Naš gost
Željko Kozinc - novinar, publicist, filmski in televizijski scenarist ter pisec popotnih vodnikov po Sloveniji Lep dan kliče. V pogovoru boste slišali, zakaj ga navdušuje slikarstvo in zakaj mu je poleg Slovenije zelo ljub Tibet in Patagonija. Spoznali ga boste tudi kot pesnika in romanopisca, z nami pa bo delil tudi spomine na pot v Himalajo z družino Nejca Zaplotnika.
Naš gost
Željko Kozinc - novinar, publicist, filmski in televizijski scenarist ter pisec popotnih vodnikov po Sloveniji Lep dan kliče. V pogovoru boste slišali, zakaj ga navdušuje slikarstvo in zakaj mu je poleg Slovenije zelo ljub Tibet in Patagonija. Spoznali ga boste tudi kot pesnika in romanopisca, z nami pa bo delil tudi spomine na pot v Himalajo z družino Nejca Zaplotnika.
Komentar Domovina.je
Za nami je dan državnosti, dan, ko se spominjamo nastanka naše slovenske države. Države, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, kot je zapisano v naši ustavi. Gre za dan, ko nas navdihujejo zgodovinski dogodki, ko Slovenci nismo bili zgodovinski zamudniki, ampak smo si sami spisali zgodovino in si izborili državo.
Danes, ko gledamo nazaj, se nam zdi to morda samoumevno, a še zdaleč ni bilo tako. Spomnimo se, da takrat nobena država ni podpirala našega boja, podpore pa smo bili deležni šele, ko smo dokazali, da svojo namero o samostojnosti lahko tudi uresničimo in predvsem ubranimo.
Celotni komentar, ki ga je napisal Peter Merše, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
Komentar Domovina.je
Za nami je dan državnosti, dan, ko se spominjamo nastanka naše slovenske države. Države, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, kot je zapisano v naši ustavi. Gre za dan, ko nas navdihujejo zgodovinski dogodki, ko Slovenci nismo bili zgodovinski zamudniki, ampak smo si sami spisali zgodovino in si izborili državo.
Danes, ko gledamo nazaj, se nam zdi to morda samoumevno, a še zdaleč ni bilo tako. Spomnimo se, da takrat nobena država ni podpirala našega boja, podpore pa smo bili deležni šele, ko smo dokazali, da svojo namero o samostojnosti lahko tudi uresničimo in predvsem ubranimo.
Celotni komentar, ki ga je napisal Peter Merše, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
Vstani in hodi
V junijski oddaji Vstani in hodi smo se posvetili vojnim invalidom. Naš gost je bil predsednik Zveze društev vojnih invalidov Janez Podržaj, ki je povedal, koga vse Zveza združuje. Z nami je delil tudi svojo lastno izkušnjo nesreče, ki se mu je zgodila med služenjem vojaškega roka ter povedal, kako je invalidnost vplivala na njegovo življenje. Poudaril je, da so prav vojni invalidi največji pacifisti in pozval k izboljšanju razmer pri skrbi za vojne invalide.
Vstani in hodi
V junijski oddaji Vstani in hodi smo se posvetili vojnim invalidom. Naš gost je bil predsednik Zveze društev vojnih invalidov Janez Podržaj, ki je povedal, koga vse Zveza združuje. Z nami je delil tudi svojo lastno izkušnjo nesreče, ki se mu je zgodila med služenjem vojaškega roka ter povedal, kako je invalidnost vplivala na njegovo življenje. Poudaril je, da so prav vojni invalidi največji pacifisti in pozval k izboljšanju razmer pri skrbi za vojne invalide.
Dogodki
Sodelovali so:
Dogodki
Sodelovali so:
Sobotna iskrica
Tokrat sta Melita in Jure ponosno zrla v zastavo in, med drugim, spregovorila o domovini. Slišali smo tudi pogovor z očetom in hčerko, citrarjem in sopranistko Tomažem in Ano Plahutnik, ki sta v Arboretumu, po prenosu svete maše, oblikovala koncert namenjen domovini ob prazniku. No, pa tudi vsem prijateljem Radia Ognjišče, ki so bili zbrani na t.i. srečanju PRO.
Sobotna iskrica
Tokrat sta Melita in Jure ponosno zrla v zastavo in, med drugim, spregovorila o domovini. Slišali smo tudi pogovor z očetom in hčerko, citrarjem in sopranistko Tomažem in Ano Plahutnik, ki sta v Arboretumu, po prenosu svete maše, oblikovala koncert namenjen domovini ob prazniku. No, pa tudi vsem prijateljem Radia Ognjišče, ki so bili zbrani na t.i. srečanju PRO.
Komentar Časnik.si
Avtor razmišlja, kako se bo slab mesec pred naslednjimi volitvami spet pojavil pravi odrešenik, ki bo povzročil, da bo več kot milijon volivcev padlo dol od realnega vzhičenja, veselega pričakovanja … To gibanje ali stranka bo vsebovalo že v samem imenu svobodo, a ob tem še blaginjo, ki je Golobova svoboda ni prinesla niti je ni obljubljala
Komentar Časnik.si
Avtor razmišlja, kako se bo slab mesec pred naslednjimi volitvami spet pojavil pravi odrešenik, ki bo povzročil, da bo več kot milijon volivcev padlo dol od realnega vzhičenja, veselega pričakovanja … To gibanje ali stranka bo vsebovalo že v samem imenu svobodo, a ob tem še blaginjo, ki je Golobova svoboda ni prinesla niti je ni obljubljala
Naš pogled
Čeprav dolgo nismo imeli svoje države, smo imeli svoj dom. Kraj kjer smo se rodili, kamor smo se vračali. In če smo odšli daleč od doma, če smo ostali brez njega, smo si ga zgradili v svojih srcih. Tudi domovino smo imeli daleč pred lastno državo. Zato ob dnevu državnosti vedno pomislim na domovino …
Tako je svoje razmišljanje ob skorajšnjem dnevu državnosti začel Tone Gorjup.
Naš pogled
Čeprav dolgo nismo imeli svoje države, smo imeli svoj dom. Kraj kjer smo se rodili, kamor smo se vračali. In če smo odšli daleč od doma, če smo ostali brez njega, smo si ga zgradili v svojih srcih. Tudi domovino smo imeli daleč pred lastno državo. Zato ob dnevu državnosti vedno pomislim na domovino …
Tako je svoje razmišljanje ob skorajšnjem dnevu državnosti začel Tone Gorjup.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Pogovor o
V Pogovoru o smo tokrat spregovorili o prihodnosti Evropske unije. Na Dan Evropske se je sklenila konferenca o prihodnosti Evrope. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se zavzela za spremembo pogodb, 13 držav članic, tudi Slovenija, pa je do tega zadržanih. Zanimalo nas je, kaj je konferenca prinesla, kaj za EU pomeni vojna v Ukrajini, kako se spopasti z zelenim prehodom, pa tudi vprašanji migracij in vladavine prava ostajata visoko na lestvici aktualnih tem. O tem smo se pogovarjali z vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jernejo Jug Jerše, profesorjem za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jernejem Letnarjem Černičem in evropsko poslanko Ljudmilo Novak.
