Informativni prispevki

VEČ ...|26. 11. 2024
Dr. Matevž Tomšič: Siliti novinarja, naj krši poklicna načela, ni sprejemljivo

Novinarja Domovine Luko Svetino so po poročanju o nevzdržnih razmerah v zaporu na Dobu na domu iskali policisti. Z njim so želeli opraviti uradni razgovor. Po oceni Svetine gre za poskus ustrahovanja, da bi razkril svoj vir. S posebno izjavo so se odzvali v Združenju novinarjev in publicistov. Kritični so do takšnega ravnanja, opozarjajo na stopnjevanje pritiskov na novinarje pod vlado Roberta Goloba. Poklicali smo predsednika združenja dr. Matevža Tomšiča.

Dr. Matevž Tomšič: Siliti novinarja, naj krši poklicna načela, ni sprejemljivo

Novinarja Domovine Luko Svetino so po poročanju o nevzdržnih razmerah v zaporu na Dobu na domu iskali policisti. Z njim so želeli opraviti uradni razgovor. Po oceni Svetine gre za poskus ustrahovanja, da bi razkril svoj vir. S posebno izjavo so se odzvali v Združenju novinarjev in publicistov. Kritični so do takšnega ravnanja, opozarjajo na stopnjevanje pritiskov na novinarje pod vlado Roberta Goloba. Poklicali smo predsednika združenja dr. Matevža Tomšiča.

infopogovornovinarjimedijiviri informacijpolicijapritiski

Informativni prispevki

Dr. Matevž Tomšič: Siliti novinarja, naj krši poklicna načela, ni sprejemljivo

Novinarja Domovine Luko Svetino so po poročanju o nevzdržnih razmerah v zaporu na Dobu na domu iskali policisti. Z njim so želeli opraviti uradni razgovor. Po oceni Svetine gre za poskus ustrahovanja, da bi razkril svoj vir. S posebno izjavo so se odzvali v Združenju novinarjev in publicistov. Kritični so do takšnega ravnanja, opozarjajo na stopnjevanje pritiskov na novinarje pod vlado Roberta Goloba. Poklicali smo predsednika združenja dr. Matevža Tomšiča.

VEČ ...|26. 11. 2024
Dr. Matevž Tomšič: Siliti novinarja, naj krši poklicna načela, ni sprejemljivo

Novinarja Domovine Luko Svetino so po poročanju o nevzdržnih razmerah v zaporu na Dobu na domu iskali policisti. Z njim so želeli opraviti uradni razgovor. Po oceni Svetine gre za poskus ustrahovanja, da bi razkril svoj vir. S posebno izjavo so se odzvali v Združenju novinarjev in publicistov. Kritični so do takšnega ravnanja, opozarjajo na stopnjevanje pritiskov na novinarje pod vlado Roberta Goloba. Poklicali smo predsednika združenja dr. Matevža Tomšiča.

Helena Križnik

infopogovornovinarjimedijiviri informacijpolicijapritiski

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 1. 2024
Ključno je, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v propagandno orodje

Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.

V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.

Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.

Ključno je, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v propagandno orodje

Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.

V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.

Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.

infomedijinovinarjislovenijapolitika

Informativni prispevki

Ključno je, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v propagandno orodje

Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.

V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.

Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.

VEČ ...|24. 1. 2024
Ključno je, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v propagandno orodje

Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.

V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.

Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.

Alen Salihović

infomedijinovinarjislovenijapolitika

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|17. 9. 2025
Svet, razpet med vojno in mirom - posnetek z okrogle mize Draga 2025

Na študijskih dnevih Draga 2025, ki so potekali pretekli konec tedna, je bila ena od razprav namenjena razmisleku o geopolitičnih razmerah v svetu, ki ga ogrožajo vojne in različne napetosti. O tem so spregovorili pravnik in diplomat dr. Božo Cerar, duhovnik in prvi vojaški vikar v Sloveniji dr. Jože Plut ter novinar in vojni dopisnik dr. Valentin Areh, ki ste jim lahko prisluhnili tudi v oddaji. 

Svet, razpet med vojno in mirom - posnetek z okrogle mize Draga 2025

Na študijskih dnevih Draga 2025, ki so potekali pretekli konec tedna, je bila ena od razprav namenjena razmisleku o geopolitičnih razmerah v svetu, ki ga ogrožajo vojne in različne napetosti. O tem so spregovorili pravnik in diplomat dr. Božo Cerar, duhovnik in prvi vojaški vikar v Sloveniji dr. Jože Plut ter novinar in vojni dopisnik dr. Valentin Areh, ki ste jim lahko prisluhnili tudi v oddaji. 

Petra Stopar

politikaživljenje

Duhovna misel

VEČ ...|17. 9. 2025
Deset zapovedi, če hočeš otroke slabo vzgojiti

Pravila za starše, ki hočejo pokvariti svojega otroka:

1. Že od samega otroštva mu dajte vse, kar hoče imeti, nič mu ne sme ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Deset zapovedi, če hočeš otroke slabo vzgojiti

Pravila za starše, ki hočejo pokvariti svojega otroka:

1. Že od samega otroštva mu dajte vse, kar hoče imeti, nič mu ne sme ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|14. 9. 2025
Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom ob njegovi novi knjigi

V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.

Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom ob njegovi novi knjigi

V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože DežmanKomunistični strah v gatahhomo sovieticus slovenicusali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 9. 2025
Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji

Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo. 

Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji

Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo. 

Robert Božič

kmetijstvoBelgijaBarbara Becimodrikasti jezik

Program zadnjega tedna

VEČ ...|17. 9. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. september 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. september 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ...|18. 9. 2025
Svetli del dne 18. 9.

Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

Svetli del dne 18. 9.

Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

Radio Ognjišče

Otok

VEČ ...|17. 9. 2025
Inokulum

Tokrat smo prisluhnili delu mladega pesnika Timoteja Novakovića, ki je napisal odbite pesmi in jih zbral v zbirko Inokulum.

Inokulum

Tokrat smo prisluhnili delu mladega pesnika Timoteja Novakovića, ki je napisal odbite pesmi in jih zbral v zbirko Inokulum.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|17. 9. 2025
Pesmi EU - tretji del

V dveh sredah minulega poletja ste že lahko slišali izbor pesmi evropskih narodov, melodij, ki so ujete v Pesmarico EU. Tokrat smo zavrteli še nekaj teh.

Pesmi EU - tretji del

V dveh sredah minulega poletja ste že lahko slišali izbor pesmi evropskih narodov, melodij, ki so ujete v Pesmarico EU. Tokrat smo zavrteli še nekaj teh.

Jure Sešek

glasbakulturazabava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 9. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan