezje. Kakšni so njihovi začetki, sedanji trenutek in pogled v prihodnost, nam je povedal p. Metod Ogorevc. Slišali ste še o 20-letnici Kugyjevih razredov na Slovenski gimnaziji v Celovcu in druge novice.

Matjaž Merljak

rojakiinfokoroška

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 5. 2019
Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti

Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.

Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti

Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.

rojakiinfoargentinakoroška

Slovencem po svetu in domovini

Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti
Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.
VEČ ...|19. 5. 2019
Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti
Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.

Matjaž Merljak

rojakiinfoargentinakoroška

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 5. 2019
Romanje v Lujan 2019

Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.

Romanje v Lujan 2019

Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.

info

Informativni prispevki

Romanje v Lujan 2019
Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.
VEČ ...|17. 5. 2019
Romanje v Lujan 2019
Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.

Matjaž Merljak

info

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 5. 2019
Romanje v Habsterdick, intervju F. Žnidar, slovo od L. Bratuž

Rojake z vzhoda Francije je na romanju že 81-ič zbrala brezjanska Marija - pogovarjali smo se z župnikom v Freyming-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom. V Gorici so se poslovili od pomembne kulturne delavke Lojzke Bratuž . V studiu smo gostili argentinskega Slovenca, predsednika slovenskega doma Carapachay v Buenos Airesu Francija Žnidarja.

Romanje v Habsterdick, intervju F. Žnidar, slovo od L. Bratuž

Rojake z vzhoda Francije je na romanju že 81-ič zbrala brezjanska Marija - pogovarjali smo se z župnikom v Freyming-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom. V Gorici so se poslovili od pomembne kulturne delavke Lojzke Bratuž . V studiu smo gostili argentinskega Slovenca, predsednika slovenskega doma Carapachay v Buenos Airesu Francija Žnidarja.

rojakiinfoargentina

Slovencem po svetu in domovini

Romanje v Habsterdick, intervju F. Žnidar, slovo od L. Bratuž
Rojake z vzhoda Francije je na romanju že 81-ič zbrala brezjanska Marija - pogovarjali smo se z župnikom v Freyming-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom. V Gorici so se poslovili od pomembne kulturne delavke Lojzke Bratuž . V studiu smo gostili argentinskega Slovenca, predsednika slovenskega doma Carapachay v Buenos Airesu Francija Žnidarja.
VEČ ...|12. 5. 2019
Romanje v Habsterdick, intervju F. Žnidar, slovo od L. Bratuž
Rojake z vzhoda Francije je na romanju že 81-ič zbrala brezjanska Marija - pogovarjali smo se z župnikom v Freyming-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom. V Gorici so se poslovili od pomembne kulturne delavke Lojzke Bratuž . V studiu smo gostili argentinskega Slovenca, predsednika slovenskega doma Carapachay v Buenos Airesu Francija Žnidarja.

Matjaž Merljak

rojakiinfoargentina

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 5. 2019
Nagradni natečaj USZS

Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.

Nagradni natečaj USZS

Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.

rojakiinfouszs

Slovencem po svetu in domovini

Nagradni natečaj USZS
Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.
VEČ ...|5. 5. 2019
Nagradni natečaj USZS
Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.

Matjaž Merljak

rojakiinfouszs

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 4. 2019
Velika noč med rojaki, 2. del

V drugi oddaji o veliki noči med rojaki po svetu smo poklicali p. Cirila Božiča v Melbourne v Avstralijo, Roberta Bresta v Buenos Aires v Argentino, Franca Letonja v Montreal v Kanado, msgr. Janeza Puclja v München v Nemčijo in Zvoneta Podvinskega v Göteborg na Švedsko. Povedali so o pripravah in praznovanju tega največjega krščanskega praznika.

Velika noč med rojaki, 2. del

V drugi oddaji o veliki noči med rojaki po svetu smo poklicali p. Cirila Božiča v Melbourne v Avstralijo, Roberta Bresta v Buenos Aires v Argentino, Franca Letonja v Montreal v Kanado, msgr. Janeza Puclja v München v Nemčijo in Zvoneta Podvinskega v Göteborg na Švedsko. Povedali so o pripravah in praznovanju tega največjega krščanskega praznika.

inforojakivelika noč

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč med rojaki, 2. del
V drugi oddaji o veliki noči med rojaki po svetu smo poklicali p. Cirila Božiča v Melbourne v Avstralijo, Roberta Bresta v Buenos Aires v Argentino, Franca Letonja v Montreal v Kanado, msgr. Janeza Puclja v München v Nemčijo in Zvoneta Podvinskega v Göteborg na Švedsko. Povedali so o pripravah in praznovanju tega največjega krščanskega praznika.
VEČ ...|28. 4. 2019
Velika noč med rojaki, 2. del
V drugi oddaji o veliki noči med rojaki po svetu smo poklicali p. Cirila Božiča v Melbourne v Avstralijo, Roberta Bresta v Buenos Aires v Argentino, Franca Letonja v Montreal v Kanado, msgr. Janeza Puclja v München v Nemčijo in Zvoneta Podvinskega v Göteborg na Švedsko. Povedali so o pripravah in praznovanju tega največjega krščanskega praznika.

Matjaž Merljak

inforojakivelika noč

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 4. 2019
Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

rojakiinfoprazniki

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč med rojaki
O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.
VEČ ...|21. 4. 2019
Velika noč med rojaki
O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Matjaž Merljak

rojakiinfoprazniki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 4. 2019
30 let Dober dan, Koroška

Predsednik Pahor podelil državna odlikovanja predstavnikom manjšin, dežela Koroška odlikovala zakonca Katz, stebra kulturnega življenja v Žvabku, 30 let televizijske oddaje Dober dan, Koroška, v Buenos Airesu se je sestal medorganizacijski svet.