Pogovor o
V Pogovoru o smo tokrat spregovorili o prihodnosti Evropske unije. Na Dan Evropske se je sklenila konferenca o prihodnosti Evrope. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se zavzela za spremembo pogodb, 13 držav članic, tudi Slovenija, pa je do tega zadržanih. Zanimalo nas je, kaj je konferenca prinesla, kaj za EU pomeni vojna v Ukrajini, kako se spopasti z zelenim prehodom, pa tudi vprašanji migracij in vladavine prava ostajata visoko na lestvici aktualnih tem. O tem smo se pogovarjali z vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jernejo Jug Jerše, profesorjem za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jernejem Letnarjem Černičem in evropsko poslanko Ljudmilo Novak.
Komentar Časnik.si
Komentator meni, da bo Slovenija potrebovala najmanj 50-letno obdobje za preobrazbo v normalno evropsko državo. Ugotavlja, da živimo v še večjem socializmu, kot smo nekoč, kjer je intelektualno delo zelo malo vredno. Šolstvo, zdravstvo, sodstvo, policija in državna uprava pa niso dosegli nobenih bistvenih sprememb. Piše, da je glavni razlog za to šolski sistem, kjer so skorajda vsi učitelji otroci socializma in imajo socializem in levičarstvo v genih ter ga prenašajo naprej na svoje učence, dijake, študente. Prepričan je, da šele, ko se bo začel reinženiring v šolskem sistemu (s kurikulom in ustreznim socialnim inženiringom med učitelji), se lahko nadejamo sprememb. A meni, da se to še ne bo kmalu zgodilo.
Komentar Časnik.si
Komentator meni, da bo Slovenija potrebovala najmanj 50-letno obdobje za preobrazbo v normalno evropsko državo. Ugotavlja, da živimo v še večjem socializmu, kot smo nekoč, kjer je intelektualno delo zelo malo vredno. Šolstvo, zdravstvo, sodstvo, policija in državna uprava pa niso dosegli nobenih bistvenih sprememb. Piše, da je glavni razlog za to šolski sistem, kjer so skorajda vsi učitelji otroci socializma in imajo socializem in levičarstvo v genih ter ga prenašajo naprej na svoje učence, dijake, študente. Prepričan je, da šele, ko se bo začel reinženiring v šolskem sistemu (s kurikulom in ustreznim socialnim inženiringom med učitelji), se lahko nadejamo sprememb. A meni, da se to še ne bo kmalu zgodilo.
Zakladi naše dediščine
V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta.
Zakladi naše dediščine
V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Utrip Cerkve v Sloveniji
Komentar Časnik.si
Komentator ugotavlja, da bodo volitve odločili tiste, ki še niso odločeni, pri tem imajo levičarji tri ključne prednosti: šolski sistem, ki ubija vsako kritično razmišljanje, premoč v medijskem prostoru in nevladne organizacije, ki delajo reklamo za levo opcijo. Opozarja, da ne smemo pozabiti, da ko levičarji govorijo o demokraciji, mislijo na totalitarizem, ko so bili na oblasti in so morali vsi misliti, kar so jim narekovali ter pozabijo povedati, da je šlo za mir, ki ga je prinašal strah, ker so ljudje dobro vedeli, da te sicer vzame noč. Kljub temu meni, da ima levi volivec več težav kot desni: desni se ozre na oblast in njeno delo; če mu ni všeč, se mu ponuja POS, ki je dobra izbira. In če bi upoštevali zlato pravilo pri presojanju: »Po njih sadovih jih boste spoznali,« je odločitev na tokratnih volitvah preprosta.
Komentar Časnik.si
Komentator ugotavlja, da bodo volitve odločili tiste, ki še niso odločeni, pri tem imajo levičarji tri ključne prednosti: šolski sistem, ki ubija vsako kritično razmišljanje, premoč v medijskem prostoru in nevladne organizacije, ki delajo reklamo za levo opcijo. Opozarja, da ne smemo pozabiti, da ko levičarji govorijo o demokraciji, mislijo na totalitarizem, ko so bili na oblasti in so morali vsi misliti, kar so jim narekovali ter pozabijo povedati, da je šlo za mir, ki ga je prinašal strah, ker so ljudje dobro vedeli, da te sicer vzame noč. Kljub temu meni, da ima levi volivec več težav kot desni: desni se ozre na oblast in njeno delo; če mu ni všeč, se mu ponuja POS, ki je dobra izbira. In če bi upoštevali zlato pravilo pri presojanju: »Po njih sadovih jih boste spoznali,« je odločitev na tokratnih volitvah preprosta.
Iz naših krajev
Poročali smo o rekordni donaciji v Občini Ajdovščina za investicijo v zdravstveni dom in pripadajočo infrastrukturo, začetku gradnje obvoznice v Žireh, novem domu Krajanov na Vélikih Málencah in o povezovanju štajerskih vinarjev.
Iz naših krajev
Poročali smo o rekordni donaciji v Občini Ajdovščina za investicijo v zdravstveni dom in pripadajočo infrastrukturo, začetku gradnje obvoznice v Žireh, novem domu Krajanov na Vélikih Málencah in o povezovanju štajerskih vinarjev.
Pogovor o
V Sloveniji je že približno 3000 beguncev iz Ukrajine. Ti so po večini nastanjeni pri prijateljih in sorodnikih, nam je povedla predsednik NSi in minister za obrambo Matej Tonin. Skupaj z županom Kočevnja in s profesorjem s Fakultete za družbene vede in obramboslovcem Vladimirjem Prebiličem jev Pogovoru o spregovoril o ruski invaziji na Ukrajino in odporu, ki ga Vladimir Putin ni pričakoval. Tako po vojaški strani kot tudi glede sanacij Zahoda.
Pogovor o
V Sloveniji je že približno 3000 beguncev iz Ukrajine. Ti so po večini nastanjeni pri prijateljih in sorodnikih, nam je povedla predsednik NSi in minister za obrambo Matej Tonin. Skupaj z županom Kočevnja in s profesorjem s Fakultete za družbene vede in obramboslovcem Vladimirjem Prebiličem jev Pogovoru o spregovoril o ruski invaziji na Ukrajino in odporu, ki ga Vladimir Putin ni pričakoval. Tako po vojaški strani kot tudi glede sanacij Zahoda.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Katoličani smo obhajali svetovni dan bolnikov, kraljica Elizabeta II. predstavlja pomemben steber krščanstva, obletnica vzpostavitve diplomatskih odnosov Svetega sedeža in Slovenije in pogovor z Karlom Bolčino.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Katoličani smo obhajali svetovni dan bolnikov, kraljica Elizabeta II. predstavlja pomemben steber krščanstva, obletnica vzpostavitve diplomatskih odnosov Svetega sedeža in Slovenije in pogovor z Karlom Bolčino.
Z ljudmi na poti
Pred mikrofon smo povabili učitelja kitare Daniela Eyerja, ki je tudi ravnatelj Glasbene šole v Zavodu svetega Stanislava. Rodil se je v Švici ter tam odraščal in se šolal. Leta nazaj je na kitarskem festivalu v Beogradu v Srbiji spoznal Slovenko, ki je nato postala njegova žena, gnezdece sta si uredila v Ljubljani. Naše države prej ni poznal. Selitev je potekala tako, da je napolnil avto z oblekami, knjigami, kitarami in se pripeljal sem. Jezik je bil kar zahteven izziv, še vedno kdaj zameša besedi vzhod in zahod ter orodje in orožje, predvsem zaradi slednjega si včasih prisluži kakšen prestrašen pogled. V Slovencih vidi odlično kombinacijo družinske topline in delavnosti, tudi sama pokrajina ga navdušuje, čeprav prosti čas ob družini in glasbi zelo rad namenja različnim ročnim spretnostim.
Z ljudmi na poti
Pred mikrofon smo povabili učitelja kitare Daniela Eyerja, ki je tudi ravnatelj Glasbene šole v Zavodu svetega Stanislava. Rodil se je v Švici ter tam odraščal in se šolal. Leta nazaj je na kitarskem festivalu v Beogradu v Srbiji spoznal Slovenko, ki je nato postala njegova žena, gnezdece sta si uredila v Ljubljani. Naše države prej ni poznal. Selitev je potekala tako, da je napolnil avto z oblekami, knjigami, kitarami in se pripeljal sem. Jezik je bil kar zahteven izziv, še vedno kdaj zameša besedi vzhod in zahod ter orodje in orožje, predvsem zaradi slednjega si včasih prisluži kakšen prestrašen pogled. V Slovencih vidi odlično kombinacijo družinske topline in delavnosti, tudi sama pokrajina ga navdušuje, čeprav prosti čas ob družini in glasbi zelo rad namenja različnim ročnim spretnostim.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Kaj so najpogostejše zmote o sinodi, ki trenutno poteka na ravni krajevnih Cerkva, kako so se sinodalnih pogovorov in sodelovanja lotili v župniji Polzela, nam je povedal župnik Urban Lesjak. V proces je aktivneje vpet tudi kot sodelavec Tajništva za sinodo pri Škofiji Celje. Pravi, da je sinodalno vprašanje le eno, in to je: »Kako kot kristjani živimo to, kar je želel Jezus Kristus.« On je namreč, hodil med in skupaj z učenci, bil je eden izmed njih, hkrati pa njihov voditelj in k voditeljstvu je spodbujal tudi njih.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Kaj so najpogostejše zmote o sinodi, ki trenutno poteka na ravni krajevnih Cerkva, kako so se sinodalnih pogovorov in sodelovanja lotili v župniji Polzela, nam je povedal župnik Urban Lesjak. V proces je aktivneje vpet tudi kot sodelavec Tajništva za sinodo pri Škofiji Celje. Pravi, da je sinodalno vprašanje le eno, in to je: »Kako kot kristjani živimo to, kar je želel Jezus Kristus.« On je namreč, hodil med in skupaj z učenci, bil je eden izmed njih, hkrati pa njihov voditelj in k voditeljstvu je spodbujal tudi njih.
Komentar tedna
V prvem nadstropju slovenskega paviljona na EXPU so pripravili zelo zanimiv film o gospodarskih dosežkih Slovenije ter uspešnih posameznikih, ki so zaznamovali ne samo našo, ampak tudi svetovno zgodovino. Na predstavitvi se prepletajo osebe različnih znanj, od inovatorjev, športnikov, glasbenikov, arhitektov in duhovnikov. In ko sediš v sredini tistega prostora, si ponosen, da lahko rečeš, Slovenec sem. A doma je situacija povsem drugačna, namesto, da bi bili ponosni na vse tehnološke dosežke, na uspešne športnike, se delimo na cepljene in necepljene, leve in desne, in še mnogo tega bi našli.
Komentar tedna
V prvem nadstropju slovenskega paviljona na EXPU so pripravili zelo zanimiv film o gospodarskih dosežkih Slovenije ter uspešnih posameznikih, ki so zaznamovali ne samo našo, ampak tudi svetovno zgodovino. Na predstavitvi se prepletajo osebe različnih znanj, od inovatorjev, športnikov, glasbenikov, arhitektov in duhovnikov. In ko sediš v sredini tistega prostora, si ponosen, da lahko rečeš, Slovenec sem. A doma je situacija povsem drugačna, namesto, da bi bili ponosni na vse tehnološke dosežke, na uspešne športnike, se delimo na cepljene in necepljene, leve in desne, in še mnogo tega bi našli.
Komentar Domovina.je
S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …
Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
Komentar Domovina.je
S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …
Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
Informativni prispevki
Slovenija se je v letu, ko je praznovala 30. rojstni dan, še naprej spopadala z zdravstveno krizo. Poenotenja strank za čim hitrejši izhod iz nje ni bilo. Morda ga bomo doživeli spomladi, ko bomo izbirali nove predstavnike v hramu demokracije. Tam v zadnjih dvanajstih mesecih ni šlo brez ostrih polemik. Mnenja so se kresala tudi o delu vlade, ki je sicer uspešno izpeljala projekt predsedovanja naše države Svetu Evropske unije. Napočil je čas za inventuro, za pomoč pri tem smo prosili izrednega profesorja na ljubljanski Fakulteti za strojništvo dr. Petra Gregorčiča, ki aktivno spremlja domače družbenopolitično dogajanje.
Informativni prispevki
Slovenija se je v letu, ko je praznovala 30. rojstni dan, še naprej spopadala z zdravstveno krizo. Poenotenja strank za čim hitrejši izhod iz nje ni bilo. Morda ga bomo doživeli spomladi, ko bomo izbirali nove predstavnike v hramu demokracije. Tam v zadnjih dvanajstih mesecih ni šlo brez ostrih polemik. Mnenja so se kresala tudi o delu vlade, ki je sicer uspešno izpeljala projekt predsedovanja naše države Svetu Evropske unije. Napočil je čas za inventuro, za pomoč pri tem smo prosili izrednega profesorja na ljubljanski Fakulteti za strojništvo dr. Petra Gregorčiča, ki aktivno spremlja domače družbenopolitično dogajanje.
Vstani in hodi
V oddaji smo gostili Janeza Medveška, pravega ambasadorja slovenskih lepot, ki je pri svojih izletniških namigih pozoren tudi na gibalno ovirane obiskovalce. Med drugim Janez Medvešek pripravlja tudi koledar, ki je pravzaprav slovenski popotniški vodič.
Vstani in hodi
V oddaji smo gostili Janeza Medveška, pravega ambasadorja slovenskih lepot, ki je pri svojih izletniških namigih pozoren tudi na gibalno ovirane obiskovalce. Med drugim Janez Medvešek pripravlja tudi koledar, ki je pravzaprav slovenski popotniški vodič.
