Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 3. 2024
Razpis za priznanje Naša Slovenija

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura Slovenija je objavilo razpis za priznanja Naša Slovenija. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Slavkom Mežkom. Razpis je odprt je do 3. maja, podelitev priznanj pa bo v Svečah na Koroškem. 

Razpis za priznanje Naša Slovenija

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura Slovenija je objavilo razpis za priznanja Naša Slovenija. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Slavkom Mežkom. Razpis je odprt je do 3. maja, podelitev priznanj pa bo v Svečah na Koroškem. 

kulturadediščinaKultura naturaSlavko Mežekrazpis naša Slovenija

Kulturni utrinki

Razpis za priznanje Naša Slovenija

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura Slovenija je objavilo razpis za priznanja Naša Slovenija. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Slavkom Mežkom. Razpis je odprt je do 3. maja, podelitev priznanj pa bo v Svečah na Koroškem. 

VEČ ...|7. 3. 2024
Razpis za priznanje Naša Slovenija

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura Slovenija je objavilo razpis za priznanja Naša Slovenija. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Slavkom Mežkom. Razpis je odprt je do 3. maja, podelitev priznanj pa bo v Svečah na Koroškem. 

Jože Bartolj

kulturadediščinaKultura naturaSlavko Mežekrazpis naša Slovenija

Komentar tedna

VEČ ...|1. 3. 2024
Matej Cepin: Ste tudi vi nezadovoljni z našimi voditelji?

Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …

Matej Cepin: Ste tudi vi nezadovoljni z našimi voditelji?

Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …

komentardružbaSlovenija

Komentar tedna

Matej Cepin: Ste tudi vi nezadovoljni z našimi voditelji?

Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …

VEČ ...|1. 3. 2024
Matej Cepin: Ste tudi vi nezadovoljni z našimi voditelji?

Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …

Radio Ognjišče

komentardružbaSlovenija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|14. 2. 2024
Bo Italija zgled Sloveniji, da umakne vse spomenike revoluciji in njenim akterjem na odpad zgodovine?

Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.

Bo Italija zgled Sloveniji, da umakne vse spomenike revoluciji in njenim akterjem na odpad zgodovine?

Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.

komentarItalijaSlovenijaspomenikirevolucijaTitoodlikovanjatotalitarizemevropska zavestidentitetazgodovinski spomin

Komentar Časnik.si

Bo Italija zgled Sloveniji, da umakne vse spomenike revoluciji in njenim akterjem na odpad zgodovine?

Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.

VEČ ...|14. 2. 2024
Bo Italija zgled Sloveniji, da umakne vse spomenike revoluciji in njenim akterjem na odpad zgodovine?

Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.

Iva Pavlin Žurman

komentarItalijaSlovenijaspomenikirevolucijaTitoodlikovanjatotalitarizemevropska zavestidentitetazgodovinski spomin

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 1. 2024
Ključno je, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v propagandno orodje

Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.

V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.

Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.

Ključno je, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v propagandno orodje

Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.

V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.

Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.

infomedijinovinarjislovenijapolitika

Informativni prispevki

Ključno je, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v propagandno orodje

Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.

V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.

Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.

VEČ ...|24. 1. 2024
Ključno je, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v propagandno orodje

Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.

V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.

Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.

Alen Salihović

infomedijinovinarjislovenijapolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|27. 12. 2023
Svet za zaščito svobode govora: Država si z zakonom jemlje pristojnosti, ki so značilne za totalitarne države

Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.

Svet za zaščito svobode govora: Država si z zakonom jemlje pristojnosti, ki so značilne za totalitarne države

Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.

komentarsvoboda govorazakonodajaustavne pravicecenzuraSlovenijadržavna ureditev

Komentar Časnik.si

Svet za zaščito svobode govora: Država si z zakonom jemlje pristojnosti, ki so značilne za totalitarne države

Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.

VEČ ...|27. 12. 2023
Svet za zaščito svobode govora: Država si z zakonom jemlje pristojnosti, ki so značilne za totalitarne države

Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.

Jože Biščak

komentarsvoboda govorazakonodajaustavne pravicecenzuraSlovenijadržavna ureditev

Komentar Časnik.si

VEČ ...|20. 12. 2023
Mavrične zastave in zastavice življenja: Ko dvojna merila postanejo nacionalni šport

Tine Rutar izpostavlja percepcijo dvojnih meril v Sloveniji, primerjajoč medijski in politični odziv na zažiganje mavrične zastave in vandaliziranje zastavic, ki so simbolizirale nerojene otroke. Komentar obravnava pomanjkanje enakopravnega obravnavanja različnih družbenih vprašanj, s posebnim poudarkom na temah LGBT pravic in svetosti življenja. Poslušajte podkast za podrobnejši vpogled v to, kako se v Sloveniji soočamo s tematiko dvojnih meril.

Mavrične zastave in zastavice življenja: Ko dvojna merila postanejo nacionalni šport

Tine Rutar izpostavlja percepcijo dvojnih meril v Sloveniji, primerjajoč medijski in politični odziv na zažiganje mavrične zastave in vandaliziranje zastavic, ki so simbolizirale nerojene otroke. Komentar obravnava pomanjkanje enakopravnega obravnavanja različnih družbenih vprašanj, s posebnim poudarkom na temah LGBT pravic in svetosti življenja. Poslušajte podkast za podrobnejši vpogled v to, kako se v Sloveniji soočamo s tematiko dvojnih meril.

komentarpolitikamavrične zastavezastavice življenjadvojna merilaSlovenijaLGBTsvetost življenja

Komentar Časnik.si

Mavrične zastave in zastavice življenja: Ko dvojna merila postanejo nacionalni šport

Tine Rutar izpostavlja percepcijo dvojnih meril v Sloveniji, primerjajoč medijski in politični odziv na zažiganje mavrične zastave in vandaliziranje zastavic, ki so simbolizirale nerojene otroke. Komentar obravnava pomanjkanje enakopravnega obravnavanja različnih družbenih vprašanj, s posebnim poudarkom na temah LGBT pravic in svetosti življenja. Poslušajte podkast za podrobnejši vpogled v to, kako se v Sloveniji soočamo s tematiko dvojnih meril.

VEČ ...|20. 12. 2023
Mavrične zastave in zastavice življenja: Ko dvojna merila postanejo nacionalni šport

Tine Rutar izpostavlja percepcijo dvojnih meril v Sloveniji, primerjajoč medijski in politični odziv na zažiganje mavrične zastave in vandaliziranje zastavic, ki so simbolizirale nerojene otroke. Komentar obravnava pomanjkanje enakopravnega obravnavanja različnih družbenih vprašanj, s posebnim poudarkom na temah LGBT pravic in svetosti življenja. Poslušajte podkast za podrobnejši vpogled v to, kako se v Sloveniji soočamo s tematiko dvojnih meril.

Tine Rutar

komentarpolitikamavrične zastavezastavice življenjadvojna merilaSlovenijaLGBTsvetost življenja

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 9. 2023
O Tematski reviji SLO časi, kraji, ljudje - Ukrajina in Slovenija z urednico Katarino Jurjavčič

O Tematski reviji SLO časi, kraji, ljudje - Ukrajina in Slovenija z urednico Katarino Jurjavčič

kulturaSLO časi kraji ljudjeUkrajina in SlovenijaKatarina Jurjavčič

Kulturni utrinki

O Tematski reviji SLO časi, kraji, ljudje - Ukrajina in Slovenija z urednico Katarino Jurjavčič
VEČ ...|14. 9. 2023
O Tematski reviji SLO časi, kraji, ljudje - Ukrajina in Slovenija z urednico Katarino Jurjavčič

Jože Bartolj

kulturaSLO časi kraji ljudjeUkrajina in SlovenijaKatarina Jurjavčič

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|13. 8. 2023
Odziv Cerkve na poplave

Po katastrofalnih ujmah in poplavah, ki so pretekli konec tedna zajele več kot dve tretjini države, je bila na povabilo škofov pri svetih mašah nabirka za pomoč prizadetim prebivalcem. Že sredi tedna pa je Slovenska škofovska konferenca v ta namen preko Karitas namenila 75.000 evrov, poleg moralne podpore, ki so jo škofje izrazili ob ogledu najhuje prizadetih krajev, je duhovno bližino Sloveniji izrazil tudi papež. Objavili smo nekaj pogovorov, med njimi izjavo predsednika SŠK in novomeškega škofa Andreja Sajeta. Župnik Ciril Plešec pa je spregovoril o obnovitvenih delih romarske cerkve Marije Pomočnice kristjanov in 40-letnici Župnije Kranj – Drulovka/Breg. 