30 let Dober dan, Koroška

Predsednik Pahor podelil državna odlikovanja predstavnikom manjšin, dežela Koroška odlikovala zakonca Katz, stebra kulturnega življenja v Žvabku, 30 let televizijske oddaje Dober dan, Koroška, v Buenos Airesu se je sestal medorganizacijski svet.

rojakiinfokoroškaargentina

Slovencem po svetu in domovini

30 let Dober dan, Koroška
Predsednik Pahor podelil državna odlikovanja predstavnikom manjšin, dežela Koroška odlikovala zakonca Katz, stebra kulturnega življenja v Žvabku, 30 let televizijske oddaje Dober dan, Koroška, v Buenos Airesu se je sestal medorganizacijski svet.
VEČ ...|14. 4. 2019
30 let Dober dan, Koroška
Predsednik Pahor podelil državna odlikovanja predstavnikom manjšin, dežela Koroška odlikovala zakonca Katz, stebra kulturnega življenja v Žvabku, 30 let televizijske oddaje Dober dan, Koroška, v Buenos Airesu se je sestal medorganizacijski svet.

Matjaž Merljak

rojakiinfokoroškaargentina

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|31. 3. 2019
Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva

V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.

Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva

V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.

inforojakikulturašolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva
V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.
VEČ ...|31. 3. 2019
Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva
V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.

Matjaž Merljak

inforojakikulturašolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 3. 2019
Koroški avstrijski kulturni dnevi, Koledarji Celovške Mohorjeve

O 17. Koroških avstrijskih kulturnih dnevih, ki bodo od 28. marca do 11. aprila 2019 v Ljubljani, sta nam več povedala Lovro Sodja (predsednik Društva slovensko avstrijskega prijateljstva) in Janez Stergar (predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani). Direktor Celovške Mohojreve družbe Karl Hren pa nam je pojasnil digitalizacijo koledarjev, ki so brezplačno dostopni na spletu.

Koroški avstrijski kulturni dnevi, Koledarji Celovške Mohorjeve

O 17. Koroških avstrijskih kulturnih dnevih, ki bodo od 28. marca do 11. aprila 2019 v Ljubljani, sta nam več povedala Lovro Sodja (predsednik Društva slovensko avstrijskega prijateljstva) in Janez Stergar (predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani). Direktor Celovške Mohojreve družbe Karl Hren pa nam je pojasnil digitalizacijo koledarjev, ki so brezplačno dostopni na spletu.

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Koroški avstrijski kulturni dnevi, Koledarji Celovške Mohorjeve
O 17. Koroških avstrijskih kulturnih dnevih, ki bodo od 28. marca do 11. aprila 2019 v Ljubljani, sta nam več povedala Lovro Sodja (predsednik Društva slovensko avstrijskega prijateljstva) in Janez Stergar (predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani). Direktor Celovške Mohojreve družbe Karl Hren pa nam je pojasnil digitalizacijo koledarjev, ki so brezplačno dostopni na spletu.
VEČ ...|24. 3. 2019
Koroški avstrijski kulturni dnevi, Koledarji Celovške Mohorjeve
O 17. Koroških avstrijskih kulturnih dnevih, ki bodo od 28. marca do 11. aprila 2019 v Ljubljani, sta nam več povedala Lovro Sodja (predsednik Društva slovensko avstrijskega prijateljstva) in Janez Stergar (predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani). Direktor Celovške Mohojreve družbe Karl Hren pa nam je pojasnil digitalizacijo koledarjev, ki so brezplačno dostopni na spletu.

Matjaž Merljak

inforojakikultura

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 3. 2019
Svetovni molitveni dan žensk v Queenslandu

Mirko Cuderman iz Quuenslanda v Avstraliji nam je povedal, kako so bili rojaki vključeni v Svetovni molitveni dan žensk v Avstraliji ter o obisku p. Darka Žnidaršiča in slovenskega veleposlanika Jurija Riflja pri slovenski skupnosti v Queenslandu - Kraljičini deželi.

Svetovni molitveni dan žensk v Queenslandu

Mirko Cuderman iz Quuenslanda v Avstraliji nam je povedal, kako so bili rojaki vključeni v Svetovni molitveni dan žensk v Avstraliji ter o obisku p. Darka Žnidaršiča in slovenskega veleposlanika Jurija Riflja pri slovenski skupnosti v Queenslandu - Kraljičini deželi.

info

Informativni prispevki

Svetovni molitveni dan žensk v Queenslandu
Mirko Cuderman iz Quuenslanda v Avstraliji nam je povedal, kako so bili rojaki vključeni v Svetovni molitveni dan žensk v Avstraliji ter o obisku p. Darka Žnidaršiča in slovenskega veleposlanika Jurija Riflja pri slovenski skupnosti v Queenslandu - Kraljičini deželi.
VEČ ...|11. 3. 2019
Svetovni molitveni dan žensk v Queenslandu
Mirko Cuderman iz Quuenslanda v Avstraliji nam je povedal, kako so bili rojaki vključeni v Svetovni molitveni dan žensk v Avstraliji ter o obisku p. Darka Žnidaršiča in slovenskega veleposlanika Jurija Riflja pri slovenski skupnosti v Queenslandu - Kraljičini deželi.

Matjaž Merljak

info

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 3. 2019
Rojaki pri svetovnem molitvenem dnevu žensk

Pri nedavnem svetovnem molitvenem dnevu žensk so bili vključeni tudi rojaki po svetu, in sicer na Švedskem, v Beneluksu in v Avstraliji. Slišali smo še novice z avstrijske Koroške ter vabila na Tabor slovenskih otrok po svetu (SSK), na Literarni natečaj Nedelje in na Koroška in Primorska pojeta 2019.

Rojaki pri svetovnem molitvenem dnevu žensk

Pri nedavnem svetovnem molitvenem dnevu žensk so bili vključeni tudi rojaki po svetu, in sicer na Švedskem, v Beneluksu in v Avstraliji. Slišali smo še novice z avstrijske Koroške ter vabila na Tabor slovenskih otrok po svetu (SSK), na Literarni natečaj Nedelje in na Koroška in Primorska pojeta 2019.

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Rojaki pri svetovnem molitvenem dnevu žensk
Pri nedavnem svetovnem molitvenem dnevu žensk so bili vključeni tudi rojaki po svetu, in sicer na Švedskem, v Beneluksu in v Avstraliji. Slišali smo še novice z avstrijske Koroške ter vabila na Tabor slovenskih otrok po svetu (SSK), na Literarni natečaj Nedelje in na Koroška in Primorska pojeta 2019.
VEČ ...|10. 3. 2019
Rojaki pri svetovnem molitvenem dnevu žensk
Pri nedavnem svetovnem molitvenem dnevu žensk so bili vključeni tudi rojaki po svetu, in sicer na Švedskem, v Beneluksu in v Avstraliji. Slišali smo še novice z avstrijske Koroške ter vabila na Tabor slovenskih otrok po svetu (SSK), na Literarni natečaj Nedelje in na Koroška in Primorska pojeta 2019.

Matjaž Merljak

inforojakikultura

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 3. 2019
Marija Ahačič Pollak o koncertu dekliškega zbora sv. Stanislava

21. februarja smo imeli v župniji Brezmadežne v Torontu koncert dekliškega zbora sv Stanislava. To je bil eden najboljših koncertov. Program je bil odličen, dirigentka samo občudovanja vredna. Obisk je bil izreden, cerkev je bila polna hvaležnih poslušalcev,čeprav je bil koncert na delavni dan in v sredi tedna. Zbor je na poti do Kansas Cityja, kjer se je udeležil mednarodnega tekmovanja, nastopil tudi pri rojakih v Hamiltonu in Clevelandu.

Marija Ahačič Pollak o koncertu dekliškega zbora sv. Stanislava

21. februarja smo imeli v župniji Brezmadežne v Torontu koncert dekliškega zbora sv Stanislava. To je bil eden najboljših koncertov. Program je bil odličen, dirigentka samo občudovanja vredna. Obisk je bil izreden, cerkev je bila polna hvaležnih poslušalcev,čeprav je bil koncert na delavni dan in v sredi tedna. Zbor je na poti do Kansas Cityja, kjer se je udeležil mednarodnega tekmovanja, nastopil tudi pri rojakih v Hamiltonu in Clevelandu.

info

Informativni prispevki

Marija Ahačič Pollak o koncertu dekliškega zbora sv. Stanislava
21. februarja smo imeli v župniji Brezmadežne v Torontu koncert dekliškega zbora sv Stanislava. To je bil eden najboljših koncertov. Program je bil odličen, dirigentka samo občudovanja vredna. Obisk je bil izreden, cerkev je bila polna hvaležnih poslušalcev,čeprav je bil koncert na delavni dan in v sredi tedna. Zbor je na poti do Kansas Cityja, kjer se je udeležil mednarodnega tekmovanja, nastopil tudi pri rojakih v Hamiltonu in Clevelandu.
VEČ ...|5. 3. 2019
Marija Ahačič Pollak o koncertu dekliškega zbora sv. Stanislava
21. februarja smo imeli v župniji Brezmadežne v Torontu koncert dekliškega zbora sv Stanislava. To je bil eden najboljših koncertov. Program je bil odličen, dirigentka samo občudovanja vredna. Obisk je bil izreden, cerkev je bila polna hvaležnih poslušalcev,čeprav je bil koncert na delavni dan in v sredi tedna. Zbor je na poti do Kansas Cityja, kjer se je udeležil mednarodnega tekmovanja, nastopil tudi pri rojakih v Hamiltonu in Clevelandu.

Matjaž Merljak

info

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 3. 2019
Celovec, Toronto, Gregorič, Corselis, Cimerman

Krščanska kulturna zveza uspešno izpeljala festival Tribuna, pripravlja pa pevsko srečanje Koroška poje, Dekliški zbor sv. Stanislava nastopil pri rojakih v Kanadi, v studiu smo gostili mladega harmonikarja Jonathana Gregoriča iz Kanade, John Corselis posthumno odlikovan, umrl izseljenskih duhovnik Jože Cimerman.

Celovec, Toronto, Gregorič, Corselis, Cimerman

Krščanska kulturna zveza uspešno izpeljala festival Tribuna, pripravlja pa pevsko srečanje Koroška poje, Dekliški zbor sv. Stanislava nastopil pri rojakih v Kanadi, v studiu smo gostili mladega harmonikarja Jonathana Gregoriča iz Kanade, John Corselis posthumno odlikovan, umrl izseljenskih duhovnik Jože Cimerman.

inforojakizamejstvokulturakanada

Slovencem po svetu in domovini

Celovec, Toronto, Gregorič, Corselis, Cimerman
Krščanska kulturna zveza uspešno izpeljala festival Tribuna, pripravlja pa pevsko srečanje Koroška poje, Dekliški zbor sv. Stanislava nastopil pri rojakih v Kanadi, v studiu smo gostili mladega harmonikarja Jonathana Gregoriča iz Kanade, John Corselis posthumno odlikovan, umrl izseljenskih duhovnik Jože Cimerman.
VEČ ...|3. 3. 2019
Celovec, Toronto, Gregorič, Corselis, Cimerman
Krščanska kulturna zveza uspešno izpeljala festival Tribuna, pripravlja pa pevsko srečanje Koroška poje, Dekliški zbor sv. Stanislava nastopil pri rojakih v Kanadi, v studiu smo gostili mladega harmonikarja Jonathana Gregoriča iz Kanade, John Corselis posthumno odlikovan, umrl izseljenskih duhovnik Jože Cimerman.

