Prisluhnite, kako epidemijo zaradi novega koronavirusa doživljajo rojaki v zamejstvu, Argentini, na Švedskem in v Avstraliji. Med drugim smo poklicali eno od urednic Svobodne Slovenije Mariano Poznič ter slovenska župnika Zvoneta Podvinskega in p. Darka Žnidaršiča. Povezani smo bili tudi s Parizom.

Repatriacija Slovencev iz Venezuele se nadaljuje, a vključitev rojakov v slovensko družbo bo krojil tudi koronavirus - pogovarjali smo se z dosedanjo državno sekretarko na USZS Olgo Belec. V Celovcu je preteklo nedeljo potekala Koroška poje 2020. V petek smo dobili novo ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Heleno Jaklitsch. Prisluhnite njeni predstavitvi v državnem zboru.

Kakšen je položaj žensk v politiki? Kako usklajevati vlogo mame in političarke in to tudi, ko pride bolezen? Kako dobro poznamo življenje rojakov v zamejstvu in po svetu? O tem je med drugim na nedavnem Srečanju pod lipami v Gorici govorila poslanka Iva Dimic, ki vodi državnozborsko komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pogovor je vodil časnikar Julijan Čavdek.

Na letošnji pevski prireditvi Koroška poje v Celovcu se bodo spomnili tudi letos umrlih glasbenih ustvarjalcev Jožka Kovačiča in Jožeta Ropitza. V oddaji tudi o praznovanju Prešernovega dne v Eisdnu-Maasmechelnu v Belgiji.

V Melbournu so se preteklo nedeljo, 16. februarja 2020, poslovili od p. Cirila Božiča in Marije Anžič in se jima zahvalili za 18-letno delovanje v slovenski skupnosti. Slišali ste še nekaj zanimivih prispevkov z lanskoletnega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru, in sicer: Drago Gelt, Aljaža Pestotnika in Mariano Poznič. Ob koncu je bilo še nekaj aktualnih novic in vabil.

V oddaji ste slišali, kako so slovenski kulturni praznik obeležili rojaki v Frankfurtu. Spomnili smo se dveh pokojnih: rojaka iz Argentine arh. Jureta Vombergarja in frančiškanskega patra Filipa Rupnika, ki je od leta 1998 do 2005 deloval med rojaki v Sydneyju v Avstraliji.

Predvajali smo posnetke s podelitve Nagrade Dušana Černeta za leto 2019, ki jo je prejela Erika Jazbar. V prvem delu smo poročali o posvečenju koroškega Slovenca Jožeta Marketza za novega celovško-krškega škofa, o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah na avstrijskem Koroškem in da so mladi zamejci spoznavali ustanove Evropske unije.

Kaj o novem škofu v Celovcu Jožetu Marketzu menijo vidnejši predstavniki koroških Slovencev in kaj mu želijo? Naši sogovorniki so bili: mag. Anton Rosenzopf-Jank, vodja Dušnopastirskega urada krške škofije; Ani Boštjančič, predsednica Katoliške akcije krške škofije; Janko Krištof, predsednik Krščanske kulturne zveze; Jože Kopeinig, vodja Doma prosvete Sodalitas v Tinjah; Mateja Rihter, glavna urednica Nedelje iz Celovca, dr. Valentin Inzko, predsednik NSKS, Zalka Kuchling, ravnateljica slovenske gimnazije in dr. Karl Hren, eden od direktorjev Mohorjeve Celovec. V oddaji smo predvajali tudi zmagovalni govor letošnjega govorniškega natečaja ob podeliti Tischlerjeve nagrade ter pogovor z zmagovalcem Lukom Podlipnikom.

Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta letošnjo Tischlerjevo nagrado namenili Višji šoli za gospodarske poklice, ki jo vodijo slovenske šolske sestre. V oddaji ste slišali posnetke s petkove prireditve v Celovcu. Govorili smo tudi o repatriaciji Slovencev iz Venezuele in objavili pogovora z Marijo in Slavko Voglar, ki sta se že vrnili.

V Čedadu je potekal 57. Dan emigranta, v Gorici že 21. leto deluje Skupnosti družin Sončnica in se pripravlja na muzikal Lak za sanje, tržaško Nagrado Dušana Černeta bo prejela Erika Jazbar, na avstrijskem Koroškem je potekal govorniški natečaj za mlade.

To je pobuda, ki v okviru civilne družbe na avstrijskem Koroškem deluje od poletja. Zakaj je nastala, kako sodeluje s tremi političnimi organizacijami slovenske manjšine in kaj zahteva oz. pričakuje od oblasti, so povedali pretekli konec tedna na Novoletnem srečanju v Domu v Tinjah. Na okrogli mizi so sodelovali: Sonja Kert Wakounig, ki je politično aktivna v Narodnem svetu koroških Slovencev; Mirko Messner član upravnega odbora Zveze slovenskih organizacij, deluje v avstrijski komunistični stranki, ki ji tudi predseduje kot zvezni govornik; Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste in podžupan v občini Želena Kapla - Bela.

Tokrat ste slišali posnetek radijske oddaje, ki je bila ustvarjena pred več kot šestdesetimi leti v Clevelandu v Ameriki in je bila celo objavljena na vinilni plošči. To ploščo smo pridobili in tako ste lahko slišali nekaj božičnih pesmi, kakor so jih odpeli naši rojaki pred več desetletji in govor škofa Gregorija Rožmana.

Pred tretjim svetim večerom smo bili povezani s Stuttgartom v Nemčiji, Göteborgom na Švedskem in Freyming-Merlebachom v Franciji. Posredovali smo tudi zapise o praznovanju v slovenskih krajevnih domovih v Velikem Buenos Airesu v Argentini.

Povezani smo bili s Hamiltonom v Kanadi, Lemontom pri Chicagu v ZDA, Buenos Airesom v Argentini in Sydneyjem v Avstraliji. Kako so praznovali božič, katere običaje ohranjajo, kaj je ostalo od tradicije, kaj je novega in kako pomembna je prisotnost slovenskega duhovnika.

Spomnili smo se rojaka iz Argentine, Tineta Vivoda in slišali o Martinovanju in 70-letnici v Mendozi. Zakaj v zamejstvu ostati na kmetiji, se je na Andrej Pernačič, član Kmečke zveze iz Trsta, spraševal na letošnjem Vseslovenskem srečanju v državnem zboru, Martin Lissiach, član SKGZ, pa je govoril o mladih Slovencih v Italiji, ki zapuščajo domači kraj in o mladih, ki se vračajo.

Rojaki v Argentini so imeli 64. Slovenski dan, mladi iz Buenos Airesa so se zbrali v Slomškovem domu, Folklorna skupina Maribor pa praznuje srebrni jubilej. V oddaji tudi o repatriaciji Slovencev iz Venezuele, 40. obletnici Slovenskega zvona iz Krefelda in štipendijah ASEF.

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je s prireditvijo obeležil 25-letnico delovanja. Na njej so v preteklost in prihodnost pogledali višji sekretar Rudi Merljak, državna sekretarka Olga Belec in minister Peter J. Česnik. Pred mikrofon smo ujeli tudi nekaj nekdanjih predstojnikov Urada.

Dekan Janko Krištof bo tudi naslednja tri leta predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. V pogovoru je spregovoril o dosežkih in načrtih, vprašali smo ga tudi o odzivih na novico, da bo koroški Slovenec Jože Marketz novi škof v Celovcu. Spomnili se bomo tudi velikega Slovenca prof. dr. Antona Mavretiča, ki je odšel v večnost.

V oddaji smo najprej spregovorili o novi Slomškovi hiši v Celovcu - gre za širitev dvojezične vzgojne in izobraževalne ponudbe Mohorjeve družbe v Celovcu. Z dr. Tatjano Vučajnk smo se pogovarjali o poučevanju slovenščine v Gradcu. Objavili smo tretji del poročila o obisku ministra Česnika pri rojakih v Avstraliji in novici o seminarju slovanskih manjšin v Pliberku ter podelitvi Einspielerjeve nagrade.

Repatriacija Slovencev iz Venezuele se lahko začne, vlada je sprejela akcijski načrt. V oddaji tudi o drugem delu obiska ministra Česnika pri rojakih v Avstraliji ter o tem, da mladi odhajajo in prihajajo, o morebitnih rešitvah in izkušnjah tistih, ki že vrsto let živijo v tujini - predvajali smo nekaj posnetkov z letošnjega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru.

O 50. Pevsko-glasbenem večeru v Buenos Airesu, ki sta ga pripravili Slovenska dekliška organizacija in Slovenska fantovska zveza - krovni mladinski slovenski organizaciji v Argentini. Poročali smo še o prvih dneh obiska ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra J. Česnika pri rojakih v Avstraliji.

Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.

Tokrat smo v oddaji predvajali posnetek z letošnje Drage, ki ga je imel ddr. Evgen Bavčar filozof, fotograf, esejist, gostujoči profesor na univerzah v Evropi in ZDA in borec za pravice slepih (tudi sam je slep zaradi nesreče z vojnim materialom), poznavalec sedmih jezikov, ki ima glavno zaslugo, da so dela našega pisatelja Borisa Pahorja prišla v tujino in da se slovenska literatura širi izven matične države. Posnetek je omogočila Slovenska prosveta iz Trsta.

V slovenskih župnijah v Londonu, Mannheimu in Essnu je to jesen prišlo do sprememb - več nam je povedal koordinator pastorale Slovencev po svetu msgr. Janez Pucelj. V Belgiji so imeli prejšnji konec tedna trojno praznovanje, obiskal jih je tudi minister Česnik - več nam je povedal izseljenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj.

Na avstrijskem Koroškem bodo potekali 19. Primorski dnevi, v Zavodu sv. Stanislava pa razstavlja slikarka Tamara Burmicky Taya, ki je 40 let živela v Venezueli. Novice iz Argentine ter vabila in obvestila

V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.

V Sydneyju v Avstraliji so začeli s praznovanjem 50-letnice slovenskega misijona in odkrili doprsni kip patra Valerijana Jenka, v Hamiltonu v Kanadi so imeli jesenski banket ter poromali v Midland, o repatriaciji Slovencev iz Venezuele, v Essnu v Nemčiji je bila zadnja redna slovenska sveta maša.

Ameriško slovenska izobraževalna fundacija ASEF je letos v Sloveniji gostila že tretjo generacijo štipendistov slovenskega rodu. O izkušnjah in vtisih iz tovrstnega praktičnega izobraževanja v Sloveniji je več povedala mlada zdravnica Tatjana Marušič iz Argentine. Slišali ste tudi Jožeta Rožanca iz Argentine in druge štipendiste iz sveta in štipendiste iz Slovenije ter Jureta Leskovca in Nino Troha iz ASEF ter ministra Petra Česnika in državno sekretarko Olgo Belec iz USZS.

Rojaki v avstralskem Queenslandu so praznovali deseto leto, odkar je bila Marijina kapelica blagoslovljena. Gostje so bili: p. Darko Žnidaršič, p. Ciril Božič, p. Albert Wasniowski, veleposlanik iz Canberre Jurij Rifelj in častna konzulaka za Queensland Nevenka Golc Clarke.

Na praznovanju 70. obletnice Slomškove šole v Buenos Airesu muzikal Lepotica in zver, novi veleposlanik v Buenos Airesu se je srečal s predstavniki slovenskih organizacij, kako je z repatriacijo Slovencev iz Venezuele, rojaki v Queenslandu v Avstraliji praznovali 10. obletnico slovenske Marijine kapelice v Marijini dolini.

Kjer delujejo slovenske župnije, so skupnosti rojakov močne. Tako ugotavlja Miran Rustja, umetniški vodja okteta Castrum, ki je bil na gostovanju v Kanadi. Pogovarjali smo z župnikom slovenske župnije Marije Vnebovzete Johnom Kumšetom. Slišali ste o praznovanjih 60. obletnice Slovenskega kulturnega in družabnega kluba Triglav v Londonu v Ontariu v Kanadi in 70-letnice Društva Slovencev v Mendozi ter napoved Slofesta 2019.

Preteklo nedeljo so se na Opčinah pri Trstu sklenili Študijski dnevi Draga 2019. Slišali ste posnetke s podelitve 8. Peterlinove nagrade literarnemu kritiku in specialistu za gledališki jezik Jožetu Faganelu in posnetek predavanja duhovnika in publicista ter urednika Ognjišča Boža Rustje o upanju človeka in kristjana sredi nasprotij današnjega časa.

Veliki šmaren je zbral in povezal rojake z vzhoda Francije, Slovencev iz Venezuele je omogočena repatriacija, novice iz Argentine in nekaj aktualnih vabil.

Folklorna skupina Kres iz Clevelanda je praznovala 65. obletnico, Vokalna skupina Plamen iz Toronta prihaja v Slovenijo, v Porabju so potekali letošnji Višarski dnevi mladih, v Tinjah govorili o ravnovesju v Evropi.

Na Svetih Višarjah je tudi letos potekalo Romanje treh Slovenij. V oddaji ste slišali posnetek predavanje vrhovnega sodnika Jana Zobca z naslovom Tri Slovenije - ena identiteta in pridigo škofa Jurija Bizjaka.

V dolini Rož na avstrijskem Koroškem na vsakem koraku naletimo na zgodovinske sledi in znamenja slovenske prisotnosti. Tam so živeli in živijo ljudje, ki so pustili pečat v kulturi, politiki, športu, znanosti in gospodarstvu. V oddaji ste slišali posnetke s predstavitve Kulturnozgodovinskega turističnega vodnika Tatjane Gregoritsch: Popotnik po Rožu, ki je to spomlad izšel pri Mohorjevi Celovec. O vodniku in krajih v Rožu sta govorila direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren in predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani prof. Janez Stergar. V oddaji smo objavili tudi razmišljanje dr. Edija Gobca iz Clevelanda v ZDA o pomenu rodoljubja za obstoj in blaginjo vsakega naroda in države.

Spoznal sem Slovence po svetu je bil naslov okrogle mize letošnjega 26. Tabora Slovencev po svetu Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Na njej so govorili dr. Renato Podbersič, Helena Janežič in dr. Zvone Žigon ter moderator Federico Potočnik.

Nogomet je pomemben za povezovanje rojakov po svetu. Nedavno je na Brdu pri Kranju potekalo 6. svetovno nogometno prvenstvo z ekipami iz Argentine, Srbije, Nemčije in Avstrije. V Montrealu v Kanadi pa so na 52. Slovenskem dnevu praznovali obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom.

Ob nedelji Slovencev po svetu so potekale prireditve na Brezjah, v Radovljici in Šentvidu v Ljubljani. Slišali boste, kaj je na Brezjah v pridigi povedal škof Jurij Bizjak, kaj na srečanju Dobrodošli doma v Radovljici minister Peter Jožef Česnik in dr. Boštjan Žekš v imenu predsednika republike. Pripravili smo tudi posnetke s Tabora Slovencev po svetu: pridigo škofa Antona Jamnika, pozdrava mag. Uroša Zorna in Jurija Komarja.

Slovenc, tvoja zemlja je zdrava…, pa vendar mladi odhajajo je naslov srečanja rojakov iz zamejstva in vsega sveta, ki je že osemnajstič potekalo v veliki dvorani parlamenta. Gre za tradicionalno srečanje, ki je lani zaradi predčasnih parlamentarnih volitev odpadlo in si je letos zadalo izzivalno tematiko: katere ukrepe bi morala sprejeti država, da bi mlade spodbujala k vračanju iz tujine domov. Kot uvodni razpravljalci so nastopili ustavni sodnik prof. ddr. Klemen Jaklič, izredni profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, raziskovalec in soustanovitelj fundacije ASEF dr. Jure Leskovec, parlamentarna asistentka v Evropskem parlamentu mag. Nežka Figelj in sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu doc. dr. Dejan Valentinčič.

Tudi naši rojaki po svetu so praznovali dan državnosti, med drugim v Bruslju in drugod v Belgiji, v Sydneyju v Avstraliji, v Buenos Airesu v Argentini, v Hamiltonu v Kanadi pa so imeli že 30. Slovenski dan. Več ste slišali tudi o prireditvah, ki bodo v prihodnjih dneh potekale v Sloveniji in bodo osvetlile pomen Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu.

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Tina Rozman iz Clevelanda v ZDA študira za medicinsko sestro, preko ASEF štipendije je bila na praksi v enem od ljubljanskih domov upokojencev. V oddaji tudi o Kulturnem tednu v Velikovcu, novice iz slovenske župnije v Frankfurtu in nekaj vabil in obvestil.

Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

K rojakom v Argentino, Kanado Avstralijo in v sosednje države smo za vas pogledali tokrat, med drugim ste slišali o zborniku Meje ločujejo in povezujejo ter o brošuri Mi, Slovenci v Italiji.

Slovenski zbor Korotan iz Clevelanda je na letnem koncertu obeležil 20-letnico zborovodstva Janeza Sršena, v oddaji ste lahko slišali delček pogovora z njim iz našega arhiva, prav tako arhivski je bil posnetek pogovora z misijonarjem, pesnikom in prevajalcem p. dr. Vladimirjem Kosom, našim rojakom na Japonskem, ki danes praznuje 95. rojstni dan.

V Lemontu pri Chicagu v ZDA so t.i. Ameriške Brezje. Kakšni so njihovi začetki, sedanji trenutek in pogled v prihodnost, nam je povedal p. Metod Ogorevc. Slišali ste še o 20-letnici Kugyjevih razredov na Slovenski gimnaziji v Celovcu in druge novice.

Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.

Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.

Rojake z vzhoda Francije je na romanju že 81-ič zbrala brezjanska Marija - pogovarjali smo se z župnikom v Freyming-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom. V Gorici so se poslovili od pomembne kulturne delavke Lojzke Bratuž . V studiu smo gostili argentinskega Slovenca, predsednika slovenskega doma Carapachay v Buenos Airesu Francija Žnidarja.