Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 11. 2019
Z Valvasorjem za mizo

Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.

Z Valvasorjem za mizo

Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Zakladi naše dediščine

Z Valvasorjem za mizo
Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.
VEČ ...|12. 11. 2019
Z Valvasorjem za mizo
Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 11. 2019
Ambrus

Skoraj vsaka slovenska vas ima svojo zgodbo. O Ambrusu smo se pogovarjali z domačinko Francko Žnidaršič.

Ambrus

Skoraj vsaka slovenska vas ima svojo zgodbo. O Ambrusu smo se pogovarjali z domačinko Francko Žnidaršič.

zgodovinatradicijaspomini

Zakladi naše dediščine

Ambrus
Skoraj vsaka slovenska vas ima svojo zgodbo. O Ambrusu smo se pogovarjali z domačinko Francko Žnidaršič.
VEČ ...|5. 11. 2019
Ambrus
Skoraj vsaka slovenska vas ima svojo zgodbo. O Ambrusu smo se pogovarjali z domačinko Francko Žnidaršič.

Nataša Ličen

zgodovinatradicijaspomini

Komentar Časnik.si

VEČ ...|30. 10. 2019
Dr. Jože Urbanija: V Srebrenici so ljudje izjokali svojo bolečino, v Sloveniji je dolgo nismo smeli

Razmišljanje za žalno slovesnost v parku spomina in opomina Kamniška Bistrica, kjer bo potekala sv. maša za žrtve vojne in revolucionarnega nasilja.

Dr. Jože Urbanija: V Srebrenici so ljudje izjokali svojo bolečino, v Sloveniji je dolgo nismo smeli

Razmišljanje za žalno slovesnost v parku spomina in opomina Kamniška Bistrica, kjer bo potekala sv. maša za žrtve vojne in revolucionarnega nasilja.

zgodovinapolitika

Komentar Časnik.si

Dr. Jože Urbanija: V Srebrenici so ljudje izjokali svojo bolečino, v Sloveniji je dolgo nismo smeli
Razmišljanje za žalno slovesnost v parku spomina in opomina Kamniška Bistrica, kjer bo potekala sv. maša za žrtve vojne in revolucionarnega nasilja.
VEČ ...|30. 10. 2019
Dr. Jože Urbanija: V Srebrenici so ljudje izjokali svojo bolečino, v Sloveniji je dolgo nismo smeli
Razmišljanje za žalno slovesnost v parku spomina in opomina Kamniška Bistrica, kjer bo potekala sv. maša za žrtve vojne in revolucionarnega nasilja.

Radio Ognjišče

zgodovinapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 10. 2019
O Kekčevem in Gregčevem svetu ter tamkajšnjih ljudeh

V sklopu jubilejne radijske akcije Odgovorno na pot - varno na vrh, ki so namenjene obiskovanju oddajniških točk po državi, smo se ustavili tudi v Kranjski gori in okolici. Z nami je bil vodnik Matjaž Podlipnik.

O Kekčevem in Gregčevem svetu ter tamkajšnjih ljudeh

V sklopu jubilejne radijske akcije Odgovorno na pot - varno na vrh, ki so namenjene obiskovanju oddajniških točk po državi, smo se ustavili tudi v Kranjski gori in okolici. Z nami je bil vodnik Matjaž Podlipnik.

družbaizobraževanjekulturapogovorinfozgodovina

Informativni prispevki

O Kekčevem in Gregčevem svetu ter tamkajšnjih ljudeh
V sklopu jubilejne radijske akcije Odgovorno na pot - varno na vrh, ki so namenjene obiskovanju oddajniških točk po državi, smo se ustavili tudi v Kranjski gori in okolici. Z nami je bil vodnik Matjaž Podlipnik.
VEČ ...|22. 10. 2019
O Kekčevem in Gregčevem svetu ter tamkajšnjih ljudeh
V sklopu jubilejne radijske akcije Odgovorno na pot - varno na vrh, ki so namenjene obiskovanju oddajniških točk po državi, smo se ustavili tudi v Kranjski gori in okolici. Z nami je bil vodnik Matjaž Podlipnik.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturapogovorinfozgodovina

Od slike do besede

VEČ ...|10. 9. 2019
Dr. Aleš Maver - Od klinopisa do Teodore

Podali smo se v zgodovino in skupaj z avtorjem dr. Alešem Mavrom smo prelistali dve njegovi knjigi. Obe sta izšli pri Celjski Mohorjevi.Prva nosi naslov: Od klinopisa do Teodore, druga pa Kapljica izdolbe kamen.