Odziv Cerkve na poplave

Po katastrofalnih ujmah in poplavah, ki so pretekli konec tedna zajele več kot dve tretjini države, je bila na povabilo škofov pri svetih mašah nabirka za pomoč prizadetim prebivalcem. Že sredi tedna pa je Slovenska škofovska konferenca v ta namen preko Karitas namenila 75.000 evrov, poleg moralne podpore, ki so jo škofje izrazili ob ogledu najhuje prizadetih krajev, je duhovno bližino Sloveniji izrazil tudi papež. Objavili smo nekaj pogovorov, med njimi izjavo predsednika SŠK in novomeškega škofa Andreja Sajeta. Župnik Ciril Plešec pa je spregovoril o obnovitvenih delih romarske cerkve Marije Pomočnice kristjanov in 40-letnici Župnije Kranj – Drulovka/Breg. 

duhovnostinfocerkevslovenijalokalno

Utrip Cerkve v Sloveniji

Odziv Cerkve na poplave

Po katastrofalnih ujmah in poplavah, ki so pretekli konec tedna zajele več kot dve tretjini države, je bila na povabilo škofov pri svetih mašah nabirka za pomoč prizadetim prebivalcem. Že sredi tedna pa je Slovenska škofovska konferenca v ta namen preko Karitas namenila 75.000 evrov, poleg moralne podpore, ki so jo škofje izrazili ob ogledu najhuje prizadetih krajev, je duhovno bližino Sloveniji izrazil tudi papež. Objavili smo nekaj pogovorov, med njimi izjavo predsednika SŠK in novomeškega škofa Andreja Sajeta. Župnik Ciril Plešec pa je spregovoril o obnovitvenih delih romarske cerkve Marije Pomočnice kristjanov in 40-letnici Župnije Kranj – Drulovka/Breg. 

VEČ ...|13. 8. 2023
Odziv Cerkve na poplave

Po katastrofalnih ujmah in poplavah, ki so pretekli konec tedna zajele več kot dve tretjini države, je bila na povabilo škofov pri svetih mašah nabirka za pomoč prizadetim prebivalcem. Že sredi tedna pa je Slovenska škofovska konferenca v ta namen preko Karitas namenila 75.000 evrov, poleg moralne podpore, ki so jo škofje izrazili ob ogledu najhuje prizadetih krajev, je duhovno bližino Sloveniji izrazil tudi papež. Objavili smo nekaj pogovorov, med njimi izjavo predsednika SŠK in novomeškega škofa Andreja Sajeta. Župnik Ciril Plešec pa je spregovoril o obnovitvenih delih romarske cerkve Marije Pomočnice kristjanov in 40-letnici Župnije Kranj – Drulovka/Breg. 

Petra Stopar

duhovnostinfocerkevslovenijalokalno

Priporočamo
|
Aktualno

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 4. 2024
Velikonočno praznovanje v Ažli

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

Velikonočno praznovanje v Ažli

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Kmetijska oddaja

VEČ ...|7. 4. 2024
Poplavljenost zaradi nevzdrževanja vodotokov, zapleti zaradi neupravičenega dviga bonitetnih točk

V nedeljski kmetijski oddaji smo se z Dragom Stanovnikom pogovarjali o poplavljenosti, ki ji botruje slabo vzdrževanje vodotokov in osuševalnih jarkov, Janez Pirc, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pa je pojasnil reševanje zapleta z neupravičenim dvigom bonitetnih točk. 

Poplavljenost zaradi nevzdrževanja vodotokov, zapleti zaradi neupravičenega dviga bonitetnih točk

V nedeljski kmetijski oddaji smo se z Dragom Stanovnikom pogovarjali o poplavljenosti, ki ji botruje slabo vzdrževanje vodotokov in osuševalnih jarkov, Janez Pirc, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pa je pojasnil reševanje zapleta z neupravičenim dvigom bonitetnih točk. 

Robert Božič

kmetijstvonaravapoplave

Sol in luč

VEČ ...|9. 4. 2024
Owen O’Kane: Desetkrat srečnejši.

Kdo si ne želi postati srečnejši? Psihoterapevt, nekdanji vodja kliničnega oddelka za duševno zdravje pri britanski državni zdravstveni službi, Owen O’Kane trdi, da ste lahko desetkrat srečnejši in pot opiše v istoimenski knjigi. Prevzemite odgovornost in se ne izgovarjajte na druge, pravi in nam ponuja tudi nekaj najnovejših orodij in tehnik, kako vzeti vajeti v svoje roke in se premakniti z mrtve točke. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Desetkrat srečnejši, ki jo je napisal Owen O’Kane in je izšla pri založbi Učila.

Owen O’Kane: Desetkrat srečnejši.