Informativni prispevki
Zavod Antona Martina Slomška v Mariboru je bil ladja ledolomilka v zamrznjeni deželi postsocialističnega državnega šolstva. V zahvalo za čudežno rešitev tega projekta, ki so ga skoraj potopili Zvonovi, je šel dolgoletni direktor dr. Ivan Štuhec na romanje po domovini. V slabih štirih tednih je prehodil velik del Slovenije, obudil spomine na svojo osebno prehojeno pot, na razvoj Zavoda, lucidno osvetlil dogajanje v državi in zbral zgodbe bolj ali manj znanih slovenskih krajev, njihovih legend, zgodovine in ljudi.
Informativni prispevki
Zavod Antona Martina Slomška v Mariboru je bil ladja ledolomilka v zamrznjeni deželi postsocialističnega državnega šolstva. V zahvalo za čudežno rešitev tega projekta, ki so ga skoraj potopili Zvonovi, je šel dolgoletni direktor dr. Ivan Štuhec na romanje po domovini. V slabih štirih tednih je prehodil velik del Slovenije, obudil spomine na svojo osebno prehojeno pot, na razvoj Zavoda, lucidno osvetlil dogajanje v državi in zbral zgodbe bolj ali manj znanih slovenskih krajev, njihovih legend, zgodovine in ljudi.
Od slike do besede
V oddaji Od slike do besede smo predstavili knjigo Slovenija upanja zaslužnega profesorja Janeza Juhanta, ki je pred kratkim izšla pri Društvu združeni ob lipi sprave. Prav tako pa smo ob 100 letnici pisatelja akademika Zorka Simčiča, prisluhnili praznični oddaji, ki je predstavila njegovo delo in ponudila zvočni vtis prizora iz njegove drame o spravi: Zgodaj dopolnjena mladost.
Od slike do besede
V oddaji Od slike do besede smo predstavili knjigo Slovenija upanja zaslužnega profesorja Janeza Juhanta, ki je pred kratkim izšla pri Društvu združeni ob lipi sprave. Prav tako pa smo ob 100 letnici pisatelja akademika Zorka Simčiča, prisluhnili praznični oddaji, ki je predstavila njegovo delo in ponudila zvočni vtis prizora iz njegove drame o spravi: Zgodaj dopolnjena mladost.
Komentar Časnik.si
Komentator se želi - po vzoru odpovedi naročnine medijem, ki postanejo neobjektivna - odpovedati tudi izjavam Milana Kučana, ki je v Šentjanžu 30. oktobra letos, rekel da se tudi danes nismo pripravljeni podrediti načinu vladanja sedanje oblasti, ki je Sloveniji tuj. Komentator se spominja, kako zagnano so se nekoč slovenski komunisti podrejali boljševiškemu in zločinskemu načinu vladanja, ki nam je bil resnično tuj. Razočaran je nad Kučanovimi stališči in meni, da bi Milan Kučan moral, glede na bivšo funkcijo vedeti, kaj je za državljane dobro, in delo sedanje vlade to je.
Komentar Časnik.si
Komentator se želi - po vzoru odpovedi naročnine medijem, ki postanejo neobjektivna - odpovedati tudi izjavam Milana Kučana, ki je v Šentjanžu 30. oktobra letos, rekel da se tudi danes nismo pripravljeni podrediti načinu vladanja sedanje oblasti, ki je Sloveniji tuj. Komentator se spominja, kako zagnano so se nekoč slovenski komunisti podrejali boljševiškemu in zločinskemu načinu vladanja, ki nam je bil resnično tuj. Razočaran je nad Kučanovimi stališči in meni, da bi Milan Kučan moral, glede na bivšo funkcijo vedeti, kaj je za državljane dobro, in delo sedanje vlade to je.
Naš pogled
Avtor v komentarju razmišlja o življenju v Sloveniji, ki je lepo zaradi naravnih danosti in številnih socialnih pravic. Ugotavlja tudi, da je Slovenija soočena z določenimi anomalijami, ki pa niso nič drugače, kot v številnih drugih zelo razvitih državah, a se probleme družbeno potencira, kar med drugim povečuje razdor med ljudmi.
Naš pogled
Avtor v komentarju razmišlja o življenju v Sloveniji, ki je lepo zaradi naravnih danosti in številnih socialnih pravic. Ugotavlja tudi, da je Slovenija soočena z določenimi anomalijami, ki pa niso nič drugače, kot v številnih drugih zelo razvitih državah, a se probleme družbeno potencira, kar med drugim povečuje razdor med ljudmi.
Iz življenja vesoljne Cerkve
S plenarnim zasedanjem se je prejšnji konec tedna v Vatikanu začela škofovska sinoda, v oddaji pa ste slišali tudi o sinodalni poti v Cerkvi na Slovenskem.
Iz življenja vesoljne Cerkve
S plenarnim zasedanjem se je prejšnji konec tedna v Vatikanu začela škofovska sinoda, v oddaji pa ste slišali tudi o sinodalni poti v Cerkvi na Slovenskem.
Sobotna iskrica
Tokrat smo gostili eno izmed junakov 3. nadstropja, ki so zbrani pod imenom »Gold Ribon Slovenija«, ali po slovensko Zlata pentljica. Otroci in mladostniki, ki so v otroštvu zboleli za rakom, so se zbrali, ker žellijo biti slišani. Radi bi pomagali vrstnikom, ki se bodo znašli v enakem položaju. Z nami so bile dvanajstletna Hana Hafner, njena mamica Katarina in Valerija Čarman, ki je s soprogom Ivom pobudnica gibanja, ki osvešča, prinaša upanje in moč.
Sobotna iskrica
Tokrat smo gostili eno izmed junakov 3. nadstropja, ki so zbrani pod imenom »Gold Ribon Slovenija«, ali po slovensko Zlata pentljica. Otroci in mladostniki, ki so v otroštvu zboleli za rakom, so se zbrali, ker žellijo biti slišani. Radi bi pomagali vrstnikom, ki se bodo znašli v enakem položaju. Z nami so bile dvanajstletna Hana Hafner, njena mamica Katarina in Valerija Čarman, ki je s soprogom Ivom pobudnica gibanja, ki osvešča, prinaša upanje in moč.
Iz naših krajev
Spregovorili smo o aktualnih projektih v občini Škocjan, pogledali smo v Prekmurje, ki ponuja številne turistične znamenitosti, in obiskali Zavod Marianum v Veržeju ter predstavili njegovo delovanje, na katerega je močno vplivala epidemija.
Iz naših krajev
Spregovorili smo o aktualnih projektih v občini Škocjan, pogledali smo v Prekmurje, ki ponuja številne turistične znamenitosti, in obiskali Zavod Marianum v Veržeju ter predstavili njegovo delovanje, na katerega je močno vplivala epidemija.
Prijatelji Radia Ognjišče
To vprašanje smo zastavili vam, dragi poslušalci, in 13 se vas je res oglasilo. Povedali ste o lepotah narave, o jeziku, o pesmi in še čem kar druži in bogati ta naš mali slovenski rod.
Prijatelji Radia Ognjišče
To vprašanje smo zastavili vam, dragi poslušalci, in 13 se vas je res oglasilo. Povedali ste o lepotah narave, o jeziku, o pesmi in še čem kar druži in bogati ta naš mali slovenski rod.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Komentar Domovina.je
Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …
Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
Komentar Domovina.je
Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …
Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
Pogovor o
Gostili smo predsednika Nove Slovenije in obrambnega ministra Mateja Tonina. Povedal je kako vidi aktualno dogajanje in izzive, ki vlado čakajo jeseni, kako so zadovoljni z delom vlade nasploh, kako se stranka pripravlja na volilno leto ter kateri so izzivi obrambnega resorja.
Pogovor o
Gostili smo predsednika Nove Slovenije in obrambnega ministra Mateja Tonina. Povedal je kako vidi aktualno dogajanje in izzive, ki vlado čakajo jeseni, kako so zadovoljni z delom vlade nasploh, kako se stranka pripravlja na volilno leto ter kateri so izzivi obrambnega resorja.
Komentar Domovina.je
Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …
Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
Komentar Domovina.je
Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …
Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
Naš pogled
Desetletja in stoletja so se trudili, da bi jo imeli. In da bi v njej živeli svobodno. Da bi volili. In da bi volili slovenske politike. Da bi govorili slovensko, povsod, v šoli in na uradih. Da bi se šolali ne glede na to, ali si naši starši to lahko privoščijo, in bili uspešni v šoli, čeprav so naši starši hodili v cerkev. Da bi svobodno izbirali svojega življenjskega sopotnika. Da bi svobodno prehajali državno mejo in da bi lahko potovali po svetu brez strahu, da bi nadzorovali naše poti. Kako nenavadno se to danes sliši, kajne? Težko si predstavljamo, da so vse to stvari, ki so si jih morali priboriti rodovi pred nami. Za katere so se trudili pisatelji, duhovniki, učitelji in drugi izobraženci, ki so vedeli, da je narod nekaj pomembnega, nekaj edinstvenega, nekaj, na čemer je treba graditi, zavest, ki jo je treba gojiti in spoštovati. In ubraniti.
Celotni komentar, ki ga je napisala Tanja Dominko, si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišča.
Naš pogled
Desetletja in stoletja so se trudili, da bi jo imeli. In da bi v njej živeli svobodno. Da bi volili. In da bi volili slovenske politike. Da bi govorili slovensko, povsod, v šoli in na uradih. Da bi se šolali ne glede na to, ali si naši starši to lahko privoščijo, in bili uspešni v šoli, čeprav so naši starši hodili v cerkev. Da bi svobodno izbirali svojega življenjskega sopotnika. Da bi svobodno prehajali državno mejo in da bi lahko potovali po svetu brez strahu, da bi nadzorovali naše poti. Kako nenavadno se to danes sliši, kajne? Težko si predstavljamo, da so vse to stvari, ki so si jih morali priboriti rodovi pred nami. Za katere so se trudili pisatelji, duhovniki, učitelji in drugi izobraženci, ki so vedeli, da je narod nekaj pomembnega, nekaj edinstvenega, nekaj, na čemer je treba graditi, zavest, ki jo je treba gojiti in spoštovati. In ubraniti.
Celotni komentar, ki ga je napisala Tanja Dominko, si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišča.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Govorili smo o izzivih, s katerimi se sooča sodobna Evropa, pa tudi o tem, katere so pozitivne in negativne pridobitve po 30-ih letih demokracije v Sloveniji.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Govorili smo o izzivih, s katerimi se sooča sodobna Evropa, pa tudi o tem, katere so pozitivne in negativne pridobitve po 30-ih letih demokracije v Sloveniji.
Komentar Časnik.si
Komentar Časnik.si
Komentar tedna
Slovesnost ob dnevu državnosti še ni bila zajeta v petkove komentarje, zato ji danes namenjamo par besed. Kdor je bil pretekli petek tam, je lahko čutil zanos, ki nas je na istem trgu preveval pred tremi desetletji. Sanje, ki so nam jih dovolili za tisti davni dan, vendarle niso zamrle. Vztrajno nam sicer poskušajo jemati veselje do naše države, a niso uspeli. Še vedno znamo biti nanjo ponosni, še vedno smo zanjo iz srca hvaležni.
Komentar tedna
Slovesnost ob dnevu državnosti še ni bila zajeta v petkove komentarje, zato ji danes namenjamo par besed. Kdor je bil pretekli petek tam, je lahko čutil zanos, ki nas je na istem trgu preveval pred tremi desetletji. Sanje, ki so nam jih dovolili za tisti davni dan, vendarle niso zamrle. Vztrajno nam sicer poskušajo jemati veselje do naše države, a niso uspeli. Še vedno znamo biti nanjo ponosni, še vedno smo zanjo iz srca hvaležni.
Informativne oddaje
Ob današnjem prazniku smo v goste povabili sogovornika, ki sta bila udeležena v vojni za Slovenijo: eden kot poveljujoči, drugi kot vojak rezervist, ki je bil tudi že duhovnik. Z nami sta delila spomine na čas, poln domovinskega zanosa, zavedanja nevarnosti agresorja – Jugoslovanske ljudske armade, pa tudi iznajdljivosti takratnih mladih vojaških struktur, ki so stopile na samostojno - slovensko pot. Prispevek Silvestre Sadar.
Informativne oddaje
Ob današnjem prazniku smo v goste povabili sogovornika, ki sta bila udeležena v vojni za Slovenijo: eden kot poveljujoči, drugi kot vojak rezervist, ki je bil tudi že duhovnik. Z nami sta delila spomine na čas, poln domovinskega zanosa, zavedanja nevarnosti agresorja – Jugoslovanske ljudske armade, pa tudi iznajdljivosti takratnih mladih vojaških struktur, ki so stopile na samostojno - slovensko pot. Prispevek Silvestre Sadar.
Komentar tedna
Čeprav je vprašanje iz pesmi »Veš poet, svoj dolg?« že tisočkrat uporabljeno, je vedno znova na mestu. Kot učiteljici mi je pomagalo pogledati v oči domovini in učiteljskemu stanu. V dobri veri, da izobražujemo in vzgajamo za svetlo prihodnost Slovenije, tudi sama vzklikam: Bodi zdrava, domovina, mili moj Slovenski kraj!
Komentar tedna
Čeprav je vprašanje iz pesmi »Veš poet, svoj dolg?« že tisočkrat uporabljeno, je vedno znova na mestu. Kot učiteljici mi je pomagalo pogledati v oči domovini in učiteljskemu stanu. V dobri veri, da izobražujemo in vzgajamo za svetlo prihodnost Slovenije, tudi sama vzklikam: Bodi zdrava, domovina, mili moj Slovenski kraj!
Informativni prispevki
Po državi se vrstijo številne slovesnosti ob 30-letnici naše domovine. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle je skupaj s predsednikom NSi in ministrom za obrambno Matejem Toninom na Brdu pri Kranju pripravil sprejem za krščanske demokrate, ki so sodelovali pri nastajanju samostojne poti. Zahvalil se jim je za njihovo delo, ki je po njegovih besedah bilo ključno za uspeh Demosove vlade. Ob prazniku, dnevu državnosti je posebej spregovoril za Radio Ognjišče.
Informativni prispevki
Po državi se vrstijo številne slovesnosti ob 30-letnici naše domovine. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle je skupaj s predsednikom NSi in ministrom za obrambno Matejem Toninom na Brdu pri Kranju pripravil sprejem za krščanske demokrate, ki so sodelovali pri nastajanju samostojne poti. Zahvalil se jim je za njihovo delo, ki je po njegovih besedah bilo ključno za uspeh Demosove vlade. Ob prazniku, dnevu državnosti je posebej spregovoril za Radio Ognjišče.
Informativni prispevki
Maše za domovino darujejo duhovniki tudi drugod po državi. Sinoči jo je v koprski stolnici daroval tudi škof Jurij Bizjak. V luči skorajšnjega predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije je vse povabil, da naj postanemo luč evropskim narodom, ki se z oddaljevanjem od krščanstva v marsičem in od njegovih vrednot nagibajo k poganskim božanstvom in vrednotam. Vsi smo priča temu dogajanju, je povedal.
Informativni prispevki
Maše za domovino darujejo duhovniki tudi drugod po državi. Sinoči jo je v koprski stolnici daroval tudi škof Jurij Bizjak. V luči skorajšnjega predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije je vse povabil, da naj postanemo luč evropskim narodom, ki se z oddaljevanjem od krščanstva v marsičem in od njegovih vrednot nagibajo k poganskim božanstvom in vrednotam. Vsi smo priča temu dogajanju, je povedal.
Petkov večer
V oddaji Petkov večer smo s harmoniko odšli po domače. Slišali ste izbor polk in valčkov, ki opevajo domovino, ljubezen do dežele, njenih lepot in ljudi. Igrali in peli so nam: Avseniki, Ansambel Lojzeta Slaka, Franca Miheliča, Modrijani, Alpski kvintet, Storžič in mnogi drugi.
Petkov večer
V oddaji Petkov večer smo s harmoniko odšli po domače. Slišali ste izbor polk in valčkov, ki opevajo domovino, ljubezen do dežele, njenih lepot in ljudi. Igrali in peli so nam: Avseniki, Ansambel Lojzeta Slaka, Franca Miheliča, Modrijani, Alpski kvintet, Storžič in mnogi drugi.
Svetovalnica
Enega od kolesarskih postankov smo združili s kulturnim dogodkom. V Prešernovi Vrbi jih smo kolesarje pričakali ob 8. uri zjutraj, tam so bili tudi naši mikrofoni in posebno dobrodošlico jim je pripravil dramski igralec Gregor Čušin.
Svetovalnica
Enega od kolesarskih postankov smo združili s kulturnim dogodkom. V Prešernovi Vrbi jih smo kolesarje pričakali ob 8. uri zjutraj, tam so bili tudi naši mikrofoni in posebno dobrodošlico jim je pripravil dramski igralec Gregor Čušin.
Komentar Časnik.si
Poglaviten cilj poosamosvojitvenih prizadevanj za prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve sta zaščita in varovanje nekdanjega totalitarnega komunističnega režima in privatizacijskih pridobitev njegovih nosilcev, ki jih lahko obdržijo zgolj in samo v razmerah demokratičnega primanjkljaja in nepravne države. Poglavitno orožje v teh prizadevanjih so šolstvo in sodstvo ter veliki mediji na čelu RTVS meni komentator.
Komentar Časnik.si
Poglaviten cilj poosamosvojitvenih prizadevanj za prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve sta zaščita in varovanje nekdanjega totalitarnega komunističnega režima in privatizacijskih pridobitev njegovih nosilcev, ki jih lahko obdržijo zgolj in samo v razmerah demokratičnega primanjkljaja in nepravne države. Poglavitno orožje v teh prizadevanjih so šolstvo in sodstvo ter veliki mediji na čelu RTVS meni komentator.
Pogovor o
Se spomnite, kaj vse se je dogajalo v času osamosvajanja, ob razglasitvi samostojnosti in v osamosvojitveni vojni leta 1991? Tisti čas je z nami podoživljal takratni minister za informiranje Jelko Kacin. Razkril je nekatera ozadja, ki jih gotovo še ne poznate! Kako se je rojevala slovenska vojska in kako je dobila orožje? Kako je nastajala STA? Slovenijo je reševal tudi Gorbačov? Zakaj je agresija jugo vojske tako klavrno propadla? Kdaj je bil storjen prvi korak k mednarodnemu priznanju?
Pogovor o
Se spomnite, kaj vse se je dogajalo v času osamosvajanja, ob razglasitvi samostojnosti in v osamosvojitveni vojni leta 1991? Tisti čas je z nami podoživljal takratni minister za informiranje Jelko Kacin. Razkril je nekatera ozadja, ki jih gotovo še ne poznate! Kako se je rojevala slovenska vojska in kako je dobila orožje? Kako je nastajala STA? Slovenijo je reševal tudi Gorbačov? Zakaj je agresija jugo vojske tako klavrno propadla? Kdaj je bil storjen prvi korak k mednarodnemu priznanju?
Utrip Cerkve v Sloveniji
Pred 30. obletnico razglasitve samostojne Slovenije smo v studiu našega radia v sodelovanju s katoliškim tednikom Družina gostili ljubljanskega pomožnega škofa dr. Antona Jamnika. Govoril je o časih, ko je še kot kaplan v Kočevju, nato pa kot tajnik nadškofa Alojzija Šuštarja, doživljal osamosvojitvene procese in prizadevanja za spravo. V tokratni oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste lahko prisluhnili prvemu delu pogovora s škofom.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Pred 30. obletnico razglasitve samostojne Slovenije smo v studiu našega radia v sodelovanju s katoliškim tednikom Družina gostili ljubljanskega pomožnega škofa dr. Antona Jamnika. Govoril je o časih, ko je še kot kaplan v Kočevju, nato pa kot tajnik nadškofa Alojzija Šuštarja, doživljal osamosvojitvene procese in prizadevanja za spravo. V tokratni oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste lahko prisluhnili prvemu delu pogovora s škofom.
Komentar tedna
Naj živi Slovenija, slovenska država, njeni državljani sredi Evrope, ki je in bo, to kar je, krščanska ali pa je ne bo. Ali kakor pravi Schuman: »Evropa je uresničenje obče demokracije v krščanskem pomenu besede… Demokracija bo krščanska ali pa je ne bo«.
S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!