Dr. Aleš Maver - Od klinopisa do Teodore

Podali smo se v zgodovino in skupaj z avtorjem dr. Alešem Mavrom smo prelistali dve njegovi knjigi. Obe sta izšli pri Celjski Mohorjevi.Prva nosi naslov: Od klinopisa do Teodore, druga pa Kapljica izdolbe kamen.

zgodovinakulturamitologija

Od slike do besede

Dr. Aleš Maver - Od klinopisa do Teodore
Podali smo se v zgodovino in skupaj z avtorjem dr. Alešem Mavrom smo prelistali dve njegovi knjigi. Obe sta izšli pri Celjski Mohorjevi.Prva nosi naslov: Od klinopisa do Teodore, druga pa Kapljica izdolbe kamen.
VEČ ...|10. 9. 2019
Dr. Aleš Maver - Od klinopisa do Teodore
Podali smo se v zgodovino in skupaj z avtorjem dr. Alešem Mavrom smo prelistali dve njegovi knjigi. Obe sta izšli pri Celjski Mohorjevi.Prva nosi naslov: Od klinopisa do Teodore, druga pa Kapljica izdolbe kamen.

Mateja Subotičanec

zgodovinakulturamitologija

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|10. 9. 2019
Dvorec Lisičje

Na Škofljici stoji dvorec, ki kraljuje nad okolico že od 16-ega stoletja naprej, vse od renesanse. Po dvorcu obiskovalce popelje preoblečena v baronico go. Darja Kenik Gregorič, članica dramske skupine KUD Škofljica.

Dvorec Lisičje

Na Škofljici stoji dvorec, ki kraljuje nad okolico že od 16-ega stoletja naprej, vse od renesanse. Po dvorcu obiskovalce popelje preoblečena v baronico go. Darja Kenik Gregorič, članica dramske skupine KUD Škofljica.

izročilokulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Dvorec Lisičje
Na Škofljici stoji dvorec, ki kraljuje nad okolico že od 16-ega stoletja naprej, vse od renesanse. Po dvorcu obiskovalce popelje preoblečena v baronico go. Darja Kenik Gregorič, članica dramske skupine KUD Škofljica.
VEČ ...|10. 9. 2019
Dvorec Lisičje
Na Škofljici stoji dvorec, ki kraljuje nad okolico že od 16-ega stoletja naprej, vse od renesanse. Po dvorcu obiskovalce popelje preoblečena v baronico go. Darja Kenik Gregorič, članica dramske skupine KUD Škofljica.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinazgodovina

Komentar tedna

VEČ ...|16. 8. 2019
Dr. Ivan Štuhec: S partizani čez poletje

Komunisti so izkoriščali zahodno naivnost, da so dobili pomoč v hrani, opremi in saniteti, hkrati pa gojili ideološke simpatije do Stalina in samo čakali, da bodo zavezniki pobrali šila in kopita. Ta logika delovanj se je nadaljevala v čas po vojni in vse v naš čas, ko v bruseljski birokraciji ne razumejo kje je jedro družbeno-političnega problema postkomunističnih držav.

Dr. Ivan Štuhec: S partizani čez poletje

Komunisti so izkoriščali zahodno naivnost, da so dobili pomoč v hrani, opremi in saniteti, hkrati pa gojili ideološke simpatije do Stalina in samo čakali, da bodo zavezniki pobrali šila in kopita. Ta logika delovanj se je nadaljevala v čas po vojni in vse v naš čas, ko v bruseljski birokraciji ne razumejo kje je jedro družbeno-političnega problema postkomunističnih držav.

zgodovinapolitika

Komentar tedna

Dr. Ivan Štuhec: S partizani čez poletje
Komunisti so izkoriščali zahodno naivnost, da so dobili pomoč v hrani, opremi in saniteti, hkrati pa gojili ideološke simpatije do Stalina in samo čakali, da bodo zavezniki pobrali šila in kopita. Ta logika delovanj se je nadaljevala v čas po vojni in vse v naš čas, ko v bruseljski birokraciji ne razumejo kje je jedro družbeno-političnega problema postkomunističnih držav.
VEČ ...|16. 8. 2019
Dr. Ivan Štuhec: S partizani čez poletje
Komunisti so izkoriščali zahodno naivnost, da so dobili pomoč v hrani, opremi in saniteti, hkrati pa gojili ideološke simpatije do Stalina in samo čakali, da bodo zavezniki pobrali šila in kopita. Ta logika delovanj se je nadaljevala v čas po vojni in vse v naš čas, ko v bruseljski birokraciji ne razumejo kje je jedro družbeno-političnega problema postkomunističnih držav.

Ivan Štuhec

zgodovinapolitika

Od slike do besede

VEČ ...|6. 8. 2019
Temna stran Dela

Lahko bi bila le ena napeta kriminalka. Ker pa je resnična, je tudi tragična.Govorimo o knjigi Temna stran Dela, ki jo je iz arhivov povzel mag. Igor Omerza.Tudi tu se izkaže, da resničnost piše srhlivejše zgodbe, kot jih lahko ustvari pisateljska domišljija.

Temna stran Dela

Lahko bi bila le ena napeta kriminalka. Ker pa je resnična, je tudi tragična.Govorimo o knjigi Temna stran Dela, ki jo je iz arhivov povzel mag. Igor Omerza.Tudi tu se izkaže, da resničnost piše srhlivejše zgodbe, kot jih lahko ustvari pisateljska domišljija.

literaturazgodovina

Od slike do besede

Temna stran Dela
Lahko bi bila le ena napeta kriminalka. Ker pa je resnična, je tudi tragična.Govorimo o knjigi Temna stran Dela, ki jo je iz arhivov povzel mag. Igor Omerza.Tudi tu se izkaže, da resničnost piše srhlivejše zgodbe, kot jih lahko ustvari pisateljska domišljija.
VEČ ...|6. 8. 2019
Temna stran Dela
Lahko bi bila le ena napeta kriminalka. Ker pa je resnična, je tudi tragična.Govorimo o knjigi Temna stran Dela, ki jo je iz arhivov povzel mag. Igor Omerza.Tudi tu se izkaže, da resničnost piše srhlivejše zgodbe, kot jih lahko ustvari pisateljska domišljija.

Mateja Subotičanec

literaturazgodovina

Od slike do besede

VEČ ...|23. 7. 2019
Apostol Črnilogar. Naključje?

Apostol Črnilogar. Naključje?

duhovnostzgodovinaizobraževanje

Od slike do besede

Apostol Črnilogar. Naključje?
VEČ ...|23. 7. 2019
Apostol Črnilogar. Naključje?

Mateja Subotičanec

duhovnostzgodovinaizobraževanje

Od slike do besede

VEČ ...|16. 7. 2019
130 let karmeličank v Sloveniji.

Gora Karmel je več kot trideset kilometrov dolg gorski hrbet med Sredozemskim morjem in jezraelsko ravnino.Ozemlje ni zanimivo le samo po sebi.O tem v oddaji Od slike do besede.

130 let karmeličank v Sloveniji.

Gora Karmel je več kot trideset kilometrov dolg gorski hrbet med Sredozemskim morjem in jezraelsko ravnino.Ozemlje ni zanimivo le samo po sebi.O tem v oddaji Od slike do besede.

duhovnostspominizobraževanjezgodovina

Od slike do besede

130 let karmeličank v Sloveniji.
Gora Karmel je več kot trideset kilometrov dolg gorski hrbet med Sredozemskim morjem in jezraelsko ravnino.Ozemlje ni zanimivo le samo po sebi.O tem v oddaji Od slike do besede.
VEČ ...|16. 7. 2019
130 let karmeličank v Sloveniji.
Gora Karmel je več kot trideset kilometrov dolg gorski hrbet med Sredozemskim morjem in jezraelsko ravnino.Ozemlje ni zanimivo le samo po sebi.O tem v oddaji Od slike do besede.

Mateja Subotičanec

duhovnostspominizobraževanjezgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 7. 2019
Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno

Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.

Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno

Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.

družbaizobraževanjepogovorzgodovina

Zakladi naše dediščine

Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno
Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.
VEČ ...|2. 7. 2019
Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno
Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.

Nataša LičenMarko ZupanBlaž Lesnik

družbaizobraževanjepogovorzgodovina

Moja zgodba

VEČ ...|30. 6. 2019
Ddr. Igor Grdina o knjigi Avstrijska zgodovina

V oddaji Moja zgodba sta tokrat ob knjigi Avstrijska zgodovina spregovorila ddr. Igor Grdina in dr. Jože Dežman. Gre za delo uglednega avstrijskega zgodovinarja Ernsta Bruckmüller, ki je za slovenskega bralca posebej zanimiv zaradi prikaza nastajanja mest, dežel, oblikovanja plemiških družin, cerkvene organizacije in je tesno povezan z razvojem slovenskega ozemlja.

Ddr. Igor Grdina o knjigi Avstrijska zgodovina

V oddaji Moja zgodba sta tokrat ob knjigi Avstrijska zgodovina spregovorila ddr. Igor Grdina in dr. Jože Dežman. Gre za delo uglednega avstrijskega zgodovinarja Ernsta Bruckmüller, ki je za slovenskega bralca posebej zanimiv zaradi prikaza nastajanja mest, dežel, oblikovanja plemiških družin, cerkvene organizacije in je tesno povezan z razvojem slovenskega ozemlja.

Igor GrdinaJože DežmanAvstrijska zgodovinaErnest Bruckmüller

Moja zgodba

Ddr. Igor Grdina o knjigi Avstrijska zgodovina
V oddaji Moja zgodba sta tokrat ob knjigi Avstrijska zgodovina spregovorila ddr. Igor Grdina in dr. Jože Dežman. Gre za delo uglednega avstrijskega zgodovinarja Ernsta Bruckmüller, ki je za slovenskega bralca posebej zanimiv zaradi prikaza nastajanja mest, dežel, oblikovanja plemiških družin, cerkvene organizacije in je tesno povezan z razvojem slovenskega ozemlja.
VEČ ...|30. 6. 2019
Ddr. Igor Grdina o knjigi Avstrijska zgodovina
V oddaji Moja zgodba sta tokrat ob knjigi Avstrijska zgodovina spregovorila ddr. Igor Grdina in dr. Jože Dežman. Gre za delo uglednega avstrijskega zgodovinarja Ernsta Bruckmüller, ki je za slovenskega bralca posebej zanimiv zaradi prikaza nastajanja mest, dežel, oblikovanja plemiških družin, cerkvene organizacije in je tesno povezan z razvojem slovenskega ozemlja.

Jože Bartolj

Igor GrdinaJože DežmanAvstrijska zgodovinaErnest Bruckmüller

Od slike do besede

VEČ ...|25. 6. 2019
Država praznuje

Obudili smo spomine na nastajanje države ob knjigi, ki jo je v teh dneh morda dobro vzeti v roke:Osamosvojitvena vlada, avtorica je Rosvita Pesek.

Država praznuje

Obudili smo spomine na nastajanje države ob knjigi, ki jo je v teh dneh morda dobro vzeti v roke:Osamosvojitvena vlada, avtorica je Rosvita Pesek.

družbapogovorzgodovina

Od slike do besede

Država praznuje
Obudili smo spomine na nastajanje države ob knjigi, ki jo je v teh dneh morda dobro vzeti v roke:Osamosvojitvena vlada, avtorica je Rosvita Pesek.
VEČ ...|25. 6. 2019
Država praznuje
Obudili smo spomine na nastajanje države ob knjigi, ki jo je v teh dneh morda dobro vzeti v roke:Osamosvojitvena vlada, avtorica je Rosvita Pesek.

Mateja Subotičanec

družbapogovorzgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 6. 2019
Ruska dača

V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.

Ruska dača

V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.

izročilokulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Ruska dača
V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.
VEČ ...|18. 6. 2019
Ruska dača
V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinazgodovina

Pogovor o

VEČ ...|12. 6. 2019
Temna stran Dela

Avtor knjige Igor Omerza je iz arhiva izbrskal zanimovsti o zgodovini in nastanku časopisa Delo. Poleg Omerze sta v pogovoru sodelovala tudi dr. Jože Možina in dr. Bernard Nežmah. Z gosti smo govorili o podobi medijev v takoimenovani demokraciji.

Temna stran Dela

Avtor knjige Igor Omerza je iz arhiva izbrskal zanimovsti o zgodovini in nastanku časopisa Delo. Poleg Omerze sta v pogovoru sodelovala tudi dr. Jože Možina in dr. Bernard Nežmah. Z gosti smo govorili o podobi medijev v takoimenovani demokraciji.

zgodovinadružbapolitika

Pogovor o

Temna stran Dela
Avtor knjige Igor Omerza je iz arhiva izbrskal zanimovsti o zgodovini in nastanku časopisa Delo. Poleg Omerze sta v pogovoru sodelovala tudi dr. Jože Možina in dr. Bernard Nežmah. Z gosti smo govorili o podobi medijev v takoimenovani demokraciji.
VEČ ...|12. 6. 2019
Temna stran Dela
Avtor knjige Igor Omerza je iz arhiva izbrskal zanimovsti o zgodovini in nastanku časopisa Delo. Poleg Omerze sta v pogovoru sodelovala tudi dr. Jože Možina in dr. Bernard Nežmah. Z gosti smo govorili o podobi medijev v takoimenovani demokraciji.

Mateja Subotičanec

zgodovinadružbapolitika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 6. 2019
Kamen, material naše tradicije

Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.

Kamen, material naše tradicije

Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.

izročilokulturadediščinazgodovinainovativnost

Zakladi naše dediščine

Kamen, material naše tradicije
Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.
VEČ ...|11. 6. 2019
Kamen, material naše tradicije
Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinazgodovinainovativnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 6. 2019
Kaznilnice na Ljubljanskem gradu

V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.

Kaznilnice na Ljubljanskem gradu

V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.

izročilokulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Kaznilnice na Ljubljanskem gradu
V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.
VEČ ...|4. 6. 2019
Kaznilnice na Ljubljanskem gradu
V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 5. 2019
Pletenje z vrbovimi šibami

Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

Pletenje z vrbovimi šibami

Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

etnologijadediščinadružbazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.
VEČ ...|14. 5. 2019
Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

Nataša Ličen

etnologijadediščinadružbazgodovinaizročilo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 5. 2019
Igor Podbrežnik - 8. maja 1989 na Kongresnem trgu: Vrhunec in začetek konca Tomšičeve dobe

Ob obletnici Majniške deklaracije se spominjamo Franceta Tomšiča, ki je v govoru na Kongresnem trgu opozoril na izgubo vojaške, varnostne in finančne suverenosti, na kršenje človekovih pravic kmetom ter podrejanje slovenske državnosti centralizmu v Beogradu. Imel je velik sloves in vpliv med slovenskim delavstvom. Bil je neposreden, pošten in korekten politik, ki je bil moteč tako za komuniste kot tudi za novonastale opozicijske skupine. Po velikem razočaranju, ki ga je doživel na volitvah za predsednika Republike Slovenije, se je leta 1992 dokončno umaknil iz politike.

Igor Podbrežnik - 8. maja 1989 na Kongresnem trgu: Vrhunec in začetek konca Tomšičeve dobe

Ob obletnici Majniške deklaracije se spominjamo Franceta Tomšiča, ki je v govoru na Kongresnem trgu opozoril na izgubo vojaške, varnostne in finančne suverenosti, na kršenje človekovih pravic kmetom ter podrejanje slovenske državnosti centralizmu v Beogradu. Imel je velik sloves in vpliv med slovenskim delavstvom. Bil je neposreden, pošten in korekten politik, ki je bil moteč tako za komuniste kot tudi za novonastale opozicijske skupine. Po velikem razočaranju, ki ga je doživel na volitvah za predsednika Republike Slovenije, se je leta 1992 dokončno umaknil iz politike.

politikazgodovina

Komentar Časnik.si

Igor Podbrežnik - 8. maja 1989 na Kongresnem trgu: Vrhunec in začetek konca Tomšičeve dobe
Ob obletnici Majniške deklaracije se spominjamo Franceta Tomšiča, ki je v govoru na Kongresnem trgu opozoril na izgubo vojaške, varnostne in finančne suverenosti, na kršenje človekovih pravic kmetom ter podrejanje slovenske državnosti centralizmu v Beogradu. Imel je velik sloves in vpliv med slovenskim delavstvom. Bil je neposreden, pošten in korekten politik, ki je bil moteč tako za komuniste kot tudi za novonastale opozicijske skupine. Po velikem razočaranju, ki ga je doživel na volitvah za predsednika Republike Slovenije, se je leta 1992 dokončno umaknil iz politike.
VEČ ...|8. 5. 2019
Igor Podbrežnik - 8. maja 1989 na Kongresnem trgu: Vrhunec in začetek konca Tomšičeve dobe
Ob obletnici Majniške deklaracije se spominjamo Franceta Tomšiča, ki je v govoru na Kongresnem trgu opozoril na izgubo vojaške, varnostne in finančne suverenosti, na kršenje človekovih pravic kmetom ter podrejanje slovenske državnosti centralizmu v Beogradu. Imel je velik sloves in vpliv med slovenskim delavstvom. Bil je neposreden, pošten in korekten politik, ki je bil moteč tako za komuniste kot tudi za novonastale opozicijske skupine. Po velikem razočaranju, ki ga je doživel na volitvah za predsednika Republike Slovenije, se je leta 1992 dokončno umaknil iz politike.

Igor Podbrežnik

politikazgodovina

Doživetja narave

VEČ ...|8. 3. 2019
Ste že bili na Nanosu?

Lep sončen dan z znanilci pomladi je radijske sodelavce razveseljeval ob prvem vzponu akcije srebrnega jubileja 25. februarja. Nanos je priljubljen planinski cilj, znan vsaj po pregovorni burji, čudovitih razgledih, pestri zgodovini in oddajniškem sistemu. Ob zanimivih sogovornikih čas hitro mine. Preverite, če bo tudi vam ob poslušanju reportaže v Doživetjih narave.

Ste že bili na Nanosu?

Lep sončen dan z znanilci pomladi je radijske sodelavce razveseljeval ob prvem vzponu akcije srebrnega jubileja 25. februarja. Nanos je priljubljen planinski cilj, znan vsaj po pregovorni burji, čudovitih razgledih, pestri zgodovini in oddajniškem sistemu. Ob zanimivih sogovornikih čas hitro mine. Preverite, če bo tudi vam ob poslušanju reportaže v Doživetjih narave.

naravaNanosHieronimplaninstvozgodovina

Doživetja narave

Ste že bili na Nanosu?
Lep sončen dan z znanilci pomladi je radijske sodelavce razveseljeval ob prvem vzponu akcije srebrnega jubileja 25. februarja. Nanos je priljubljen planinski cilj, znan vsaj po pregovorni burji, čudovitih razgledih, pestri zgodovini in oddajniškem sistemu. Ob zanimivih sogovornikih čas hitro mine. Preverite, če bo tudi vam ob poslušanju reportaže v Doživetjih narave.
VEČ ...|8. 3. 2019
Ste že bili na Nanosu?
Lep sončen dan z znanilci pomladi je radijske sodelavce razveseljeval ob prvem vzponu akcije srebrnega jubileja 25. februarja. Nanos je priljubljen planinski cilj, znan vsaj po pregovorni burji, čudovitih razgledih, pestri zgodovini in oddajniškem sistemu. Ob zanimivih sogovornikih čas hitro mine. Preverite, če bo tudi vam ob poslušanju reportaže v Doživetjih narave.

Blaž Lesnik

naravaNanosHieronimplaninstvozgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 3. 2019
Globja ozadja pustnih obredov

Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.

Globja ozadja pustnih obredov

Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.

etnologijadediščinadružbazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Globja ozadja pustnih obredov
Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.
VEČ ...|5. 3. 2019
Globja ozadja pustnih obredov
Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.

Nataša Ličen

etnologijadediščinadružbazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 2. 2019
Muzej analogne tehnike na Nanosu

Stojan Vitežnik je eden od tehnikov vzdrževalcev na oddajniški točki Nanos, kjer je urejen tudi Muzej analogne tehnike.

Muzej analogne tehnike na Nanosu

Stojan Vitežnik je eden od tehnikov vzdrževalcev na oddajniški točki Nanos, kjer je urejen tudi Muzej analogne tehnike.

izobraževanjezgodovinatehnika

Zakladi naše dediščine

Muzej analogne tehnike na Nanosu
Stojan Vitežnik je eden od tehnikov vzdrževalcev na oddajniški točki Nanos, kjer je urejen tudi Muzej analogne tehnike.
VEČ ...|26. 2. 2019
Muzej analogne tehnike na Nanosu
Stojan Vitežnik je eden od tehnikov vzdrževalcev na oddajniški točki Nanos, kjer je urejen tudi Muzej analogne tehnike.

