Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 7. 2019
6. Svetovno nogometno prvenstvo Slovencev po svetu

Nogomet je pomemben za povezovanje rojakov po svetu. Nedavno je na Brdu pri Kranju potekalo 6. svetovno nogometno prvenstvo z ekipami iz Argentine, Srbije, Nemčije in Avstrije. V Montrealu v Kanadi pa so na 52. Slovenskem dnevu praznovali obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom.

6. Svetovno nogometno prvenstvo Slovencev po svetu

Nogomet je pomemben za povezovanje rojakov po svetu. Nedavno je na Brdu pri Kranju potekalo 6. svetovno nogometno prvenstvo z ekipami iz Argentine, Srbije, Nemčije in Avstrije. V Montrealu v Kanadi pa so na 52. Slovenskem dnevu praznovali obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom.

rojakiinfonogomet

Slovencem po svetu in domovini

6. Svetovno nogometno prvenstvo Slovencev po svetu
Nogomet je pomemben za povezovanje rojakov po svetu. Nedavno je na Brdu pri Kranju potekalo 6. svetovno nogometno prvenstvo z ekipami iz Argentine, Srbije, Nemčije in Avstrije. V Montrealu v Kanadi pa so na 52. Slovenskem dnevu praznovali obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom.
VEČ ...|21. 7. 2019
6. Svetovno nogometno prvenstvo Slovencev po svetu
Nogomet je pomemben za povezovanje rojakov po svetu. Nedavno je na Brdu pri Kranju potekalo 6. svetovno nogometno prvenstvo z ekipami iz Argentine, Srbije, Nemčije in Avstrije. V Montrealu v Kanadi pa so na 52. Slovenskem dnevu praznovali obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom.

Matjaž Merljak

rojakiinfonogomet

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 7. 2019
Po nedelji Slovencev po svetu

Ob nedelji Slovencev po svetu so potekale prireditve na Brezjah, v Radovljici in Šentvidu v Ljubljani. Slišali boste, kaj je na Brezjah v pridigi povedal škof Jurij Bizjak, kaj na srečanju Dobrodošli doma v Radovljici minister Peter Jožef Česnik in dr. Boštjan Žekš v imenu predsednika republike. Pripravili smo tudi posnetke s Tabora Slovencev po svetu: pridigo škofa Antona Jamnika, pozdrava mag. Uroša Zorna in Jurija Komarja.

Po nedelji Slovencev po svetu

Ob nedelji Slovencev po svetu so potekale prireditve na Brezjah, v Radovljici in Šentvidu v Ljubljani. Slišali boste, kaj je na Brezjah v pridigi povedal škof Jurij Bizjak, kaj na srečanju Dobrodošli doma v Radovljici minister Peter Jožef Česnik in dr. Boštjan Žekš v imenu predsednika republike. Pripravili smo tudi posnetke s Tabora Slovencev po svetu: pridigo škofa Antona Jamnika, pozdrava mag. Uroša Zorna in Jurija Komarja.

rojakiinfo

Slovencem po svetu in domovini

Po nedelji Slovencev po svetu
Ob nedelji Slovencev po svetu so potekale prireditve na Brezjah, v Radovljici in Šentvidu v Ljubljani. Slišali boste, kaj je na Brezjah v pridigi povedal škof Jurij Bizjak, kaj na srečanju Dobrodošli doma v Radovljici minister Peter Jožef Česnik in dr. Boštjan Žekš v imenu predsednika republike. Pripravili smo tudi posnetke s Tabora Slovencev po svetu: pridigo škofa Antona Jamnika, pozdrava mag. Uroša Zorna in Jurija Komarja.
VEČ ...|14. 7. 2019
Po nedelji Slovencev po svetu
Ob nedelji Slovencev po svetu so potekale prireditve na Brezjah, v Radovljici in Šentvidu v Ljubljani. Slišali boste, kaj je na Brezjah v pridigi povedal škof Jurij Bizjak, kaj na srečanju Dobrodošli doma v Radovljici minister Peter Jožef Česnik in dr. Boštjan Žekš v imenu predsednika republike. Pripravili smo tudi posnetke s Tabora Slovencev po svetu: pridigo škofa Antona Jamnika, pozdrava mag. Uroša Zorna in Jurija Komarja.

Matjaž Merljak

rojakiinfo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 7. 2019
Vabljeni govorci na 18. Vseslovenskem srečanju

Slovenc, tvoja zemlja je zdrava…, pa vendar mladi odhajajo je naslov srečanja rojakov iz zamejstva in vsega sveta, ki je že osemnajstič potekalo v veliki dvorani parlamenta. Gre za tradicionalno srečanje, ki je lani zaradi predčasnih parlamentarnih volitev odpadlo in si je letos zadalo izzivalno tematiko: katere ukrepe bi morala sprejeti država, da bi mlade spodbujala k vračanju iz tujine domov. Kot uvodni razpravljalci so nastopili ustavni sodnik prof. ddr. Klemen Jaklič, izredni profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, raziskovalec in soustanovitelj fundacije ASEF dr. Jure Leskovec, parlamentarna asistentka v Evropskem parlamentu mag. Nežka Figelj in sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu doc. dr. Dejan Valentinčič.

Vabljeni govorci na 18. Vseslovenskem srečanju

Slovenc, tvoja zemlja je zdrava…, pa vendar mladi odhajajo je naslov srečanja rojakov iz zamejstva in vsega sveta, ki je že osemnajstič potekalo v veliki dvorani parlamenta. Gre za tradicionalno srečanje, ki je lani zaradi predčasnih parlamentarnih volitev odpadlo in si je letos zadalo izzivalno tematiko: katere ukrepe bi morala sprejeti država, da bi mlade spodbujala k vračanju iz tujine domov. Kot uvodni razpravljalci so nastopili ustavni sodnik prof. ddr. Klemen Jaklič, izredni profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, raziskovalec in soustanovitelj fundacije ASEF dr. Jure Leskovec, parlamentarna asistentka v Evropskem parlamentu mag. Nežka Figelj in sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu doc. dr. Dejan Valentinčič.

rojakiinfo

Slovencem po svetu in domovini

Vabljeni govorci na 18. Vseslovenskem srečanju
Slovenc, tvoja zemlja je zdrava…, pa vendar mladi odhajajo je naslov srečanja rojakov iz zamejstva in vsega sveta, ki je že osemnajstič potekalo v veliki dvorani parlamenta. Gre za tradicionalno srečanje, ki je lani zaradi predčasnih parlamentarnih volitev odpadlo in si je letos zadalo izzivalno tematiko: katere ukrepe bi morala sprejeti država, da bi mlade spodbujala k vračanju iz tujine domov. Kot uvodni razpravljalci so nastopili ustavni sodnik prof. ddr. Klemen Jaklič, izredni profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, raziskovalec in soustanovitelj fundacije ASEF dr. Jure Leskovec, parlamentarna asistentka v Evropskem parlamentu mag. Nežka Figelj in sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu doc. dr. Dejan Valentinčič.
VEČ ...|7. 7. 2019
Vabljeni govorci na 18. Vseslovenskem srečanju
Slovenc, tvoja zemlja je zdrava…, pa vendar mladi odhajajo je naslov srečanja rojakov iz zamejstva in vsega sveta, ki je že osemnajstič potekalo v veliki dvorani parlamenta. Gre za tradicionalno srečanje, ki je lani zaradi predčasnih parlamentarnih volitev odpadlo in si je letos zadalo izzivalno tematiko: katere ukrepe bi morala sprejeti država, da bi mlade spodbujala k vračanju iz tujine domov. Kot uvodni razpravljalci so nastopili ustavni sodnik prof. ddr. Klemen Jaklič, izredni profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, raziskovalec in soustanovitelj fundacije ASEF dr. Jure Leskovec, parlamentarna asistentka v Evropskem parlamentu mag. Nežka Figelj in sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu doc. dr. Dejan Valentinčič.

Matjaž Merljak

rojakiinfo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|30. 6. 2019
Dan državnosti po svetu

Tudi naši rojaki po svetu so praznovali dan državnosti, med drugim v Bruslju in drugod v Belgiji, v Sydneyju v Avstraliji, v Buenos Airesu v Argentini, v Hamiltonu v Kanadi pa so imeli že 30. Slovenski dan. Več ste slišali tudi o prireditvah, ki bodo v prihodnjih dneh potekale v Sloveniji in bodo osvetlile pomen Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu.

Dan državnosti po svetu

Tudi naši rojaki po svetu so praznovali dan državnosti, med drugim v Bruslju in drugod v Belgiji, v Sydneyju v Avstraliji, v Buenos Airesu v Argentini, v Hamiltonu v Kanadi pa so imeli že 30. Slovenski dan. Več ste slišali tudi o prireditvah, ki bodo v prihodnjih dneh potekale v Sloveniji in bodo osvetlile pomen Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu.

infozamejstvoizseljenstvo

Slovencem po svetu in domovini

Dan državnosti po svetu
Tudi naši rojaki po svetu so praznovali dan državnosti, med drugim v Bruslju in drugod v Belgiji, v Sydneyju v Avstraliji, v Buenos Airesu v Argentini, v Hamiltonu v Kanadi pa so imeli že 30. Slovenski dan. Več ste slišali tudi o prireditvah, ki bodo v prihodnjih dneh potekale v Sloveniji in bodo osvetlile pomen Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu.
VEČ ...|30. 6. 2019
Dan državnosti po svetu
Tudi naši rojaki po svetu so praznovali dan državnosti, med drugim v Bruslju in drugod v Belgiji, v Sydneyju v Avstraliji, v Buenos Airesu v Argentini, v Hamiltonu v Kanadi pa so imeli že 30. Slovenski dan. Več ste slišali tudi o prireditvah, ki bodo v prihodnjih dneh potekale v Sloveniji in bodo osvetlile pomen Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu.

Matjaž Merljak

infozamejstvoizseljenstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 6. 2019
Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

družbapolitika

Komentar Časnik.si

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?
Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.
VEČ ...|26. 6. 2019
Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?
Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Aleš Maver

družbapolitika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 6. 2019
Štipendistka ASEF Tina Rozman iz Clevelanda

Tina Rozman iz Clevelanda v ZDA študira za medicinsko sestro, preko ASEF štipendije je bila na praksi v enem od ljubljanskih domov upokojencev. V oddaji tudi o Kulturnem tednu v Velikovcu, novice iz slovenske župnije v Frankfurtu in nekaj vabil in obvestil.

Štipendistka ASEF Tina Rozman iz Clevelanda

Tina Rozman iz Clevelanda v ZDA študira za medicinsko sestro, preko ASEF štipendije je bila na praksi v enem od ljubljanskih domov upokojencev. V oddaji tudi o Kulturnem tednu v Velikovcu, novice iz slovenske župnije v Frankfurtu in nekaj vabil in obvestil.

rojakiinfonemčijaasef

Slovencem po svetu in domovini

Štipendistka ASEF Tina Rozman iz Clevelanda
Tina Rozman iz Clevelanda v ZDA študira za medicinsko sestro, preko ASEF štipendije je bila na praksi v enem od ljubljanskih domov upokojencev. V oddaji tudi o Kulturnem tednu v Velikovcu, novice iz slovenske župnije v Frankfurtu in nekaj vabil in obvestil.
VEČ ...|23. 6. 2019
Štipendistka ASEF Tina Rozman iz Clevelanda
Tina Rozman iz Clevelanda v ZDA študira za medicinsko sestro, preko ASEF štipendije je bila na praksi v enem od ljubljanskih domov upokojencev. V oddaji tudi o Kulturnem tednu v Velikovcu, novice iz slovenske župnije v Frankfurtu in nekaj vabil in obvestil.

Matjaž Merljak

rojakiinfonemčijaasef

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 6. 2019
Binkoštni srečanji in Spominska proslava

Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

Binkoštni srečanji in Spominska proslava

Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

rojakiinfoargentinašvedskanemčija

Slovencem po svetu in domovini

Binkoštni srečanji in Spominska proslava
Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.
VEČ ...|16. 6. 2019
Binkoštni srečanji in Spominska proslava
Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

Matjaž Merljak

rojakiinfoargentinašvedskanemčija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 6. 2019
Zbornik o mejah in brošura o Slovencih v Italiji

K rojakom v Argentino, Kanado Avstralijo in v sosednje države smo za vas pogledali tokrat, med drugim ste slišali o zborniku Meje ločujejo in povezujejo ter o brošuri Mi, Slovenci v Italiji.

Zbornik o mejah in brošura o Slovencih v Italiji

K rojakom v Argentino, Kanado Avstralijo in v sosednje države smo za vas pogledali tokrat, med drugim ste slišali o zborniku Meje ločujejo in povezujejo ter o brošuri Mi, Slovenci v Italiji.

rojakiinfo

Slovencem po svetu in domovini

Zbornik o mejah in brošura o Slovencih v Italiji
K rojakom v Argentino, Kanado Avstralijo in v sosednje države smo za vas pogledali tokrat, med drugim ste slišali o zborniku Meje ločujejo in povezujejo ter o brošuri Mi, Slovenci v Italiji.
VEČ ...|9. 6. 2019
Zbornik o mejah in brošura o Slovencih v Italiji
K rojakom v Argentino, Kanado Avstralijo in v sosednje države smo za vas pogledali tokrat, med drugim ste slišali o zborniku Meje ločujejo in povezujejo ter o brošuri Mi, Slovenci v Italiji.

Matjaž Merljak

rojakiinfo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 6. 2019
Koncert zbora Korotan, jubilej p. Kosa

Slovenski zbor Korotan iz Clevelanda je na letnem koncertu obeležil 20-letnico zborovodstva Janeza Sršena, v oddaji ste lahko slišali delček pogovora z njim iz našega arhiva, prav tako arhivski je bil posnetek pogovora z misijonarjem, pesnikom in prevajalcem p. dr. Vladimirjem Kosom, našim rojakom na Japonskem, ki danes praznuje 95. rojstni dan.

Koncert zbora Korotan, jubilej p. Kosa

Slovenski zbor Korotan iz Clevelanda je na letnem koncertu obeležil 20-letnico zborovodstva Janeza Sršena, v oddaji ste lahko slišali delček pogovora z njim iz našega arhiva, prav tako arhivski je bil posnetek pogovora z misijonarjem, pesnikom in prevajalcem p. dr. Vladimirjem Kosom, našim rojakom na Japonskem, ki danes praznuje 95. rojstni dan.

rojakiinfoclevelandjaponska

Slovencem po svetu in domovini

Koncert zbora Korotan, jubilej p. Kosa
Slovenski zbor Korotan iz Clevelanda je na letnem koncertu obeležil 20-letnico zborovodstva Janeza Sršena, v oddaji ste lahko slišali delček pogovora z njim iz našega arhiva, prav tako arhivski je bil posnetek pogovora z misijonarjem, pesnikom in prevajalcem p. dr. Vladimirjem Kosom, našim rojakom na Japonskem, ki danes praznuje 95. rojstni dan.
VEČ ...|2. 6. 2019
Koncert zbora Korotan, jubilej p. Kosa
Slovenski zbor Korotan iz Clevelanda je na letnem koncertu obeležil 20-letnico zborovodstva Janeza Sršena, v oddaji ste lahko slišali delček pogovora z njim iz našega arhiva, prav tako arhivski je bil posnetek pogovora z misijonarjem, pesnikom in prevajalcem p. dr. Vladimirjem Kosom, našim rojakom na Japonskem, ki danes praznuje 95. rojstni dan.

Matjaž Merljak

rojakiinfoclevelandjaponska

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 5. 2019
Ameriške Brezje, 20 let Kugyjevih razredov

V Lemontu pri Chicagu v ZDA so t.i. Ameriške Brezje. Kakšni so njihovi začetki, sedanji trenutek in pogled v prihodnost, nam je povedal p. Metod Ogorevc. Slišali ste še o 20-letnici Kugyjevih razredov na Slovenski gimnaziji v Celovcu in druge novice.

Ameriške Brezje, 20 let Kugyjevih razredov

V Lemontu pri Chicagu v ZDA so t.i. Ameriške Brezje. Kakšni so njihovi začetki, sedanji trenutek in pogled v prihodnost, nam je povedal p. Metod Ogorevc. Slišali ste še o 20-letnici Kugyjevih razredov na Slovenski gimnaziji v Celovcu in druge novice.

rojakiinfokoroška

Slovencem po svetu in domovini

Ameriške Brezje, 20 let Kugyjevih razredov
V Lemontu pri Chicagu v ZDA so t.i. Ameriške Brezje. Kakšni so njihovi začetki, sedanji trenutek in pogled v prihodnost, nam je povedal p. Metod Ogorevc. Slišali ste še o 20-letnici Kugyjevih razredov na Slovenski gimnaziji v Celovcu in druge novice.
VEČ ...|26. 5. 2019
Ameriške Brezje, 20 let Kugyjevih razredov
V Lemontu pri Chicagu v ZDA so t.i. Ameriške Brezje. Kakšni so njihovi začetki, sedanji trenutek in pogled v prihodnost, nam je povedal p. Metod Ogorevc. Slišali ste še o 20-letnici Kugyjevih razredov na Slovenski gimnaziji v Celovcu in druge novice.

Matjaž Merljak

rojakiinfokoroška

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 5. 2019
Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti

Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.

Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti

Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.

rojakiinfoargentinakoroška

Slovencem po svetu in domovini

Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti
Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.
VEČ ...|19. 5. 2019
Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti
Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.

Matjaž Merljak

rojakiinfoargentinakoroška

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 5. 2019
Romanje v Lujan 2019

Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.

Romanje v Lujan 2019

Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.

info

Informativni prispevki

Romanje v Lujan 2019
Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.
VEČ ...|17. 5. 2019
Romanje v Lujan 2019
Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.

Matjaž Merljak

info

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 5. 2019
Romanje v Habsterdick, intervju F. Žnidar, slovo od L. Bratuž

Rojake z vzhoda Francije je na romanju že 81-ič zbrala brezjanska Marija - pogovarjali smo se z župnikom v Freyming-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom. V Gorici so se poslovili od pomembne kulturne delavke Lojzke Bratuž . V studiu smo gostili argentinskega Slovenca, predsednika slovenskega doma Carapachay v Buenos Airesu Francija Žnidarja.

Romanje v Habsterdick, intervju F. Žnidar, slovo od L. Bratuž

Rojake z vzhoda Francije je na romanju že 81-ič zbrala brezjanska Marija - pogovarjali smo se z župnikom v Freyming-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom. V Gorici so se poslovili od pomembne kulturne delavke Lojzke Bratuž . V studiu smo gostili argentinskega Slovenca, predsednika slovenskega doma Carapachay v Buenos Airesu Francija Žnidarja.

rojakiinfoargentina

Slovencem po svetu in domovini

Romanje v Habsterdick, intervju F. Žnidar, slovo od L. Bratuž
Rojake z vzhoda Francije je na romanju že 81-ič zbrala brezjanska Marija - pogovarjali smo se z župnikom v Freyming-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom. V Gorici so se poslovili od pomembne kulturne delavke Lojzke Bratuž . V studiu smo gostili argentinskega Slovenca, predsednika slovenskega doma Carapachay v Buenos Airesu Francija Žnidarja.
VEČ ...|12. 5. 2019
Romanje v Habsterdick, intervju F. Žnidar, slovo od L. Bratuž
Rojake z vzhoda Francije je na romanju že 81-ič zbrala brezjanska Marija - pogovarjali smo se z župnikom v Freyming-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom. V Gorici so se poslovili od pomembne kulturne delavke Lojzke Bratuž . V studiu smo gostili argentinskega Slovenca, predsednika slovenskega doma Carapachay v Buenos Airesu Francija Žnidarja.

Matjaž Merljak

rojakiinfoargentina

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 5. 2019
Nagradni natečaj USZS

Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.

Nagradni natečaj USZS

Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.

rojakiinfouszs

Slovencem po svetu in domovini

Nagradni natečaj USZS
Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.
VEČ ...|5. 5. 2019
Nagradni natečaj USZS
Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.

Matjaž Merljak

rojakiinfouszs

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 4. 2019
Velika noč med rojaki, 2. del

V drugi oddaji o veliki noči med rojaki po svetu smo poklicali p. Cirila Božiča v Melbourne v Avstralijo, Roberta Bresta v Buenos Aires v Argentino, Franca Letonja v Montreal v Kanado, msgr. Janeza Puclja v München v Nemčijo in Zvoneta Podvinskega v Göteborg na Švedsko. Povedali so o pripravah in praznovanju tega največjega krščanskega praznika.

Velika noč med rojaki, 2. del

V drugi oddaji o veliki noči med rojaki po svetu smo poklicali p. Cirila Božiča v Melbourne v Avstralijo, Roberta Bresta v Buenos Aires v Argentino, Franca Letonja v Montreal v Kanado, msgr. Janeza Puclja v München v Nemčijo in Zvoneta Podvinskega v Göteborg na Švedsko. Povedali so o pripravah in praznovanju tega največjega krščanskega praznika.

inforojakivelika noč

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč med rojaki, 2. del
V drugi oddaji o veliki noči med rojaki po svetu smo poklicali p. Cirila Božiča v Melbourne v Avstralijo, Roberta Bresta v Buenos Aires v Argentino, Franca Letonja v Montreal v Kanado, msgr. Janeza Puclja v München v Nemčijo in Zvoneta Podvinskega v Göteborg na Švedsko. Povedali so o pripravah in praznovanju tega največjega krščanskega praznika.
VEČ ...|28. 4. 2019
Velika noč med rojaki, 2. del
V drugi oddaji o veliki noči med rojaki po svetu smo poklicali p. Cirila Božiča v Melbourne v Avstralijo, Roberta Bresta v Buenos Aires v Argentino, Franca Letonja v Montreal v Kanado, msgr. Janeza Puclja v München v Nemčijo in Zvoneta Podvinskega v Göteborg na Švedsko. Povedali so o pripravah in praznovanju tega največjega krščanskega praznika.