Matjaž Merljak

inforojakizamejstvokulturakanada

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 2. 2019
Nagrada Nadja Maganja šolski sestri Gabrijeli Koncilija

V Trstu so v ponedeljek, 18. februarja 2019, že 10. podelili zamejsko nagrado Nadje Maganja, podelili so jo šolski sestri Gabrijela Koncilija in šolskim sestram, saj je letos 150-letnica ustanovitve Kongregacije šolskih sester svetega Frančiška Kristusa Kralja in 70. obletnica njihove prisotnosti v Trstu.

Nagrada Nadja Maganja šolski sestri Gabrijeli Koncilija

V Trstu so v ponedeljek, 18. februarja 2019, že 10. podelili zamejsko nagrado Nadje Maganja, podelili so jo šolski sestri Gabrijela Koncilija in šolskim sestram, saj je letos 150-letnica ustanovitve Kongregacije šolskih sester svetega Frančiška Kristusa Kralja in 70. obletnica njihove prisotnosti v Trstu.

inforojakizamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

Nagrada Nadja Maganja šolski sestri Gabrijeli Koncilija
V Trstu so v ponedeljek, 18. februarja 2019, že 10. podelili zamejsko nagrado Nadje Maganja, podelili so jo šolski sestri Gabrijela Koncilija in šolskim sestram, saj je letos 150-letnica ustanovitve Kongregacije šolskih sester svetega Frančiška Kristusa Kralja in 70. obletnica njihove prisotnosti v Trstu.
VEČ ...|24. 2. 2019
Nagrada Nadja Maganja šolski sestri Gabrijeli Koncilija
V Trstu so v ponedeljek, 18. februarja 2019, že 10. podelili zamejsko nagrado Nadje Maganja, podelili so jo šolski sestri Gabrijela Koncilija in šolskim sestram, saj je letos 150-letnica ustanovitve Kongregacije šolskih sester svetega Frančiška Kristusa Kralja in 70. obletnica njihove prisotnosti v Trstu.

Matjaž Merljak

inforojakizamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 2. 2019
Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica

O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.

Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica

O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica
O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.
VEČ ...|17. 2. 2019
Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica
O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.

Matjaž Merljak

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 2. 2019
Izseljenske učiteljice, Mario Gariup, Vinko Ovijač

Učiteljice slovenščine in drugih predmetov v slovenščini v Argentini in Avstraliji so velike ambasadorke Slovenije in so zelo zaslužne za ohranjanje kulture in jezika. Nedavno so se v Ljubljani udeležile seminarja, naše sogovornice so bile: Cecilija Jarc, Sonja Dimnik, Tatjana Rožanec, Nataša Grohar, Marija Ana Komovc in Daniela Jones. Spomnili smo se pokojnega duhovnika Maria Gariupa iz Kanalske doline in Vinka Ovijača, rojaka iz Sydneyja v Avstraliji.

Izseljenske učiteljice, Mario Gariup, Vinko Ovijač

Učiteljice slovenščine in drugih predmetov v slovenščini v Argentini in Avstraliji so velike ambasadorke Slovenije in so zelo zaslužne za ohranjanje kulture in jezika. Nedavno so se v Ljubljani udeležile seminarja, naše sogovornice so bile: Cecilija Jarc, Sonja Dimnik, Tatjana Rožanec, Nataša Grohar, Marija Ana Komovc in Daniela Jones. Spomnili smo se pokojnega duhovnika Maria Gariupa iz Kanalske doline in Vinka Ovijača, rojaka iz Sydneyja v Avstraliji.

inforojakizamejstvokultura

Slovencem po svetu in domovini

Izseljenske učiteljice, Mario Gariup, Vinko Ovijač
Učiteljice slovenščine in drugih predmetov v slovenščini v Argentini in Avstraliji so velike ambasadorke Slovenije in so zelo zaslužne za ohranjanje kulture in jezika. Nedavno so se v Ljubljani udeležile seminarja, naše sogovornice so bile: Cecilija Jarc, Sonja Dimnik, Tatjana Rožanec, Nataša Grohar, Marija Ana Komovc in Daniela Jones. Spomnili smo se pokojnega duhovnika Maria Gariupa iz Kanalske doline in Vinka Ovijača, rojaka iz Sydneyja v Avstraliji.
VEČ ...|10. 2. 2019
Izseljenske učiteljice, Mario Gariup, Vinko Ovijač
Učiteljice slovenščine in drugih predmetov v slovenščini v Argentini in Avstraliji so velike ambasadorke Slovenije in so zelo zaslužne za ohranjanje kulture in jezika. Nedavno so se v Ljubljani udeležile seminarja, naše sogovornice so bile: Cecilija Jarc, Sonja Dimnik, Tatjana Rožanec, Nataša Grohar, Marija Ana Komovc in Daniela Jones. Spomnili smo se pokojnega duhovnika Maria Gariupa iz Kanalske doline in Vinka Ovijača, rojaka iz Sydneyja v Avstraliji.

Matjaž Merljak

inforojakizamejstvokultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 2. 2019
Govorniški natečaj, Novoletno srečanje, Kulturni praznik

Med mladimi na avstrijskem Koroškem že od leta 1989 poteka Govorniški natečaj, več o letošnjem in prvonagrajeni govor ste slišali v oddaji; govorili smo še 49. novoletnem srečanju Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Tolminu - pogovarjali smo se z županom Urošem Brežanom; slišali ste še o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah, nekaj vabil in o sklepu seminarja za izseljenske učiteljice.

Govorniški natečaj, Novoletno srečanje, Kulturni praznik

Med mladimi na avstrijskem Koroškem že od leta 1989 poteka Govorniški natečaj, več o letošnjem in prvonagrajeni govor ste slišali v oddaji; govorili smo še 49. novoletnem srečanju Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Tolminu - pogovarjali smo se z županom Urošem Brežanom; slišali ste še o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah, nekaj vabil in o sklepu seminarja za izseljenske učiteljice.

inforojakizamejstvokultura

Slovencem po svetu in domovini

Govorniški natečaj, Novoletno srečanje, Kulturni praznik
Med mladimi na avstrijskem Koroškem že od leta 1989 poteka Govorniški natečaj, več o letošnjem in prvonagrajeni govor ste slišali v oddaji; govorili smo še 49. novoletnem srečanju Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Tolminu - pogovarjali smo se z županom Urošem Brežanom; slišali ste še o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah, nekaj vabil in o sklepu seminarja za izseljenske učiteljice.
VEČ ...|3. 2. 2019
Govorniški natečaj, Novoletno srečanje, Kulturni praznik
Med mladimi na avstrijskem Koroškem že od leta 1989 poteka Govorniški natečaj, več o letošnjem in prvonagrajeni govor ste slišali v oddaji; govorili smo še 49. novoletnem srečanju Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Tolminu - pogovarjali smo se z županom Urošem Brežanom; slišali ste še o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah, nekaj vabil in o sklepu seminarja za izseljenske učiteljice.

Matjaž Merljak

inforojakizamejstvokultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 1. 2019
40. Tischlerjeva nagrada

Krščanska kulturna zveza KKZ in Narodni svet koroških Slovencev NSKS sta dr. Janku Zerzerju podelila letošnjo Tischlerjevo nagrado. V oddaji smo predvajali posnetke s petkove (25. januarja) prireditve v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu, kjer sta med drugim spregovorila predsednik KKZ mag. Janko Krištof in predsednik NSKS dr. Zdravko Inzko.

40. Tischlerjeva nagrada

Krščanska kulturna zveza KKZ in Narodni svet koroških Slovencev NSKS sta dr. Janku Zerzerju podelila letošnjo Tischlerjevo nagrado. V oddaji smo predvajali posnetke s petkove (25. januarja) prireditve v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu, kjer sta med drugim spregovorila predsednik KKZ mag. Janko Krištof in predsednik NSKS dr. Zdravko Inzko.

inforojakizamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

40. Tischlerjeva nagrada
Krščanska kulturna zveza KKZ in Narodni svet koroških Slovencev NSKS sta dr. Janku Zerzerju podelila letošnjo Tischlerjevo nagrado. V oddaji smo predvajali posnetke s petkove (25. januarja) prireditve v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu, kjer sta med drugim spregovorila predsednik KKZ mag. Janko Krištof in predsednik NSKS dr. Zdravko Inzko.
VEČ ...|27. 1. 2019
40. Tischlerjeva nagrada
Krščanska kulturna zveza KKZ in Narodni svet koroških Slovencev NSKS sta dr. Janku Zerzerju podelila letošnjo Tischlerjevo nagrado. V oddaji smo predvajali posnetke s petkove (25. januarja) prireditve v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu, kjer sta med drugim spregovorila predsednik KKZ mag. Janko Krištof in predsednik NSKS dr. Zdravko Inzko.

Matjaž Merljak

inforojakizamejstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 1. 2019
Lavdacija Zdravka Inzka Janku Zerzerju

Lavdacija predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Zdravka Inzka ob izročitvi 40. Tischlerjeve nagrade dr. Janku Zerzerju za življenjsko delo na kulturnem, političnem, publicističnem in pedagoškem področju.

Lavdacija Zdravka Inzka Janku Zerzerju

Lavdacija predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Zdravka Inzka ob izročitvi 40. Tischlerjeve nagrade dr. Janku Zerzerju za življenjsko delo na kulturnem, političnem, publicističnem in pedagoškem področju.

inforojakizamejstvo

Informativni prispevki

Lavdacija Zdravka Inzka Janku Zerzerju
Lavdacija predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Zdravka Inzka ob izročitvi 40. Tischlerjeve nagrade dr. Janku Zerzerju za življenjsko delo na kulturnem, političnem, publicističnem in pedagoškem področju.
VEČ ...|27. 1. 2019
Lavdacija Zdravka Inzka Janku Zerzerju
Lavdacija predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Zdravka Inzka ob izročitvi 40. Tischlerjeve nagrade dr. Janku Zerzerju za življenjsko delo na kulturnem, političnem, publicističnem in pedagoškem področju.

Matjaž Merljak

inforojakizamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 1. 2019
Režiserka Milena Olip, spomin na Marjana Eiletza

Pogovarjali smo se z Mileno Olip z avstrijske Koroške, režiserko dokumentarnega filma Sine legibus - po poteh 1976. Spomnili smo se na rojaka iz Argentine Marjana Eiletza - tudi kaj mu je v spomin v Svobodni Sloveniji zapisal Marko Kremžar. Napovedali smo letošnjo Tischlerjevo nagrado in rezultate Govorniškega natečaja.

Režiserka Milena Olip, spomin na Marjana Eiletza

Pogovarjali smo se z Mileno Olip z avstrijske Koroške, režiserko dokumentarnega filma Sine legibus - po poteh 1976. Spomnili smo se na rojaka iz Argentine Marjana Eiletza - tudi kaj mu je v spomin v Svobodni Sloveniji zapisal Marko Kremžar. Napovedali smo letošnjo Tischlerjevo nagrado in rezultate Govorniškega natečaja.

rojakiinfokoroška

Slovencem po svetu in domovini

Režiserka Milena Olip, spomin na Marjana Eiletza
Pogovarjali smo se z Mileno Olip z avstrijske Koroške, režiserko dokumentarnega filma Sine legibus - po poteh 1976. Spomnili smo se na rojaka iz Argentine Marjana Eiletza - tudi kaj mu je v spomin v Svobodni Sloveniji zapisal Marko Kremžar. Napovedali smo letošnjo Tischlerjevo nagrado in rezultate Govorniškega natečaja.
VEČ ...|20. 1. 2019
Režiserka Milena Olip, spomin na Marjana Eiletza
Pogovarjali smo se z Mileno Olip z avstrijske Koroške, režiserko dokumentarnega filma Sine legibus - po poteh 1976. Spomnili smo se na rojaka iz Argentine Marjana Eiletza - tudi kaj mu je v spomin v Svobodni Sloveniji zapisal Marko Kremžar. Napovedali smo letošnjo Tischlerjevo nagrado in rezultate Govorniškega natečaja.

Matjaž Merljak

rojakiinfokoroška

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 1. 2019
Okrogla miza: (Ne)vidna Koroška

O izzivih življenja na avstrijskem Koroškem, kulturnem udejstvovanju in gospodarskem sodelovanju so govorili na okrogli mizi letošnjega novoletnega srečanja v Tinjah. Gostje so bili: mag. Rudi Vouk, dr. Karl Hren, dr. Karla Oder, mag. Milena Olip, voditelj: dr. Dejan Valentinčič.

Okrogla miza: (Ne)vidna Koroška

O izzivih življenja na avstrijskem Koroškem, kulturnem udejstvovanju in gospodarskem sodelovanju so govorili na okrogli mizi letošnjega novoletnega srečanja v Tinjah. Gostje so bili: mag. Rudi Vouk, dr. Karl Hren, dr. Karla Oder, mag. Milena Olip, voditelj: dr. Dejan Valentinčič.

rojakiinfomanjšina

Slovencem po svetu in domovini

Okrogla miza: (Ne)vidna Koroška
O izzivih življenja na avstrijskem Koroškem, kulturnem udejstvovanju in gospodarskem sodelovanju so govorili na okrogli mizi letošnjega novoletnega srečanja v Tinjah. Gostje so bili: mag. Rudi Vouk, dr. Karl Hren, dr. Karla Oder, mag. Milena Olip, voditelj: dr. Dejan Valentinčič.
VEČ ...|13. 1. 2019
Okrogla miza: (Ne)vidna Koroška
O izzivih življenja na avstrijskem Koroškem, kulturnem udejstvovanju in gospodarskem sodelovanju so govorili na okrogli mizi letošnjega novoletnega srečanja v Tinjah. Gostje so bili: mag. Rudi Vouk, dr. Karl Hren, dr. Karla Oder, mag. Milena Olip, voditelj: dr. Dejan Valentinčič.

Matjaž Merljak

rojakiinfomanjšina

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 1. 2019
Božični prazniki v Lemontu

O praznovanju božičnih praznikov med rojaki, ki se združujejo v t.i. Ameriških Brezjah, v Lemontu pri Chicagu, smo se pogovarjali s tamkajšnjim slovenskim župnikom, frančiškanom p. Metodom Ogorevcem.

Božični prazniki v Lemontu

O praznovanju božičnih praznikov med rojaki, ki se združujejo v t.i. Ameriških Brezjah, v Lemontu pri Chicagu, smo se pogovarjali s tamkajšnjim slovenskim župnikom, frančiškanom p. Metodom Ogorevcem.

rojakibožičinfo

Informativni prispevki

Božični prazniki v Lemontu
O praznovanju božičnih praznikov med rojaki, ki se združujejo v t.i. Ameriških Brezjah, v Lemontu pri Chicagu, smo se pogovarjali s tamkajšnjim slovenskim župnikom, frančiškanom p. Metodom Ogorevcem.
VEČ ...|9. 1. 2019
Božični prazniki v Lemontu
O praznovanju božičnih praznikov med rojaki, ki se združujejo v t.i. Ameriških Brezjah, v Lemontu pri Chicagu, smo se pogovarjali s tamkajšnjim slovenskim župnikom, frančiškanom p. Metodom Ogorevcem.

Matjaž Merljak

rojakibožičinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 1. 2019
Božič v Buenos Airesu v Argentini

O praznovanju božiča, silvestrovega in svetih treh kraljev med našimi rojaki v Buenos Airesu v Argentini nam je več povedala Maja Podržaj iz Slomškovega doma.

Božič v Buenos Airesu v Argentini

O praznovanju božiča, silvestrovega in svetih treh kraljev med našimi rojaki v Buenos Airesu v Argentini nam je več povedala Maja Podržaj iz Slomškovega doma.

rojakibožičinfo

Informativni prispevki

Božič v Buenos Airesu v Argentini
O praznovanju božiča, silvestrovega in svetih treh kraljev med našimi rojaki v Buenos Airesu v Argentini nam je več povedala Maja Podržaj iz Slomškovega doma.
VEČ ...|8. 1. 2019
Božič v Buenos Airesu v Argentini
O praznovanju božiča, silvestrovega in svetih treh kraljev med našimi rojaki v Buenos Airesu v Argentini nam je več povedala Maja Podržaj iz Slomškovega doma.