Nataša Ličen

izobraževanjezgodovinatehnika

Naši očetje v veri

VEČ ...|9. 2. 2019
Veliko odkritje

Nedavno je nemški patrolog Lukas Dorfbauer v rokopisu 17 iz kölnske stolne knjižnice (v katerem je nabranih več različnih del) prepoznal, da je delo pod naslovom Regula evangeliorum quattuor (Vodilo štirih evangelijev) izpod peresa našega soseda, Fortunacijana Oglejskega, ki smo ga doslej poznali samo po treh drobnih fragmentih. Rojak Hieronim ga je zelo cenil kljub temu, da v arijanskih sporih ni ostal vedno na strani prave vere. Odkritje je prava detektivska zgodba.

Veliko odkritje

Nedavno je nemški patrolog Lukas Dorfbauer v rokopisu 17 iz kölnske stolne knjižnice (v katerem je nabranih več različnih del) prepoznal, da je delo pod naslovom Regula evangeliorum quattuor (Vodilo štirih evangelijev) izpod peresa našega soseda, Fortunacijana Oglejskega, ki smo ga doslej poznali samo po treh drobnih fragmentih. Rojak Hieronim ga je zelo cenil kljub temu, da v arijanskih sporih ni ostal vedno na strani prave vere. Odkritje je prava detektivska zgodba.

duhovnostzgodovinaizobraževanje

Naši očetje v veri

Veliko odkritje
Nedavno je nemški patrolog Lukas Dorfbauer v rokopisu 17 iz kölnske stolne knjižnice (v katerem je nabranih več različnih del) prepoznal, da je delo pod naslovom Regula evangeliorum quattuor (Vodilo štirih evangelijev) izpod peresa našega soseda, Fortunacijana Oglejskega, ki smo ga doslej poznali samo po treh drobnih fragmentih. Rojak Hieronim ga je zelo cenil kljub temu, da v arijanskih sporih ni ostal vedno na strani prave vere. Odkritje je prava detektivska zgodba.
VEČ ...|9. 2. 2019
Veliko odkritje
Nedavno je nemški patrolog Lukas Dorfbauer v rokopisu 17 iz kölnske stolne knjižnice (v katerem je nabranih več različnih del) prepoznal, da je delo pod naslovom Regula evangeliorum quattuor (Vodilo štirih evangelijev) izpod peresa našega soseda, Fortunacijana Oglejskega, ki smo ga doslej poznali samo po treh drobnih fragmentih. Rojak Hieronim ga je zelo cenil kljub temu, da v arijanskih sporih ni ostal vedno na strani prave vere. Odkritje je prava detektivska zgodba.

Mateja Subotičanec

duhovnostzgodovinaizobraževanje

Od slike do besede

VEČ ...|15. 1. 2019
Vse teče, Vasilij Grossman

Vasilij Semjonovič Grossman (29. november 1905–14. september 1964), pisatelj in novinar, se je rodil v izobraženi judovski družini v Berdičevu v osrednji Ukrajini. Ob izbruhu vojne se je javil prostovoljno in postal dopisnik glasila sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda. Sila in prepričljivost njegovih sporočil sta bili tolikšni, da je Stalin, ki Grossmana ni maral, njegovo ime lastnoročno prečrtal s seznama kandidatov za Stalinovo nagrado. Njegovo delo Življenje in usoda mnogi primerjajo s Tolstojevim delom Vojna in mir.Tokrat smo spoznali njegovo delo VSE TEČE.Kljub nekaterim začetnim težavam se je zdelo, da bo roman Za pravično stran dobro sprejet. Že nekaj tednov po izidu se je situacija drastično spremenila. Različni avtorji so Grossmana obtoževali diverzije.

Vse teče, Vasilij Grossman

Vasilij Semjonovič Grossman (29. november 1905–14. september 1964), pisatelj in novinar, se je rodil v izobraženi judovski družini v Berdičevu v osrednji Ukrajini. Ob izbruhu vojne se je javil prostovoljno in postal dopisnik glasila sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda. Sila in prepričljivost njegovih sporočil sta bili tolikšni, da je Stalin, ki Grossmana ni maral, njegovo ime lastnoročno prečrtal s seznama kandidatov za Stalinovo nagrado. Njegovo delo Življenje in usoda mnogi primerjajo s Tolstojevim delom Vojna in mir.Tokrat smo spoznali njegovo delo VSE TEČE.Kljub nekaterim začetnim težavam se je zdelo, da bo roman Za pravično stran dobro sprejet. Že nekaj tednov po izidu se je situacija drastično spremenila. Različni avtorji so Grossmana obtoževali diverzije.