Komentar tedna
Naj živi Slovenija, slovenska država, njeni državljani sredi Evrope, ki je in bo, to kar je, krščanska ali pa je ne bo. Ali kakor pravi Schuman: »Evropa je uresničenje obče demokracije v krščanskem pomenu besede… Demokracija bo krščanska ali pa je ne bo«.
S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!
Komentar Časnik.si
V komentarju avtor razmišlja o ugledu Slovenije v svetu in o tem, kako so tisti Slovenci, ki imajo kompleks manjvrednosti obsedeni z mednarodnim ugledom. Kar izkorišča tranzicijska levica in s tem kvazi argumentom skuša ljudi prepričati v slabo delo trenutne vlade, celo več, skušajo prikazati, da Slovenija s tako vlado ne bi smela predsedovati EZ. Avtor pa meni, da se bo ravno s predsedovanjem Slovenije Svetu EZ več evropskih politikov in uradnikov zanimalo za stanje v Sloveniji in verodostojnost tistih, ki sedaj Slovenijo blatijo po Evropi, bo ogrožena.
Komentar Časnik.si
V komentarju avtor razmišlja o ugledu Slovenije v svetu in o tem, kako so tisti Slovenci, ki imajo kompleks manjvrednosti obsedeni z mednarodnim ugledom. Kar izkorišča tranzicijska levica in s tem kvazi argumentom skuša ljudi prepričati v slabo delo trenutne vlade, celo več, skušajo prikazati, da Slovenija s tako vlado ne bi smela predsedovati EZ. Avtor pa meni, da se bo ravno s predsedovanjem Slovenije Svetu EZ več evropskih politikov in uradnikov zanimalo za stanje v Sloveniji in verodostojnost tistih, ki sedaj Slovenijo blatijo po Evropi, bo ogrožena.
Spoznanje več, predsodek manj
Pred 30-tim rojstnim dnevom Slovenije smo v oddaji Spoznanje več, predsodek manj gostili kar štiri goste. Ustavnega sodnika dr. dr. Klemena Jakliča, vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca ter nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu dr. Boštjana M. Zupančiča. V ospredje smo postavili tranzicijo pravosodja, razvoj demokracije, vlogo vodstvenih struktur v pravosodju ter izobraževanja na tem področju. Nismo pa mogli mimo vprašanja o medijih kot sodnikih na naši samostojni poti.
Spoznanje več, predsodek manj
Pred 30-tim rojstnim dnevom Slovenije smo v oddaji Spoznanje več, predsodek manj gostili kar štiri goste. Ustavnega sodnika dr. dr. Klemena Jakliča, vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca ter nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu dr. Boštjana M. Zupančiča. V ospredje smo postavili tranzicijo pravosodja, razvoj demokracije, vlogo vodstvenih struktur v pravosodju ter izobraževanja na tem področju. Nismo pa mogli mimo vprašanja o medijih kot sodnikih na naši samostojni poti.
Pogovor o
Kakšna je bila naša pot, vloga civilne družbe na njej in tudi kako spodbuditi zanimanje državljanov za družbena vprašanja, so zgolj nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili gostom v tokratni. Gostili smo ugledno pravnico Vero Mejak, direktorja Mednarodnega inštituta za trajnostni razvoj, prostorsko načrtovanje in okoljske študije Janeza Podobnika in vodjo miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica.
Pogovor o
Kakšna je bila naša pot, vloga civilne družbe na njej in tudi kako spodbuditi zanimanje državljanov za družbena vprašanja, so zgolj nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili gostom v tokratni. Gostili smo ugledno pravnico Vero Mejak, direktorja Mednarodnega inštituta za trajnostni razvoj, prostorsko načrtovanje in okoljske študije Janeza Podobnika in vodjo miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica.
Dogodki
Na Radiu Ognjišče je o Trubarju spregovoril odličen poznavalec njegovega nemškega obdobja dr. Zvone Štrubelj.
Dogodki
Na Radiu Ognjišče je o Trubarju spregovoril odličen poznavalec njegovega nemškega obdobja dr. Zvone Štrubelj.
Prijatelji Radia Ognjišče
V prvem delu oddaje smo govorili o radijskih počitnicah, v drugem pa smo imeli kviz v katerem smo spoznavali Slovenijo. Med tem pa smo poslušali pesmi po izboru zmagovalcev kviza.
Prijatelji Radia Ognjišče
V prvem delu oddaje smo govorili o radijskih počitnicah, v drugem pa smo imeli kviz v katerem smo spoznavali Slovenijo. Med tem pa smo poslušali pesmi po izboru zmagovalcev kviza.
Spoznanje več, predsodek manj
Dotaknili smo se aktualne politične situacije v Sloveniji, protestnega gibanja, vneme opozicije, ki se ji mudi na volitve, pa bližajočega se predsedovanja Svetu Evropske unije ter odločitvi Ustavnega sodišča o ustavnosti vladnih protikoronskih ukrepov.
Spoznanje več, predsodek manj
Dotaknili smo se aktualne politične situacije v Sloveniji, protestnega gibanja, vneme opozicije, ki se ji mudi na volitve, pa bližajočega se predsedovanja Svetu Evropske unije ter odločitvi Ustavnega sodišča o ustavnosti vladnih protikoronskih ukrepov.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Komentar Domovina.je
Na Inštitutu Mediana so nedavno za POP TV pripravili anketo, v kateri naj bi se polovica vprašanih strinjala, da Slovenija zaradi trenutne situacije v državi ne bi smela prevzeti predsedovanja Svetu EU. Anketo z nenavadno zastavljeno dilemo (zakaj že država ne bi prevzela predsednikovanja?!?) ter ne ravno reprezentativnim vzorcem 505 prebivalcev Slovenije je kaj kmalu povzela Tanja Fajon in nova medijska ‘runda’ blatenja vlade se je lahko odvrtela.
In medtem ko so bolj duhoviti uporabniki Twitterja že hiteli delati svoje lastne ”reprezentativne” ankete, na katerih bi presegli omenjenih 500 anketirancev, se lahko ob takšnih manipulacijah na relaciji javnomnenjske agencije-mediji-politika, pošteno zamislimo.
Celoten komentar Rajka Podgorška si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
Komentar Domovina.je
Na Inštitutu Mediana so nedavno za POP TV pripravili anketo, v kateri naj bi se polovica vprašanih strinjala, da Slovenija zaradi trenutne situacije v državi ne bi smela prevzeti predsedovanja Svetu EU. Anketo z nenavadno zastavljeno dilemo (zakaj že država ne bi prevzela predsednikovanja?!?) ter ne ravno reprezentativnim vzorcem 505 prebivalcev Slovenije je kaj kmalu povzela Tanja Fajon in nova medijska ‘runda’ blatenja vlade se je lahko odvrtela.
In medtem ko so bolj duhoviti uporabniki Twitterja že hiteli delati svoje lastne ”reprezentativne” ankete, na katerih bi presegli omenjenih 500 anketirancev, se lahko ob takšnih manipulacijah na relaciji javnomnenjske agencije-mediji-politika, pošteno zamislimo.
Celoten komentar Rajka Podgorška si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
Doživetja narave
Tokrat smo odprli prostor sproščenemu druženju ljubiteljev narave, v katerem smo tudi zaupali delček načrtov za prihajajoče praznovanje jubileja naše domovine. Teden dni pred dnevom Zemlje pa je prišlo na vrsto tudi nekaj zanimivih vprašanj o našem skupnem domu. Na koncu pa smo slišali tudi prvi znanstveni monolog Prijatelj moj, ki je nastal v organizaciji Svetovne organizacije za varstvo narave (WWF): z intimno zgodbo ribiča smo se potopili v morski svet.
Doživetja narave
Tokrat smo odprli prostor sproščenemu druženju ljubiteljev narave, v katerem smo tudi zaupali delček načrtov za prihajajoče praznovanje jubileja naše domovine. Teden dni pred dnevom Zemlje pa je prišlo na vrsto tudi nekaj zanimivih vprašanj o našem skupnem domu. Na koncu pa smo slišali tudi prvi znanstveni monolog Prijatelj moj, ki je nastal v organizaciji Svetovne organizacije za varstvo narave (WWF): z intimno zgodbo ribiča smo se potopili v morski svet.
Naš pogled
Ljudje smo očitno zelo prilagodljivi in smo dandanes za resnico pripravljeni priznati še tako očitne nesmisle, ki so drugim, ali celo sprogramiranim računalniškim algoritmom, kupljeno merilo resnice.
Naš pogled
Ljudje smo očitno zelo prilagodljivi in smo dandanes za resnico pripravljeni priznati še tako očitne nesmisle, ki so drugim, ali celo sprogramiranim računalniškim algoritmom, kupljeno merilo resnice.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Pogovarjali smo se z murskosoboškim škofom ordinarijem Petrom Štumpfom o 15. obletnici ustanovitve murskosoboške in drugih škofij, spomnili smo se prve obletnice smrti nadškofa Alojza Urana ter poročali o protipotresni pobožnosti v spomin na ljubljanski potres leta 1895.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Pogovarjali smo se z murskosoboškim škofom ordinarijem Petrom Štumpfom o 15. obletnici ustanovitve murskosoboške in drugih škofij, spomnili smo se prve obletnice smrti nadškofa Alojza Urana ter poročali o protipotresni pobožnosti v spomin na ljubljanski potres leta 1895.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Utrip Cerkve v Sloveniji
V skupnem pogovoru za Radio Ognjišče in Tednik Družina je mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl spregovoril o pomenu velike noči v časih pandemije, o tem, kako je bil tudi sam kot škof v letu ukrepov za omejevanje virusa blizu ljudem, ter kako iti onkraj zunanjih znamenj, da doživimo globino in sporočilnost dogodkov velike noči. Januarja 2021 je minilo tudi 10 let od finančnega zloma nadškofije in nadškof lahko reče, da se počasi uresničuje njegovo škofovsko geslo »Iz tebe bo zasvetila luč«.
Utrip Cerkve v Sloveniji
V skupnem pogovoru za Radio Ognjišče in Tednik Družina je mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl spregovoril o pomenu velike noči v časih pandemije, o tem, kako je bil tudi sam kot škof v letu ukrepov za omejevanje virusa blizu ljudem, ter kako iti onkraj zunanjih znamenj, da doživimo globino in sporočilnost dogodkov velike noči. Januarja 2021 je minilo tudi 10 let od finančnega zloma nadškofije in nadškof lahko reče, da se počasi uresničuje njegovo škofovsko geslo »Iz tebe bo zasvetila luč«.
Sol in luč
Ob prazniku svetih Petra in Pavla smo izbrali tri izjemne zgodbe duhovnikov, ki jih je oblikovalo življenje in so temu primerno pustili tudi velik pečat. Objavili so jih na spletni strani Aleteia.si.
Naš pogled
Zdaj so dolgi dnevi in veselimo se priložnosti, ki se z dolžino dneva namnožijo. Si želim, da bi imeli takšen pogled tudi ob praznikih, saj so med drugim tudi priložnost za namnožitev kreposti. Priložnost premisleka in na novo začrtanih poti ali pa rahle preusmeritve. Ali pa, če že smo na poti, ki je dobra za nas in za vse ljudi tega sveta, da ob prazniku dobimo potrditev in moč za vztrajno nadaljevanje.
Slovencem po svetu in domovini
Ta teden je na avstrijskem Koroškem potekalo nogometno prvenstvo evropskih manjšin Europeada. Ženska ekipa “Team Koroška”, torej koroške Slovenke so osvojila prvo mesto, moška pa je postala viceprvak. Oboji so igrali proti ekipama z Južne Tirolske. Moji sogovorniki so bili: Toni Smrtnik in Miran Kelih iz ekipe koroških Slovencev, kapetan Alen Carli in selektor Mario Adamič ekipe Žile, to so predstavniki Slovencev iz Italije, Alena Wieser, kapetanka ženske ekipe Team Koroška, Marijan Velik, selektor moške reprezentance koroških Slovencev in tudi odgovorni urednik Slovenskega sporeda ORF ter podpredsednica FUEN-a Angelika Mlinar, koroška Slovenka doma iz Žitare vasi.
Kmetijska oddaja
V osrednjem delu nedeljske kemtijske oddaje je z nami Roman Savšek, predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije. V shemo »izbrana kakovost« je namreč vstopil tudi sektor drobnice in tega smo se dotaknili v oddaji. Vabljeni k poslušanju.
Komentar tedna
Avtor razmišlja o zahtevi članov nekaterih strank, ki sestavljajo vladno koalicijo, da bi kristjani v Sloveniji plačevali davek, ker so kristjani. Poleg tega pa se je ustavil tudi ob zamujeni priložnosti, da bi se “ponosni nasledniki” jugoslovanskega komunizma opravičili starosti slovenskih pisateljev, priči holokavsta, Borisu Pahorju, za krivice, ki so mu bile storjene.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Nedeljski klepet
V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša sogovornica Ana Petrič, direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice. V pogovoru je povedala več o projektu Počitnice v zameno za prostovoljno delo pa tudi o nakupu avtomobila za prevoz nepokretnih ljudi Lifemobil. Z nami je delila, kakšna spoznanja je prinesla epidemija in kako pestro je življenje v njihovem domu.
Pojdite in učite
Tokrat smo pozdravili sestro Vido Gerkman iz Albanije ter spregovorili o misijonstvu v tej deželi.
Karitas
Ministrstvo za zdravje je leta 2020 Slovenski karitas dodelilo sredstva za izvajanje programa ZMERNO. ODGOVORNO. OPOLNOMOČENO. Z 0.0. Slovenska karitas je v triletnem obdobju izvajala aktivnosti, ki so pripomogle k večji ozaveščenosti o alkoholu med mladimi in starši, ki so mladim zgled. O programu in njegovih rezultatih smo se pogovarjali z Nino Stenko Primožič.