Matjaž Merljak

inforojakivelika noč

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 4. 2019
Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

rojakiinfoprazniki

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč med rojaki
O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.
VEČ ...|21. 4. 2019
Velika noč med rojaki
O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Matjaž Merljak

rojakiinfoprazniki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 4. 2019
30 let Dober dan, Koroška

Predsednik Pahor podelil državna odlikovanja predstavnikom manjšin, dežela Koroška odlikovala zakonca Katz, stebra kulturnega življenja v Žvabku, 30 let televizijske oddaje Dober dan, Koroška, v Buenos Airesu se je sestal medorganizacijski svet.

30 let Dober dan, Koroška

Predsednik Pahor podelil državna odlikovanja predstavnikom manjšin, dežela Koroška odlikovala zakonca Katz, stebra kulturnega življenja v Žvabku, 30 let televizijske oddaje Dober dan, Koroška, v Buenos Airesu se je sestal medorganizacijski svet.

rojakiinfokoroškaargentina

Slovencem po svetu in domovini

30 let Dober dan, Koroška
Predsednik Pahor podelil državna odlikovanja predstavnikom manjšin, dežela Koroška odlikovala zakonca Katz, stebra kulturnega življenja v Žvabku, 30 let televizijske oddaje Dober dan, Koroška, v Buenos Airesu se je sestal medorganizacijski svet.
VEČ ...|14. 4. 2019
30 let Dober dan, Koroška
Predsednik Pahor podelil državna odlikovanja predstavnikom manjšin, dežela Koroška odlikovala zakonca Katz, stebra kulturnega življenja v Žvabku, 30 let televizijske oddaje Dober dan, Koroška, v Buenos Airesu se je sestal medorganizacijski svet.

Matjaž Merljak

rojakiinfokoroškaargentina

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|31. 3. 2019
Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva

V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.

Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva

V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.

inforojakikulturašolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva
V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.
VEČ ...|31. 3. 2019
Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva
V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.

Matjaž Merljak

inforojakikulturašolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 3. 2019
Koroški avstrijski kulturni dnevi, Koledarji Celovške Mohorjeve

O 17. Koroških avstrijskih kulturnih dnevih, ki bodo od 28. marca do 11. aprila 2019 v Ljubljani, sta nam več povedala Lovro Sodja (predsednik Društva slovensko avstrijskega prijateljstva) in Janez Stergar (predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani). Direktor Celovške Mohojreve družbe Karl Hren pa nam je pojasnil digitalizacijo koledarjev, ki so brezplačno dostopni na spletu.

Koroški avstrijski kulturni dnevi, Koledarji Celovške Mohorjeve

O 17. Koroških avstrijskih kulturnih dnevih, ki bodo od 28. marca do 11. aprila 2019 v Ljubljani, sta nam več povedala Lovro Sodja (predsednik Društva slovensko avstrijskega prijateljstva) in Janez Stergar (predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani). Direktor Celovške Mohojreve družbe Karl Hren pa nam je pojasnil digitalizacijo koledarjev, ki so brezplačno dostopni na spletu.

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Koroški avstrijski kulturni dnevi, Koledarji Celovške Mohorjeve
O 17. Koroških avstrijskih kulturnih dnevih, ki bodo od 28. marca do 11. aprila 2019 v Ljubljani, sta nam več povedala Lovro Sodja (predsednik Društva slovensko avstrijskega prijateljstva) in Janez Stergar (predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani). Direktor Celovške Mohojreve družbe Karl Hren pa nam je pojasnil digitalizacijo koledarjev, ki so brezplačno dostopni na spletu.
VEČ ...|24. 3. 2019
Koroški avstrijski kulturni dnevi, Koledarji Celovške Mohorjeve
O 17. Koroških avstrijskih kulturnih dnevih, ki bodo od 28. marca do 11. aprila 2019 v Ljubljani, sta nam več povedala Lovro Sodja (predsednik Društva slovensko avstrijskega prijateljstva) in Janez Stergar (predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani). Direktor Celovške Mohojreve družbe Karl Hren pa nam je pojasnil digitalizacijo koledarjev, ki so brezplačno dostopni na spletu.

Matjaž Merljak

inforojakikultura

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 3. 2019
Svetovni molitveni dan žensk v Queenslandu

Mirko Cuderman iz Quuenslanda v Avstraliji nam je povedal, kako so bili rojaki vključeni v Svetovni molitveni dan žensk v Avstraliji ter o obisku p. Darka Žnidaršiča in slovenskega veleposlanika Jurija Riflja pri slovenski skupnosti v Queenslandu - Kraljičini deželi.

Svetovni molitveni dan žensk v Queenslandu

Mirko Cuderman iz Quuenslanda v Avstraliji nam je povedal, kako so bili rojaki vključeni v Svetovni molitveni dan žensk v Avstraliji ter o obisku p. Darka Žnidaršiča in slovenskega veleposlanika Jurija Riflja pri slovenski skupnosti v Queenslandu - Kraljičini deželi.

info

Informativni prispevki

Svetovni molitveni dan žensk v Queenslandu
Mirko Cuderman iz Quuenslanda v Avstraliji nam je povedal, kako so bili rojaki vključeni v Svetovni molitveni dan žensk v Avstraliji ter o obisku p. Darka Žnidaršiča in slovenskega veleposlanika Jurija Riflja pri slovenski skupnosti v Queenslandu - Kraljičini deželi.
VEČ ...|11. 3. 2019
Svetovni molitveni dan žensk v Queenslandu
Mirko Cuderman iz Quuenslanda v Avstraliji nam je povedal, kako so bili rojaki vključeni v Svetovni molitveni dan žensk v Avstraliji ter o obisku p. Darka Žnidaršiča in slovenskega veleposlanika Jurija Riflja pri slovenski skupnosti v Queenslandu - Kraljičini deželi.

Matjaž Merljak

info

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 3. 2019
Rojaki pri svetovnem molitvenem dnevu žensk

Pri nedavnem svetovnem molitvenem dnevu žensk so bili vključeni tudi rojaki po svetu, in sicer na Švedskem, v Beneluksu in v Avstraliji. Slišali smo še novice z avstrijske Koroške ter vabila na Tabor slovenskih otrok po svetu (SSK), na Literarni natečaj Nedelje in na Koroška in Primorska pojeta 2019.

Rojaki pri svetovnem molitvenem dnevu žensk

Pri nedavnem svetovnem molitvenem dnevu žensk so bili vključeni tudi rojaki po svetu, in sicer na Švedskem, v Beneluksu in v Avstraliji. Slišali smo še novice z avstrijske Koroške ter vabila na Tabor slovenskih otrok po svetu (SSK), na Literarni natečaj Nedelje in na Koroška in Primorska pojeta 2019.

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Rojaki pri svetovnem molitvenem dnevu žensk
Pri nedavnem svetovnem molitvenem dnevu žensk so bili vključeni tudi rojaki po svetu, in sicer na Švedskem, v Beneluksu in v Avstraliji. Slišali smo še novice z avstrijske Koroške ter vabila na Tabor slovenskih otrok po svetu (SSK), na Literarni natečaj Nedelje in na Koroška in Primorska pojeta 2019.
VEČ ...|10. 3. 2019
Rojaki pri svetovnem molitvenem dnevu žensk
Pri nedavnem svetovnem molitvenem dnevu žensk so bili vključeni tudi rojaki po svetu, in sicer na Švedskem, v Beneluksu in v Avstraliji. Slišali smo še novice z avstrijske Koroške ter vabila na Tabor slovenskih otrok po svetu (SSK), na Literarni natečaj Nedelje in na Koroška in Primorska pojeta 2019.

Matjaž Merljak

inforojakikultura

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 3. 2019
Marija Ahačič Pollak o koncertu dekliškega zbora sv. Stanislava

21. februarja smo imeli v župniji Brezmadežne v Torontu koncert dekliškega zbora sv Stanislava. To je bil eden najboljših koncertov. Program je bil odličen, dirigentka samo občudovanja vredna. Obisk je bil izreden, cerkev je bila polna hvaležnih poslušalcev,čeprav je bil koncert na delavni dan in v sredi tedna. Zbor je na poti do Kansas Cityja, kjer se je udeležil mednarodnega tekmovanja, nastopil tudi pri rojakih v Hamiltonu in Clevelandu.

Marija Ahačič Pollak o koncertu dekliškega zbora sv. Stanislava

21. februarja smo imeli v župniji Brezmadežne v Torontu koncert dekliškega zbora sv Stanislava. To je bil eden najboljših koncertov. Program je bil odličen, dirigentka samo občudovanja vredna. Obisk je bil izreden, cerkev je bila polna hvaležnih poslušalcev,čeprav je bil koncert na delavni dan in v sredi tedna. Zbor je na poti do Kansas Cityja, kjer se je udeležil mednarodnega tekmovanja, nastopil tudi pri rojakih v Hamiltonu in Clevelandu.

info

Informativni prispevki

Marija Ahačič Pollak o koncertu dekliškega zbora sv. Stanislava
21. februarja smo imeli v župniji Brezmadežne v Torontu koncert dekliškega zbora sv Stanislava. To je bil eden najboljših koncertov. Program je bil odličen, dirigentka samo občudovanja vredna. Obisk je bil izreden, cerkev je bila polna hvaležnih poslušalcev,čeprav je bil koncert na delavni dan in v sredi tedna. Zbor je na poti do Kansas Cityja, kjer se je udeležil mednarodnega tekmovanja, nastopil tudi pri rojakih v Hamiltonu in Clevelandu.
VEČ ...|5. 3. 2019
Marija Ahačič Pollak o koncertu dekliškega zbora sv. Stanislava
21. februarja smo imeli v župniji Brezmadežne v Torontu koncert dekliškega zbora sv Stanislava. To je bil eden najboljših koncertov. Program je bil odličen, dirigentka samo občudovanja vredna. Obisk je bil izreden, cerkev je bila polna hvaležnih poslušalcev,čeprav je bil koncert na delavni dan in v sredi tedna. Zbor je na poti do Kansas Cityja, kjer se je udeležil mednarodnega tekmovanja, nastopil tudi pri rojakih v Hamiltonu in Clevelandu.

Matjaž Merljak

info

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 3. 2019
Celovec, Toronto, Gregorič, Corselis, Cimerman

Krščanska kulturna zveza uspešno izpeljala festival Tribuna, pripravlja pa pevsko srečanje Koroška poje, Dekliški zbor sv. Stanislava nastopil pri rojakih v Kanadi, v studiu smo gostili mladega harmonikarja Jonathana Gregoriča iz Kanade, John Corselis posthumno odlikovan, umrl izseljenskih duhovnik Jože Cimerman.

