Od slike do besede

VEČ ...|13. 4. 2021
Poromajmo s knjigo

O knjigi bo govoril frančiškan brat Jan Dominik Bogataj.

Poromajmo s knjigo

O knjigi bo govoril frančiškan brat Jan Dominik Bogataj.

duhovnostzgodovina

Od slike do besede

Poromajmo s knjigo

O knjigi bo govoril frančiškan brat Jan Dominik Bogataj.

VEČ ...|13. 4. 2021
Poromajmo s knjigo

O knjigi bo govoril frančiškan brat Jan Dominik Bogataj.

Mateja Subotičanec

duhovnostzgodovina

Radijska kateheza, Naši očetje v veri

VEČ ...|10. 4. 2021
Fortunacijan Oglejski, Razlage evangelijev

Fortunacijan Oglejski, Razlage evangelijev

duhovnostzgodovina

Radijska kateheza, Naši očetje v veri

Fortunacijan Oglejski, Razlage evangelijev
VEČ ...|10. 4. 2021
Fortunacijan Oglejski, Razlage evangelijev

Mateja Subotičanecbr. Jan Dominik Bogataj

duhovnostzgodovina

Komentar Časnik.si

VEČ ...|7. 4. 2021
David Bašelj: Slovenski razkol, knjiga, ki jo je treba prebrati

Vtisi bralca knjige Slovenski razkol. To je zgodovinska knjiga Jožeta Možine o času pred 2. svetovno vojno, med njo in po njej. Knjiga je izšla že v 5. ponatisu.

David Bašelj: Slovenski razkol, knjiga, ki jo je treba prebrati

Vtisi bralca knjige Slovenski razkol. To je zgodovinska knjiga Jožeta Možine o času pred 2. svetovno vojno, med njo in po njej. Knjiga je izšla že v 5. ponatisu.

komentarzgodovina

Komentar Časnik.si

David Bašelj: Slovenski razkol, knjiga, ki jo je treba prebrati

Vtisi bralca knjige Slovenski razkol. To je zgodovinska knjiga Jožeta Možine o času pred 2. svetovno vojno, med njo in po njej. Knjiga je izšla že v 5. ponatisu.

VEČ ...|7. 4. 2021
David Bašelj: Slovenski razkol, knjiga, ki jo je treba prebrati

Vtisi bralca knjige Slovenski razkol. To je zgodovinska knjiga Jožeta Možine o času pred 2. svetovno vojno, med njo in po njej. Knjiga je izšla že v 5. ponatisu.

David Bašelj

komentarzgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 4. 2021
Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilokulinarika

Zakladi naše dediščine

Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

VEČ ...|6. 4. 2021
Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

Nataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilokulinarika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 3. 2021
Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilorokodelstvo

Zakladi naše dediščine

Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

VEČ ...|30. 3. 2021
Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

Nataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilorokodelstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 3. 2021
Razstava Primorski emigranti - Novi slovenski Pravopis 8.0

Razstava Primorski emigranti - Novi slovenski Pravopis 8.0

kulturaliteraturazgodovina

Kulturni utrinki

Razstava Primorski emigranti - Novi slovenski Pravopis 8.0
VEČ ...|19. 3. 2021
Razstava Primorski emigranti - Novi slovenski Pravopis 8.0

Jože Bartolj

kulturaliteraturazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 3. 2021
Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

VEČ ...|16. 3. 2021
Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

Alen SalihovićNataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 3. 2021
Mitska pot Krasa in Brkinov

Mitski park opredeljujeta kolesarska in pohodniška pot, na njih pa številne kamnite skulpture in interaktivne točke, ki omogočajo obiskovalcem vstop v svet bogate nesnovne kulturne dediščine, ljudskega ustnega, pripovedniškega izročila, Rodika in okolice. Predstavila ju je Valerija Pučko iz občine Hrpelje - Kozina.  

Mitska pot Krasa in Brkinov

Mitski park opredeljujeta kolesarska in pohodniška pot, na njih pa številne kamnite skulpture in interaktivne točke, ki omogočajo obiskovalcem vstop v svet bogate nesnovne kulturne dediščine, ljudskega ustnega, pripovedniškega izročila, Rodika in okolice. Predstavila ju je Valerija Pučko iz občine Hrpelje - Kozina.  

naravadediščinazgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

Mitska pot Krasa in Brkinov

Mitski park opredeljujeta kolesarska in pohodniška pot, na njih pa številne kamnite skulpture in interaktivne točke, ki omogočajo obiskovalcem vstop v svet bogate nesnovne kulturne dediščine, ljudskega ustnega, pripovedniškega izročila, Rodika in okolice. Predstavila ju je Valerija Pučko iz občine Hrpelje - Kozina.  

VEČ ...|9. 3. 2021
Mitska pot Krasa in Brkinov

Mitski park opredeljujeta kolesarska in pohodniška pot, na njih pa številne kamnite skulpture in interaktivne točke, ki omogočajo obiskovalcem vstop v svet bogate nesnovne kulturne dediščine, ljudskega ustnega, pripovedniškega izročila, Rodika in okolice. Predstavila ju je Valerija Pučko iz občine Hrpelje - Kozina.  

Nataša Ličen

naravadediščinazgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 2. 2021
Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

VEČ ...|23. 2. 2021
Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

Nataša Ličen

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 2. 2021
Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

zgodovinadediščinakulturaliteraturaduhovnost

Zakladi naše dediščine

Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

VEČ ...|9. 2. 2021
Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

Nataša Ličen

zgodovinadediščinakulturaliteraturaduhovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 2. 2021
Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

VEČ ...|2. 2. 2021
Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

Nataša Ličen

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Doživetja narave

VEČ ...|29. 1. 2021
100 let Skale

Na svečnico 1921. leta so se v Prešernovi sobi gostilne Novi svet v Ljubljani zbrali mladci, ki jim je bila hoja po ustaljenih planinskih poteh pretesna. Rodila se je turistovski klub Skala, z njim pa se je začelo tudi eno najbolj vsestransko bogatih obdobij v slovenski gorniški zgodovini. Sto let kasneje smo v Doživetjih narave gostili dolgoletnega predsednika Skale dr. Antona Jegliča. Zgodovini alpinizma pri nas smo dodali aktualni plezalski dosežek Janje Garnbret in Domna Škofica: pogovor o plezanju na najvišji dimnik v Evropi

100 let Skale

Na svečnico 1921. leta so se v Prešernovi sobi gostilne Novi svet v Ljubljani zbrali mladci, ki jim je bila hoja po ustaljenih planinskih poteh pretesna. Rodila se je turistovski klub Skala, z njim pa se je začelo tudi eno najbolj vsestransko bogatih obdobij v slovenski gorniški zgodovini. Sto let kasneje smo v Doživetjih narave gostili dolgoletnega predsednika Skale dr. Antona Jegliča. Zgodovini alpinizma pri nas smo dodali aktualni plezalski dosežek Janje Garnbret in Domna Škofica: pogovor o plezanju na najvišji dimnik v Evropi

alpinizemzgodovinanaravagorništvoplaninstvoSkalaAnton JegličDomen ŠkoficJanja GarnbretdimnikTrbovlje

Doživetja narave

100 let Skale

Na svečnico 1921. leta so se v Prešernovi sobi gostilne Novi svet v Ljubljani zbrali mladci, ki jim je bila hoja po ustaljenih planinskih poteh pretesna. Rodila se je turistovski klub Skala, z njim pa se je začelo tudi eno najbolj vsestransko bogatih obdobij v slovenski gorniški zgodovini. Sto let kasneje smo v Doživetjih narave gostili dolgoletnega predsednika Skale dr. Antona Jegliča. Zgodovini alpinizma pri nas smo dodali aktualni plezalski dosežek Janje Garnbret in Domna Škofica: pogovor o plezanju na najvišji dimnik v Evropi

VEČ ...|29. 1. 2021
100 let Skale

Na svečnico 1921. leta so se v Prešernovi sobi gostilne Novi svet v Ljubljani zbrali mladci, ki jim je bila hoja po ustaljenih planinskih poteh pretesna. Rodila se je turistovski klub Skala, z njim pa se je začelo tudi eno najbolj vsestransko bogatih obdobij v slovenski gorniški zgodovini. Sto let kasneje smo v Doživetjih narave gostili dolgoletnega predsednika Skale dr. Antona Jegliča. Zgodovini alpinizma pri nas smo dodali aktualni plezalski dosežek Janje Garnbret in Domna Škofica: pogovor o plezanju na najvišji dimnik v Evropi

Blaž Lesnik

alpinizemzgodovinanaravagorništvoplaninstvoSkalaAnton JegličDomen ŠkoficJanja GarnbretdimnikTrbovlje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 1. 2021
Matične knjige

Matične knjige mariborske nadškofije so brezplačno dosegljive na spletu. O vsebinah in pomembnosti podatkov z vidika dediščine smo govorili s prof. Igorjem Filipičem, višjim arhivistom. 

Matične knjige

Matične knjige mariborske nadškofije so brezplačno dosegljive na spletu. O vsebinah in pomembnosti podatkov z vidika dediščine smo govorili s prof. Igorjem Filipičem, višjim arhivistom. 

družbazgodovinarodoslovjearhivnarod

Zakladi naše dediščine

Matične knjige

Matične knjige mariborske nadškofije so brezplačno dosegljive na spletu. O vsebinah in pomembnosti podatkov z vidika dediščine smo govorili s prof. Igorjem Filipičem, višjim arhivistom. 

VEČ ...|26. 1. 2021
Matične knjige

Matične knjige mariborske nadškofije so brezplačno dosegljive na spletu. O vsebinah in pomembnosti podatkov z vidika dediščine smo govorili s prof. Igorjem Filipičem, višjim arhivistom. 

Nataša Ličen

družbazgodovinarodoslovjearhivnarod

Doživetja narave

VEČ ...|22. 1. 2021
Skala v jubilejnem letu, Everest brez smeti in kviz

S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.

Skala v jubilejnem letu, Everest brez smeti in kviz

S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.

naravaplaninstvozgodovinaSkala100 let

Doživetja narave

Skala v jubilejnem letu, Everest brez smeti in kviz

S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.

VEČ ...|22. 1. 2021
Skala v jubilejnem letu, Everest brez smeti in kviz

S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.

Blaž Lesnik

naravaplaninstvozgodovinaSkala100 let

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 1. 2021
Linorezi in Marjan Peteh

Ljubiteljski slikar, samouk Marjan Peteh iz Ribnice, je na Radio Ognjišče poslal več linorezov z motivi ljubljanskih vedut iz knjige Ivana Stoparja. Presenečenje smo vrnili in ga poklicali v želji izvedeti več o njegovem ustvarjanju in ohranjanju likovne dediščine.  

Linorezi in Marjan Peteh

Ljubiteljski slikar, samouk Marjan Peteh iz Ribnice, je na Radio Ognjišče poslal več linorezov z motivi ljubljanskih vedut iz knjige Ivana Stoparja. Presenečenje smo vrnili in ga poklicali v želji izvedeti več o njegovem ustvarjanju in ohranjanju likovne dediščine.  

kulturapogovordediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Linorezi in Marjan Peteh

Ljubiteljski slikar, samouk Marjan Peteh iz Ribnice, je na Radio Ognjišče poslal več linorezov z motivi ljubljanskih vedut iz knjige Ivana Stoparja. Presenečenje smo vrnili in ga poklicali v želji izvedeti več o njegovem ustvarjanju in ohranjanju likovne dediščine.  

VEČ ...|19. 1. 2021
Linorezi in Marjan Peteh

Ljubiteljski slikar, samouk Marjan Peteh iz Ribnice, je na Radio Ognjišče poslal več linorezov z motivi ljubljanskih vedut iz knjige Ivana Stoparja. Presenečenje smo vrnili in ga poklicali v želji izvedeti več o njegovem ustvarjanju in ohranjanju likovne dediščine.  

Nataša Ličen

kulturapogovordediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 1. 2021
200 let od ljubljanskega kongresa

Pred dvesto leti, leta 1921, se je zgodil eden od najpomembnejših političnih dogodkov, ljubljanski kongres, ko so se na slovenskem ozemlju zbrale delegacije iz vse Evrope, o tem smo se pogovarjali z dr. Alešem Muserjem, sicer kemikom po strokovni izobrazbi, toda velikim, ljubiteljskim poznavalcem in raziskovalcem naše zgodovine.  

200 let od ljubljanskega kongresa

Pred dvesto leti, leta 1921, se je zgodil eden od najpomembnejših političnih dogodkov, ljubljanski kongres, ko so se na slovenskem ozemlju zbrale delegacije iz vse Evrope, o tem smo se pogovarjali z dr. Alešem Muserjem, sicer kemikom po strokovni izobrazbi, toda velikim, ljubiteljskim poznavalcem in raziskovalcem naše zgodovine.  

zgodovinadediščinakulturaodnosi

Zakladi naše dediščine

200 let od ljubljanskega kongresa
Pred dvesto leti, leta 1921, se je zgodil eden od najpomembnejših političnih dogodkov, ljubljanski kongres, ko so se na slovenskem ozemlju zbrale delegacije iz vse Evrope, o tem smo se pogovarjali z dr. Alešem Muserjem, sicer kemikom po strokovni izobrazbi, toda velikim, ljubiteljskim poznavalcem in raziskovalcem naše zgodovine.  
VEČ ...|12. 1. 2021
200 let od ljubljanskega kongresa
Pred dvesto leti, leta 1921, se je zgodil eden od najpomembnejših političnih dogodkov, ljubljanski kongres, ko so se na slovenskem ozemlju zbrale delegacije iz vse Evrope, o tem smo se pogovarjali z dr. Alešem Muserjem, sicer kemikom po strokovni izobrazbi, toda velikim, ljubiteljskim poznavalcem in raziskovalcem naše zgodovine.  

Nataša Ličen

zgodovinadediščinakulturaodnosi

Doživetja narave

VEČ ...|8. 1. 2021
Gore, sneg in varnost - Klemen Volontar

Zima, kakršne tudi v gorah že dolgo ni bilo... Vsaj po debelini snežne odeje to drži kot pribito. V oddaji smo se sprehodili skozi zimsko idilo na varen način in ob spoštovanju vseh ukrepov: z nami je bil na daljavo gorniški inštruktor in predavatelj Klemen Volontar. Obudili pa smo tudi spomin na zimsko turo na Kamniško sedlo, ki sta jo izvedla dva znana Drenovca (Badjura in Brinšek) leta 1908; svoja Doživetja sta opisala v prispevku za Planinski vestnik.

Gore, sneg in varnost - Klemen Volontar

Zima, kakršne tudi v gorah že dolgo ni bilo... Vsaj po debelini snežne odeje to drži kot pribito. V oddaji smo se sprehodili skozi zimsko idilo na varen način in ob spoštovanju vseh ukrepov: z nami je bil na daljavo gorniški inštruktor in predavatelj Klemen Volontar. Obudili pa smo tudi spomin na zimsko turo na Kamniško sedlo, ki sta jo izvedla dva znana Drenovca (Badjura in Brinšek) leta 1908; svoja Doživetja sta opisala v prispevku za Planinski vestnik.

naravagoresnegzimske razmerezgodovinavarnost v gorah

Doživetja narave

Gore, sneg in varnost - Klemen Volontar

Zima, kakršne tudi v gorah že dolgo ni bilo... Vsaj po debelini snežne odeje to drži kot pribito. V oddaji smo se sprehodili skozi zimsko idilo na varen način in ob spoštovanju vseh ukrepov: z nami je bil na daljavo gorniški inštruktor in predavatelj Klemen Volontar. Obudili pa smo tudi spomin na zimsko turo na Kamniško sedlo, ki sta jo izvedla dva znana Drenovca (Badjura in Brinšek) leta 1908; svoja Doživetja sta opisala v prispevku za Planinski vestnik.

VEČ ...|8. 1. 2021
Gore, sneg in varnost - Klemen Volontar

Zima, kakršne tudi v gorah že dolgo ni bilo... Vsaj po debelini snežne odeje to drži kot pribito. V oddaji smo se sprehodili skozi zimsko idilo na varen način in ob spoštovanju vseh ukrepov: z nami je bil na daljavo gorniški inštruktor in predavatelj Klemen Volontar. Obudili pa smo tudi spomin na zimsko turo na Kamniško sedlo, ki sta jo izvedla dva znana Drenovca (Badjura in Brinšek) leta 1908; svoja Doživetja sta opisala v prispevku za Planinski vestnik.

Blaž Lesnik

naravagoresnegzimske razmerezgodovinavarnost v gorah

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 1. 2021
Prenos znanja kmečkih žena

Marija Bergant je predsednica Društva kmečkih žena Kranj. Dejavno se vključujejo žene v različne projekte, pridno so v minulih tednih pekle pecivo v dober namen, za delavce v zdravstvenih ustanovah, vključujejo se v dejavnosti z otroki, in učijo starih receptov ter jih seznanjajo z zelišči ter njihovimi koristnostmi. Ljudje in znanje, ki se prenaša iz roda v rod, smo največji zaklad naroda.

Prenos znanja kmečkih žena

Marija Bergant je predsednica Društva kmečkih žena Kranj. Dejavno se vključujejo žene v različne projekte, pridno so v minulih tednih pekle pecivo v dober namen, za delavce v zdravstvenih ustanovah, vključujejo se v dejavnosti z otroki, in učijo starih receptov ter jih seznanjajo z zelišči ter njihovimi koristnostmi. Ljudje in znanje, ki se prenaša iz roda v rod, smo največji zaklad naroda.

zgodovinadediščinakulturaodnosi

Zakladi naše dediščine

Prenos znanja kmečkih žena

Marija Bergant je predsednica Društva kmečkih žena Kranj. Dejavno se vključujejo žene v različne projekte, pridno so v minulih tednih pekle pecivo v dober namen, za delavce v zdravstvenih ustanovah, vključujejo se v dejavnosti z otroki, in učijo starih receptov ter jih seznanjajo z zelišči ter njihovimi koristnostmi. Ljudje in znanje, ki se prenaša iz roda v rod, smo največji zaklad naroda.

VEČ ...|5. 1. 2021
Prenos znanja kmečkih žena

Marija Bergant je predsednica Društva kmečkih žena Kranj. Dejavno se vključujejo žene v različne projekte, pridno so v minulih tednih pekle pecivo v dober namen, za delavce v zdravstvenih ustanovah, vključujejo se v dejavnosti z otroki, in učijo starih receptov ter jih seznanjajo z zelišči ter njihovimi koristnostmi. Ljudje in znanje, ki se prenaša iz roda v rod, smo največji zaklad naroda.

Nataša Ličen

zgodovinadediščinakulturaodnosi

Komentar Časnik.si

VEČ ...|30. 12. 2020
Imamo samostojno državo, objem vsemogočne Partije pa še kar vztraja

Mitja Pucelj piše o vplivu, ki ga imajo komunisti nad nami, kljub temu, da je od plebiscita minilo že trideset let. V komentarju piše o doseganju zmage s pomočjo nasilja in vojne, pa tudi o moči propagande oz. agresivnega pošiljanja sporočil ter o vlogi medijev, pri čemer posebej izpostavlja vlogo RTV Slovenija. Poziva k prihodu na volišče, kjer skušamo voliti z razumom, ne po diktatu levičarjev. Meni, da je čas, da zahtevamo konec komunizma in demokracijo, kakršno si kot narod po skorajda 80-letni fizični in mentalni tiraniji, ki jo izvajajo komunisti, zaslužimo.

Imamo samostojno državo, objem vsemogočne Partije pa še kar vztraja

Mitja Pucelj piše o vplivu, ki ga imajo komunisti nad nami, kljub temu, da je od plebiscita minilo že trideset let. V komentarju piše o doseganju zmage s pomočjo nasilja in vojne, pa tudi o moči propagande oz. agresivnega pošiljanja sporočil ter o vlogi medijev, pri čemer posebej izpostavlja vlogo RTV Slovenija. Poziva k prihodu na volišče, kjer skušamo voliti z razumom, ne po diktatu levičarjev. Meni, da je čas, da zahtevamo konec komunizma in demokracijo, kakršno si kot narod po skorajda 80-letni fizični in mentalni tiraniji, ki jo izvajajo komunisti, zaslužimo.

politikazgodovinakomunizem

Komentar Časnik.si

Imamo samostojno državo, objem vsemogočne Partije pa še kar vztraja

Mitja Pucelj piše o vplivu, ki ga imajo komunisti nad nami, kljub temu, da je od plebiscita minilo že trideset let. V komentarju piše o doseganju zmage s pomočjo nasilja in vojne, pa tudi o moči propagande oz. agresivnega pošiljanja sporočil ter o vlogi medijev, pri čemer posebej izpostavlja vlogo RTV Slovenija. Poziva k prihodu na volišče, kjer skušamo voliti z razumom, ne po diktatu levičarjev. Meni, da je čas, da zahtevamo konec komunizma in demokracijo, kakršno si kot narod po skorajda 80-letni fizični in mentalni tiraniji, ki jo izvajajo komunisti, zaslužimo.

VEČ ...|30. 12. 2020
Imamo samostojno državo, objem vsemogočne Partije pa še kar vztraja

Mitja Pucelj piše o vplivu, ki ga imajo komunisti nad nami, kljub temu, da je od plebiscita minilo že trideset let. V komentarju piše o doseganju zmage s pomočjo nasilja in vojne, pa tudi o moči propagande oz. agresivnega pošiljanja sporočil ter o vlogi medijev, pri čemer posebej izpostavlja vlogo RTV Slovenija. Poziva k prihodu na volišče, kjer skušamo voliti z razumom, ne po diktatu levičarjev. Meni, da je čas, da zahtevamo konec komunizma in demokracijo, kakršno si kot narod po skorajda 80-letni fizični in mentalni tiraniji, ki jo izvajajo komunisti, zaslužimo.

Mitja Pucelj

politikazgodovinakomunizem

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 12. 2020
Nataša Kne, zmagovalka izbora Naj potica 2020

Nataša Kne je na izboru za Naj potico 2020 v močni konkurenci zmagala. Njena potica je nastala po razmisleku in želji, da se z njo vrne v preteklost. Razmišljala je, da včasih niso imeli vedno pri roki orehov, plodove je lahko vzela ostra zima. Lahko pa so naredili potico iz suhega sadja ali pa iz nabranih divjih lešnikov. Ni izbrala medu, ki lahko potico obteži in nadvlada, namesto tega je uporabila cvetni prah, s katerim se je želela približati medenosti in potici pustiti mehkost in nežnost, se nekako pokloniti temu včasih tako pomembnemu sladilu. Janež je bil včasih zagotovo dostopnejši od dragega cimeta. Limona tudi ni bila vedno pri hiši, vsaj v notranjosti Slovenije, naravna vanilja je od nekdaj draga kot žafran. Njena najljubša potica pa ješe vedno bogato povita orehova potica njene mame. 

Nataša Kne, zmagovalka izbora Naj potica 2020

Nataša Kne je na izboru za Naj potico 2020 v močni konkurenci zmagala. Njena potica je nastala po razmisleku in želji, da se z njo vrne v preteklost. Razmišljala je, da včasih niso imeli vedno pri roki orehov, plodove je lahko vzela ostra zima. Lahko pa so naredili potico iz suhega sadja ali pa iz nabranih divjih lešnikov. Ni izbrala medu, ki lahko potico obteži in nadvlada, namesto tega je uporabila cvetni prah, s katerim se je želela približati medenosti in potici pustiti mehkost in nežnost, se nekako pokloniti temu včasih tako pomembnemu sladilu. Janež je bil včasih zagotovo dostopnejši od dragega cimeta. Limona tudi ni bila vedno pri hiši, vsaj v notranjosti Slovenije, naravna vanilja je od nekdaj draga kot žafran. Njena najljubša potica pa ješe vedno bogato povita orehova potica njene mame. 

kulinarikazgodovinatradicijadediščina

Zakladi naše dediščine

Nataša Kne, zmagovalka izbora Naj potica 2020

Nataša Kne je na izboru za Naj potico 2020 v močni konkurenci zmagala. Njena potica je nastala po razmisleku in želji, da se z njo vrne v preteklost. Razmišljala je, da včasih niso imeli vedno pri roki orehov, plodove je lahko vzela ostra zima. Lahko pa so naredili potico iz suhega sadja ali pa iz nabranih divjih lešnikov. Ni izbrala medu, ki lahko potico obteži in nadvlada, namesto tega je uporabila cvetni prah, s katerim se je želela približati medenosti in potici pustiti mehkost in nežnost, se nekako pokloniti temu včasih tako pomembnemu sladilu. Janež je bil včasih zagotovo dostopnejši od dragega cimeta. Limona tudi ni bila vedno pri hiši, vsaj v notranjosti Slovenije, naravna vanilja je od nekdaj draga kot žafran. Njena najljubša potica pa ješe vedno bogato povita orehova potica njene mame. 

VEČ ...|29. 12. 2020
Nataša Kne, zmagovalka izbora Naj potica 2020

Nataša Kne je na izboru za Naj potico 2020 v močni konkurenci zmagala. Njena potica je nastala po razmisleku in želji, da se z njo vrne v preteklost. Razmišljala je, da včasih niso imeli vedno pri roki orehov, plodove je lahko vzela ostra zima. Lahko pa so naredili potico iz suhega sadja ali pa iz nabranih divjih lešnikov. Ni izbrala medu, ki lahko potico obteži in nadvlada, namesto tega je uporabila cvetni prah, s katerim se je želela približati medenosti in potici pustiti mehkost in nežnost, se nekako pokloniti temu včasih tako pomembnemu sladilu. Janež je bil včasih zagotovo dostopnejši od dragega cimeta. Limona tudi ni bila vedno pri hiši, vsaj v notranjosti Slovenije, naravna vanilja je od nekdaj draga kot žafran. Njena najljubša potica pa ješe vedno bogato povita orehova potica njene mame. 

Nataša Ličen

kulinarikazgodovinatradicijadediščina

Pogovor o

VEČ ...|23. 12. 2020
Pogovor z Lojzetom Peterletom ob 30-letnici plebiscita

23. decembra je minilo 30 let od plebiscita. V Pogovoru o smo gostili predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta. Spregovoril je o spominih na tisti čas pa tudi o tem, kako bi morali politiki postopati danes.

Pogovor z Lojzetom Peterletom ob 30-letnici plebiscita

23. decembra je minilo 30 let od plebiscita. V Pogovoru o smo gostili predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta. Spregovoril je o spominih na tisti čas pa tudi o tem, kako bi morali politiki postopati danes.

politikazgodovinaplebiscitDemososamosvojitevSlovenija

Pogovor o

Pogovor z Lojzetom Peterletom ob 30-letnici plebiscita
23. decembra je minilo 30 let od plebiscita. V Pogovoru o smo gostili predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta. Spregovoril je o spominih na tisti čas pa tudi o tem, kako bi morali politiki postopati danes.
VEČ ...|23. 12. 2020
Pogovor z Lojzetom Peterletom ob 30-letnici plebiscita
23. decembra je minilo 30 let od plebiscita. V Pogovoru o smo gostili predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta. Spregovoril je o spominih na tisti čas pa tudi o tem, kako bi morali politiki postopati danes.

Alen Salihović

politikazgodovinaplebiscitDemososamosvojitevSlovenija

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 12. 2020
Doca Perne o odkrivanju kulturne dediščine in znamenitih osebnosti v svojem kraju

Daca Perne je aktivna pri vodenju sokrajanov skozi obujanje preteklosti in življenjskih poti osebnosti, ki so pisali zgodovino. V spodbudo vsem, da bi jim sledili in osvetlili spomin na ljudi preteklega časa, ki so pomembno gradili temelje naroda, na osnovi katerih danes stoji in se plemeniti naša kultura in dediščina, smo se pogovarjali na zadnjega leta dan, ko si zadamo nove cilje. Kot predlog, da bi začeli to pot nazaj, v čas in zgodbe predhodnikov tudi mi. 

Doca Perne o odkrivanju kulturne dediščine in znamenitih osebnosti v svojem kraju

Daca Perne je aktivna pri vodenju sokrajanov skozi obujanje preteklosti in življenjskih poti osebnosti, ki so pisali zgodovino. V spodbudo vsem, da bi jim sledili in osvetlili spomin na ljudi preteklega časa, ki so pomembno gradili temelje naroda, na osnovi katerih danes stoji in se plemeniti naša kultura in dediščina, smo se pogovarjali na zadnjega leta dan, ko si zadamo nove cilje. Kot predlog, da bi začeli to pot nazaj, v čas in zgodbe predhodnikov tudi mi. 

družbakulturaodnosispominzgodovina

Zakladi naše dediščine

Doca Perne o odkrivanju kulturne dediščine in znamenitih osebnosti v svojem kraju
Daca Perne je aktivna pri vodenju sokrajanov skozi obujanje preteklosti in življenjskih poti osebnosti, ki so pisali zgodovino. V spodbudo vsem, da bi jim sledili in osvetlili spomin na ljudi preteklega časa, ki so pomembno gradili temelje naroda, na osnovi katerih danes stoji in se plemeniti naša kultura in dediščina, smo se pogovarjali na zadnjega leta dan, ko si zadamo nove cilje. Kot predlog, da bi začeli to pot nazaj, v čas in zgodbe predhodnikov tudi mi. 
VEČ ...|22. 12. 2020
Doca Perne o odkrivanju kulturne dediščine in znamenitih osebnosti v svojem kraju
Daca Perne je aktivna pri vodenju sokrajanov skozi obujanje preteklosti in življenjskih poti osebnosti, ki so pisali zgodovino. V spodbudo vsem, da bi jim sledili in osvetlili spomin na ljudi preteklega časa, ki so pomembno gradili temelje naroda, na osnovi katerih danes stoji in se plemeniti naša kultura in dediščina, smo se pogovarjali na zadnjega leta dan, ko si zadamo nove cilje. Kot predlog, da bi začeli to pot nazaj, v čas in zgodbe predhodnikov tudi mi. 

Nataša Ličen

družbakulturaodnosispominzgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 11. 2020
Ni še vse izgubljeno

Sklepni del pogovora z duhovnikom Janezom Kebetom o pomenu raziskovanja življenja in dela naših prednikov več stoletij nazaj, saj ob tem lahko odkrijemo marsikatero poglavje naše zgodovine, ki je danes v posameznih delih, razložena ali spisana lahko precej drugače, kakršna je v resnici bila.

Ni še vse izgubljeno

Sklepni del pogovora z duhovnikom Janezom Kebetom o pomenu raziskovanja življenja in dela naših prednikov več stoletij nazaj, saj ob tem lahko odkrijemo marsikatero poglavje naše zgodovine, ki je danes v posameznih delih, razložena ali spisana lahko precej drugače, kakršna je v resnici bila.

zgodovinadediščinakulturaodnosi

Zakladi naše dediščine

Ni še vse izgubljeno

Sklepni del pogovora z duhovnikom Janezom Kebetom o pomenu raziskovanja življenja in dela naših prednikov več stoletij nazaj, saj ob tem lahko odkrijemo marsikatero poglavje naše zgodovine, ki je danes v posameznih delih, razložena ali spisana lahko precej drugače, kakršna je v resnici bila.

VEČ ...|24. 11. 2020
Ni še vse izgubljeno

Sklepni del pogovora z duhovnikom Janezom Kebetom o pomenu raziskovanja življenja in dela naših prednikov več stoletij nazaj, saj ob tem lahko odkrijemo marsikatero poglavje naše zgodovine, ki je danes v posameznih delih, razložena ali spisana lahko precej drugače, kakršna je v resnici bila.

Nataša Ličen

zgodovinadediščinakulturaodnosi

Moja zgodba

VEČ ...|22. 11. 2020
Dr. Jože Možina o knjigi Slovenski razkol

April 1941: Zlagoma, iz obteženih oblakov, kot iz težkih misli so padle zle slutnje na ramena in globlje v srce. Zlo fašizma in nacizma, ki je zastrlo Evropo, je udarilo tudi k nam, padlo in zarezalo globoko. Slovenski človek je trpel v krču okupatorjevega in kmalu še bratskega ubijanja, ki je po razsežnosti brez primere v narodovi zgodovini.

Naš gost je bil zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor ene najodmevnejših knjig zadnjega časa Slovenski razkol. To je bila uvodna oddaja v cikel, ki bo podrobneje predstavljal vzroke in posledice državljanske vojne pri nas.

Dr. Jože Možina o knjigi Slovenski razkol

April 1941: Zlagoma, iz obteženih oblakov, kot iz težkih misli so padle zle slutnje na ramena in globlje v srce. Zlo fašizma in nacizma, ki je zastrlo Evropo, je udarilo tudi k nam, padlo in zarezalo globoko. Slovenski človek je trpel v krču okupatorjevega in kmalu še bratskega ubijanja, ki je po razsežnosti brez primere v narodovi zgodovini.

Naš gost je bil zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor ene najodmevnejših knjig zadnjega časa Slovenski razkol. To je bila uvodna oddaja v cikel, ki bo podrobneje predstavljal vzroke in posledice državljanske vojne pri nas.

zgodovinaizobraževanje

Moja zgodba

Dr. Jože Možina o knjigi Slovenski razkol

April 1941: Zlagoma, iz obteženih oblakov, kot iz težkih misli so padle zle slutnje na ramena in globlje v srce. Zlo fašizma in nacizma, ki je zastrlo Evropo, je udarilo tudi k nam, padlo in zarezalo globoko. Slovenski človek je trpel v krču okupatorjevega in kmalu še bratskega ubijanja, ki je po razsežnosti brez primere v narodovi zgodovini.

Naš gost je bil zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor ene najodmevnejših knjig zadnjega časa Slovenski razkol. To je bila uvodna oddaja v cikel, ki bo podrobneje predstavljal vzroke in posledice državljanske vojne pri nas.

VEČ ...|22. 11. 2020
Dr. Jože Možina o knjigi Slovenski razkol

April 1941: Zlagoma, iz obteženih oblakov, kot iz težkih misli so padle zle slutnje na ramena in globlje v srce. Zlo fašizma in nacizma, ki je zastrlo Evropo, je udarilo tudi k nam, padlo in zarezalo globoko. Slovenski človek je trpel v krču okupatorjevega in kmalu še bratskega ubijanja, ki je po razsežnosti brez primere v narodovi zgodovini.

Naš gost je bil zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor ene najodmevnejših knjig zadnjega časa Slovenski razkol. To je bila uvodna oddaja v cikel, ki bo podrobneje predstavljal vzroke in posledice državljanske vojne pri nas.

Jože Bartolj

zgodovinaizobraževanje

Sobotna iskrica

VEČ ...|14. 11. 2020
Kaj pa ti zajtrkuješ?

Sobotna iskrica je tokrat opozorila na zdrav zajtrk, vprašala kaj zjutraj radi jeste in kako se spominjate tradicionalnega slovenskega zajtrka v šoli. Nadaljevali smo tudi s potovanjem po zgodovini. Pred tednom smo spoznali Elizabeto Ogrsko, tokrat pa, kot smo obljubili, Ludvika IX., francoskega kralja.

Kaj pa ti zajtrkuješ?

Sobotna iskrica je tokrat opozorila na zdrav zajtrk, vprašala kaj zjutraj radi jeste in kako se spominjate tradicionalnega slovenskega zajtrka v šoli. Nadaljevali smo tudi s potovanjem po zgodovini. Pred tednom smo spoznali Elizabeto Ogrsko, tokrat pa, kot smo obljubili, Ludvika IX., francoskega kralja.

otrocizajtrklokalnozgodovina

Sobotna iskrica

Kaj pa ti zajtrkuješ?

Sobotna iskrica je tokrat opozorila na zdrav zajtrk, vprašala kaj zjutraj radi jeste in kako se spominjate tradicionalnega slovenskega zajtrka v šoli. Nadaljevali smo tudi s potovanjem po zgodovini. Pred tednom smo spoznali Elizabeto Ogrsko, tokrat pa, kot smo obljubili, Ludvika IX., francoskega kralja.

VEČ ...|14. 11. 2020
Kaj pa ti zajtrkuješ?

Sobotna iskrica je tokrat opozorila na zdrav zajtrk, vprašala kaj zjutraj radi jeste in kako se spominjate tradicionalnega slovenskega zajtrka v šoli. Nadaljevali smo tudi s potovanjem po zgodovini. Pred tednom smo spoznali Elizabeto Ogrsko, tokrat pa, kot smo obljubili, Ludvika IX., francoskega kralja.

Jure Sešek

otrocizajtrklokalnozgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|10. 11. 2020
Janez Kebe o pomenu odkrivanja življenja prednikov

Janez Kebe, župnik na Kopanju, je napisal kronološko knjigo o življenju tamkajšnjih ljudi več rodov nazaj in več stoletij. Pogovarjali smo se o večplastnosti pomena raziskovanja preteklosti našega rodu.

Janez Kebe o pomenu odkrivanja življenja prednikov

Janez Kebe, župnik na Kopanju, je napisal kronološko knjigo o življenju tamkajšnjih ljudi več rodov nazaj in več stoletij. Pogovarjali smo se o večplastnosti pomena raziskovanja preteklosti našega rodu.

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvo

Zakladi naše dediščine

Janez Kebe o pomenu odkrivanja življenja prednikov

Janez Kebe, župnik na Kopanju, je napisal kronološko knjigo o življenju tamkajšnjih ljudi več rodov nazaj in več stoletij. Pogovarjali smo se o večplastnosti pomena raziskovanja preteklosti našega rodu.

VEČ ...|10. 11. 2020
Janez Kebe o pomenu odkrivanja življenja prednikov

Janez Kebe, župnik na Kopanju, je napisal kronološko knjigo o življenju tamkajšnjih ljudi več rodov nazaj in več stoletij. Pogovarjali smo se o večplastnosti pomena raziskovanja preteklosti našega rodu.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvo

Naš gost

VEČ ...|7. 11. 2020
Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec

Tokrat smo našo gostjo gostili na daljavo in k pogovoru povabili izjemno sogovornico, ki slovi po svojem širokem znanju iz zgodovine medicine. Kot avtorica je podpisana pod številne strokovne monografije in članke, mnogi od njih nam v aktualnih razmerah lahko pomagajo razumeti potek in prilagoditve družbe na epidemijo. Naša gostja je bila predstojnica katedre za zgodovino medicine prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec.

Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec

Tokrat smo našo gostjo gostili na daljavo in k pogovoru povabili izjemno sogovornico, ki slovi po svojem širokem znanju iz zgodovine medicine. Kot avtorica je podpisana pod številne strokovne monografije in članke, mnogi od njih nam v aktualnih razmerah lahko pomagajo razumeti potek in prilagoditve družbe na epidemijo. Naša gostja je bila predstojnica katedre za zgodovino medicine prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec.

zdravstvokoronavirusizobraževanjepogovormedicinazgodovina

Naš gost

Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec

Tokrat smo našo gostjo gostili na daljavo in k pogovoru povabili izjemno sogovornico, ki slovi po svojem širokem znanju iz zgodovine medicine. Kot avtorica je podpisana pod številne strokovne monografije in članke, mnogi od njih nam v aktualnih razmerah lahko pomagajo razumeti potek in prilagoditve družbe na epidemijo. Naša gostja je bila predstojnica katedre za zgodovino medicine prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec.

VEČ ...|7. 11. 2020
Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec

Tokrat smo našo gostjo gostili na daljavo in k pogovoru povabili izjemno sogovornico, ki slovi po svojem širokem znanju iz zgodovine medicine. Kot avtorica je podpisana pod številne strokovne monografije in članke, mnogi od njih nam v aktualnih razmerah lahko pomagajo razumeti potek in prilagoditve družbe na epidemijo. Naša gostja je bila predstojnica katedre za zgodovino medicine prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec.

Blaž Lesnik

zdravstvokoronavirusizobraževanjepogovormedicinazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 10. 2020
Pomen in moč našega rodu

Alojz Kovšca je, ob izidu bogate knjižne predstavitve /z opisom domačinov, njihovih rodbinskih povezav, življenjskih zgodb/ kopanjske doline Janeza Kebeta, spodbudil k raziskovanju zgodovine Slovencev. Živimo od danes na jutri, ne zavedamo se pomena in moči svojega rodu ter ne znamo ustvariti prenosa na svoje potomce.

Pomen in moč našega rodu

Alojz Kovšca je, ob izidu bogate knjižne predstavitve /z opisom domačinov, njihovih rodbinskih povezav, življenjskih zgodb/ kopanjske doline Janeza Kebeta, spodbudil k raziskovanju zgodovine Slovencev. Živimo od danes na jutri, ne zavedamo se pomena in moči svojega rodu ter ne znamo ustvariti prenosa na svoje potomce.

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvo

Zakladi naše dediščine

Pomen in moč našega rodu

Alojz Kovšca je, ob izidu bogate knjižne predstavitve /z opisom domačinov, njihovih rodbinskih povezav, življenjskih zgodb/ kopanjske doline Janeza Kebeta, spodbudil k raziskovanju zgodovine Slovencev. Živimo od danes na jutri, ne zavedamo se pomena in moči svojega rodu ter ne znamo ustvariti prenosa na svoje potomce.

VEČ ...|27. 10. 2020
Pomen in moč našega rodu

Alojz Kovšca je, ob izidu bogate knjižne predstavitve /z opisom domačinov, njihovih rodbinskih povezav, življenjskih zgodb/ kopanjske doline Janeza Kebeta, spodbudil k raziskovanju zgodovine Slovencev. Živimo od danes na jutri, ne zavedamo se pomena in moči svojega rodu ter ne znamo ustvariti prenosa na svoje potomce.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvo

Pojdite in učite

VEČ ...|25. 10. 2020
Kopanjska knjiga - Janez Kebe

Založba Ognjišče je izdala knjigo Kopanjska knjiga, v kateri je zbrana zgodovino župnij. Njen avtor, Janez Kebe, je bil gost naše nedeljske misijonske rubrike tudi zato, ker bo ves izkupiček od prodaje knjige šel v misijone.

Kopanjska knjiga - Janez Kebe

Založba Ognjišče je izdala knjigo Kopanjska knjiga, v kateri je zbrana zgodovino župnij. Njen avtor, Janez Kebe, je bil gost naše nedeljske misijonske rubrike tudi zato, ker bo ves izkupiček od prodaje knjige šel v misijone.

misijoniliteraturacerkevzgodovina

Pojdite in učite

Kopanjska knjiga - Janez Kebe

Založba Ognjišče je izdala knjigo Kopanjska knjiga, v kateri je zbrana zgodovino župnij. Njen avtor, Janez Kebe, je bil gost naše nedeljske misijonske rubrike tudi zato, ker bo ves izkupiček od prodaje knjige šel v misijone.

VEČ ...|25. 10. 2020
Kopanjska knjiga - Janez Kebe

Založba Ognjišče je izdala knjigo Kopanjska knjiga, v kateri je zbrana zgodovino župnij. Njen avtor, Janez Kebe, je bil gost naše nedeljske misijonske rubrike tudi zato, ker bo ves izkupiček od prodaje knjige šel v misijone.

Jure Sešek

misijoniliteraturacerkevzgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|20. 10. 2020
Posvet restavratorjev

Martina Lesar Kikelj, predsednica Društva restavratorjev Slovenije, je opisala trenutne razmere v omenjeni panogi in povabila k ogledu spletne razstave posameznih zadnjih nekaj uspešnih projektov.

Posvet restavratorjev

Martina Lesar Kikelj, predsednica Društva restavratorjev Slovenije, je opisala trenutne razmere v omenjeni panogi in povabila k ogledu spletne razstave posameznih zadnjih nekaj uspešnih projektov.

družbakulturapogovordediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Posvet restavratorjev

Martina Lesar Kikelj, predsednica Društva restavratorjev Slovenije, je opisala trenutne razmere v omenjeni panogi in povabila k ogledu spletne razstave posameznih zadnjih nekaj uspešnih projektov.

VEČ ...|20. 10. 2020
Posvet restavratorjev

Martina Lesar Kikelj, predsednica Društva restavratorjev Slovenije, je opisala trenutne razmere v omenjeni panogi in povabila k ogledu spletne razstave posameznih zadnjih nekaj uspešnih projektov.

Nataša Ličen

družbakulturapogovordediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 10. 2020
Posebnosti krajev v Brdih in okolici

Poletje je zaradi razmer z virusom dalo številne priložnosti za obisk delov domovine, ki smo jih morda že dlje časa imeli v mislih, a nikoli uspeli obiskati. S kolesi po Goriških Brdih in ob postanku naključno srečanje z domačinom, za katerega se je izkazalo, da je velik poznavalec omenjenih krajev, je ozadje rubrike s Herkom Saksido, kustusom na gradu Dobrovo.

Posebnosti krajev v Brdih in okolici

Poletje je zaradi razmer z virusom dalo številne priložnosti za obisk delov domovine, ki smo jih morda že dlje časa imeli v mislih, a nikoli uspeli obiskati. S kolesi po Goriških Brdih in ob postanku naključno srečanje z domačinom, za katerega se je izkazalo, da je velik poznavalec omenjenih krajev, je ozadje rubrike s Herkom Saksido, kustusom na gradu Dobrovo.

zgodovinadediščinakultura

Zakladi naše dediščine

Posebnosti krajev v Brdih in okolici
Poletje je zaradi razmer z virusom dalo številne priložnosti za obisk delov domovine, ki smo jih morda že dlje časa imeli v mislih, a nikoli uspeli obiskati. S kolesi po Goriških Brdih in ob postanku naključno srečanje z domačinom, za katerega se je izkazalo, da je velik poznavalec omenjenih krajev, je ozadje rubrike s Herkom Saksido, kustusom na gradu Dobrovo.
VEČ ...|6. 10. 2020
Posebnosti krajev v Brdih in okolici
Poletje je zaradi razmer z virusom dalo številne priložnosti za obisk delov domovine, ki smo jih morda že dlje časa imeli v mislih, a nikoli uspeli obiskati. S kolesi po Goriških Brdih in ob postanku naključno srečanje z domačinom, za katerega se je izkazalo, da je velik poznavalec omenjenih krajev, je ozadje rubrike s Herkom Saksido, kustusom na gradu Dobrovo.

Nataša Ličen

zgodovinadediščinakultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 9. 2020
Spoznajmo, varujmo in ohranjajmo kulturno dediščino

Z Natašo Gorenc, koordinatorico Dnevov evropske kulturne dediščine pri nas, smo povabili in spodbudili k raziskovanju korenin našega naroda, kulture in ustvarjalnosti naših ljudi.

Spoznajmo, varujmo in ohranjajmo kulturno dediščino

Z Natašo Gorenc, koordinatorico Dnevov evropske kulturne dediščine pri nas, smo povabili in spodbudili k raziskovanju korenin našega naroda, kulture in ustvarjalnosti naših ljudi.

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvo

Zakladi naše dediščine

Spoznajmo, varujmo in ohranjajmo kulturno dediščino
Z Natašo Gorenc, koordinatorico Dnevov evropske kulturne dediščine pri nas, smo povabili in spodbudili k raziskovanju korenin našega naroda, kulture in ustvarjalnosti naših ljudi.
VEČ ...|29. 9. 2020
Spoznajmo, varujmo in ohranjajmo kulturno dediščino
Z Natašo Gorenc, koordinatorico Dnevov evropske kulturne dediščine pri nas, smo povabili in spodbudili k raziskovanju korenin našega naroda, kulture in ustvarjalnosti naših ljudi.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|23. 9. 2020
Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje

Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.

Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje

Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.

človekove praviceNova Goricasvoboda izpovedovanja verezgodovinapolitika

Komentar Časnik.si

Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje
Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.
VEČ ...|23. 9. 2020
Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje
Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.

Ambrož Kodelja

človekove praviceNova Goricasvoboda izpovedovanja verezgodovinapolitika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 9. 2020
Že pred stotimi leti smo bili kolesarska velesila

Slovensko kolesarstvo je v vrtincu neverjetnih uspehov. Že pred stotimi leti smo bili z izumiteljem Janezom Puhom kolesarska velesila, v izogib pozabi tega dejstva smo se pogovarjali z Vladom Slodnjakom, predsednikom Društva rojaka Janeza Puha Juršinci.

Že pred stotimi leti smo bili kolesarska velesila

Slovensko kolesarstvo je v vrtincu neverjetnih uspehov. Že pred stotimi leti smo bili z izumiteljem Janezom Puhom kolesarska velesila, v izogib pozabi tega dejstva smo se pogovarjali z Vladom Slodnjakom, predsednikom Društva rojaka Janeza Puha Juršinci.

dediščinazgodovinašportkultura

Zakladi naše dediščine

Že pred stotimi leti smo bili kolesarska velesila
Slovensko kolesarstvo je v vrtincu neverjetnih uspehov. Že pred stotimi leti smo bili z izumiteljem Janezom Puhom kolesarska velesila, v izogib pozabi tega dejstva smo se pogovarjali z Vladom Slodnjakom, predsednikom Društva rojaka Janeza Puha Juršinci.
VEČ ...|22. 9. 2020
Že pred stotimi leti smo bili kolesarska velesila
Slovensko kolesarstvo je v vrtincu neverjetnih uspehov. Že pred stotimi leti smo bili z izumiteljem Janezom Puhom kolesarska velesila, v izogib pozabi tega dejstva smo se pogovarjali z Vladom Slodnjakom, predsednikom Društva rojaka Janeza Puha Juršinci.

Nataša Ličen

dediščinazgodovinašportkultura

Za življenje

VEČ ...|19. 9. 2020
Zakonca Perko o pripadnosti

Za odgovornost se človekova vest izoblikuje v družini, tam pa sta potrebna oče in mati. Pogovarjali smo se z dr. Verno in dr. Andrejem Perko.

DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Zakonca Perko o pripadnosti

Za odgovornost se človekova vest izoblikuje v družini, tam pa sta potrebna oče in mati. Pogovarjali smo se z dr. Verno in dr. Andrejem Perko.

DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

družbadružnavzgojakulturazgodovinanapredek

Za življenje

Zakonca Perko o pripadnosti

Za odgovornost se človekova vest izoblikuje v družini, tam pa sta potrebna oče in mati. Pogovarjali smo se z dr. Verno in dr. Andrejem Perko.

DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

VEČ ...|19. 9. 2020
Zakonca Perko o pripadnosti

Za odgovornost se človekova vest izoblikuje v družini, tam pa sta potrebna oče in mati. Pogovarjali smo se z dr. Verno in dr. Andrejem Perko.

DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Mateja Subotičanec

družbadružnavzgojakulturazgodovinanapredek

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 9. 2020
Izidor Bizjak

Ob prazniku, Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, smo pred mikrofon povabili zavednega Primorca, Izidorja Bizjaka, iz Goriških Brd.

Izidor Bizjak

Ob prazniku, Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, smo pred mikrofon povabili zavednega Primorca, Izidorja Bizjaka, iz Goriških Brd.

kulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Izidor Bizjak
Ob prazniku, Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, smo pred mikrofon povabili zavednega Primorca, Izidorja Bizjaka, iz Goriških Brd.
VEČ ...|15. 9. 2020
Izidor Bizjak
Ob prazniku, Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, smo pred mikrofon povabili zavednega Primorca, Izidorja Bizjaka, iz Goriških Brd.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovina

Naš gost

VEČ ...|12. 9. 2020
Naš gost dr. Anton Perdih

Naš gost je bil prof. dr. Anton Perdih, 80 letnik, univerzitetni profesor kemije, ki po upokojitvi pa raziskuje na področju genetike. Gost v svoji knjigi z naslovom „Izvor Slovencev in drugih Evropejcev“ piše, da se ljudje s teh prostorov v večjem valu niso selili že vsaj 7500 let. Razložil nam je, odkod mu podatki, kaj nam sporočajo naši geni in kako iz njih lahko beremo zgodovino.

Naš gost dr. Anton Perdih

Naš gost je bil prof. dr. Anton Perdih, 80 letnik, univerzitetni profesor kemije, ki po upokojitvi pa raziskuje na področju genetike. Gost v svoji knjigi z naslovom „Izvor Slovencev in drugih Evropejcev“ piše, da se ljudje s teh prostorov v večjem valu niso selili že vsaj 7500 let. Razložil nam je, odkod mu podatki, kaj nam sporočajo naši geni in kako iz njih lahko beremo zgodovino.

pogovorizobraževanjezgodovinaAnton Perdih

Naš gost

Naš gost dr. Anton Perdih
Naš gost je bil prof. dr. Anton Perdih, 80 letnik, univerzitetni profesor kemije, ki po upokojitvi pa raziskuje na področju genetike. Gost v svoji knjigi z naslovom „Izvor Slovencev in drugih Evropejcev“ piše, da se ljudje s teh prostorov v večjem valu niso selili že vsaj 7500 let. Razložil nam je, odkod mu podatki, kaj nam sporočajo naši geni in kako iz njih lahko beremo zgodovino.
VEČ ...|12. 9. 2020
Naš gost dr. Anton Perdih
Naš gost je bil prof. dr. Anton Perdih, 80 letnik, univerzitetni profesor kemije, ki po upokojitvi pa raziskuje na področju genetike. Gost v svoji knjigi z naslovom „Izvor Slovencev in drugih Evropejcev“ piše, da se ljudje s teh prostorov v večjem valu niso selili že vsaj 7500 let. Razložil nam je, odkod mu podatki, kaj nam sporočajo naši geni in kako iz njih lahko beremo zgodovino.

Jože Bartolj

pogovorizobraževanjezgodovinaAnton Perdih

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|1. 9. 2020
Pomen šole v preteklosti

Slovenski šolski muzej ponuja več vsebin o poteku šolskega pouka v preteklosti, vse do antičnih časov. S kustosinjo Matejo Ribarič smo osvetlili v prerezu časa pomen šole. S tem pa spodbudili k veselju do šole sodobne učence in dijake, saj hoditi v šolo še danes ponekod po svetu ni tako samoumevno, kot se zdi to pri nas.

Pomen šole v preteklosti

Slovenski šolski muzej ponuja več vsebin o poteku šolskega pouka v preteklosti, vse do antičnih časov. S kustosinjo Matejo Ribarič smo osvetlili v prerezu časa pomen šole. S tem pa spodbudili k veselju do šole sodobne učence in dijake, saj hoditi v šolo še danes ponekod po svetu ni tako samoumevno, kot se zdi to pri nas.

zgodovinadediščinamladikulturaotroci

Zakladi naše dediščine

Pomen šole v preteklosti
Slovenski šolski muzej ponuja več vsebin o poteku šolskega pouka v preteklosti, vse do antičnih časov. S kustosinjo Matejo Ribarič smo osvetlili v prerezu časa pomen šole. S tem pa spodbudili k veselju do šole sodobne učence in dijake, saj hoditi v šolo še danes ponekod po svetu ni tako samoumevno, kot se zdi to pri nas.
VEČ ...|1. 9. 2020
Pomen šole v preteklosti
Slovenski šolski muzej ponuja več vsebin o poteku šolskega pouka v preteklosti, vse do antičnih časov. S kustosinjo Matejo Ribarič smo osvetlili v prerezu časa pomen šole. S tem pa spodbudili k veselju do šole sodobne učence in dijake, saj hoditi v šolo še danes ponekod po svetu ni tako samoumevno, kot se zdi to pri nas.

Nataša Ličen

zgodovinadediščinamladikulturaotroci

Svetnik dneva

VEČ ...|27. 8. 2020
Sv. Monika

Svetnik dneva

Sv. Monika
VEČ ...|27. 8. 2020

Pogovor o

VEČ ...|26. 8. 2020
V breznu 3 v Kočevskem rogu našli posmrtne ostanke približno 250 žrtev

Kdo so, zakaj so umrli smo se vprašali v tokratni oddaji Pogovor o. Slišali boste, kaj so o najdbi povedali kriminalist Pavel Jamnik, arheolog dr. Uroš Košir in predsednik jamarskega društva Novo mesto Zdravko Bučar. O tem, kako bi morali ta del naše polpretekle zgodovine ovrednotiti v šolah smo vprašali direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver. Ob sklepu oddaje pa boste lahko prisluhnili še pogovoru z dr. Matejem Ogrinom, ki bo predstavil pobudo za postavitev spominskega znamenja prepovedanim in uničenim knjigam na Slovenskem zaradi cenzure, dveh svetovnih vojn in treh totalitarnih sistemov 20. stoletja.

V breznu 3 v Kočevskem rogu našli posmrtne ostanke približno 250 žrtev

Kdo so, zakaj so umrli smo se vprašali v tokratni oddaji Pogovor o. Slišali boste, kaj so o najdbi povedali kriminalist Pavel Jamnik, arheolog dr. Uroš Košir in predsednik jamarskega društva Novo mesto Zdravko Bučar. O tem, kako bi morali ta del naše polpretekle zgodovine ovrednotiti v šolah smo vprašali direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver. Ob sklepu oddaje pa boste lahko prisluhnili še pogovoru z dr. Matejem Ogrinom, ki bo predstavil pobudo za postavitev spominskega znamenja prepovedanim in uničenim knjigam na Slovenskem zaradi cenzure, dveh svetovnih vojn in treh totalitarnih sistemov 20. stoletja.

Kočevski rogpolpretekla zgodovinazgodovina

Pogovor o

V breznu 3 v Kočevskem rogu našli posmrtne ostanke približno 250 žrtev
Kdo so, zakaj so umrli smo se vprašali v tokratni oddaji Pogovor o. Slišali boste, kaj so o najdbi povedali kriminalist Pavel Jamnik, arheolog dr. Uroš Košir in predsednik jamarskega društva Novo mesto Zdravko Bučar. O tem, kako bi morali ta del naše polpretekle zgodovine ovrednotiti v šolah smo vprašali direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver. Ob sklepu oddaje pa boste lahko prisluhnili še pogovoru z dr. Matejem Ogrinom, ki bo predstavil pobudo za postavitev spominskega znamenja prepovedanim in uničenim knjigam na Slovenskem zaradi cenzure, dveh svetovnih vojn in treh totalitarnih sistemov 20. stoletja.
VEČ ...|26. 8. 2020
V breznu 3 v Kočevskem rogu našli posmrtne ostanke približno 250 žrtev
Kdo so, zakaj so umrli smo se vprašali v tokratni oddaji Pogovor o. Slišali boste, kaj so o najdbi povedali kriminalist Pavel Jamnik, arheolog dr. Uroš Košir in predsednik jamarskega društva Novo mesto Zdravko Bučar. O tem, kako bi morali ta del naše polpretekle zgodovine ovrednotiti v šolah smo vprašali direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver. Ob sklepu oddaje pa boste lahko prisluhnili še pogovoru z dr. Matejem Ogrinom, ki bo predstavil pobudo za postavitev spominskega znamenja prepovedanim in uničenim knjigam na Slovenskem zaradi cenzure, dveh svetovnih vojn in treh totalitarnih sistemov 20. stoletja.

Alen Salihović

Kočevski rogpolpretekla zgodovinazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 8. 2020
Penina Aurerus in Tomaž Letonja

Slovenija ima široko ponudbo. Naravne lepote, zgodovinske in kulturne, tudi kulinarične, vsebine, ter ljudi, ki jih je vredno in lepo srečevati. V Cirkovcih, blizu Ormoža, smo srečali Tomaža Tomažiča Letonjo in spoznali zgodbo penine Aurerus.

Penina Aurerus in Tomaž Letonja

Slovenija ima široko ponudbo. Naravne lepote, zgodovinske in kulturne, tudi kulinarične, vsebine, ter ljudi, ki jih je vredno in lepo srečevati. V Cirkovcih, blizu Ormoža, smo srečali Tomaža Tomažiča Letonjo in spoznali zgodbo penine Aurerus.

kulturanaravaturizemdediščinazgodovinakulinarika

Zakladi naše dediščine

Penina Aurerus in Tomaž Letonja
Slovenija ima široko ponudbo. Naravne lepote, zgodovinske in kulturne, tudi kulinarične, vsebine, ter ljudi, ki jih je vredno in lepo srečevati. V Cirkovcih, blizu Ormoža, smo srečali Tomaža Tomažiča Letonjo in spoznali zgodbo penine Aurerus.
VEČ ...|25. 8. 2020
Penina Aurerus in Tomaž Letonja
Slovenija ima široko ponudbo. Naravne lepote, zgodovinske in kulturne, tudi kulinarične, vsebine, ter ljudi, ki jih je vredno in lepo srečevati. V Cirkovcih, blizu Ormoža, smo srečali Tomaža Tomažiča Letonjo in spoznali zgodbo penine Aurerus.

Nataša Ličen

kulturanaravaturizemdediščinazgodovinakulinarika

Svetnik dneva

VEČ ...|24. 8. 2020
Sv. Jernej, apostol

Sv. Jernej je priprošnjik proti živčnim in kožnim boleznim.

Sv. Jernej, apostol

Sv. Jernej je priprošnjik proti živčnim in kožnim boleznim.

duhovnostzgodovinaspomin

Svetnik dneva

Sv. Jernej, apostol
Sv. Jernej je priprošnjik proti živčnim in kožnim boleznim.
VEČ ...|24. 8. 2020
Sv. Jernej, apostol
Sv. Jernej je priprošnjik proti živčnim in kožnim boleznim.

Jure Sešek

duhovnostzgodovinaspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|23. 8. 2020
Sv. Ignacij Carigrajski

Sv. Ignacij Carigrajski

duhovnostzgodovinaspomin

Svetnik dneva

Sv. Ignacij Carigrajski
VEČ ...|23. 8. 2020
Sv. Ignacij Carigrajski

Jure Sešek

duhovnostzgodovinaspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|22. 8. 2020
Sv. Devica Marija, kraljica

Sv. Devica Marija, kraljica

duhovnostzgodovina

Svetnik dneva

Sv. Devica Marija, kraljica
VEČ ...|22. 8. 2020
Sv. Devica Marija, kraljica

Jure Sešek

duhovnostzgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 8. 2020
700 let stara znamenita cerkvica v Bohinju

Bernard je mladi mož, vodnik, vsak dan čaka v zakristiji stare cerkvice sv. Janeza Krstnika v Bohinju, s častitljivo 700-to letnico obstoja, na obiskovalce. Razkaže znamenitosti cerkvice, povabi, da se povzpnejo v zvonik in za spomin kupijo enega od izdelkov domače in umetnostne obrti.

700 let stara znamenita cerkvica v Bohinju

Bernard je mladi mož, vodnik, vsak dan čaka v zakristiji stare cerkvice sv. Janeza Krstnika v Bohinju, s častitljivo 700-to letnico obstoja, na obiskovalce. Razkaže znamenitosti cerkvice, povabi, da se povzpnejo v zvonik in za spomin kupijo enega od izdelkov domače in umetnostne obrti.

kulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

700 let stara znamenita cerkvica v Bohinju
Bernard je mladi mož, vodnik, vsak dan čaka v zakristiji stare cerkvice sv. Janeza Krstnika v Bohinju, s častitljivo 700-to letnico obstoja, na obiskovalce. Razkaže znamenitosti cerkvice, povabi, da se povzpnejo v zvonik in za spomin kupijo enega od izdelkov domače in umetnostne obrti.
VEČ ...|18. 8. 2020
700 let stara znamenita cerkvica v Bohinju
Bernard je mladi mož, vodnik, vsak dan čaka v zakristiji stare cerkvice sv. Janeza Krstnika v Bohinju, s častitljivo 700-to letnico obstoja, na obiskovalce. Razkaže znamenitosti cerkvice, povabi, da se povzpnejo v zvonik in za spomin kupijo enega od izdelkov domače in umetnostne obrti.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovina

Svetnik dneva

VEČ ...|17. 8. 2020
Sv. Hiacint, polski redovnik

Sv. Hiacint, polski redovnik

duhovnostzgodovina

Svetnik dneva

Sv. Hiacint, polski redovnik
VEČ ...|17. 8. 2020
Sv. Hiacint, polski redovnik

Mateja Subotičanec

duhovnostzgodovina

Svetnik dneva

VEČ ...|16. 8. 2020
Sv. Rok, spokornik - zavetnik proti kužnim boleznim

Ko je v Italiji razsajala kuga, je sv. Rok skrbel za bolnike. Pri tem se je tudi sam okužil, zato se je zatekel v zapuščeno kočo v gozdu. Tam ga je s pijačo krepčal angel, iz bližnjega gradu pa mu je pes prinašal kruh in meso. Njegovo značilno podobo ali kip, ko kaže kužno rano na svojem stegnu in mu pes prinaša kruha v gobcu, vidimo na številnih stranskih oltarjih in znamenjih.

Sv. Rok, spokornik - zavetnik proti kužnim boleznim

Ko je v Italiji razsajala kuga, je sv. Rok skrbel za bolnike. Pri tem se je tudi sam okužil, zato se je zatekel v zapuščeno kočo v gozdu. Tam ga je s pijačo krepčal angel, iz bližnjega gradu pa mu je pes prinašal kruh in meso. Njegovo značilno podobo ali kip, ko kaže kužno rano na svojem stegnu in mu pes prinaša kruha v gobcu, vidimo na številnih stranskih oltarjih in znamenjih.

duhovnostbolezenkugazgodovina

Svetnik dneva

Sv. Rok, spokornik - zavetnik proti kužnim boleznim
Ko je v Italiji razsajala kuga, je sv. Rok skrbel za bolnike. Pri tem se je tudi sam okužil, zato se je zatekel v zapuščeno kočo v gozdu. Tam ga je s pijačo krepčal angel, iz bližnjega gradu pa mu je pes prinašal kruh in meso. Njegovo značilno podobo ali kip, ko kaže kužno rano na svojem stegnu in mu pes prinaša kruha v gobcu, vidimo na številnih stranskih oltarjih in znamenjih.
VEČ ...|16. 8. 2020
Sv. Rok, spokornik - zavetnik proti kužnim boleznim
Ko je v Italiji razsajala kuga, je sv. Rok skrbel za bolnike. Pri tem se je tudi sam okužil, zato se je zatekel v zapuščeno kočo v gozdu. Tam ga je s pijačo krepčal angel, iz bližnjega gradu pa mu je pes prinašal kruh in meso. Njegovo značilno podobo ali kip, ko kaže kužno rano na svojem stegnu in mu pes prinaša kruha v gobcu, vidimo na številnih stranskih oltarjih in znamenjih.

Blaž Lesnik

duhovnostbolezenkugazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 8. 2020
Od slamnikarskih kit do slamnika

Katarina Rus Krušelj je opisala razvoj in zaton industrializacije slamnikov na domžalskem. Z zatonom mode nošenja pokrival v javnosti, je doživela zaton tudi ta obrtniška dejavnost.

Od slamnikarskih kit do slamnika

Katarina Rus Krušelj je opisala razvoj in zaton industrializacije slamnikov na domžalskem. Z zatonom mode nošenja pokrival v javnosti, je doživela zaton tudi ta obrtniška dejavnost.

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine

Od slamnikarskih kit do slamnika
Katarina Rus Krušelj je opisala razvoj in zaton industrializacije slamnikov na domžalskem. Z zatonom mode nošenja pokrival v javnosti, je doživela zaton tudi ta obrtniška dejavnost.
VEČ ...|11. 8. 2020
Od slamnikarskih kit do slamnika
Katarina Rus Krušelj je opisala razvoj in zaton industrializacije slamnikov na domžalskem. Z zatonom mode nošenja pokrival v javnosti, je doživela zaton tudi ta obrtniška dejavnost.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 8. 2020
Od kod slamnikarstvo v Domžalah?

Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.

Od kod slamnikarstvo v Domžalah?

Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine

Od kod slamnikarstvo v Domžalah?
Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.
VEČ ...|4. 8. 2020
Od kod slamnikarstvo v Domžalah?
Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 7. 2020
300 let slamnikarstva na domžalskem

Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.

300 let slamnikarstva na domžalskem

Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine

300 let slamnikarstva na domžalskem
Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.
VEČ ...|28. 7. 2020
300 let slamnikarstva na domžalskem
Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|18. 4. 2021
Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Genocid nad Romi

V oddaji moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina avtor knjige Slovenski razkol. Tokrat smo govorili o partizanskem ravnanju z Romi, ki je bilo skrajno nasilno. Na Dolenjskem in Notranjskem naj bi jih bilo v času pred drugo svetovno okoli 300. Spomladi leta 1942 pride do prvih pomorov celih romskih družin. Lahko bi rekli, da revolucionarno nasilje tukaj povsem iztiri, saj se znesejo ne samo nad odraslimi moškimi ampak tudi nad ženskami in otroci.

Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Genocid nad Romi

V oddaji moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina avtor knjige Slovenski razkol. Tokrat smo govorili o partizanskem ravnanju z Romi, ki je bilo skrajno nasilno. Na Dolenjskem in Notranjskem naj bi jih bilo v času pred drugo svetovno okoli 300. Spomladi leta 1942 pride do prvih pomorov celih romskih družin. Lahko bi rekli, da revolucionarno nasilje tukaj povsem iztiri, saj se znesejo ne samo nad odraslimi moškimi ampak tudi nad ženskami in otroci.

Jože Bartolj

Jože MožinaSlovenski razkolRomigenocid nad Romispomin

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 4. 2021
Nagrada Vstajenje msgr. Qualizzi, msgr. Vončina odšel v večnost

Duhovnik msgr. Marino Qualizza je prejemnik letošnje zamejske literarne nagrade Vstajenje, na Tržaškem so se poslovil od priljubljenega duhovnika msgr. Franca Vončine, iz Avstralije prihaja vesela vest o našem rojaku, ki je postal prorektor in predsednik Katoliške univerze, Svetovni slovenski kongres pa je pripravil nagradni natečaj za mlade rojake.


 

Nagrada Vstajenje msgr. Qualizzi, msgr. Vončina odšel v večnost

Duhovnik msgr. Marino Qualizza je prejemnik letošnje zamejske literarne nagrade Vstajenje, na Tržaškem so se poslovil od priljubljenega duhovnika msgr. Franca Vončine, iz Avstralije prihaja vesela vest o našem rojaku, ki je postal prorektor in predsednik Katoliške univerze, Svetovni slovenski kongres pa je pripravil nagradni natečaj za mlade rojake.


 

Matjaž Merljak

rojakidružba

Svetovalnica

VEČ ...|19. 4. 2021
Kriza družine v času epidemije

O stiskah družin, posebej v času epidemije, smo govorili v tokratni Svetovalnici. O tem, kako slišimo drug drugega, kdo ustvarja vzdušje in v čem sta lahko mati / žena ali oče / mož razvrednotena? Z nami je bil salezijanec in družinski terapevt Peter Pučnik.

Kriza družine v času epidemije

O stiskah družin, posebej v času epidemije, smo govorili v tokratni Svetovalnici. O tem, kako slišimo drug drugega, kdo ustvarja vzdušje in v čem sta lahko mati / žena ali oče / mož razvrednotena? Z nami je bil salezijanec in družinski terapevt Peter Pučnik.

Blaž Lesnik

svetovanjeduhovnostdružbaodnosi

Kmetijska oddaja

VEČ ...|18. 4. 2021
O dosejavanju travne ruše

Čas za dosejavanje travne ruše se končuje, pred nami pa je čas setve travno deteljnih mešanic na njivskih površinah. Nasvete za ta opravila sta v današnji oddaji delila Anton Zavodnik, svetovalec specialist na KGZ Ljubljana in mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

O dosejavanju travne ruše

Čas za dosejavanje travne ruše se končuje, pred nami pa je čas setve travno deteljnih mešanic na njivskih površinah. Nasvete za ta opravila sta v današnji oddaji delila Anton Zavodnik, svetovalec specialist na KGZ Ljubljana in mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

Robert Božič

kmetijstvonaravatravniki

Globine

VEČ ...|13. 4. 2021
O človekovih pravicah (Vsi bratje)

V Globinah ostajamo pri papeževi okrožnici Vsi bratje. Tokrat smo se lotili vprašanja človekovih pravic, ki se sistematično kršijo na vseh koncih sveta, po drugi strani pa se na ta dokument sklicujemo ob vsaki priložnosti. Kako pogledati na človekove pravice skozi oči svetovnega bratstva? Z nami je bil profesor cerkvenega prava dr. Andrej Saje.

O človekovih pravicah (Vsi bratje)

V Globinah ostajamo pri papeževi okrožnici Vsi bratje. Tokrat smo se lotili vprašanja človekovih pravic, ki se sistematično kršijo na vseh koncih sveta, po drugi strani pa se na ta dokument sklicujemo ob vsaki priložnosti. Kako pogledati na človekove pravice skozi oči svetovnega bratstva? Z nami je bil profesor cerkvenega prava dr. Andrej Saje.

Blaž Lesnik

družbaduhovnostoapežpolitikačlovekove pravicevsi bratjeFratelli tutti

Radijski misijon 2021

VEČ ...|27. 3. 2021
7. Mali misijonski nagovor – Silva Matos: Ne boš umrl!

Krajši misijonski nagovor je pripravila psihologinja in terapevtka Silva Matos. Geslo dneva ima za našo gostjo poseben pomen, saj izhaja iz osebne izkušnje.

7. Mali misijonski nagovor – Silva Matos: Ne boš umrl!

Krajši misijonski nagovor je pripravila psihologinja in terapevtka Silva Matos. Geslo dneva ima za našo gostjo poseben pomen, saj izhaja iz osebne izkušnje.

Jože Bartolj

duhovnostodnosimisijon

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 4. 2021
Jakopičeve nagrade - V Gorici Feiglova knjižnica

Jakopičeve nagrade - V Gorici Feiglova knjižnica

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostJakopičeve nagrade

Spominjamo se

VEČ ...|19. 4. 2021
Spominjamo se dne 19. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 19. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz Betanije

VEČ ...|19. 4. 2021
Karitas in mladi prostovoljci

Kjer je stiska, tam je tudi ponujena roka.
V tem duhu deluje tudi koprska Karitas skupaj z mladimi prostovoljci. 
Marjana Plesničar je bila naša gostja.

Karitas in mladi prostovoljci

Kjer je stiska, tam je tudi ponujena roka.
V tem duhu deluje tudi koprska Karitas skupaj z mladimi prostovoljci. 
Marjana Plesničar je bila naša gostja.

Mateja Subotičanec

duhovnostsvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|19. 4. 2021
Kriza družine v času epidemije

O stiskah družin, posebej v času epidemije, smo govorili v tokratni Svetovalnici. O tem, kako slišimo drug drugega, kdo ustvarja vzdušje in v čem sta lahko mati / žena ali oče / mož razvrednotena? Z nami je bil salezijanec in družinski terapevt Peter Pučnik.

Kriza družine v času epidemije

O stiskah družin, posebej v času epidemije, smo govorili v tokratni Svetovalnici. O tem, kako slišimo drug drugega, kdo ustvarja vzdušje in v čem sta lahko mati / žena ali oče / mož razvrednotena? Z nami je bil salezijanec in družinski terapevt Peter Pučnik.

Blaž Lesnik

svetovanjeduhovnostdružbaodnosi