Matjaž Merljak

rojakibožičinfo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 1. 2019
Božič v Lemontu, Buenos Airesu in vzhodni Franciji

Na tretji božični praznik smo se povezali z rojaki v Buenos Airesu, Lemontu pri Chicagu in vzhodno Francijo. Maja Podržaj, p. Metod Ogorevc in Jože Kamin so nam več povedali o pripravah na božič, praznovanju, novem letu in svetih treh krajih. V oddaji tudi o dveh nagrajenih zamejskih novinarjih.

Božič v Lemontu, Buenos Airesu in vzhodni Franciji

Na tretji božični praznik smo se povezali z rojaki v Buenos Airesu, Lemontu pri Chicagu in vzhodno Francijo. Maja Podržaj, p. Metod Ogorevc in Jože Kamin so nam več povedali o pripravah na božič, praznovanju, novem letu in svetih treh krajih. V oddaji tudi o dveh nagrajenih zamejskih novinarjih.

rojakibožičinfo

Slovencem po svetu in domovini

Božič v Lemontu, Buenos Airesu in vzhodni Franciji
Na tretji božični praznik smo se povezali z rojaki v Buenos Airesu, Lemontu pri Chicagu in vzhodno Francijo. Maja Podržaj, p. Metod Ogorevc in Jože Kamin so nam več povedali o pripravah na božič, praznovanju, novem letu in svetih treh krajih. V oddaji tudi o dveh nagrajenih zamejskih novinarjih.
VEČ ...|6. 1. 2019
Božič v Lemontu, Buenos Airesu in vzhodni Franciji
Na tretji božični praznik smo se povezali z rojaki v Buenos Airesu, Lemontu pri Chicagu in vzhodno Francijo. Maja Podržaj, p. Metod Ogorevc in Jože Kamin so nam več povedali o pripravah na božič, praznovanju, novem letu in svetih treh krajih. V oddaji tudi o dveh nagrajenih zamejskih novinarjih.

Matjaž Merljak

rojakibožičinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 1. 2019
Božič med rojaki v Franciji

Pogovor s slovenskim župnikom v Freymig-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom o pripravah na božič, praznovanju, novem letu in svetih treh krajih.

Božič med rojaki v Franciji

Pogovor s slovenskim župnikom v Freymig-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom o pripravah na božič, praznovanju, novem letu in svetih treh krajih.

inforojakibožič

Informativni prispevki

Božič med rojaki v Franciji
Pogovor s slovenskim župnikom v Freymig-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom o pripravah na božič, praznovanju, novem letu in svetih treh krajih.
VEČ ...|5. 1. 2019
Božič med rojaki v Franciji
Pogovor s slovenskim župnikom v Freymig-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom o pripravah na božič, praznovanju, novem letu in svetih treh krajih.

Matjaž Merljak

inforojakibožič

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|30. 12. 2018
Božič v Hamiltonu in Sydneyju, dr. Edi Gobec: Korajža velja!

O praznovanju božiča med rojaki sta nam več povedala slovenska župnika iz Hamiltona v Kanadi in Sydneyja v Avstraliji, salezijanec Drago Gačnik in frančiškan p. Darko Žnidaršič. Objavili smo tudi razmišljanje pod naslovom Bog je in bedi nad nami — Korajža velja!, ki ga je ob sklepu leta in pred začetkom novega pripravil prof. dr. Edi Gobec iz Clevelanda.

Božič v Hamiltonu in Sydneyju, dr. Edi Gobec: Korajža velja!

O praznovanju božiča med rojaki sta nam več povedala slovenska župnika iz Hamiltona v Kanadi in Sydneyja v Avstraliji, salezijanec Drago Gačnik in frančiškan p. Darko Žnidaršič. Objavili smo tudi razmišljanje pod naslovom Bog je in bedi nad nami — Korajža velja!, ki ga je ob sklepu leta in pred začetkom novega pripravil prof. dr. Edi Gobec iz Clevelanda.

rojakibožičinfo

Slovencem po svetu in domovini

Božič v Hamiltonu in Sydneyju, dr. Edi Gobec: Korajža velja!
O praznovanju božiča med rojaki sta nam več povedala slovenska župnika iz Hamiltona v Kanadi in Sydneyja v Avstraliji, salezijanec Drago Gačnik in frančiškan p. Darko Žnidaršič. Objavili smo tudi razmišljanje pod naslovom Bog je in bedi nad nami — Korajža velja!, ki ga je ob sklepu leta in pred začetkom novega pripravil prof. dr. Edi Gobec iz Clevelanda.
VEČ ...|30. 12. 2018
Božič v Hamiltonu in Sydneyju, dr. Edi Gobec: Korajža velja!
O praznovanju božiča med rojaki sta nam več povedala slovenska župnika iz Hamiltona v Kanadi in Sydneyja v Avstraliji, salezijanec Drago Gačnik in frančiškan p. Darko Žnidaršič. Objavili smo tudi razmišljanje pod naslovom Bog je in bedi nad nami — Korajža velja!, ki ga je ob sklepu leta in pred začetkom novega pripravil prof. dr. Edi Gobec iz Clevelanda.

Matjaž Merljak

rojakibožičinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 12. 2018
Božič v Sydneyju v Avstraliji

Pogovor s p. Darkom Žnidarišičem OFM, voditeljem slovenskega misijona sv. Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju o praznovanju božiča med rojaki.

Božič v Sydneyju v Avstraliji

Pogovor s p. Darkom Žnidarišičem OFM, voditeljem slovenskega misijona sv. Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju o praznovanju božiča med rojaki.

rojakibožičinfo

Informativni prispevki

Božič v Sydneyju v Avstraliji
Pogovor s p. Darkom Žnidarišičem OFM, voditeljem slovenskega misijona sv. Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju o praznovanju božiča med rojaki.
VEČ ...|28. 12. 2018
Božič v Sydneyju v Avstraliji
Pogovor s p. Darkom Žnidarišičem OFM, voditeljem slovenskega misijona sv. Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju o praznovanju božiča med rojaki.

Matjaž Merljak

rojakibožičinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 12. 2018
Božič v Hamiltonu v Kanadi

Pogovor z župnikom slovenske župnije sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi Dragom Gačnikom SDB o pripravah na božič in o praznovanju.

Božič v Hamiltonu v Kanadi

Pogovor z župnikom slovenske župnije sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi Dragom Gačnikom SDB o pripravah na božič in o praznovanju.

rojakibožičinfo

Informativni prispevki

Božič v Hamiltonu v Kanadi
Pogovor z župnikom slovenske župnije sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi Dragom Gačnikom SDB o pripravah na božič in o praznovanju.
VEČ ...|28. 12. 2018
Božič v Hamiltonu v Kanadi
Pogovor z župnikom slovenske župnije sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi Dragom Gačnikom SDB o pripravah na božič in o praznovanju.

Matjaž Merljak

rojakibožičinfo

Priporočamo
|
Aktualno

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|13. 10. 2019
Janez Strašek (1906 – 1947)

Na cvetno nedeljo, 30. marca 1947, je Janez Strašek v župniji Ozalj na Hrvaškem opravil jutranjo sv. mašo, nato pa bi moral imeti v Sveticah pozno mašo, t.i. »poldanco«. Ljudje so ga čakali, a ga ni bilo. Naslednji dan so ga našli ubitega v gozdu in pokritega z listjem. Ustreljen je bil z lovsko puško.

Janez Strašek (1906 – 1947)

Na cvetno nedeljo, 30. marca 1947, je Janez Strašek v župniji Ozalj na Hrvaškem opravil jutranjo sv. mašo, nato pa bi moral imeti v Sveticah pozno mašo, t.i. »poldanco«. Ljudje so ga čakali, a ga ni bilo. Naslednji dan so ga našli ubitega v gozdu in pokritega z listjem. Ustreljen je bil z lovsko puško.

Jože Bartolj

Janez Strašek

Moja zgodba

VEČ ...|13. 10. 2019
Matija Kavčič - pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali drugi del pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. O strahotah med vojno, ko je bilo pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... V njegovem pričevanju ste slišali tudi o prvih povojnih mesecih, ko se je maja 1945 vas izpraznila, saj so se domobranci in številne družine odpravile na pot begunstva.

Matija Kavčič - pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali drugi del pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. O strahotah med vojno, ko je bilo pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... V njegovem pričevanju ste slišali tudi o prvih povojnih mesecih, ko se je maja 1945 vas izpraznila, saj so se domobranci in številne družine odpravile na pot begunstva.

Jože Bartolj

Matija KavčičSnopkova družina Šentjošt

Duhovna misel

VEČ ...|19. 10. 2019
Naj bo odpuščeno!

Vsakemu, kdor poreče besedo zoper Sina človekovega, se bo odpustilo; kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, se mu ne bo odpustilo. (Lk 12, 10)

Naj bo odpuščeno!

Vsakemu, kdor poreče besedo zoper Sina človekovega, se bo odpustilo; kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, se mu ne bo odpustilo. (Lk 12, 10)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|18. 10. 2019
Ivan Štuhec: Razpad države

Kdo nam torej vlada? Moti se Šarec in motijo se tisti, ki mislijo, da vlada on. O tem nam je spregovoril današnji komentator.

Ivan Štuhec: Razpad države

Kdo nam torej vlada? Moti se Šarec in motijo se tisti, ki mislijo, da vlada on. O tem nam je spregovoril današnji komentator.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitikainfo

Naš gost

VEČ ...|12. 10. 2019
Plesalka in učiteljica v plesni šoli Žužana Bartha

Plesalka in učiteljica v plesni šoli Žužana Bartha

Mateja Subotičanec

družbapogovorkultura

Iz naših krajev

VEČ ...|19. 10. 2019
Laško, Krško, Mežica, Ptuj

Poročali smo o načrtih za obnovo ptujskega gradu, proizvodnji čebule na Ptujskem polju, novem čebelarskem centru v Laškem, širitvi Valvasorjeve knjižnice v Krškem in o karitativni dejavnosti na Koroškem.

Laško, Krško, Mežica, Ptuj

Poročali smo o načrtih za obnovo ptujskega gradu, proizvodnji čebule na Ptujskem polju, novem čebelarskem centru v Laškem, širitvi Valvasorjeve knjižnice v Krškem in o karitativni dejavnosti na Koroškem.

Andrej Šinko

družbainfosvetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|19. 10. 2019
Naj bo odpuščeno!

Vsakemu, kdor poreče besedo zoper Sina človekovega, se bo odpustilo; kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, se mu ne bo odpustilo. (Lk 12, 10)

Naj bo odpuščeno!

Vsakemu, kdor poreče besedo zoper Sina človekovega, se bo odpustilo; kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, se mu ne bo odpustilo. (Lk 12, 10)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 10. 2019
Veseli del

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Veseli del

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|19. 10. 2019
Svetnik dneva

Svetnik dneva

Jure Sešek

duhovnost

Za nasmeh

VEČ ...|19. 10. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče