Kartice s sporočili in ilustracijami kot orodje v pomoč otrokom za boljšo samopodobo

Janja Urankar Berčon, sociologinja - nekdanja direktorica Zavoda STIK Laško, je izdala Afirmacije za otroke, posebne kartice s sporočili in ilustracijami. Predstavljajo pomembno orodje za izboljšanje samopodobe in notranje moči najmlajših, ki je nastalo na podlagi njenih dragocenih izkušenj, pridobljenih na delavnicah z otroki iz vrtca in šole. Projekt je tudi družbeno odgovoren. 

Mozaik dneva dne 24. 1.

• Ministrica za digitalno preobrazbo, ki je kupila 13 tisoč računalnikov, ki so v skladišču in brez ustrezne opreme zavrača vse očitke iz interpelacije.
• Zdravstveni inšpektorat je v povezavi s stavko zdravnikov doslej prejel deset prijav.
• Jutri bomo sklenili molitveno osmino za edinost kristjanov, danes so se po Murski Soboti sprehodili predstavniki različnih veroizpovedi.
• Ljubljanski nadškof Zore je prepričan, da smo delavci v katoliških medijih vedno v službi resnice in svobod.
• Ključno je, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v propagandno orodje.
• Vreme: Jutri bo zmerno do pretežno oblačno. Čez dan se bo razjasnilo. Najvišje dnevne temperature bodo od 7 do 14 °C.

Ključno je, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v propagandno orodje

Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.

V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.

Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.

Hvaležen, da sem lahko orodje v Božjih rokah

Včeraj, 31. julija, je minilo 30 let, odkar sem sklenil štiriletno kaplansko službo v celjski mestni župniji sv. Danijela, ki je danes stolnica celjske škofije. To je bilo moje prvo in zadnje kaplansko mesto. Na današnji dan, 1. avgusta 1993, pa sem nastopil službo glavnega in odgovornega urednika Radia Ognjišče, ki je bil takrat šele ideja v glavi ustanovitelja mons. Franca Boleta in na nekaj papirjih, ki so izkazovali dovoljenje za nekaj oddajnih točk.

Utrinki iz papeževega potovanja v Kongo

Pretresljivo je bilo videti ljudi z brazgotinami, pohabljene, ki so polagali pred papeža razno orodje, s katerim so bili razmesarjeni. Tako s. Mojca Karničnik, ki v Kongu deluje že skoraj 50 let, opisuje papeževo srečanje z žrtvami nasilja na vzhodu države. Prisluhnili ste ji lahko v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve, v kateri je bil naš gost tudi jezuit p. Janez Sever, ki deluje v Novosibirsku. 

Utrip dneva dne 2. 2.

• Na svečnico in dan Bogu posvečenega življenja še posebej praznično v redovnih skupnostih. S. Marija Šimenc imenovana za generalno tajnico Slovenske škofovske konference.
• S. Mojca Karničnik, ki deluje v Kongu: Pretresljivo je bilo videti ljudi z brazgotinami, pohabljene, ki so polagali pred papeža razno orodje, s katerim so bili razmesarjeni.
• Vlada umaknila predlog o 600 evrih dodatka za sodnike in tožilce.
• Obljube javnemu sektorju brez jasne finančne podlage. Nas čakajo nove davčne obremenitve, bo moral javnemu več dati zasebni sektor?
• SDS v zameno za podpise k interpelaciji ministrice za kulturo pričakuje podpise NSi k interpelaciji vlade.
• Na včerajšnjem shodu upokojencev se je zbralo od 18 do 20 tisoč ljudi.
• V Planici čez dva tedna začetek svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju. Smrekar: pričakujemo približno 450 milijonov televizijskih ogledov po svetu.
• Ob stoletnici rojstva pravnika in politika Franceta Bučarja po vsej državi številne slovesnosti.
• V ospredju obiska Evropske komisije v Kijevu pomoč Ukrajini in evropska integracija države.
• KOŠARKA: Cedevita Olimpija po zmagi nad Benetkami ohranja upe na drugi del Evropskega pokala.
• Vreme: na severu in vzhodu možne plohe, drugod deloma sončno.

Koroški plebiscit - 100 let pozneje

V luči jutrišnje stodruge obletnice koroškega plebiscita ste lahko prisluhnili prof. dr. Mariji Wakounig z Univerze na Dunaju, ki se je osredotočila na jezik kot orodje komunikacije.  Dr. Danijel Grafenauer je predstavil zbornik »Koroški plebiscit – 100 let kasneje«, ki sta ga izdala Slovensksa matica in Inštitut za novejša vprašanja. Enajst slovenskih in avstrijskih avtorjev ter en madžarski z interdisciplinarnimi pogledi odstira kopreno z nekaterih manj znanih dogodkov in procesov, ki se nanašajo na vzroke plebiscita na Koroškem ter na njegove posledice vse do leta 2020. 

Skrivnostni svet srednjeveških pisarjev

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so pod drobnogled vzeli srednjeveške pisarske mojstre, ki so bili pri izdelavi rokopisa skoraj v celoti odvisni zgolj od sebe. Imeli so izvrstne rokodelske sposobnosti in široko znanje s področja kemije, saj so večkrat sami vodili celoten proces izdelave knjige. Znali so si pripraviti pergament, pisarsko orodje, tinte in pigmente barv. Bi se lahko o pomenu samooskrbe česa naučili prav od njih? Po odgovor vabijo na stalno razstavo Skrivnostni svet srednjeveških pisarjev, kjer vidimo delček pozabljenih znanj, ki smo jih v zadnjem tisočletju tako z lahkoto izpustili iz rok in glave.