Zakladi naše dediščine

VEČ ...|20. 10. 2020
Posvet restavratorjev

Martina Lesar Kikelj, predsednica Društva restavratorjev Slovenije, je opisala trenutne razmere v omenjeni panogi in povabila k ogledu spletne razstave posameznih zadnjih nekaj uspešnih projektov.

Posvet restavratorjev

Martina Lesar Kikelj, predsednica Društva restavratorjev Slovenije, je opisala trenutne razmere v omenjeni panogi in povabila k ogledu spletne razstave posameznih zadnjih nekaj uspešnih projektov.

družbakulturapogovordediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Posvet restavratorjev

Martina Lesar Kikelj, predsednica Društva restavratorjev Slovenije, je opisala trenutne razmere v omenjeni panogi in povabila k ogledu spletne razstave posameznih zadnjih nekaj uspešnih projektov.

VEČ ...|20. 10. 2020
Posvet restavratorjev

Martina Lesar Kikelj, predsednica Društva restavratorjev Slovenije, je opisala trenutne razmere v omenjeni panogi in povabila k ogledu spletne razstave posameznih zadnjih nekaj uspešnih projektov.

Nataša Ličen

družbakulturapogovordediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 10. 2020
Posebnosti krajev v Brdih in okolici

Poletje je zaradi razmer z virusom dalo številne priložnosti za obisk delov domovine, ki smo jih morda že dlje časa imeli v mislih, a nikoli uspeli obiskati. S kolesi po Goriških Brdih in ob postanku naključno srečanje z domačinom, za katerega se je izkazalo, da je velik poznavalec omenjenih krajev, je ozadje rubrike s Herkom Saksido, kustusom na gradu Dobrovo.

Posebnosti krajev v Brdih in okolici

Poletje je zaradi razmer z virusom dalo številne priložnosti za obisk delov domovine, ki smo jih morda že dlje časa imeli v mislih, a nikoli uspeli obiskati. S kolesi po Goriških Brdih in ob postanku naključno srečanje z domačinom, za katerega se je izkazalo, da je velik poznavalec omenjenih krajev, je ozadje rubrike s Herkom Saksido, kustusom na gradu Dobrovo.

zgodovinadediščinakultura

Zakladi naše dediščine

Posebnosti krajev v Brdih in okolici
Poletje je zaradi razmer z virusom dalo številne priložnosti za obisk delov domovine, ki smo jih morda že dlje časa imeli v mislih, a nikoli uspeli obiskati. S kolesi po Goriških Brdih in ob postanku naključno srečanje z domačinom, za katerega se je izkazalo, da je velik poznavalec omenjenih krajev, je ozadje rubrike s Herkom Saksido, kustusom na gradu Dobrovo.
VEČ ...|6. 10. 2020
Posebnosti krajev v Brdih in okolici
Poletje je zaradi razmer z virusom dalo številne priložnosti za obisk delov domovine, ki smo jih morda že dlje časa imeli v mislih, a nikoli uspeli obiskati. S kolesi po Goriških Brdih in ob postanku naključno srečanje z domačinom, za katerega se je izkazalo, da je velik poznavalec omenjenih krajev, je ozadje rubrike s Herkom Saksido, kustusom na gradu Dobrovo.

Nataša Ličen

zgodovinadediščinakultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 9. 2020
Spoznajmo, varujmo in ohranjajmo kulturno dediščino

Z Natašo Gorenc, koordinatorico Dnevov evropske kulturne dediščine pri nas, smo povabili in spodbudili k raziskovanju korenin našega naroda, kulture in ustvarjalnosti naših ljudi.

Spoznajmo, varujmo in ohranjajmo kulturno dediščino

Z Natašo Gorenc, koordinatorico Dnevov evropske kulturne dediščine pri nas, smo povabili in spodbudili k raziskovanju korenin našega naroda, kulture in ustvarjalnosti naših ljudi.

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvo

Zakladi naše dediščine

Spoznajmo, varujmo in ohranjajmo kulturno dediščino
Z Natašo Gorenc, koordinatorico Dnevov evropske kulturne dediščine pri nas, smo povabili in spodbudili k raziskovanju korenin našega naroda, kulture in ustvarjalnosti naših ljudi.
VEČ ...|29. 9. 2020
Spoznajmo, varujmo in ohranjajmo kulturno dediščino
Z Natašo Gorenc, koordinatorico Dnevov evropske kulturne dediščine pri nas, smo povabili in spodbudili k raziskovanju korenin našega naroda, kulture in ustvarjalnosti naših ljudi.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|23. 9. 2020
Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje

Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.

Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje

Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.

človekove praviceNova Goricasvoboda izpovedovanja verezgodovinapolitika

Komentar Časnik.si

Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje
Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.
VEČ ...|23. 9. 2020
Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje
Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.

Ambrož Kodelja

človekove praviceNova Goricasvoboda izpovedovanja verezgodovinapolitika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 9. 2020
Že pred stotimi leti smo bili kolesarska velesila

Slovensko kolesarstvo je v vrtincu neverjetnih uspehov. Že pred stotimi leti smo bili z izumiteljem Janezom Puhom kolesarska velesila, v izogib pozabi tega dejstva smo se pogovarjali z Vladom Slodnjakom, predsednikom Društva rojaka Janeza Puha Juršinci.

Že pred stotimi leti smo bili kolesarska velesila

Slovensko kolesarstvo je v vrtincu neverjetnih uspehov. Že pred stotimi leti smo bili z izumiteljem Janezom Puhom kolesarska velesila, v izogib pozabi tega dejstva smo se pogovarjali z Vladom Slodnjakom, predsednikom Društva rojaka Janeza Puha Juršinci.

dediščinazgodovinašportkultura

Zakladi naše dediščine

Že pred stotimi leti smo bili kolesarska velesila
Slovensko kolesarstvo je v vrtincu neverjetnih uspehov. Že pred stotimi leti smo bili z izumiteljem Janezom Puhom kolesarska velesila, v izogib pozabi tega dejstva smo se pogovarjali z Vladom Slodnjakom, predsednikom Društva rojaka Janeza Puha Juršinci.
VEČ ...|22. 9. 2020
Že pred stotimi leti smo bili kolesarska velesila
Slovensko kolesarstvo je v vrtincu neverjetnih uspehov. Že pred stotimi leti smo bili z izumiteljem Janezom Puhom kolesarska velesila, v izogib pozabi tega dejstva smo se pogovarjali z Vladom Slodnjakom, predsednikom Društva rojaka Janeza Puha Juršinci.

Nataša Ličen

dediščinazgodovinašportkultura

Za življenje

VEČ ...|19. 9. 2020
Zakonca Perko o pripadnosti

Za odgovornost se človekova vest izoblikuje v družini, tam pa sta potrebna oče in mati. Pogovarjali smo se z dr. Verno in dr. Andrejem Perko.

DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Zakonca Perko o pripadnosti

Za odgovornost se človekova vest izoblikuje v družini, tam pa sta potrebna oče in mati. Pogovarjali smo se z dr. Verno in dr. Andrejem Perko.

DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

družbadružnavzgojakulturazgodovinanapredek

Za življenje

Zakonca Perko o pripadnosti

Za odgovornost se človekova vest izoblikuje v družini, tam pa sta potrebna oče in mati. Pogovarjali smo se z dr. Verno in dr. Andrejem Perko.

DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

VEČ ...|19. 9. 2020
Zakonca Perko o pripadnosti

Za odgovornost se človekova vest izoblikuje v družini, tam pa sta potrebna oče in mati. Pogovarjali smo se z dr. Verno in dr. Andrejem Perko.

DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Mateja Subotičanec

družbadružnavzgojakulturazgodovinanapredek

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 9. 2020
Izidor Bizjak

Ob prazniku, Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, smo pred mikrofon povabili zavednega Primorca, Izidorja Bizjaka, iz Goriških Brd.

Izidor Bizjak

Ob prazniku, Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, smo pred mikrofon povabili zavednega Primorca, Izidorja Bizjaka, iz Goriških Brd.

kulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Izidor Bizjak
Ob prazniku, Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, smo pred mikrofon povabili zavednega Primorca, Izidorja Bizjaka, iz Goriških Brd.
VEČ ...|15. 9. 2020
Izidor Bizjak
Ob prazniku, Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, smo pred mikrofon povabili zavednega Primorca, Izidorja Bizjaka, iz Goriških Brd.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovina

Naš gost

VEČ ...|12. 9. 2020
Naš gost dr. Anton Perdih

Naš gost je bil prof. dr. Anton Perdih, 80 letnik, univerzitetni profesor kemije, ki po upokojitvi pa raziskuje na področju genetike. Gost v svoji knjigi z naslovom „Izvor Slovencev in drugih Evropejcev“ piše, da se ljudje s teh prostorov v večjem valu niso selili že vsaj 7500 let. Razložil nam je, odkod mu podatki, kaj nam sporočajo naši geni in kako iz njih lahko beremo zgodovino.

Naš gost dr. Anton Perdih

Naš gost je bil prof. dr. Anton Perdih, 80 letnik, univerzitetni profesor kemije, ki po upokojitvi pa raziskuje na področju genetike. Gost v svoji knjigi z naslovom „Izvor Slovencev in drugih Evropejcev“ piše, da se ljudje s teh prostorov v večjem valu niso selili že vsaj 7500 let. Razložil nam je, odkod mu podatki, kaj nam sporočajo naši geni in kako iz njih lahko beremo zgodovino.

pogovorizobraževanjezgodovinaAnton Perdih

Naš gost

Naš gost dr. Anton Perdih
Naš gost je bil prof. dr. Anton Perdih, 80 letnik, univerzitetni profesor kemije, ki po upokojitvi pa raziskuje na področju genetike. Gost v svoji knjigi z naslovom „Izvor Slovencev in drugih Evropejcev“ piše, da se ljudje s teh prostorov v večjem valu niso selili že vsaj 7500 let. Razložil nam je, odkod mu podatki, kaj nam sporočajo naši geni in kako iz njih lahko beremo zgodovino.
VEČ ...|12. 9. 2020
Naš gost dr. Anton Perdih
Naš gost je bil prof. dr. Anton Perdih, 80 letnik, univerzitetni profesor kemije, ki po upokojitvi pa raziskuje na področju genetike. Gost v svoji knjigi z naslovom „Izvor Slovencev in drugih Evropejcev“ piše, da se ljudje s teh prostorov v večjem valu niso selili že vsaj 7500 let. Razložil nam je, odkod mu podatki, kaj nam sporočajo naši geni in kako iz njih lahko beremo zgodovino.

Jože Bartolj

pogovorizobraževanjezgodovinaAnton Perdih

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|1. 9. 2020
Pomen šole v preteklosti

Slovenski šolski muzej ponuja več vsebin o poteku šolskega pouka v preteklosti, vse do antičnih časov. S kustosinjo Matejo Ribarič smo osvetlili v prerezu časa pomen šole. S tem pa spodbudili k veselju do šole sodobne učence in dijake, saj hoditi v šolo še danes ponekod po svetu ni tako samoumevno, kot se zdi to pri nas.

Pomen šole v preteklosti

Slovenski šolski muzej ponuja več vsebin o poteku šolskega pouka v preteklosti, vse do antičnih časov. S kustosinjo Matejo Ribarič smo osvetlili v prerezu časa pomen šole. S tem pa spodbudili k veselju do šole sodobne učence in dijake, saj hoditi v šolo še danes ponekod po svetu ni tako samoumevno, kot se zdi to pri nas.

zgodovinadediščinamladikulturaotroci

Zakladi naše dediščine

Pomen šole v preteklosti
Slovenski šolski muzej ponuja več vsebin o poteku šolskega pouka v preteklosti, vse do antičnih časov. S kustosinjo Matejo Ribarič smo osvetlili v prerezu časa pomen šole. S tem pa spodbudili k veselju do šole sodobne učence in dijake, saj hoditi v šolo še danes ponekod po svetu ni tako samoumevno, kot se zdi to pri nas.
VEČ ...|1. 9. 2020
Pomen šole v preteklosti
Slovenski šolski muzej ponuja več vsebin o poteku šolskega pouka v preteklosti, vse do antičnih časov. S kustosinjo Matejo Ribarič smo osvetlili v prerezu časa pomen šole. S tem pa spodbudili k veselju do šole sodobne učence in dijake, saj hoditi v šolo še danes ponekod po svetu ni tako samoumevno, kot se zdi to pri nas.

Nataša Ličen

zgodovinadediščinamladikulturaotroci

Svetnik dneva

VEČ ...|27. 8. 2020
Sv. Monika

Svetnik dneva

Sv. Monika
VEČ ...|27. 8. 2020

Pogovor o

VEČ ...|26. 8. 2020
V breznu 3 v Kočevskem rogu našli posmrtne ostanke približno 250 žrtev

Kdo so, zakaj so umrli smo se vprašali v tokratni oddaji Pogovor o. Slišali boste, kaj so o najdbi povedali kriminalist Pavel Jamnik, arheolog dr. Uroš Košir in predsednik jamarskega društva Novo mesto Zdravko Bučar. O tem, kako bi morali ta del naše polpretekle zgodovine ovrednotiti v šolah smo vprašali direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver. Ob sklepu oddaje pa boste lahko prisluhnili še pogovoru z dr. Matejem Ogrinom, ki bo predstavil pobudo za postavitev spominskega znamenja prepovedanim in uničenim knjigam na Slovenskem zaradi cenzure, dveh svetovnih vojn in treh totalitarnih sistemov 20. stoletja.

V breznu 3 v Kočevskem rogu našli posmrtne ostanke približno 250 žrtev

Kdo so, zakaj so umrli smo se vprašali v tokratni oddaji Pogovor o. Slišali boste, kaj so o najdbi povedali kriminalist Pavel Jamnik, arheolog dr. Uroš Košir in predsednik jamarskega društva Novo mesto Zdravko Bučar. O tem, kako bi morali ta del naše polpretekle zgodovine ovrednotiti v šolah smo vprašali direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver. Ob sklepu oddaje pa boste lahko prisluhnili še pogovoru z dr. Matejem Ogrinom, ki bo predstavil pobudo za postavitev spominskega znamenja prepovedanim in uničenim knjigam na Slovenskem zaradi cenzure, dveh svetovnih vojn in treh totalitarnih sistemov 20. stoletja.

Kočevski rogpolpretekla zgodovinazgodovina

Pogovor o

V breznu 3 v Kočevskem rogu našli posmrtne ostanke približno 250 žrtev
Kdo so, zakaj so umrli smo se vprašali v tokratni oddaji Pogovor o. Slišali boste, kaj so o najdbi povedali kriminalist Pavel Jamnik, arheolog dr. Uroš Košir in predsednik jamarskega društva Novo mesto Zdravko Bučar. O tem, kako bi morali ta del naše polpretekle zgodovine ovrednotiti v šolah smo vprašali direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver. Ob sklepu oddaje pa boste lahko prisluhnili še pogovoru z dr. Matejem Ogrinom, ki bo predstavil pobudo za postavitev spominskega znamenja prepovedanim in uničenim knjigam na Slovenskem zaradi cenzure, dveh svetovnih vojn in treh totalitarnih sistemov 20. stoletja.
VEČ ...|26. 8. 2020
V breznu 3 v Kočevskem rogu našli posmrtne ostanke približno 250 žrtev
Kdo so, zakaj so umrli smo se vprašali v tokratni oddaji Pogovor o. Slišali boste, kaj so o najdbi povedali kriminalist Pavel Jamnik, arheolog dr. Uroš Košir in predsednik jamarskega društva Novo mesto Zdravko Bučar. O tem, kako bi morali ta del naše polpretekle zgodovine ovrednotiti v šolah smo vprašali direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver. Ob sklepu oddaje pa boste lahko prisluhnili še pogovoru z dr. Matejem Ogrinom, ki bo predstavil pobudo za postavitev spominskega znamenja prepovedanim in uničenim knjigam na Slovenskem zaradi cenzure, dveh svetovnih vojn in treh totalitarnih sistemov 20. stoletja.

Alen Salihović

Kočevski rogpolpretekla zgodovinazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 8. 2020
Penina Aurerus in Tomaž Letonja

Slovenija ima široko ponudbo. Naravne lepote, zgodovinske in kulturne, tudi kulinarične, vsebine, ter ljudi, ki jih je vredno in lepo srečevati. V Cirkovcih, blizu Ormoža, smo srečali Tomaža Tomažiča Letonjo in spoznali zgodbo penine Aurerus.

Penina Aurerus in Tomaž Letonja

Slovenija ima široko ponudbo. Naravne lepote, zgodovinske in kulturne, tudi kulinarične, vsebine, ter ljudi, ki jih je vredno in lepo srečevati. V Cirkovcih, blizu Ormoža, smo srečali Tomaža Tomažiča Letonjo in spoznali zgodbo penine Aurerus.

kulturanaravaturizemdediščinazgodovinakulinarika

Zakladi naše dediščine

Penina Aurerus in Tomaž Letonja
Slovenija ima široko ponudbo. Naravne lepote, zgodovinske in kulturne, tudi kulinarične, vsebine, ter ljudi, ki jih je vredno in lepo srečevati. V Cirkovcih, blizu Ormoža, smo srečali Tomaža Tomažiča Letonjo in spoznali zgodbo penine Aurerus.
VEČ ...|25. 8. 2020
Penina Aurerus in Tomaž Letonja
Slovenija ima široko ponudbo. Naravne lepote, zgodovinske in kulturne, tudi kulinarične, vsebine, ter ljudi, ki jih je vredno in lepo srečevati. V Cirkovcih, blizu Ormoža, smo srečali Tomaža Tomažiča Letonjo in spoznali zgodbo penine Aurerus.

Nataša Ličen

kulturanaravaturizemdediščinazgodovinakulinarika

Svetnik dneva

VEČ ...|24. 8. 2020
Sv. Jernej, apostol

Sv. Jernej je priprošnjik proti živčnim in kožnim boleznim.

Sv. Jernej, apostol

Sv. Jernej je priprošnjik proti živčnim in kožnim boleznim.

duhovnostzgodovinaspomin

Svetnik dneva

Sv. Jernej, apostol
Sv. Jernej je priprošnjik proti živčnim in kožnim boleznim.
VEČ ...|24. 8. 2020
Sv. Jernej, apostol
Sv. Jernej je priprošnjik proti živčnim in kožnim boleznim.

Jure Sešek

duhovnostzgodovinaspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|23. 8. 2020
Sv. Ignacij Carigrajski

Sv. Ignacij Carigrajski

duhovnostzgodovinaspomin

Svetnik dneva

Sv. Ignacij Carigrajski
VEČ ...|23. 8. 2020
Sv. Ignacij Carigrajski

Jure Sešek

duhovnostzgodovinaspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|22. 8. 2020
Sv. Devica Marija, kraljica

Sv. Devica Marija, kraljica

duhovnostzgodovina

Svetnik dneva

Sv. Devica Marija, kraljica
VEČ ...|22. 8. 2020
Sv. Devica Marija, kraljica

Jure Sešek

duhovnostzgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 8. 2020
700 let stara znamenita cerkvica v Bohinju

Bernard je mladi mož, vodnik, vsak dan čaka v zakristiji stare cerkvice sv. Janeza Krstnika v Bohinju, s častitljivo 700-to letnico obstoja, na obiskovalce. Razkaže znamenitosti cerkvice, povabi, da se povzpnejo v zvonik in za spomin kupijo enega od izdelkov domače in umetnostne obrti.

700 let stara znamenita cerkvica v Bohinju

Bernard je mladi mož, vodnik, vsak dan čaka v zakristiji stare cerkvice sv. Janeza Krstnika v Bohinju, s častitljivo 700-to letnico obstoja, na obiskovalce. Razkaže znamenitosti cerkvice, povabi, da se povzpnejo v zvonik in za spomin kupijo enega od izdelkov domače in umetnostne obrti.

kulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

700 let stara znamenita cerkvica v Bohinju
Bernard je mladi mož, vodnik, vsak dan čaka v zakristiji stare cerkvice sv. Janeza Krstnika v Bohinju, s častitljivo 700-to letnico obstoja, na obiskovalce. Razkaže znamenitosti cerkvice, povabi, da se povzpnejo v zvonik in za spomin kupijo enega od izdelkov domače in umetnostne obrti.
VEČ ...|18. 8. 2020
700 let stara znamenita cerkvica v Bohinju
Bernard je mladi mož, vodnik, vsak dan čaka v zakristiji stare cerkvice sv. Janeza Krstnika v Bohinju, s častitljivo 700-to letnico obstoja, na obiskovalce. Razkaže znamenitosti cerkvice, povabi, da se povzpnejo v zvonik in za spomin kupijo enega od izdelkov domače in umetnostne obrti.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovina

Svetnik dneva

VEČ ...|17. 8. 2020
Sv. Hiacint, polski redovnik

Sv. Hiacint, polski redovnik

duhovnostzgodovina

Svetnik dneva

Sv. Hiacint, polski redovnik
VEČ ...|17. 8. 2020
Sv. Hiacint, polski redovnik

Mateja Subotičanec

duhovnostzgodovina

Svetnik dneva

VEČ ...|16. 8. 2020
Sv. Rok, spokornik - zavetnik proti kužnim boleznim

Ko je v Italiji razsajala kuga, je sv. Rok skrbel za bolnike. Pri tem se je tudi sam okužil, zato se je zatekel v zapuščeno kočo v gozdu. Tam ga je s pijačo krepčal angel, iz bližnjega gradu pa mu je pes prinašal kruh in meso. Njegovo značilno podobo ali kip, ko kaže kužno rano na svojem stegnu in mu pes prinaša kruha v gobcu, vidimo na številnih stranskih oltarjih in znamenjih.

Sv. Rok, spokornik - zavetnik proti kužnim boleznim

Ko je v Italiji razsajala kuga, je sv. Rok skrbel za bolnike. Pri tem se je tudi sam okužil, zato se je zatekel v zapuščeno kočo v gozdu. Tam ga je s pijačo krepčal angel, iz bližnjega gradu pa mu je pes prinašal kruh in meso. Njegovo značilno podobo ali kip, ko kaže kužno rano na svojem stegnu in mu pes prinaša kruha v gobcu, vidimo na številnih stranskih oltarjih in znamenjih.

duhovnostbolezenkugazgodovina

Svetnik dneva

Sv. Rok, spokornik - zavetnik proti kužnim boleznim
Ko je v Italiji razsajala kuga, je sv. Rok skrbel za bolnike. Pri tem se je tudi sam okužil, zato se je zatekel v zapuščeno kočo v gozdu. Tam ga je s pijačo krepčal angel, iz bližnjega gradu pa mu je pes prinašal kruh in meso. Njegovo značilno podobo ali kip, ko kaže kužno rano na svojem stegnu in mu pes prinaša kruha v gobcu, vidimo na številnih stranskih oltarjih in znamenjih.
VEČ ...|16. 8. 2020
Sv. Rok, spokornik - zavetnik proti kužnim boleznim
Ko je v Italiji razsajala kuga, je sv. Rok skrbel za bolnike. Pri tem se je tudi sam okužil, zato se je zatekel v zapuščeno kočo v gozdu. Tam ga je s pijačo krepčal angel, iz bližnjega gradu pa mu je pes prinašal kruh in meso. Njegovo značilno podobo ali kip, ko kaže kužno rano na svojem stegnu in mu pes prinaša kruha v gobcu, vidimo na številnih stranskih oltarjih in znamenjih.

Blaž Lesnik

duhovnostbolezenkugazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 8. 2020
Od slamnikarskih kit do slamnika

Katarina Rus Krušelj je opisala razvoj in zaton industrializacije slamnikov na domžalskem. Z zatonom mode nošenja pokrival v javnosti, je doživela zaton tudi ta obrtniška dejavnost.

Od slamnikarskih kit do slamnika

Katarina Rus Krušelj je opisala razvoj in zaton industrializacije slamnikov na domžalskem. Z zatonom mode nošenja pokrival v javnosti, je doživela zaton tudi ta obrtniška dejavnost.

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine

Od slamnikarskih kit do slamnika
Katarina Rus Krušelj je opisala razvoj in zaton industrializacije slamnikov na domžalskem. Z zatonom mode nošenja pokrival v javnosti, je doživela zaton tudi ta obrtniška dejavnost.
VEČ ...|11. 8. 2020
Od slamnikarskih kit do slamnika
Katarina Rus Krušelj je opisala razvoj in zaton industrializacije slamnikov na domžalskem. Z zatonom mode nošenja pokrival v javnosti, je doživela zaton tudi ta obrtniška dejavnost.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 8. 2020
Od kod slamnikarstvo v Domžalah?

Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.

Od kod slamnikarstvo v Domžalah?

Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine

Od kod slamnikarstvo v Domžalah?
Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.
VEČ ...|4. 8. 2020
Od kod slamnikarstvo v Domžalah?
Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 7. 2020
300 let slamnikarstva na domžalskem

Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.

300 let slamnikarstva na domžalskem

Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine

300 let slamnikarstva na domžalskem
Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.
VEČ ...|28. 7. 2020
300 let slamnikarstva na domžalskem
Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 7. 2020
Majolika ali fajansa

Velja za tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda. Je simbol dobre in vesele družbe, opevajo jo tudi ljudske pesmi. To je majolika ali fajansa. Ob občasni razstavi Slovenska majolika v Narodnem muzeju Slovenije, na Metelkovi v Ljubljani, smo se pogovarjali s soavtorico razstave, kustosinjo Narodnega muzeja, Matejo Kos.

Majolika ali fajansa

Velja za tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda. Je simbol dobre in vesele družbe, opevajo jo tudi ljudske pesmi. To je majolika ali fajansa. Ob občasni razstavi Slovenska majolika v Narodnem muzeju Slovenije, na Metelkovi v Ljubljani, smo se pogovarjali s soavtorico razstave, kustosinjo Narodnega muzeja, Matejo Kos.

kulturadediščinazgodovinamuzej

Zakladi naše dediščine

Majolika ali fajansa
Velja za tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda. Je simbol dobre in vesele družbe, opevajo jo tudi ljudske pesmi. To je majolika ali fajansa. Ob občasni razstavi Slovenska majolika v Narodnem muzeju Slovenije, na Metelkovi v Ljubljani, smo se pogovarjali s soavtorico razstave, kustosinjo Narodnega muzeja, Matejo Kos.
VEČ ...|21. 7. 2020
Majolika ali fajansa
Velja za tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda. Je simbol dobre in vesele družbe, opevajo jo tudi ljudske pesmi. To je majolika ali fajansa. Ob občasni razstavi Slovenska majolika v Narodnem muzeju Slovenije, na Metelkovi v Ljubljani, smo se pogovarjali s soavtorico razstave, kustosinjo Narodnega muzeja, Matejo Kos.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinamuzej

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|19. 7. 2020
Dr. Roman Globokar o nadškofu Alojzu Uranu

Letošnji zlatomašnik bi bil tudi nadškof Alojz Uran. V njegovi rojstni župniji Šmartno pod Šmarno goro so zato prejšnjo nedeljo pripravili slovesnost, pri kateri so se zahvalili za dar njegovega življenja in duhovništva.

Dr. Roman Globokar o nadškofu Alojzu Uranu

Letošnji zlatomašnik bi bil tudi nadškof Alojz Uran. V njegovi rojstni župniji Šmartno pod Šmarno goro so zato prejšnjo nedeljo pripravili slovesnost, pri kateri so se zahvalili za dar njegovega življenja in duhovništva.

Alojzij Uranspominzgodovina

Utrip Cerkve v Sloveniji

Dr. Roman Globokar o nadškofu Alojzu Uranu
Letošnji zlatomašnik bi bil tudi nadškof Alojz Uran. V njegovi rojstni župniji Šmartno pod Šmarno goro so zato prejšnjo nedeljo pripravili slovesnost, pri kateri so se zahvalili za dar njegovega življenja in duhovništva.
VEČ ...|19. 7. 2020
Dr. Roman Globokar o nadškofu Alojzu Uranu
Letošnji zlatomašnik bi bil tudi nadškof Alojz Uran. V njegovi rojstni župniji Šmartno pod Šmarno goro so zato prejšnjo nedeljo pripravili slovesnost, pri kateri so se zahvalili za dar njegovega življenja in duhovništva.

Marta Jerebič

Alojzij Uranspominzgodovina

Pogovor o

VEČ ...|15. 7. 2020
100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

zgodovinapogovor

Pogovor o

100 let od požiga Narodnega doma v Trstu
Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.
VEČ ...|15. 7. 2020
100 let od požiga Narodnega doma v Trstu
Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

Tone Gorjup

zgodovinapogovor

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 7. 2020
Stoletnica požiga Narodnega doma v Trstu

Ob stoletnici požiga ( ali pravno formalne vrnitve) simbola slovenstva v Trstu, Narodnega doma, slovenski manjšini v Italiji, smo povzeli misli predsednika Boruta Pahorja in pisatelja Borisa Pahorja.

Stoletnica požiga Narodnega doma v Trstu

Ob stoletnici požiga ( ali pravno formalne vrnitve) simbola slovenstva v Trstu, Narodnega doma, slovenski manjšini v Italiji, smo povzeli misli predsednika Boruta Pahorja in pisatelja Borisa Pahorja.

zgodovinadediščinadružbakultura

Zakladi naše dediščine

Stoletnica požiga Narodnega doma v Trstu
Ob stoletnici požiga ( ali pravno formalne vrnitve) simbola slovenstva v Trstu, Narodnega doma, slovenski manjšini v Italiji, smo povzeli misli predsednika Boruta Pahorja in pisatelja Borisa Pahorja.
VEČ ...|14. 7. 2020
Stoletnica požiga Narodnega doma v Trstu
Ob stoletnici požiga ( ali pravno formalne vrnitve) simbola slovenstva v Trstu, Narodnega doma, slovenski manjšini v Italiji, smo povzeli misli predsednika Boruta Pahorja in pisatelja Borisa Pahorja.

Nataša Ličen

zgodovinadediščinadružbakultura

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 7. 2020
Tino Mamić: Dan za zgodovino: 13. julij 2020

Poklon italijanskega predsednika na Bazovski gmajni štirim tigrovcem, ki so uradno gledano iz Rima še vedno teroristi, je velik dogodek. Še večji pa je, da bo najvišji predstavnik Italije Slovencem vrnil ključe Narodnega doma, palače, ki je kot slovenski simbol sredi Trsta manifestativno pogorela, kar je označilo začetek fašističnega nasilja.

Tino Mamić: Dan za zgodovino: 13. julij 2020

Poklon italijanskega predsednika na Bazovski gmajni štirim tigrovcem, ki so uradno gledano iz Rima še vedno teroristi, je velik dogodek. Še večji pa je, da bo najvišji predstavnik Italije Slovencem vrnil ključe Narodnega doma, palače, ki je kot slovenski simbol sredi Trsta manifestativno pogorela, kar je označilo začetek fašističnega nasilja.

politikadružbazgodovinakomentar

Komentar Domovina.je

Tino Mamić: Dan za zgodovino: 13. julij 2020
Poklon italijanskega predsednika na Bazovski gmajni štirim tigrovcem, ki so uradno gledano iz Rima še vedno teroristi, je velik dogodek. Še večji pa je, da bo najvišji predstavnik Italije Slovencem vrnil ključe Narodnega doma, palače, ki je kot slovenski simbol sredi Trsta manifestativno pogorela, kar je označilo začetek fašističnega nasilja.
VEČ ...|13. 7. 2020
Tino Mamić: Dan za zgodovino: 13. julij 2020
Poklon italijanskega predsednika na Bazovski gmajni štirim tigrovcem, ki so uradno gledano iz Rima še vedno teroristi, je velik dogodek. Še večji pa je, da bo najvišji predstavnik Italije Slovencem vrnil ključe Narodnega doma, palače, ki je kot slovenski simbol sredi Trsta manifestativno pogorela, kar je označilo začetek fašističnega nasilja.

Tino Mamić

politikadružbazgodovinakomentar

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 7. 2020
Kraji močne tradicije, rokodelcev in tudi Ksaverja Mežka

Marija Lah, direktorica Javnega Zavoda SPOTUR v Slovenj Gradcu je opisala rokodelstvo koroških krajev in posebej izpostavila delovanje duhovnika, pisatelja Ksaverja Mežka, ki je s svojim delovanjem puščal svoj vtis v Slovenj Gradcu.

Kraji močne tradicije, rokodelcev in tudi Ksaverja Mežka

Marija Lah, direktorica Javnega Zavoda SPOTUR v Slovenj Gradcu je opisala rokodelstvo koroških krajev in posebej izpostavila delovanje duhovnika, pisatelja Ksaverja Mežka, ki je s svojim delovanjem puščal svoj vtis v Slovenj Gradcu.

kulturanaravaturizemdediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Kraji močne tradicije, rokodelcev in tudi Ksaverja Mežka
Marija Lah, direktorica Javnega Zavoda SPOTUR v Slovenj Gradcu je opisala rokodelstvo koroških krajev in posebej izpostavila delovanje duhovnika, pisatelja Ksaverja Mežka, ki je s svojim delovanjem puščal svoj vtis v Slovenj Gradcu.
VEČ ...|7. 7. 2020
Kraji močne tradicije, rokodelcev in tudi Ksaverja Mežka
Marija Lah, direktorica Javnega Zavoda SPOTUR v Slovenj Gradcu je opisala rokodelstvo koroških krajev in posebej izpostavila delovanje duhovnika, pisatelja Ksaverja Mežka, ki je s svojim delovanjem puščal svoj vtis v Slovenj Gradcu.

Nataša Ličen

kulturanaravaturizemdediščinazgodovina

Naš pogled

VEČ ...|30. 6. 2020
S higieno ust proti virusu sovraštva?

Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

S higieno ust proti virusu sovraštva?

Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

sovraštvopolitikakomentarzgodovinaprotesti

Naš pogled

S higieno ust proti virusu sovraštva?
Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.
VEČ ...|30. 6. 2020
S higieno ust proti virusu sovraštva?
Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

Tone Gorjup

sovraštvopolitikakomentarzgodovinaprotesti

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 6. 2020
Vas in reka Krka

Marjanca Bregar je ob enem od radijskih kolesarskih romanj opisala izvir reke Krke in znamenitosti istoimenske vasi.

Vas in reka Krka

Marjanca Bregar je ob enem od radijskih kolesarskih romanj opisala izvir reke Krke in znamenitosti istoimenske vasi.

kulturanaravaturizemdediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Vas in reka Krka
Marjanca Bregar je ob enem od radijskih kolesarskih romanj opisala izvir reke Krke in znamenitosti istoimenske vasi.
VEČ ...|30. 6. 2020
Vas in reka Krka
Marjanca Bregar je ob enem od radijskih kolesarskih romanj opisala izvir reke Krke in znamenitosti istoimenske vasi.

Nataša Ličen

kulturanaravaturizemdediščinazgodovina

Komentar Časnik.si

VEČ ...|17. 6. 2020
Ivan Štuhec: Zdrava bodi, moja lepa domovina

Na spominski slovesnosti ob 75. obletnici povojnih pobojev in 30. obletnici prve spominske maše v Rogu je v soboto, 6. junija, pri Macesnovi gorici oktet Cerkvenega mešanega pevskega zbora Andreja Vavkna iz župnije Cerklje na Gorenjskem na koncu zapel Mavovo pesem Moja domovina, katere refren se glasi: »Zdrava bodi, moja lepa domovina, moja lepa domovina.« Gre za pesem, ki so jo peli domobranski vojaki kot svojo himno. Po vojni je bila prepovedana, čeprav je njena vsebina zgolj in izključno domovinska.

Ivan Štuhec: Zdrava bodi, moja lepa domovina

Na spominski slovesnosti ob 75. obletnici povojnih pobojev in 30. obletnici prve spominske maše v Rogu je v soboto, 6. junija, pri Macesnovi gorici oktet Cerkvenega mešanega pevskega zbora Andreja Vavkna iz župnije Cerklje na Gorenjskem na koncu zapel Mavovo pesem Moja domovina, katere refren se glasi: »Zdrava bodi, moja lepa domovina, moja lepa domovina.« Gre za pesem, ki so jo peli domobranski vojaki kot svojo himno. Po vojni je bila prepovedana, čeprav je njena vsebina zgolj in izključno domovinska.

domovinadružbazgodovinakomentar

Komentar Časnik.si

Ivan Štuhec: Zdrava bodi, moja lepa domovina
Na spominski slovesnosti ob 75. obletnici povojnih pobojev in 30. obletnici prve spominske maše v Rogu je v soboto, 6. junija, pri Macesnovi gorici oktet Cerkvenega mešanega pevskega zbora Andreja Vavkna iz župnije Cerklje na Gorenjskem na koncu zapel Mavovo pesem Moja domovina, katere refren se glasi: »Zdrava bodi, moja lepa domovina, moja lepa domovina.« Gre za pesem, ki so jo peli domobranski vojaki kot svojo himno. Po vojni je bila prepovedana, čeprav je njena vsebina zgolj in izključno domovinska.
VEČ ...|17. 6. 2020
Ivan Štuhec: Zdrava bodi, moja lepa domovina
Na spominski slovesnosti ob 75. obletnici povojnih pobojev in 30. obletnici prve spominske maše v Rogu je v soboto, 6. junija, pri Macesnovi gorici oktet Cerkvenega mešanega pevskega zbora Andreja Vavkna iz župnije Cerklje na Gorenjskem na koncu zapel Mavovo pesem Moja domovina, katere refren se glasi: »Zdrava bodi, moja lepa domovina, moja lepa domovina.« Gre za pesem, ki so jo peli domobranski vojaki kot svojo himno. Po vojni je bila prepovedana, čeprav je njena vsebina zgolj in izključno domovinska.

Ivan Štuhec

domovinadružbazgodovinakomentar

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 6. 2020
Lubi Slovenci

Z Alenko Černelič Krošelj, direktorico Posavskega muzeja Brežice, smo se spomnili moža, ki nas je pred petimi stoletji nagovoril z lubi Slovenci, Primoža Trubarja ob 500-to letnici njegovega rojstva, ter njegovih sodobnikov, Dalmatina ter Bohoriča.

Lubi Slovenci

Z Alenko Černelič Krošelj, direktorico Posavskega muzeja Brežice, smo se spomnili moža, ki nas je pred petimi stoletji nagovoril z lubi Slovenci, Primoža Trubarja ob 500-to letnici njegovega rojstva, ter njegovih sodobnikov, Dalmatina ter Bohoriča.

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvoosebnosti

Zakladi naše dediščine

Lubi Slovenci
Z Alenko Černelič Krošelj, direktorico Posavskega muzeja Brežice, smo se spomnili moža, ki nas je pred petimi stoletji nagovoril z lubi Slovenci, Primoža Trubarja ob 500-to letnici njegovega rojstva, ter njegovih sodobnikov, Dalmatina ter Bohoriča.
VEČ ...|9. 6. 2020
Lubi Slovenci
Z Alenko Černelič Krošelj, direktorico Posavskega muzeja Brežice, smo se spomnili moža, ki nas je pred petimi stoletji nagovoril z lubi Slovenci, Primoža Trubarja ob 500-to letnici njegovega rojstva, ter njegovih sodobnikov, Dalmatina ter Bohoriča.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvoosebnosti

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 6. 2020
Stoletne lipe

Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

Stoletne lipe

Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

družbaizobraževanjedediščinazgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

Stoletne lipe
Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.
VEČ ...|2. 6. 2020
Stoletne lipe
Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjedediščinazgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 5. 2020
100 let od smrti Soškega viteza

23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

100 let od smrti Soškega viteza

23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

družbaizobraževanjepogovorzgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

100 let od smrti Soškega viteza
23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.
VEČ ...|26. 5. 2020
100 let od smrti Soškega viteza
23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorzgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 5. 2020
Koroška

Marija Lah je predstavila Koroško, deželo raznolikih obrazov. Od kulinarike, obrti, starih mestnih ulic ter stavb.

Koroška

Marija Lah je predstavila Koroško, deželo raznolikih obrazov. Od kulinarike, obrti, starih mestnih ulic ter stavb.

družbakulturapogovordediščinakulinarikazgodovina

Zakladi naše dediščine

Koroška
Marija Lah je predstavila Koroško, deželo raznolikih obrazov. Od kulinarike, obrti, starih mestnih ulic ter stavb.
VEČ ...|19. 5. 2020
Koroška
Marija Lah je predstavila Koroško, deželo raznolikih obrazov. Od kulinarike, obrti, starih mestnih ulic ter stavb.

Nataša Ličen

družbakulturapogovordediščinakulinarikazgodovina

Svetnik dneva

VEČ ...|17. 5. 2020
Redokivnik, evharistični serafin, Paskal Baylon

Redokivnik, evharistični serafin, Paskal Baylon

duhovnostzgodovina

Svetnik dneva

Redokivnik, evharistični serafin, Paskal Baylon
VEČ ...|17. 5. 2020
Redokivnik, evharistični serafin, Paskal Baylon

Jure Sešek

duhovnostzgodovina

Pogovor o

VEČ ...|6. 5. 2020
Dr. Valič Zver pred 9. majem: Nihče si ne bi smel želeti, da Evropska unija ne bi obstajala

Kaj so razgalile krize, s katerimi se je soočila Evropa, tudi zadnja zdravstvena, ki še ni končana? Kakšni bodo morali biti njeni prihodnji voditelji, da bodo lahko peljali naprej idejo povezovanja na stari celini? Kaj čaka Slovenijo? To so vprašanja, ki smo jih pred dnevom Evrope in 75. obletnico konca druge svetovne vojne postavili gostji tokratnega Pogovora o. Z nami he bila direktorica Študijskega centra za narodno spravo, zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver.

Dr. Valič Zver pred 9. majem: Nihče si ne bi smel želeti, da Evropska unija ne bi obstajala

Kaj so razgalile krize, s katerimi se je soočila Evropa, tudi zadnja zdravstvena, ki še ni končana? Kakšni bodo morali biti njeni prihodnji voditelji, da bodo lahko peljali naprej idejo povezovanja na stari celini? Kaj čaka Slovenijo? To so vprašanja, ki smo jih pred dnevom Evrope in 75. obletnico konca druge svetovne vojne postavili gostji tokratnega Pogovora o. Z nami he bila direktorica Študijskega centra za narodno spravo, zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver.

pogovordružbaevropazgodovinasprava

Pogovor o

Dr. Valič Zver pred 9. majem: Nihče si ne bi smel želeti, da Evropska unija ne bi obstajala
Kaj so razgalile krize, s katerimi se je soočila Evropa, tudi zadnja zdravstvena, ki še ni končana? Kakšni bodo morali biti njeni prihodnji voditelji, da bodo lahko peljali naprej idejo povezovanja na stari celini? Kaj čaka Slovenijo? To so vprašanja, ki smo jih pred dnevom Evrope in 75. obletnico konca druge svetovne vojne postavili gostji tokratnega Pogovora o. Z nami he bila direktorica Študijskega centra za narodno spravo, zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver.
VEČ ...|6. 5. 2020
Dr. Valič Zver pred 9. majem: Nihče si ne bi smel želeti, da Evropska unija ne bi obstajala
Kaj so razgalile krize, s katerimi se je soočila Evropa, tudi zadnja zdravstvena, ki še ni končana? Kakšni bodo morali biti njeni prihodnji voditelji, da bodo lahko peljali naprej idejo povezovanja na stari celini? Kaj čaka Slovenijo? To so vprašanja, ki smo jih pred dnevom Evrope in 75. obletnico konca druge svetovne vojne postavili gostji tokratnega Pogovora o. Z nami he bila direktorica Študijskega centra za narodno spravo, zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver.

Helena Križnik

pogovordružbaevropazgodovinasprava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 4. 2020
Virtualni obiski muzejev strmo naraščajo

Galerije in muzeji v času zaprtja zaradi korona razmer živijo virtualno. Beležijo povečan obisk na svojih spletnih straneh. Na enem mestu zbirajo e-vsebine, od spletnih zbirk, fotografij, predmetov, do spletnih razstav in celo delavnic.

Virtualni obiski muzejev strmo naraščajo

Galerije in muzeji v času zaprtja zaradi korona razmer živijo virtualno. Beležijo povečan obisk na svojih spletnih straneh. Na enem mestu zbirajo e-vsebine, od spletnih zbirk, fotografij, predmetov, do spletnih razstav in celo delavnic.

družbaizobraževanjeinfokulturazgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

Virtualni obiski muzejev strmo naraščajo
Galerije in muzeji v času zaprtja zaradi korona razmer živijo virtualno. Beležijo povečan obisk na svojih spletnih straneh. Na enem mestu zbirajo e-vsebine, od spletnih zbirk, fotografij, predmetov, do spletnih razstav in celo delavnic.
VEČ ...|14. 4. 2020
Virtualni obiski muzejev strmo naraščajo
Galerije in muzeji v času zaprtja zaradi korona razmer živijo virtualno. Beležijo povečan obisk na svojih spletnih straneh. Na enem mestu zbirajo e-vsebine, od spletnih zbirk, fotografij, predmetov, do spletnih razstav in celo delavnic.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfokulturazgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|17. 3. 2020
Monografija družine Straub

Z dr. Matejem Klemenčičem smo predstavili mednarodno delo več strokovnjakov, monografijo, ki celostno obravnava umetnost kiparske družine Straub.

Monografija družine Straub

Z dr. Matejem Klemenčičem smo predstavili mednarodno delo več strokovnjakov, monografijo, ki celostno obravnava umetnost kiparske družine Straub.

družbaizobraževanjeinfokulturapogovorzgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

Monografija družine Straub
Z dr. Matejem Klemenčičem smo predstavili mednarodno delo več strokovnjakov, monografijo, ki celostno obravnava umetnost kiparske družine Straub.
VEČ ...|17. 3. 2020
Monografija družine Straub
Z dr. Matejem Klemenčičem smo predstavili mednarodno delo več strokovnjakov, monografijo, ki celostno obravnava umetnost kiparske družine Straub.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfokulturapogovorzgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|10. 3. 2020
Himna, mučeniki in ptičja svatba

Skladatelju in duhovniku, avtorju slovenske himne, Stanku Premrlu so odprli spomenik, obeležje na ljubljanskih Žalah, 10. marca, na god 40. mučenikov, v ozadje tega smo pogledali med zgodovinske opise. Opomnili pa smo se tudi na nekoč prvi spomladanski dan, Gregorjevo, ko gre vuč v vodo. Svetloba dneva se že toliko podaljša, da rokodelci lahko delajo brez umetne luči.

Himna, mučeniki in ptičja svatba

Skladatelju in duhovniku, avtorju slovenske himne, Stanku Premrlu so odprli spomenik, obeležje na ljubljanskih Žalah, 10. marca, na god 40. mučenikov, v ozadje tega smo pogledali med zgodovinske opise. Opomnili pa smo se tudi na nekoč prvi spomladanski dan, Gregorjevo, ko gre vuč v vodo. Svetloba dneva se že toliko podaljša, da rokodelci lahko delajo brez umetne luči.

družbaizobraževanjedediščinazgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

Himna, mučeniki in ptičja svatba
Skladatelju in duhovniku, avtorju slovenske himne, Stanku Premrlu so odprli spomenik, obeležje na ljubljanskih Žalah, 10. marca, na god 40. mučenikov, v ozadje tega smo pogledali med zgodovinske opise. Opomnili pa smo se tudi na nekoč prvi spomladanski dan, Gregorjevo, ko gre vuč v vodo. Svetloba dneva se že toliko podaljša, da rokodelci lahko delajo brez umetne luči.
VEČ ...|10. 3. 2020
Himna, mučeniki in ptičja svatba
Skladatelju in duhovniku, avtorju slovenske himne, Stanku Premrlu so odprli spomenik, obeležje na ljubljanskih Žalah, 10. marca, na god 40. mučenikov, v ozadje tega smo pogledali med zgodovinske opise. Opomnili pa smo se tudi na nekoč prvi spomladanski dan, Gregorjevo, ko gre vuč v vodo. Svetloba dneva se že toliko podaljša, da rokodelci lahko delajo brez umetne luči.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjedediščinazgodovinakultura

Iz Betanije

VEČ ...|6. 3. 2020
Soočanje s krivdo in odpuščanje

Tomaž Erzar razmišlja o odnosu in drugih mladih do koncentracijskih taborišč, spomina na padle v vojnah in podobno.

Soočanje s krivdo in odpuščanje

Tomaž Erzar razmišlja o odnosu in drugih mladih do koncentracijskih taborišč, spomina na padle v vojnah in podobno.

spomindružbazgodovina

Iz Betanije

Soočanje s krivdo in odpuščanje
Tomaž Erzar razmišlja o odnosu in drugih mladih do koncentracijskih taborišč, spomina na padle v vojnah in podobno.
VEČ ...|6. 3. 2020
Soočanje s krivdo in odpuščanje
Tomaž Erzar razmišlja o odnosu in drugih mladih do koncentracijskih taborišč, spomina na padle v vojnah in podobno.

Mateja Subotičanec

spomindružbazgodovina

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 3. 2020
Pomladna kava v porcelanu

V Ruski dači, zgledno obnovljeni primesni vili v Zgornjih Gameljnah, tudi skozi postreženo kavo ali čaj v izvirnem porcelanu pripovedujejo zgodbe naše preteklosti. Dr. Aleš Musar, lastnik, jih pripoveduje.

Pomladna kava v porcelanu

V Ruski dači, zgledno obnovljeni primesni vili v Zgornjih Gameljnah, tudi skozi postreženo kavo ali čaj v izvirnem porcelanu pripovedujejo zgodbe naše preteklosti. Dr. Aleš Musar, lastnik, jih pripoveduje.

družbaizobraževanjeinfokulturapogovorzgodovinadediščina

Informativni prispevki

Pomladna kava v porcelanu
V Ruski dači, zgledno obnovljeni primesni vili v Zgornjih Gameljnah, tudi skozi postreženo kavo ali čaj v izvirnem porcelanu pripovedujejo zgodbe naše preteklosti. Dr. Aleš Musar, lastnik, jih pripoveduje.
VEČ ...|5. 3. 2020
Pomladna kava v porcelanu
V Ruski dači, zgledno obnovljeni primesni vili v Zgornjih Gameljnah, tudi skozi postreženo kavo ali čaj v izvirnem porcelanu pripovedujejo zgodbe naše preteklosti. Dr. Aleš Musar, lastnik, jih pripoveduje.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfokulturapogovorzgodovinadediščina

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 3. 2020
Ruska dača in Katarina Velika

O posebni zgodbi, ki jo ob mednarodnem dnevu žena pripravljajo v Ruski dači, povezani s Katarino Veliko, nemško princeso, poročeno z ruskim prestolonaslednikom, je govoril dr. Aleš Musar.

Ruska dača in Katarina Velika

O posebni zgodbi, ki jo ob mednarodnem dnevu žena pripravljajo v Ruski dači, povezani s Katarino Veliko, nemško princeso, poročeno z ruskim prestolonaslednikom, je govoril dr. Aleš Musar.

družbaizobraževanjeinfokulturapogovorzgodovinadediščina

Informativni prispevki

Ruska dača in Katarina Velika
O posebni zgodbi, ki jo ob mednarodnem dnevu žena pripravljajo v Ruski dači, povezani s Katarino Veliko, nemško princeso, poročeno z ruskim prestolonaslednikom, je govoril dr. Aleš Musar.
VEČ ...|5. 3. 2020
Ruska dača in Katarina Velika
O posebni zgodbi, ki jo ob mednarodnem dnevu žena pripravljajo v Ruski dači, povezani s Katarino Veliko, nemško princeso, poročeno z ruskim prestolonaslednikom, je govoril dr. Aleš Musar.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfokulturapogovorzgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|3. 3. 2020
Nagrada posavskim gradovom

Zgodbe posavskih gradov lahko povežemo med seboj, jih združimo pri svojih izletniških spoznavanjih zgodovine in dediščine. Za zgledno sodelovanje so prejeli nagrado, o tem je več povedala Alenka Černelič Krošelj.

Nagrada posavskim gradovom

Zgodbe posavskih gradov lahko povežemo med seboj, jih združimo pri svojih izletniških spoznavanjih zgodovine in dediščine. Za zgledno sodelovanje so prejeli nagrado, o tem je več povedala Alenka Černelič Krošelj.

družbaizobraževanjedediščinazgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

Nagrada posavskim gradovom
Zgodbe posavskih gradov lahko povežemo med seboj, jih združimo pri svojih izletniških spoznavanjih zgodovine in dediščine. Za zgledno sodelovanje so prejeli nagrado, o tem je več povedala Alenka Černelič Krošelj.
VEČ ...|3. 3. 2020
Nagrada posavskim gradovom
Zgodbe posavskih gradov lahko povežemo med seboj, jih združimo pri svojih izletniških spoznavanjih zgodovine in dediščine. Za zgledno sodelovanje so prejeli nagrado, o tem je več povedala Alenka Černelič Krošelj.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjedediščinazgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 2. 2020
Laufarija

Kurentovanje, Fašenk, Godlarji, Šelmarija, Hojlarija ali Laufarija? O dogajanju slednjega v Cerknem je govoril Miha Bavcon.

Laufarija

Kurentovanje, Fašenk, Godlarji, Šelmarija, Hojlarija ali Laufarija? O dogajanju slednjega v Cerknem je govoril Miha Bavcon.

družbaizobraževanjedediščinazgodovinakulturaetnologija

Zakladi naše dediščine

Laufarija
Kurentovanje, Fašenk, Godlarji, Šelmarija, Hojlarija ali Laufarija? O dogajanju slednjega v Cerknem je govoril Miha Bavcon.
VEČ ...|25. 2. 2020
Laufarija
Kurentovanje, Fašenk, Godlarji, Šelmarija, Hojlarija ali Laufarija? O dogajanju slednjega v Cerknem je govoril Miha Bavcon.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjedediščinazgodovinakulturaetnologija

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|13. 2. 2020
Poslovne priložnosti, katerih vir je zgodovina

Z dr. Alešem Musarjem smo spregovorili o poslovnih priložnostih, ki jih najdemo v zgodovini. Ruska dača je primer dobre prakse.

Poslovne priložnosti, katerih vir je zgodovina

Z dr. Alešem Musarjem smo spregovorili o poslovnih priložnostih, ki jih najdemo v zgodovini. Ruska dača je primer dobre prakse.

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnostzgodovina

Ni meje za dobre ideje

Poslovne priložnosti, katerih vir je zgodovina
Z dr. Alešem Musarjem smo spregovorili o poslovnih priložnostih, ki jih najdemo v zgodovini. Ruska dača je primer dobre prakse.
VEČ ...|13. 2. 2020
Poslovne priložnosti, katerih vir je zgodovina
Z dr. Alešem Musarjem smo spregovorili o poslovnih priložnostih, ki jih najdemo v zgodovini. Ruska dača je primer dobre prakse.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnostzgodovina

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 2. 2020
Ob nekem tujem dnevu spomina

Komentar ob italijanskem dnevu spominjanja, ko uradno počastijo nasilno odpeljane in pobite v fojbah.

Ob nekem tujem dnevu spomina

Komentar ob italijanskem dnevu spominjanja, ko uradno počastijo nasilno odpeljane in pobite v fojbah.

zgodovinadružbaizobraževanjepolitika

Komentar Časnik.si

Ob nekem tujem dnevu spomina
Komentar ob italijanskem dnevu spominjanja, ko uradno počastijo nasilno odpeljane in pobite v fojbah.
VEČ ...|12. 2. 2020
Ob nekem tujem dnevu spomina
Komentar ob italijanskem dnevu spominjanja, ko uradno počastijo nasilno odpeljane in pobite v fojbah.

Dr. Renato Podbersič

zgodovinadružbaizobraževanjepolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 1. 2020
Vnuki revolucionarjev nam ne obetajo nič dobrega

Vnuki revolucionarjev so rastli v idealnem socializmu. Nič jim ni manjkalo, za nič se jim ni bilo potrebno potruditi, kaj šele boriti, vedno je bil kriv nekdo drug, kapitalizem ali pa Cerkev, kakor je pač naneslo.

Vnuki revolucionarjev nam ne obetajo nič dobrega

Vnuki revolucionarjev so rastli v idealnem socializmu. Nič jim ni manjkalo, za nič se jim ni bilo potrebno potruditi, kaj šele boriti, vedno je bil kriv nekdo drug, kapitalizem ali pa Cerkev, kakor je pač naneslo.

politikazgodovinarevolucija

Komentar Časnik.si

Vnuki revolucionarjev nam ne obetajo nič dobrega
Vnuki revolucionarjev so rastli v idealnem socializmu. Nič jim ni manjkalo, za nič se jim ni bilo potrebno potruditi, kaj šele boriti, vedno je bil kriv nekdo drug, kapitalizem ali pa Cerkev, kakor je pač naneslo.
VEČ ...|29. 1. 2020
Vnuki revolucionarjev nam ne obetajo nič dobrega
Vnuki revolucionarjev so rastli v idealnem socializmu. Nič jim ni manjkalo, za nič se jim ni bilo potrebno potruditi, kaj šele boriti, vedno je bil kriv nekdo drug, kapitalizem ali pa Cerkev, kakor je pač naneslo.

Andrej Marko Poznič

politikazgodovinarevolucija

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 1. 2020
Kuham domače in izbor lokalnega

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.

Kuham domače in izbor lokalnega

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Zakladi naše dediščine

Kuham domače in izbor lokalnega
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.
VEČ ...|28. 1. 2020
Kuham domače in izbor lokalnega
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 1. 2020
Nadaljevanje o dr. Branislavi Sušnik

Z dr. Mojco Trčelj smo predstavili delo, širši pomen in izjemne dosežke slovenske znanstvenice dr. Branislave Sušnik. V domovini je žal premalo znana. Delala in živela je v Paragvaju, kjer je zelo cenjena in umeščena med najpomembnejše antropologe tega območja.

Nadaljevanje o dr. Branislavi Sušnik

Z dr. Mojco Trčelj smo predstavili delo, širši pomen in izjemne dosežke slovenske znanstvenice dr. Branislave Sušnik. V domovini je žal premalo znana. Delala in živela je v Paragvaju, kjer je zelo cenjena in umeščena med najpomembnejše antropologe tega območja.

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvoosebnosti

Zakladi naše dediščine

Nadaljevanje o dr. Branislavi Sušnik
Z dr. Mojco Trčelj smo predstavili delo, širši pomen in izjemne dosežke slovenske znanstvenice dr. Branislave Sušnik. V domovini je žal premalo znana. Delala in živela je v Paragvaju, kjer je zelo cenjena in umeščena med najpomembnejše antropologe tega območja.
VEČ ...|21. 1. 2020
Nadaljevanje o dr. Branislavi Sušnik
Z dr. Mojco Trčelj smo predstavili delo, širši pomen in izjemne dosežke slovenske znanstvenice dr. Branislave Sušnik. V domovini je žal premalo znana. Delala in živela je v Paragvaju, kjer je zelo cenjena in umeščena med najpomembnejše antropologe tega območja.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvoosebnosti

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Komentar Časnik.si

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.
VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Romana Bider

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|16. 10. 2020
Janez Juhant: Laž ima dolge noge in vodi v prepad

Pri nas je glede vrednot nekaterim vseeno oziroma jih sploh ne marajo - da lahko potvarjajo in lažejo. Očitno jih ne skrbi, da s takim vezivom drvimo v prepad in zato upor tej vladi, ki kaže voljo in odločnost, da Slovenijo očisti in državljanom omogoči preživetje in prihodnost. Verjamem pa, da večina od nas le želi na to pot.

Tudi o tem današnji komentator.

Janez Juhant: Laž ima dolge noge in vodi v prepad

Pri nas je glede vrednot nekaterim vseeno oziroma jih sploh ne marajo - da lahko potvarjajo in lažejo. Očitno jih ne skrbi, da s takim vezivom drvimo v prepad in zato upor tej vladi, ki kaže voljo in odločnost, da Slovenijo očisti in državljanom omogoči preživetje in prihodnost. Verjamem pa, da večina od nas le želi na to pot.

Tudi o tem današnji komentator.

Janez Juhant

komentardružbapolitika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 10. 2020
Marino Qualizza, Slovenska konferenca SSK, Naš dom San Justo

Edenzadnjih beneških Čedermacov, mons. Maríno Qualizza, jepraznoval 80. rojstni dan - zadruga Most je izdala njegove uvodnike, ki jih je pisal kot odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom (sogovornik: urednik Ezio Gosgnach); Slovenska konferenca Svetovnegaslovenskega kongresa deluje že 30 let (sogovornik: predsednik Tone Kajezer); Naš dom San Justo vBuenos Airesu je obeležil 64. obletnico (sogovornik: predsednik Andrej Mehle).

Marino Qualizza, Slovenska konferenca SSK, Naš dom San Justo

Edenzadnjih beneških Čedermacov, mons. Maríno Qualizza, jepraznoval 80. rojstni dan - zadruga Most je izdala njegove uvodnike, ki jih je pisal kot odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom (sogovornik: urednik Ezio Gosgnach); Slovenska konferenca Svetovnegaslovenskega kongresa deluje že 30 let (sogovornik: predsednik Tone Kajezer); Naš dom San Justo vBuenos Airesu je obeležil 64. obletnico (sogovornik: predsednik Andrej Mehle).

Matjaž Merljak

inforojakiargentinazamejstvo

Naš gost

VEČ ...|17. 10. 2020
Naš gost: Cvetko Zupančič

V oddaji smo gostili kmeta in politika Cvetka Zupančiča. Zadnjih osem let je bil predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. V oddaji jeodstrl pogled na dosedanje korake svoje življenjske poti, zanimal pa nas je tudi njegov pogled na aktualno dogajanje na področju pridelave hrane in izzive družbenega udejstvovanja kmetov.

Naš gost: Cvetko Zupančič

V oddaji smo gostili kmeta in politika Cvetka Zupančiča. Zadnjih osem let je bil predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. V oddaji jeodstrl pogled na dosedanje korake svoje življenjske poti, zanimal pa nas je tudi njegov pogled na aktualno dogajanje na področju pridelave hrane in izzive družbenega udejstvovanja kmetov.

Robert Božič

kmetijstvodružbapolitika

Dogodki

VEČ ...|18. 8. 2020
Reportaža s kratkega oddiha v Radencih - 7. do 9. avgust 2020

Reportaža s z letošnjega tridnevnega kratkega oddiha v Radencih

Reportaža s kratkega oddiha v Radencih - 7. do 9. avgust 2020

Reportaža s z letošnjega tridnevnega kratkega oddiha v Radencih

Mirjam Judež

družbašportodnosiPRO

Pogovor o

VEČ ...|19. 10. 2020
Z analizo twittov bomo ugotavljali, o čem ljudje razmišljajo - NAPOVEDNIK

Tokratni gost dr. Marko Grobelnik je informatik in raziskovalec na področju umetne inteligence na Institutu Jožef Stefan. Slišali boste o vlogi Instituta v epidemiji, o vlogi visoke tehnologije pri volitvah v ZDA in o moralno-etičnih dilemah njene uporabe.

Z analizo twittov bomo ugotavljali, o čem ljudje razmišljajo - NAPOVEDNIK

Tokratni gost dr. Marko Grobelnik je informatik in raziskovalec na področju umetne inteligence na Institutu Jožef Stefan. Slišali boste o vlogi Instituta v epidemiji, o vlogi visoke tehnologije pri volitvah v ZDA in o moralno-etičnih dilemah njene uporabe.

Silvestra Sadar

tehnologijakoronavirusumetna inteligenca

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Iz Betanije

VEČ ...|21. 10. 2020
Kako ohranjati duševno ravnovesje?

Kako ohranjati duševno ravnovesje?

Mateja Subotičanec

svetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 10. 2020
Pridobivanje propolisa je zahtevno.

Propolis je čebelji pridelek, ki ga čebelja družina uporablja za premaz notranjih sten panja, za zadelovanje notranjih razpok in špranj, za popravilo satja, za pritrjevanje premičnih delov panja, z njim zožijo tudi žrela, še v krajih, kjer so zelo nizke temperature, z njim prevlečejo tudi notranjost celic, v katere bo matica odložila jajčeca. Poleg tega se z njim borijo proti mikroorganizmom v svojem bivališču. Zahtevno pa je njegovo pridobivanje, pravi Tomaž Samec, svetovalec pri ČZS.

Pridobivanje propolisa je zahtevno.

Propolis je čebelji pridelek, ki ga čebelja družina uporablja za premaz notranjih sten panja, za zadelovanje notranjih razpok in špranj, za popravilo satja, za pritrjevanje premičnih delov panja, z njim zožijo tudi žrela, še v krajih, kjer so zelo nizke temperature, z njim prevlečejo tudi notranjost celic, v katere bo matica odložila jajčeca. Poleg tega se z njim borijo proti mikroorganizmom v svojem bivališču. Zahtevno pa je njegovo pridobivanje, pravi Tomaž Samec, svetovalec pri ČZS.

Robert Božič

kmetijstvozdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|21. 10. 2020
Pravne zagate

Odvetnica Mateja Maček je odgovarjala na različna vprašanja poslušalcev.

Pravne zagate

Odvetnica Mateja Maček je odgovarjala na različna vprašanja poslušalcev.

Jože Bartolj

svetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|21. 10. 2020
Moramo poslušati?

Peter pa je rekel: Gospod, ali pripoveduješ to priliko za nas ali za vse?
(Lk 12, 41)

Moramo poslušati?

Peter pa je rekel: Gospod, ali pripoveduješ to priliko za nas ali za vse?
(Lk 12, 41)

Gregor Čušin

duhovnost