Celovec, Toronto, Gregorič, Corselis, Cimerman

Krščanska kulturna zveza uspešno izpeljala festival Tribuna, pripravlja pa pevsko srečanje Koroška poje, Dekliški zbor sv. Stanislava nastopil pri rojakih v Kanadi, v studiu smo gostili mladega harmonikarja Jonathana Gregoriča iz Kanade, John Corselis posthumno odlikovan, umrl izseljenskih duhovnik Jože Cimerman.

inforojakizamejstvokulturakanada

Slovencem po svetu in domovini

Celovec, Toronto, Gregorič, Corselis, Cimerman
Krščanska kulturna zveza uspešno izpeljala festival Tribuna, pripravlja pa pevsko srečanje Koroška poje, Dekliški zbor sv. Stanislava nastopil pri rojakih v Kanadi, v studiu smo gostili mladega harmonikarja Jonathana Gregoriča iz Kanade, John Corselis posthumno odlikovan, umrl izseljenskih duhovnik Jože Cimerman.
VEČ ...|3. 3. 2019
Celovec, Toronto, Gregorič, Corselis, Cimerman
Krščanska kulturna zveza uspešno izpeljala festival Tribuna, pripravlja pa pevsko srečanje Koroška poje, Dekliški zbor sv. Stanislava nastopil pri rojakih v Kanadi, v studiu smo gostili mladega harmonikarja Jonathana Gregoriča iz Kanade, John Corselis posthumno odlikovan, umrl izseljenskih duhovnik Jože Cimerman.

Matjaž Merljak

inforojakizamejstvokulturakanada

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 2. 2019
Nagrada Nadja Maganja šolski sestri Gabrijeli Koncilija

V Trstu so v ponedeljek, 18. februarja 2019, že 10. podelili zamejsko nagrado Nadje Maganja, podelili so jo šolski sestri Gabrijela Koncilija in šolskim sestram, saj je letos 150-letnica ustanovitve Kongregacije šolskih sester svetega Frančiška Kristusa Kralja in 70. obletnica njihove prisotnosti v Trstu.

Nagrada Nadja Maganja šolski sestri Gabrijeli Koncilija

V Trstu so v ponedeljek, 18. februarja 2019, že 10. podelili zamejsko nagrado Nadje Maganja, podelili so jo šolski sestri Gabrijela Koncilija in šolskim sestram, saj je letos 150-letnica ustanovitve Kongregacije šolskih sester svetega Frančiška Kristusa Kralja in 70. obletnica njihove prisotnosti v Trstu.

inforojakizamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

Nagrada Nadja Maganja šolski sestri Gabrijeli Koncilija
V Trstu so v ponedeljek, 18. februarja 2019, že 10. podelili zamejsko nagrado Nadje Maganja, podelili so jo šolski sestri Gabrijela Koncilija in šolskim sestram, saj je letos 150-letnica ustanovitve Kongregacije šolskih sester svetega Frančiška Kristusa Kralja in 70. obletnica njihove prisotnosti v Trstu.
VEČ ...|24. 2. 2019
Nagrada Nadja Maganja šolski sestri Gabrijeli Koncilija
V Trstu so v ponedeljek, 18. februarja 2019, že 10. podelili zamejsko nagrado Nadje Maganja, podelili so jo šolski sestri Gabrijela Koncilija in šolskim sestram, saj je letos 150-letnica ustanovitve Kongregacije šolskih sester svetega Frančiška Kristusa Kralja in 70. obletnica njihove prisotnosti v Trstu.

Matjaž Merljak

inforojakizamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 2. 2019
Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica

O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.

Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica

O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica
O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.
VEČ ...|17. 2. 2019
Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica
O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.

Matjaž Merljak

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 2. 2019
Izseljenske učiteljice, Mario Gariup, Vinko Ovijač

Učiteljice slovenščine in drugih predmetov v slovenščini v Argentini in Avstraliji so velike ambasadorke Slovenije in so zelo zaslužne za ohranjanje kulture in jezika. Nedavno so se v Ljubljani udeležile seminarja, naše sogovornice so bile: Cecilija Jarc, Sonja Dimnik, Tatjana Rožanec, Nataša Grohar, Marija Ana Komovc in Daniela Jones. Spomnili smo se pokojnega duhovnika Maria Gariupa iz Kanalske doline in Vinka Ovijača, rojaka iz Sydneyja v Avstraliji.

Izseljenske učiteljice, Mario Gariup, Vinko Ovijač

Učiteljice slovenščine in drugih predmetov v slovenščini v Argentini in Avstraliji so velike ambasadorke Slovenije in so zelo zaslužne za ohranjanje kulture in jezika. Nedavno so se v Ljubljani udeležile seminarja, naše sogovornice so bile: Cecilija Jarc, Sonja Dimnik, Tatjana Rožanec, Nataša Grohar, Marija Ana Komovc in Daniela Jones. Spomnili smo se pokojnega duhovnika Maria Gariupa iz Kanalske doline in Vinka Ovijača, rojaka iz Sydneyja v Avstraliji.

inforojakizamejstvokultura

Slovencem po svetu in domovini

Izseljenske učiteljice, Mario Gariup, Vinko Ovijač
Učiteljice slovenščine in drugih predmetov v slovenščini v Argentini in Avstraliji so velike ambasadorke Slovenije in so zelo zaslužne za ohranjanje kulture in jezika. Nedavno so se v Ljubljani udeležile seminarja, naše sogovornice so bile: Cecilija Jarc, Sonja Dimnik, Tatjana Rožanec, Nataša Grohar, Marija Ana Komovc in Daniela Jones. Spomnili smo se pokojnega duhovnika Maria Gariupa iz Kanalske doline in Vinka Ovijača, rojaka iz Sydneyja v Avstraliji.
VEČ ...|10. 2. 2019
Izseljenske učiteljice, Mario Gariup, Vinko Ovijač
Učiteljice slovenščine in drugih predmetov v slovenščini v Argentini in Avstraliji so velike ambasadorke Slovenije in so zelo zaslužne za ohranjanje kulture in jezika. Nedavno so se v Ljubljani udeležile seminarja, naše sogovornice so bile: Cecilija Jarc, Sonja Dimnik, Tatjana Rožanec, Nataša Grohar, Marija Ana Komovc in Daniela Jones. Spomnili smo se pokojnega duhovnika Maria Gariupa iz Kanalske doline in Vinka Ovijača, rojaka iz Sydneyja v Avstraliji.

Matjaž Merljak

inforojakizamejstvokultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 2. 2019
Govorniški natečaj, Novoletno srečanje, Kulturni praznik

Med mladimi na avstrijskem Koroškem že od leta 1989 poteka Govorniški natečaj, več o letošnjem in prvonagrajeni govor ste slišali v oddaji; govorili smo še 49. novoletnem srečanju Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Tolminu - pogovarjali smo se z županom Urošem Brežanom; slišali ste še o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah, nekaj vabil in o sklepu seminarja za izseljenske učiteljice.

Govorniški natečaj, Novoletno srečanje, Kulturni praznik

Med mladimi na avstrijskem Koroškem že od leta 1989 poteka Govorniški natečaj, več o letošnjem in prvonagrajeni govor ste slišali v oddaji; govorili smo še 49. novoletnem srečanju Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Tolminu - pogovarjali smo se z županom Urošem Brežanom; slišali ste še o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah, nekaj vabil in o sklepu seminarja za izseljenske učiteljice.

inforojakizamejstvokultura

Slovencem po svetu in domovini

Govorniški natečaj, Novoletno srečanje, Kulturni praznik
Med mladimi na avstrijskem Koroškem že od leta 1989 poteka Govorniški natečaj, več o letošnjem in prvonagrajeni govor ste slišali v oddaji; govorili smo še 49. novoletnem srečanju Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Tolminu - pogovarjali smo se z županom Urošem Brežanom; slišali ste še o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah, nekaj vabil in o sklepu seminarja za izseljenske učiteljice.
VEČ ...|3. 2. 2019
Govorniški natečaj, Novoletno srečanje, Kulturni praznik
Med mladimi na avstrijskem Koroškem že od leta 1989 poteka Govorniški natečaj, več o letošnjem in prvonagrajeni govor ste slišali v oddaji; govorili smo še 49. novoletnem srečanju Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Tolminu - pogovarjali smo se z županom Urošem Brežanom; slišali ste še o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah, nekaj vabil in o sklepu seminarja za izseljenske učiteljice.

Matjaž Merljak

inforojakizamejstvokultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 1. 2019
40. Tischlerjeva nagrada

Krščanska kulturna zveza KKZ in Narodni svet koroških Slovencev NSKS sta dr. Janku Zerzerju podelila letošnjo Tischlerjevo nagrado. V oddaji smo predvajali posnetke s petkove (25. januarja) prireditve v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu, kjer sta med drugim spregovorila predsednik KKZ mag. Janko Krištof in predsednik NSKS dr. Zdravko Inzko.

40. Tischlerjeva nagrada

Krščanska kulturna zveza KKZ in Narodni svet koroških Slovencev NSKS sta dr. Janku Zerzerju podelila letošnjo Tischlerjevo nagrado. V oddaji smo predvajali posnetke s petkove (25. januarja) prireditve v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu, kjer sta med drugim spregovorila predsednik KKZ mag. Janko Krištof in predsednik NSKS dr. Zdravko Inzko.

inforojakizamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

40. Tischlerjeva nagrada
Krščanska kulturna zveza KKZ in Narodni svet koroških Slovencev NSKS sta dr. Janku Zerzerju podelila letošnjo Tischlerjevo nagrado. V oddaji smo predvajali posnetke s petkove (25. januarja) prireditve v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu, kjer sta med drugim spregovorila predsednik KKZ mag. Janko Krištof in predsednik NSKS dr. Zdravko Inzko.
VEČ ...|27. 1. 2019
40. Tischlerjeva nagrada
Krščanska kulturna zveza KKZ in Narodni svet koroških Slovencev NSKS sta dr. Janku Zerzerju podelila letošnjo Tischlerjevo nagrado. V oddaji smo predvajali posnetke s petkove (25. januarja) prireditve v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu, kjer sta med drugim spregovorila predsednik KKZ mag. Janko Krištof in predsednik NSKS dr. Zdravko Inzko.

Matjaž Merljak

inforojakizamejstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 1. 2019
Lavdacija Zdravka Inzka Janku Zerzerju

Lavdacija predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Zdravka Inzka ob izročitvi 40. Tischlerjeve nagrade dr. Janku Zerzerju za življenjsko delo na kulturnem, političnem, publicističnem in pedagoškem področju.

Lavdacija Zdravka Inzka Janku Zerzerju

Lavdacija predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Zdravka Inzka ob izročitvi 40. Tischlerjeve nagrade dr. Janku Zerzerju za življenjsko delo na kulturnem, političnem, publicističnem in pedagoškem področju.

inforojakizamejstvo

Informativni prispevki

Lavdacija Zdravka Inzka Janku Zerzerju
Lavdacija predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Zdravka Inzka ob izročitvi 40. Tischlerjeve nagrade dr. Janku Zerzerju za življenjsko delo na kulturnem, političnem, publicističnem in pedagoškem področju.
VEČ ...|27. 1. 2019
Lavdacija Zdravka Inzka Janku Zerzerju
Lavdacija predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Zdravka Inzka ob izročitvi 40. Tischlerjeve nagrade dr. Janku Zerzerju za življenjsko delo na kulturnem, političnem, publicističnem in pedagoškem področju.

Matjaž Merljak

inforojakizamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 1. 2019
Režiserka Milena Olip, spomin na Marjana Eiletza

Pogovarjali smo se z Mileno Olip z avstrijske Koroške, režiserko dokumentarnega filma Sine legibus - po poteh 1976. Spomnili smo se na rojaka iz Argentine Marjana Eiletza - tudi kaj mu je v spomin v Svobodni Sloveniji zapisal Marko Kremžar. Napovedali smo letošnjo Tischlerjevo nagrado in rezultate Govorniškega natečaja.

Režiserka Milena Olip, spomin na Marjana Eiletza

Pogovarjali smo se z Mileno Olip z avstrijske Koroške, režiserko dokumentarnega filma Sine legibus - po poteh 1976. Spomnili smo se na rojaka iz Argentine Marjana Eiletza - tudi kaj mu je v spomin v Svobodni Sloveniji zapisal Marko Kremžar. Napovedali smo letošnjo Tischlerjevo nagrado in rezultate Govorniškega natečaja.

rojakiinfokoroška

Slovencem po svetu in domovini

Režiserka Milena Olip, spomin na Marjana Eiletza
Pogovarjali smo se z Mileno Olip z avstrijske Koroške, režiserko dokumentarnega filma Sine legibus - po poteh 1976. Spomnili smo se na rojaka iz Argentine Marjana Eiletza - tudi kaj mu je v spomin v Svobodni Sloveniji zapisal Marko Kremžar. Napovedali smo letošnjo Tischlerjevo nagrado in rezultate Govorniškega natečaja.
VEČ ...|20. 1. 2019
Režiserka Milena Olip, spomin na Marjana Eiletza
Pogovarjali smo se z Mileno Olip z avstrijske Koroške, režiserko dokumentarnega filma Sine legibus - po poteh 1976. Spomnili smo se na rojaka iz Argentine Marjana Eiletza - tudi kaj mu je v spomin v Svobodni Sloveniji zapisal Marko Kremžar. Napovedali smo letošnjo Tischlerjevo nagrado in rezultate Govorniškega natečaja.

Matjaž Merljak

rojakiinfokoroška

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 1. 2019
Okrogla miza: (Ne)vidna Koroška

O izzivih življenja na avstrijskem Koroškem, kulturnem udejstvovanju in gospodarskem sodelovanju so govorili na okrogli mizi letošnjega novoletnega srečanja v Tinjah. Gostje so bili: mag. Rudi Vouk, dr. Karl Hren, dr. Karla Oder, mag. Milena Olip, voditelj: dr. Dejan Valentinčič.

Okrogla miza: (Ne)vidna Koroška

O izzivih življenja na avstrijskem Koroškem, kulturnem udejstvovanju in gospodarskem sodelovanju so govorili na okrogli mizi letošnjega novoletnega srečanja v Tinjah. Gostje so bili: mag. Rudi Vouk, dr. Karl Hren, dr. Karla Oder, mag. Milena Olip, voditelj: dr. Dejan Valentinčič.

rojakiinfomanjšina

Slovencem po svetu in domovini

Okrogla miza: (Ne)vidna Koroška
O izzivih življenja na avstrijskem Koroškem, kulturnem udejstvovanju in gospodarskem sodelovanju so govorili na okrogli mizi letošnjega novoletnega srečanja v Tinjah. Gostje so bili: mag. Rudi Vouk, dr. Karl Hren, dr. Karla Oder, mag. Milena Olip, voditelj: dr. Dejan Valentinčič.
VEČ ...|13. 1. 2019
Okrogla miza: (Ne)vidna Koroška
O izzivih življenja na avstrijskem Koroškem, kulturnem udejstvovanju in gospodarskem sodelovanju so govorili na okrogli mizi letošnjega novoletnega srečanja v Tinjah. Gostje so bili: mag. Rudi Vouk, dr. Karl Hren, dr. Karla Oder, mag. Milena Olip, voditelj: dr. Dejan Valentinčič.

Matjaž Merljak

rojakiinfomanjšina

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 1. 2019
Božični prazniki v Lemontu

O praznovanju božičnih praznikov med rojaki, ki se združujejo v t.i. Ameriških Brezjah, v Lemontu pri Chicagu, smo se pogovarjali s tamkajšnjim slovenskim župnikom, frančiškanom p. Metodom Ogorevcem.

Božični prazniki v Lemontu

O praznovanju božičnih praznikov med rojaki, ki se združujejo v t.i. Ameriških Brezjah, v Lemontu pri Chicagu, smo se pogovarjali s tamkajšnjim slovenskim župnikom, frančiškanom p. Metodom Ogorevcem.

rojakibožičinfo

Informativni prispevki

Božični prazniki v Lemontu
O praznovanju božičnih praznikov med rojaki, ki se združujejo v t.i. Ameriških Brezjah, v Lemontu pri Chicagu, smo se pogovarjali s tamkajšnjim slovenskim župnikom, frančiškanom p. Metodom Ogorevcem.
VEČ ...|9. 1. 2019
Božični prazniki v Lemontu
O praznovanju božičnih praznikov med rojaki, ki se združujejo v t.i. Ameriških Brezjah, v Lemontu pri Chicagu, smo se pogovarjali s tamkajšnjim slovenskim župnikom, frančiškanom p. Metodom Ogorevcem.

Matjaž Merljak

rojakibožičinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 1. 2019
Božič v Buenos Airesu v Argentini

O praznovanju božiča, silvestrovega in svetih treh kraljev med našimi rojaki v Buenos Airesu v Argentini nam je več povedala Maja Podržaj iz Slomškovega doma.

Božič v Buenos Airesu v Argentini

O praznovanju božiča, silvestrovega in svetih treh kraljev med našimi rojaki v Buenos Airesu v Argentini nam je več povedala Maja Podržaj iz Slomškovega doma.

rojakibožičinfo

Informativni prispevki

Božič v Buenos Airesu v Argentini
O praznovanju božiča, silvestrovega in svetih treh kraljev med našimi rojaki v Buenos Airesu v Argentini nam je več povedala Maja Podržaj iz Slomškovega doma.
VEČ ...|8. 1. 2019
Božič v Buenos Airesu v Argentini
O praznovanju božiča, silvestrovega in svetih treh kraljev med našimi rojaki v Buenos Airesu v Argentini nam je več povedala Maja Podržaj iz Slomškovega doma.

Matjaž Merljak

rojakibožičinfo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 1. 2019
Božič v Lemontu, Buenos Airesu in vzhodni Franciji

Na tretji božični praznik smo se povezali z rojaki v Buenos Airesu, Lemontu pri Chicagu in vzhodno Francijo. Maja Podržaj, p. Metod Ogorevc in Jože Kamin so nam več povedali o pripravah na božič, praznovanju, novem letu in svetih treh krajih. V oddaji tudi o dveh nagrajenih zamejskih novinarjih.

Božič v Lemontu, Buenos Airesu in vzhodni Franciji

Na tretji božični praznik smo se povezali z rojaki v Buenos Airesu, Lemontu pri Chicagu in vzhodno Francijo. Maja Podržaj, p. Metod Ogorevc in Jože Kamin so nam več povedali o pripravah na božič, praznovanju, novem letu in svetih treh krajih. V oddaji tudi o dveh nagrajenih zamejskih novinarjih.

rojakibožičinfo

Slovencem po svetu in domovini

Božič v Lemontu, Buenos Airesu in vzhodni Franciji
Na tretji božični praznik smo se povezali z rojaki v Buenos Airesu, Lemontu pri Chicagu in vzhodno Francijo. Maja Podržaj, p. Metod Ogorevc in Jože Kamin so nam več povedali o pripravah na božič, praznovanju, novem letu in svetih treh krajih. V oddaji tudi o dveh nagrajenih zamejskih novinarjih.
VEČ ...|6. 1. 2019
Božič v Lemontu, Buenos Airesu in vzhodni Franciji
Na tretji božični praznik smo se povezali z rojaki v Buenos Airesu, Lemontu pri Chicagu in vzhodno Francijo. Maja Podržaj, p. Metod Ogorevc in Jože Kamin so nam več povedali o pripravah na božič, praznovanju, novem letu in svetih treh krajih. V oddaji tudi o dveh nagrajenih zamejskih novinarjih.

Matjaž Merljak

rojakibožičinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 1. 2019
Božič med rojaki v Franciji

Pogovor s slovenskim župnikom v Freymig-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom o pripravah na božič, praznovanju, novem letu in svetih treh krajih.

Božič med rojaki v Franciji

Pogovor s slovenskim župnikom v Freymig-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom o pripravah na božič, praznovanju, novem letu in svetih treh krajih.

inforojakibožič

Informativni prispevki

Božič med rojaki v Franciji
Pogovor s slovenskim župnikom v Freymig-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom o pripravah na božič, praznovanju, novem letu in svetih treh krajih.
VEČ ...|5. 1. 2019
Božič med rojaki v Franciji
Pogovor s slovenskim župnikom v Freymig-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom o pripravah na božič, praznovanju, novem letu in svetih treh krajih.

Matjaž Merljak

inforojakibožič

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|30. 12. 2018
Božič v Hamiltonu in Sydneyju, dr. Edi Gobec: Korajža velja!

O praznovanju božiča med rojaki sta nam več povedala slovenska župnika iz Hamiltona v Kanadi in Sydneyja v Avstraliji, salezijanec Drago Gačnik in frančiškan p. Darko Žnidaršič. Objavili smo tudi razmišljanje pod naslovom Bog je in bedi nad nami — Korajža velja!, ki ga je ob sklepu leta in pred začetkom novega pripravil prof. dr. Edi Gobec iz Clevelanda.

Božič v Hamiltonu in Sydneyju, dr. Edi Gobec: Korajža velja!

O praznovanju božiča med rojaki sta nam več povedala slovenska župnika iz Hamiltona v Kanadi in Sydneyja v Avstraliji, salezijanec Drago Gačnik in frančiškan p. Darko Žnidaršič. Objavili smo tudi razmišljanje pod naslovom Bog je in bedi nad nami — Korajža velja!, ki ga je ob sklepu leta in pred začetkom novega pripravil prof. dr. Edi Gobec iz Clevelanda.

rojakibožičinfo

Slovencem po svetu in domovini

Božič v Hamiltonu in Sydneyju, dr. Edi Gobec: Korajža velja!
O praznovanju božiča med rojaki sta nam več povedala slovenska župnika iz Hamiltona v Kanadi in Sydneyja v Avstraliji, salezijanec Drago Gačnik in frančiškan p. Darko Žnidaršič. Objavili smo tudi razmišljanje pod naslovom Bog je in bedi nad nami — Korajža velja!, ki ga je ob sklepu leta in pred začetkom novega pripravil prof. dr. Edi Gobec iz Clevelanda.
VEČ ...|30. 12. 2018
Božič v Hamiltonu in Sydneyju, dr. Edi Gobec: Korajža velja!
O praznovanju božiča med rojaki sta nam več povedala slovenska župnika iz Hamiltona v Kanadi in Sydneyja v Avstraliji, salezijanec Drago Gačnik in frančiškan p. Darko Žnidaršič. Objavili smo tudi razmišljanje pod naslovom Bog je in bedi nad nami — Korajža velja!, ki ga je ob sklepu leta in pred začetkom novega pripravil prof. dr. Edi Gobec iz Clevelanda.

Matjaž Merljak

rojakibožičinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 12. 2018
Božič v Sydneyju v Avstraliji

Pogovor s p. Darkom Žnidarišičem OFM, voditeljem slovenskega misijona sv. Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju o praznovanju božiča med rojaki.

Božič v Sydneyju v Avstraliji

Pogovor s p. Darkom Žnidarišičem OFM, voditeljem slovenskega misijona sv. Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju o praznovanju božiča med rojaki.

rojakibožičinfo

Informativni prispevki

Božič v Sydneyju v Avstraliji
Pogovor s p. Darkom Žnidarišičem OFM, voditeljem slovenskega misijona sv. Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju o praznovanju božiča med rojaki.
VEČ ...|28. 12. 2018
Božič v Sydneyju v Avstraliji
Pogovor s p. Darkom Žnidarišičem OFM, voditeljem slovenskega misijona sv. Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju o praznovanju božiča med rojaki.

Matjaž Merljak

rojakibožičinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 12. 2018
Božič v Hamiltonu v Kanadi

Pogovor z župnikom slovenske župnije sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi Dragom Gačnikom SDB o pripravah na božič in o praznovanju.

Božič v Hamiltonu v Kanadi

Pogovor z župnikom slovenske župnije sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi Dragom Gačnikom SDB o pripravah na božič in o praznovanju.

rojakibožičinfo

Informativni prispevki

Božič v Hamiltonu v Kanadi
Pogovor z župnikom slovenske župnije sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi Dragom Gačnikom SDB o pripravah na božič in o praznovanju.
VEČ ...|28. 12. 2018
Božič v Hamiltonu v Kanadi
Pogovor z župnikom slovenske župnije sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi Dragom Gačnikom SDB o pripravah na božič in o praznovanju.

Matjaž Merljak

rojakibožičinfo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 12. 2018
Srečanje pod lipami s prof. Lipovcem

Kako so Ameriški Slovenci v 50-ih letih pomagali pri gradnji Katoliškega doma v Gorici in kakšna je danes slovenska skupnost v Clevelandu? V oddaji smo predvajali posnetek Srečanja pod lipami, ki sta ga pripravila Kulturni center Lojze Bratuž iz Gorice in Krožek za družbeno-politična vprašanja Anton Gregorčič. Gost večera je bil 103-letni Ameriški Slovenec prof. Vinko Lipovec. Sodelovala sta tudi dr. Karl Bonutti in dr. Marilka Koršič. Povezovala je novinarka Erika Jazbar.

Srečanje pod lipami s prof. Lipovcem

Kako so Ameriški Slovenci v 50-ih letih pomagali pri gradnji Katoliškega doma v Gorici in kakšna je danes slovenska skupnost v Clevelandu? V oddaji smo predvajali posnetek Srečanja pod lipami, ki sta ga pripravila Kulturni center Lojze Bratuž iz Gorice in Krožek za družbeno-politična vprašanja Anton Gregorčič. Gost večera je bil 103-letni Ameriški Slovenec prof. Vinko Lipovec. Sodelovala sta tudi dr. Karl Bonutti in dr. Marilka Koršič. Povezovala je novinarka Erika Jazbar.

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Srečanje pod lipami s prof. Lipovcem
Kako so Ameriški Slovenci v 50-ih letih pomagali pri gradnji Katoliškega doma v Gorici in kakšna je danes slovenska skupnost v Clevelandu? V oddaji smo predvajali posnetek Srečanja pod lipami, ki sta ga pripravila Kulturni center Lojze Bratuž iz Gorice in Krožek za družbeno-politična vprašanja Anton Gregorčič. Gost večera je bil 103-letni Ameriški Slovenec prof. Vinko Lipovec. Sodelovala sta tudi dr. Karl Bonutti in dr. Marilka Koršič. Povezovala je novinarka Erika Jazbar.
VEČ ...|23. 12. 2018
Srečanje pod lipami s prof. Lipovcem
Kako so Ameriški Slovenci v 50-ih letih pomagali pri gradnji Katoliškega doma v Gorici in kakšna je danes slovenska skupnost v Clevelandu? V oddaji smo predvajali posnetek Srečanja pod lipami, ki sta ga pripravila Kulturni center Lojze Bratuž iz Gorice in Krožek za družbeno-politična vprašanja Anton Gregorčič. Gost večera je bil 103-letni Ameriški Slovenec prof. Vinko Lipovec. Sodelovala sta tudi dr. Karl Bonutti in dr. Marilka Koršič. Povezovala je novinarka Erika Jazbar.

Matjaž Merljak

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 12. 2018
Vrtec Naš otrok iz Celovca

Dvojezični otroški vrtec Naš otrok v Celovcu deluje že 40 let in pomembno prispeva pri krepitvi znanja slovenskega jezika v mestu, prestolnici dežele Koroške. V oddaji sta ga predstavili predsednica društva Naš otrok Marija Zdouc in tajnica Katarina Pajnič.

Vrtec Naš otrok iz Celovca

Dvojezični otroški vrtec Naš otrok v Celovcu deluje že 40 let in pomembno prispeva pri krepitvi znanja slovenskega jezika v mestu, prestolnici dežele Koroške. V oddaji sta ga predstavili predsednica društva Naš otrok Marija Zdouc in tajnica Katarina Pajnič.

rojakiinfošolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Vrtec Naš otrok iz Celovca
Dvojezični otroški vrtec Naš otrok v Celovcu deluje že 40 let in pomembno prispeva pri krepitvi znanja slovenskega jezika v mestu, prestolnici dežele Koroške. V oddaji sta ga predstavili predsednica društva Naš otrok Marija Zdouc in tajnica Katarina Pajnič.
VEČ ...|16. 12. 2018
Vrtec Naš otrok iz Celovca
Dvojezični otroški vrtec Naš otrok v Celovcu deluje že 40 let in pomembno prispeva pri krepitvi znanja slovenskega jezika v mestu, prestolnici dežele Koroške. V oddaji sta ga predstavili predsednica društva Naš otrok Marija Zdouc in tajnica Katarina Pajnič.

Matjaž Merljak

rojakiinfošolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 12. 2018
63. Slovenski dan v Argentini

V Buenos Airesu je v nedeljo, 25. novembra 2018, potekal 63. Slovenski dan. Prireditev je letos potekala v Slomškovem domu v okraju Ramos Mejija, ki je ob tem praznoval svojo 57. obletnico, ta dan je bil združen tudi s praznovanjem 70-letnice društva Zedinjena Slovenija. Več nam je povedala kulturna referentka v Slomškovem domu in tajnica društva Zedinjena Slovenija Mariana Poznič. V studio smo povabili tudi Aleksandra Igličarja iz Godešiča pri Škofji Loki, ki je s skupino romarjev in popotnikov mudil v Buenos Airesu ravno, ko je poteka Slovenski dan.

63. Slovenski dan v Argentini

V Buenos Airesu je v nedeljo, 25. novembra 2018, potekal 63. Slovenski dan. Prireditev je letos potekala v Slomškovem domu v okraju Ramos Mejija, ki je ob tem praznoval svojo 57. obletnico, ta dan je bil združen tudi s praznovanjem 70-letnice društva Zedinjena Slovenija. Več nam je povedala kulturna referentka v Slomškovem domu in tajnica društva Zedinjena Slovenija Mariana Poznič. V studio smo povabili tudi Aleksandra Igličarja iz Godešiča pri Škofji Loki, ki je s skupino romarjev in popotnikov mudil v Buenos Airesu ravno, ko je poteka Slovenski dan.

inforojakislovenci po svetu

Slovencem po svetu in domovini

63. Slovenski dan v Argentini
V Buenos Airesu je v nedeljo, 25. novembra 2018, potekal 63. Slovenski dan. Prireditev je letos potekala v Slomškovem domu v okraju Ramos Mejija, ki je ob tem praznoval svojo 57. obletnico, ta dan je bil združen tudi s praznovanjem 70-letnice društva Zedinjena Slovenija. Več nam je povedala kulturna referentka v Slomškovem domu in tajnica društva Zedinjena Slovenija Mariana Poznič. V studio smo povabili tudi Aleksandra Igličarja iz Godešiča pri Škofji Loki, ki je s skupino romarjev in popotnikov mudil v Buenos Airesu ravno, ko je poteka Slovenski dan.
VEČ ...|9. 12. 2018
63. Slovenski dan v Argentini
V Buenos Airesu je v nedeljo, 25. novembra 2018, potekal 63. Slovenski dan. Prireditev je letos potekala v Slomškovem domu v okraju Ramos Mejija, ki je ob tem praznoval svojo 57. obletnico, ta dan je bil združen tudi s praznovanjem 70-letnice društva Zedinjena Slovenija. Več nam je povedala kulturna referentka v Slomškovem domu in tajnica društva Zedinjena Slovenija Mariana Poznič. V studio smo povabili tudi Aleksandra Igličarja iz Godešiča pri Škofji Loki, ki je s skupino romarjev in popotnikov mudil v Buenos Airesu ravno, ko je poteka Slovenski dan.

Matjaž Merljak

inforojakislovenci po svetu

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 12. 2018
Obletnice v Argenitni, Drabosnjakov večer in slovenski gledališki praznik v Celovcu

O obletnicah v Slovenski vasi v Buenos Airesu, predstavi Veronika Deseniška in Pevsko glasbenem večeru; o slovenščini v družini so govorili v Potrni, v Celovcu je bil Drabosnjakov večer, prihaja pa Slovesnski gledališki praznik; v torek v Trstu o Cankarju.

Obletnice v Argenitni, Drabosnjakov večer in slovenski gledališki praznik v Celovcu

O obletnicah v Slovenski vasi v Buenos Airesu, predstavi Veronika Deseniška in Pevsko glasbenem večeru; o slovenščini v družini so govorili v Potrni, v Celovcu je bil Drabosnjakov večer, prihaja pa Slovesnski gledališki praznik; v torek v Trstu o Cankarju.

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Obletnice v Argenitni, Drabosnjakov večer in slovenski gledališki praznik v Celovcu
O obletnicah v Slovenski vasi v Buenos Airesu, predstavi Veronika Deseniška in Pevsko glasbenem večeru; o slovenščini v družini so govorili v Potrni, v Celovcu je bil Drabosnjakov večer, prihaja pa Slovesnski gledališki praznik; v torek v Trstu o Cankarju.
VEČ ...|2. 12. 2018
Obletnice v Argenitni, Drabosnjakov večer in slovenski gledališki praznik v Celovcu
O obletnicah v Slovenski vasi v Buenos Airesu, predstavi Veronika Deseniška in Pevsko glasbenem večeru; o slovenščini v družini so govorili v Potrni, v Celovcu je bil Drabosnjakov večer, prihaja pa Slovesnski gledališki praznik; v torek v Trstu o Cankarju.

Matjaž Merljak

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 11. 2018
110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let

Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.

110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let

Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.

inforojakikulturašolstvo

Slovencem po svetu in domovini

110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let
Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.
VEČ ...|25. 11. 2018
110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let
Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.

Matjaž Merljak

inforojakikulturašolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 11. 2018
Priprave na Slovenski dan, Luka Debevec Mayer v Sloveniji, Pesem tisočerih zvonov v Belgiji

V Slomškovem domu v Buenos Airesu v Argentini se pripravljajo na 63. Slovenski dan, ki bo povezal več obletnic - pogovarjali smo se z ustvarjalci; na turnejo v Slovenijo je prišel Luka Debevec Mayer, v Belgiji je gostovala glasbena maša Pesem tisočerih zvonov, Slovenska gospodarska zveza iz Celovca je praznovala 30-letnico.

Priprave na Slovenski dan, Luka Debevec Mayer v Sloveniji, Pesem tisočerih zvonov v Belgiji

V Slomškovem domu v Buenos Airesu v Argentini se pripravljajo na 63. Slovenski dan, ki bo povezal več obletnic - pogovarjali smo se z ustvarjalci; na turnejo v Slovenijo je prišel Luka Debevec Mayer, v Belgiji je gostovala glasbena maša Pesem tisočerih zvonov, Slovenska gospodarska zveza iz Celovca je praznovala 30-letnico.

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Priprave na Slovenski dan, Luka Debevec Mayer v Sloveniji, Pesem tisočerih zvonov v Belgiji
V Slomškovem domu v Buenos Airesu v Argentini se pripravljajo na 63. Slovenski dan, ki bo povezal več obletnic - pogovarjali smo se z ustvarjalci; na turnejo v Slovenijo je prišel Luka Debevec Mayer, v Belgiji je gostovala glasbena maša Pesem tisočerih zvonov, Slovenska gospodarska zveza iz Celovca je praznovala 30-letnico.
VEČ ...|18. 11. 2018
Priprave na Slovenski dan, Luka Debevec Mayer v Sloveniji, Pesem tisočerih zvonov v Belgiji
V Slomškovem domu v Buenos Airesu v Argentini se pripravljajo na 63. Slovenski dan, ki bo povezal več obletnic - pogovarjali smo se z ustvarjalci; na turnejo v Slovenijo je prišel Luka Debevec Mayer, v Belgiji je gostovala glasbena maša Pesem tisočerih zvonov, Slovenska gospodarska zveza iz Celovca je praznovala 30-letnico.

Matjaž Merljak

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|11. 11. 2018
Pluralizem po slovensko

Oddaja je prinesla razmišljanje časnikarke in javne delavke iz Gorice Erike Jazbar z letošnje Drage, ki ga je naslovila Pluralizem po slovensko. Iz Queenslanda (Kraljičine dežele) iz Avstralije se nam je oglasil Mirko Cuderman.

Pluralizem po slovensko

Oddaja je prinesla razmišljanje časnikarke in javne delavke iz Gorice Erike Jazbar z letošnje Drage, ki ga je naslovila Pluralizem po slovensko. Iz Queenslanda (Kraljičine dežele) iz Avstralije se nam je oglasil Mirko Cuderman.

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Pluralizem po slovensko
Oddaja je prinesla razmišljanje časnikarke in javne delavke iz Gorice Erike Jazbar z letošnje Drage, ki ga je naslovila Pluralizem po slovensko. Iz Queenslanda (Kraljičine dežele) iz Avstralije se nam je oglasil Mirko Cuderman.
VEČ ...|11. 11. 2018
Pluralizem po slovensko
Oddaja je prinesla razmišljanje časnikarke in javne delavke iz Gorice Erike Jazbar z letošnje Drage, ki ga je naslovila Pluralizem po slovensko. Iz Queenslanda (Kraljičine dežele) iz Avstralije se nam je oglasil Mirko Cuderman.

Matjaž Merljak

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 11. 2018
San Martin, San Justo, Vancouver, Adelaida, Pliberk

Slovenski zbor San Martin je praznoval 70-letnico, v Vancouvru v Kanadi so praznovali 60-letnico slovenskega društva, nadškof Zore sklenil obisk v Avstraliji s praznovanjem 35-letnice slovenske cerkve v Adelaidi. Slišali ste še o 62. obletnici Našega doma v San Justu v Buenos Airesu, novice iz Pliberka in o novem vodstvu Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa.

San Martin, San Justo, Vancouver, Adelaida, Pliberk

Slovenski zbor San Martin je praznoval 70-letnico, v Vancouvru v Kanadi so praznovali 60-letnico slovenskega društva, nadškof Zore sklenil obisk v Avstraliji s praznovanjem 35-letnice slovenske cerkve v Adelaidi. Slišali ste še o 62. obletnici Našega doma v San Justu v Buenos Airesu, novice iz Pliberka in o novem vodstvu Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa.

rojakiinfokultura

Slovencem po svetu in domovini

San Martin, San Justo, Vancouver, Adelaida, Pliberk
Slovenski zbor San Martin je praznoval 70-letnico, v Vancouvru v Kanadi so praznovali 60-letnico slovenskega društva, nadškof Zore sklenil obisk v Avstraliji s praznovanjem 35-letnice slovenske cerkve v Adelaidi. Slišali ste še o 62. obletnici Našega doma v San Justu v Buenos Airesu, novice iz Pliberka in o novem vodstvu Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa.
VEČ ...|4. 11. 2018
San Martin, San Justo, Vancouver, Adelaida, Pliberk
Slovenski zbor San Martin je praznoval 70-letnico, v Vancouvru v Kanadi so praznovali 60-letnico slovenskega društva, nadškof Zore sklenil obisk v Avstraliji s praznovanjem 35-letnice slovenske cerkve v Adelaidi. Slišali ste še o 62. obletnici Našega doma v San Justu v Buenos Airesu, novice iz Pliberka in o novem vodstvu Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa.

Matjaž Merljak

rojakiinfokultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 10. 2018
50 letnici v Melbournu in na Švedskem, Belgija, Hamilton, zamjestvo

O zlatem jubileju - praznovanju 50-letnice – slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda v Melbournu v Avstraliji in slovenskega društva Orfeum v Landskroni na Švedskem. Povezani smo bili tudi z Belgijo, Hamiltonom v Kanadi, zamejstvom in slišali, kaj so o stanju manjšine ta teden govorili v državnem zboru.

50 letnici v Melbournu in na Švedskem, Belgija, Hamilton, zamjestvo

O zlatem jubileju - praznovanju 50-letnice – slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda v Melbournu v Avstraliji in slovenskega društva Orfeum v Landskroni na Švedskem. Povezani smo bili tudi z Belgijo, Hamiltonom v Kanadi, zamejstvom in slišali, kaj so o stanju manjšine ta teden govorili v državnem zboru.

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

50 letnici v Melbournu in na Švedskem, Belgija, Hamilton, zamjestvo
O zlatem jubileju - praznovanju 50-letnice – slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda v Melbournu v Avstraliji in slovenskega društva Orfeum v Landskroni na Švedskem. Povezani smo bili tudi z Belgijo, Hamiltonom v Kanadi, zamejstvom in slišali, kaj so o stanju manjšine ta teden govorili v državnem zboru.
VEČ ...|28. 10. 2018
50 letnici v Melbournu in na Švedskem, Belgija, Hamilton, zamjestvo
O zlatem jubileju - praznovanju 50-letnice – slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda v Melbournu v Avstraliji in slovenskega društva Orfeum v Landskroni na Švedskem. Povezani smo bili tudi z Belgijo, Hamiltonom v Kanadi, zamejstvom in slišali, kaj so o stanju manjšine ta teden govorili v državnem zboru.

Matjaž Merljak

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 10. 2018
45-letnica slo. cerkve v Sydneyju, romanje v Kevelaer, obletnica ZSMŽ

Rojaki iz Porurja v Nemčiji so 60-ič poromali v Kevelaer - z njimi je bil škof Peter Štumpf; v Sydneyju so z nadškofom Stanislavom Zoretom praznovali 45-letnico slovenske cerkve sv. Rafaela; v Argentini je bila 52. obletnica Zveze slovenskih mater in žena ZSMŽ, USZS je objavil razpisa za sofinanciranje zamejcev in izseljencev; na Primorskem bodo potekali 18. Koroški kulturni dnevi.

45-letnica slo. cerkve v Sydneyju, romanje v Kevelaer, obletnica ZSMŽ

Rojaki iz Porurja v Nemčiji so 60-ič poromali v Kevelaer - z njimi je bil škof Peter Štumpf; v Sydneyju so z nadškofom Stanislavom Zoretom praznovali 45-letnico slovenske cerkve sv. Rafaela; v Argentini je bila 52. obletnica Zveze slovenskih mater in žena ZSMŽ, USZS je objavil razpisa za sofinanciranje zamejcev in izseljencev; na Primorskem bodo potekali 18. Koroški kulturni dnevi.

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

45-letnica slo. cerkve v Sydneyju, romanje v Kevelaer, obletnica ZSMŽ
Rojaki iz Porurja v Nemčiji so 60-ič poromali v Kevelaer - z njimi je bil škof Peter Štumpf; v Sydneyju so z nadškofom Stanislavom Zoretom praznovali 45-letnico slovenske cerkve sv. Rafaela; v Argentini je bila 52. obletnica Zveze slovenskih mater in žena ZSMŽ, USZS je objavil razpisa za sofinanciranje zamejcev in izseljencev; na Primorskem bodo potekali 18. Koroški kulturni dnevi.
VEČ ...|21. 10. 2018
45-letnica slo. cerkve v Sydneyju, romanje v Kevelaer, obletnica ZSMŽ
Rojaki iz Porurja v Nemčiji so 60-ič poromali v Kevelaer - z njimi je bil škof Peter Štumpf; v Sydneyju so z nadškofom Stanislavom Zoretom praznovali 45-letnico slovenske cerkve sv. Rafaela; v Argentini je bila 52. obletnica Zveze slovenskih mater in žena ZSMŽ, USZS je objavil razpisa za sofinanciranje zamejcev in izseljencev; na Primorskem bodo potekali 18. Koroški kulturni dnevi.

Matjaž Merljak

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 10. 2018
Zamejstvo, Cleveland, Buenos Aires, Avstralija

Spomnili se bomo, da je zamejski pisatelj Florjan Lipuš prejel veliko avstrijsko državno nagrado, Tone Ovsenik se je zazrl v zgodovino slovenske župnije sv. Vida v Cleveladnu, ki je praznovala 125-letnico; Mariana Poznič nam je predstavila zahvalno praznovanje ob 70-letnici povojnega begunstva v Buenos Airesu; predstavili bomo obisk nadškofa Zoreta pri rojakih v Argentini in slišali, da je Arhiv Slovenije bogatejši za zbirko avstralskih rojakov.

Zamejstvo, Cleveland, Buenos Aires, Avstralija

Spomnili se bomo, da je zamejski pisatelj Florjan Lipuš prejel veliko avstrijsko državno nagrado, Tone Ovsenik se je zazrl v zgodovino slovenske župnije sv. Vida v Cleveladnu, ki je praznovala 125-letnico; Mariana Poznič nam je predstavila zahvalno praznovanje ob 70-letnici povojnega begunstva v Buenos Airesu; predstavili bomo obisk nadškofa Zoreta pri rojakih v Argentini in slišali, da je Arhiv Slovenije bogatejši za zbirko avstralskih rojakov.

inforojakislovenci po svetu

Slovencem po svetu in domovini

Zamejstvo, Cleveland, Buenos Aires, Avstralija
Spomnili se bomo, da je zamejski pisatelj Florjan Lipuš prejel veliko avstrijsko državno nagrado, Tone Ovsenik se je zazrl v zgodovino slovenske župnije sv. Vida v Cleveladnu, ki je praznovala 125-letnico; Mariana Poznič nam je predstavila zahvalno praznovanje ob 70-letnici povojnega begunstva v Buenos Airesu; predstavili bomo obisk nadškofa Zoreta pri rojakih v Argentini in slišali, da je Arhiv Slovenije bogatejši za zbirko avstralskih rojakov.
VEČ ...|14. 10. 2018
Zamejstvo, Cleveland, Buenos Aires, Avstralija
Spomnili se bomo, da je zamejski pisatelj Florjan Lipuš prejel veliko avstrijsko državno nagrado, Tone Ovsenik se je zazrl v zgodovino slovenske župnije sv. Vida v Cleveladnu, ki je praznovala 125-letnico; Mariana Poznič nam je predstavila zahvalno praznovanje ob 70-letnici povojnega begunstva v Buenos Airesu; predstavili bomo obisk nadškofa Zoreta pri rojakih v Argentini in slišali, da je Arhiv Slovenije bogatejši za zbirko avstralskih rojakov.

Matjaž Merljak

inforojakislovenci po svetu

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 10. 2018
Krst pri Savici Janka Krištofa prihaja v Ljubljano

V oddaji smo na kratko slišali o slovestnostih, ki sta preteklo nedeljo potekali v Clevelandu in Buenos Airesu, več pa ste o recitalu Krst pri Savici, ki ga bo v prihodnjih dneh v Ljubljani predstavil koroški duhovnik Janko Krištof.

Krst pri Savici Janka Krištofa prihaja v Ljubljano

V oddaji smo na kratko slišali o slovestnostih, ki sta preteklo nedeljo potekali v Clevelandu in Buenos Airesu, več pa ste o recitalu Krst pri Savici, ki ga bo v prihodnjih dneh v Ljubljani predstavil koroški duhovnik Janko Krištof.

infokulturarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Krst pri Savici Janka Krištofa prihaja v Ljubljano
V oddaji smo na kratko slišali o slovestnostih, ki sta preteklo nedeljo potekali v Clevelandu in Buenos Airesu, več pa ste o recitalu Krst pri Savici, ki ga bo v prihodnjih dneh v Ljubljani predstavil koroški duhovnik Janko Krištof.
VEČ ...|7. 10. 2018
Krst pri Savici Janka Krištofa prihaja v Ljubljano
V oddaji smo na kratko slišali o slovestnostih, ki sta preteklo nedeljo potekali v Clevelandu in Buenos Airesu, več pa ste o recitalu Krst pri Savici, ki ga bo v prihodnjih dneh v Ljubljani predstavil koroški duhovnik Janko Krištof.

Matjaž Merljak

infokulturarojaki

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|19. 7. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Bitka dobljena, vojna še traja

V tokratnem komentarju dr. Ivan Štuhec komentira delo vlade in premierja Marjana Šarca.

Dr. Ivan Štuhec: Bitka dobljena, vojna še traja

V tokratnem komentarju dr. Ivan Štuhec komentira delo vlade in premierja Marjana Šarca.

Ivan Štuhec

politikakomentardružba

Sol in luč

VEČ ...|16. 7. 2019
Dr. Aleksander Zadel: kako se lotiti življenja, da bomo srečni in o največjih napakah, ki jih starši storimo pri vzgoji.

Tokrat smo poslušali drugi del intervijuja, ki ga je pripravila kolegica Nataša Ličen in v katerem je dr. Aleksander Zadel govoril o tem, da se lahko od otrok naučimo kako vstati, ko pademo, da s slabim odnosom do drugih najbolj škodujemo sebi in o pomanjkanju pozitivne drznosti.

Dr. Aleksander Zadel: kako se lotiti življenja, da bomo srečni in o največjih napakah, ki jih starši storimo pri vzgoji.

Tokrat smo poslušali drugi del intervijuja, ki ga je pripravila kolegica Nataša Ličen in v katerem je dr. Aleksander Zadel govoril o tem, da se lahko od otrok naučimo kako vstati, ko pademo, da s slabim odnosom do drugih najbolj škodujemo sebi in o pomanjkanju pozitivne drznosti.

Tadej Sadar, Nataša Ličen

družbaodnosiduhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|21. 7. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Vasko Simoniti, Aleš Berger

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Vasku Simonitiju in Alešu Bergerju.

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Vasko Simoniti, Aleš Berger

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Vasku Simonitiju in Alešu Bergerju.

Jože Bartolj

Vasko SimonitiAleš Berger

Svetovalnica

VEČ ...|19. 7. 2019
Prekinitev pogodbe o zaposlitvi

Iz Obrtne zbornice Slovenije je Staša Pirkmajer opisala potek in pogoje, ki jih je treba izpolnjevati, za prekinitev pogodbe o zaposlitvi delavcu, s katerim delodajalec ni zadovoljen. V kakšnih primerih se to lahko uredi, na kaj je treba paziti in upoštevati pri postopku, da smo korektni in pošteni do vseh vključenih strank? Osnovne informacije smo slišali v Svetovalnici.

Prekinitev pogodbe o zaposlitvi

Iz Obrtne zbornice Slovenije je Staša Pirkmajer opisala potek in pogoje, ki jih je treba izpolnjevati, za prekinitev pogodbe o zaposlitvi delavcu, s katerim delodajalec ni zadovoljen. V kakšnih primerih se to lahko uredi, na kaj je treba paziti in upoštevati pri postopku, da smo korektni in pošteni do vseh vključenih strank? Osnovne informacije smo slišali v Svetovalnici.

Nataša Ličen

družbapogovorsvetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 7. 2019
Gost Stane Granda

Komentirali smo aktualne politične zadeve, predvsem razmere v koaliciji in tudi o vlogi opozicije. Nismo se mogli ogniti slovenskega kandidata za Evropskega komisarja ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi bližajoče se 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Gost Stane Granda

Komentirali smo aktualne politične zadeve, predvsem razmere v koaliciji in tudi o vlogi opozicije. Nismo se mogli ogniti slovenskega kandidata za Evropskega komisarja ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi bližajoče se 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Alen Salihović

komentar

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|22. 7. 2019
Pevci in godci iz Borovniške kotline

Na kresni večer, 23. junija, je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila že 11. večer slovenskega ljudskega izročila. Odlomke s prireditve, na kateri so nastopili pevci in godci iz Borovniške kotline, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Pevci in godci iz Borovniške kotline

Na kresni večer, 23. junija, je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila že 11. večer slovenskega ljudskega izročila. Odlomke s prireditve, na kateri so nastopili pevci in godci iz Borovniške kotline, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|22. 7. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 7. 2019
Gost Stane Granda

Komentirali smo aktualne politične zadeve, predvsem razmere v koaliciji in tudi o vlogi opozicije. Nismo se mogli ogniti slovenskega kandidata za Evropskega komisarja ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi bližajoče se 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Gost Stane Granda

Komentirali smo aktualne politične zadeve, predvsem razmere v koaliciji in tudi o vlogi opozicije. Nismo se mogli ogniti slovenskega kandidata za Evropskega komisarja ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi bližajoče se 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Alen Salihović

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 7. 2019
Festival Arsana, vpis pletnarstva v register nesnovne kulturne dediščine

Ptuj se je konec tedna z zagonom osrednjega programa mednarodnega glasbenega festivala Arsana ponovno spremenil v stičišče glasbenih umetnikov z vsega sveta. Med drugimi sta nastopila violinist Stefan Milenkovich in a-capella skupina Take 6. Ministrstvo za kulturo je ta mesec v register nesnovne kulturne dediščine vpisalo izdelavo pleten in prevoz z njimi po Blejskem jezeru. Gre za znanje, ki se prenaša iz roda v rod, in tradicijo, ki je prepoznavna turistična znamenitost.

Festival Arsana, vpis pletnarstva v register nesnovne kulturne dediščine

Ptuj se je konec tedna z zagonom osrednjega programa mednarodnega glasbenega festivala Arsana ponovno spremenil v stičišče glasbenih umetnikov z vsega sveta. Med drugimi sta nastopila violinist Stefan Milenkovich in a-capella skupina Take 6. Ministrstvo za kulturo je ta mesec v register nesnovne kulturne dediščine vpisalo izdelavo pleten in prevoz z njimi po Blejskem jezeru. Gre za znanje, ki se prenaša iz roda v rod, in tradicijo, ki je prepoznavna turistična znamenitost.

Marjan Bunič

festivalPtujpletnadediščina

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 7. 2019
Če že nimamo civilne družbe, pa imejmo vsaj Državni svet!

Državni svet RS. Tista inštitucija, o kateri že tako šibko politično osveščen državljan Republike Slovenije ve bolj malo, ter obenem tista, o kateri se je pred leti govorilo, da bi jo bilo bolje ukiniti, saj da je sama sebi namen. Še sedaj se pojavljajo podobne ideje, nekateri bi z razširitvijo poslanskih mest na 120 radi dali še večjo vlogo strankarsko profiliranemu Državnemu zboru. Toda zdi se, da so leta političnih kriz, strankarskih preigravanj in izsiljevanj ob nekaj sreče pri izbiri novega predsednika, Državnemu svetu dala novo priložnost. Priložnost, da se končno uveljavi ter si izbori svoje mesto pod soncem demokratične Slovenije.

Če že nimamo civilne družbe, pa imejmo vsaj Državni svet!

Državni svet RS. Tista inštitucija, o kateri že tako šibko politično osveščen državljan Republike Slovenije ve bolj malo, ter obenem tista, o kateri se je pred leti govorilo, da bi jo bilo bolje ukiniti, saj da je sama sebi namen. Še sedaj se pojavljajo podobne ideje, nekateri bi z razširitvijo poslanskih mest na 120 radi dali še večjo vlogo strankarsko profiliranemu Državnemu zboru. Toda zdi se, da so leta političnih kriz, strankarskih preigravanj in izsiljevanj ob nekaj sreče pri izbiri novega predsednika, Državnemu svetu dala novo priložnost. Priložnost, da se končno uveljavi ter si izbori svoje mesto pod soncem demokratične Slovenije.

Rajko Podgoršek

komentar