Kdo si ne želi postati srečnejši? Psihoterapevt, nekdanji vodja kliničnega oddelka za duševno zdravje pri britanski državni zdravstveni službi, Owen O’Kane trdi, da ste lahko desetkrat srečnejši in pot opiše v istoimenski knjigi. Prevzemite odgovornost in se ne izgovarjajte na druge, pravi in nam ponuja tudi nekaj najnovejših orodij in tehnik, kako vzeti vajeti v svoje roke in se premakniti z mrtve točke. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Desetkrat srečnejši, ki jo je napisal Owen O’Kane in je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Naš pogled

VEČ ...|9. 4. 2024
Skrb za ostarelo mami

Živimo v hiši skupaj z mamo, ki ima 85 let. Po možganski kapi 11 let nazaj se je življenje zanjo močno spremenilo. Spremenilo se je tudi za tiste, ki živimo z njo in skrbimo zanjo: to sta sestrina in naša družina. Mami že nekaj let sama skoraj ničesar več ne zmore. Lahko pije in si kaj nese v usta, ob pomoči naredi nekaj korakov. Pri vsem ostalem rabi našo pomoč. Ne govori prav veliko, razume vse. Živi doma. To je bila od nekdaj njena velika želja. Je izjemno potrpežljiva in dobronamerna. V nedeljo sem praznovala rojstni dan. Mami sem povedala: »Veš, danes imam rojstni dan. Hvala, ker si me rodila.« Ponudila mi je roko, češ, vse najboljše, pomežik in en brezzobi nasmeh. Zobna proteza namreč največkrat počiva v lončku.

Skrb za ostarelo mami

Živimo v hiši skupaj z mamo, ki ima 85 let. Po možganski kapi 11 let nazaj se je življenje zanjo močno spremenilo. Spremenilo se je tudi za tiste, ki živimo z njo in skrbimo zanjo: to sta sestrina in naša družina. Mami že nekaj let sama skoraj ničesar več ne zmore. Lahko pije in si kaj nese v usta, ob pomoči naredi nekaj korakov. Pri vsem ostalem rabi našo pomoč. Ne govori prav veliko, razume vse. Živi doma. To je bila od nekdaj njena velika želja. Je izjemno potrpežljiva in dobronamerna. V nedeljo sem praznovala rojstni dan. Mami sem povedala: »Veš, danes imam rojstni dan. Hvala, ker si me rodila.« Ponudila mi je roko, češ, vse najboljše, pomežik in en brezzobi nasmeh. Zobna proteza namreč največkrat počiva v lončku.

Mirjam Judež

komentardružbaodnosi

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Petkov večer

VEČ ...|13. 4. 2024
Koncert Gregorja Ravnika v Bernardinu

V sklopu kratkega oddiha v Bernardinu z našimi poslušalci na začetku marca smo lahko prisluhnili enemu najuspešnejših mladih pevcev zabavne glasbe, ki pa enako odlično osvaja tudi klasične odre, Gregorju Ravniku. V akustičnem koncertu s kitaristom Markom Hrvatinom je zapel pesmi s svojega prvega albuma in povedal kar precej o svoji glasbi ter o sebi.

Koncert Gregorja Ravnika v Bernardinu

V sklopu kratkega oddiha v Bernardinu z našimi poslušalci na začetku marca smo lahko prisluhnili enemu najuspešnejših mladih pevcev zabavne glasbe, ki pa enako odlično osvaja tudi klasične odre, Gregorju Ravniku. V akustičnem koncertu s kitaristom Markom Hrvatinom je zapel pesmi s svojega prvega albuma in povedal kar precej o svoji glasbi ter o sebi.

Radio Ognjišče

glasbadružba

Za življenje

VEČ ...|13. 4. 2024
Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosiotrocidružbasvetovanjepogovor

Spominjamo se

VEČ ...|13. 4. 2024
Spominjamo se dne 13. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 13. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Sobotna iskrica

VEČ ...|13. 4. 2024
Vabilo na Slovenski otroški zbor 2024

Sobotna iskrica je povabila mlade pevce na poletno druženje, pevske vaje in koncerte. Skladatelj in dirigent prof. Damijan Močnik je predstavil letošnji Slovenski otroški zbor. Slišali ste, kako zanimiv teden se obeta za mlade pevce, kako je s prijavami in kdo letos prihaja v goste. 

Vabilo na Slovenski otroški zbor 2024

Sobotna iskrica je povabila mlade pevce na poletno druženje, pevske vaje in koncerte. Skladatelj in dirigent prof. Damijan Močnik je predstavil letošnji Slovenski otroški zbor. Slišali ste, kako zanimiv teden se obeta za mlade pevce, kako je s prijavami in kdo letos prihaja v goste. 

Jure Sešek

otrocimladiglasbaduhovnostSOZotroški zbordamijan močnik