izobraževanjekulturazgodovina

Od slike do besede

Vse teče, Vasilij Grossman
Vasilij Semjonovič Grossman (29. november 1905–14. september 1964), pisatelj in novinar, se je rodil v izobraženi judovski družini v Berdičevu v osrednji Ukrajini. Ob izbruhu vojne se je javil prostovoljno in postal dopisnik glasila sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda. Sila in prepričljivost njegovih sporočil sta bili tolikšni, da je Stalin, ki Grossmana ni maral, njegovo ime lastnoročno prečrtal s seznama kandidatov za Stalinovo nagrado. Njegovo delo Življenje in usoda mnogi primerjajo s Tolstojevim delom Vojna in mir.Tokrat smo spoznali njegovo delo VSE TEČE.Kljub nekaterim začetnim težavam se je zdelo, da bo roman Za pravično stran dobro sprejet. Že nekaj tednov po izidu se je situacija drastično spremenila. Različni avtorji so Grossmana obtoževali diverzije.
VEČ ...|15. 1. 2019
Vse teče, Vasilij Grossman
Vasilij Semjonovič Grossman (29. november 1905–14. september 1964), pisatelj in novinar, se je rodil v izobraženi judovski družini v Berdičevu v osrednji Ukrajini. Ob izbruhu vojne se je javil prostovoljno in postal dopisnik glasila sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda. Sila in prepričljivost njegovih sporočil sta bili tolikšni, da je Stalin, ki Grossmana ni maral, njegovo ime lastnoročno prečrtal s seznama kandidatov za Stalinovo nagrado. Njegovo delo Življenje in usoda mnogi primerjajo s Tolstojevim delom Vojna in mir.Tokrat smo spoznali njegovo delo VSE TEČE.Kljub nekaterim začetnim težavam se je zdelo, da bo roman Za pravično stran dobro sprejet. Že nekaj tednov po izidu se je situacija drastično spremenila. Različni avtorji so Grossmana obtoževali diverzije.

Mateja Subotičanec

izobraževanjekulturazgodovina

Spominjamo se

VEČ ...|9. 1. 2019
Spominjamo se dne 9. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 9. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

zgodovina

Spominjamo se

Spominjamo se dne 9. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|9. 1. 2019
Spominjamo se dne 9. 1.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

zgodovina

Svetovalnica

VEČ ...|14. 12. 2018
Tino Mamić o rodoslovju in sestavljanju družinskega debla

Tino Mamić, novinar in zgodovinar, se v zadnjih letih profesionalno ukvarja s sestavljanjem družinskih debel. Povedal je več o rodoslovju in o tem kako lahko sami začnemo iskati podatke o naših prednikih.

Tino Mamić o rodoslovju in sestavljanju družinskega debla

Tino Mamić, novinar in zgodovinar, se v zadnjih letih profesionalno ukvarja s sestavljanjem družinskih debel. Povedal je več o rodoslovju in o tem kako lahko sami začnemo iskati podatke o naših prednikih.

svetovanjerodoslovjezgodovina

Svetovalnica

Tino Mamić o rodoslovju in sestavljanju družinskega debla
Tino Mamić, novinar in zgodovinar, se v zadnjih letih profesionalno ukvarja s sestavljanjem družinskih debel. Povedal je več o rodoslovju in o tem kako lahko sami začnemo iskati podatke o naših prednikih.
VEČ ...|14. 12. 2018
Tino Mamić o rodoslovju in sestavljanju družinskega debla
Tino Mamić, novinar in zgodovinar, se v zadnjih letih profesionalno ukvarja s sestavljanjem družinskih debel. Povedal je več o rodoslovju in o tem kako lahko sami začnemo iskati podatke o naših prednikih.

Tanja Dominko

svetovanjerodoslovjezgodovina

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 12. 2018
Arheološki zaklad na Pezdirčevi njivi v Podzemlju

Zaščitna izkopavanja v Podzemlju so prinesla izjemno odkritje. Arheologi so izkopali 15. grobov, za večino katerih domnevajo, da segajo v 4. stoletje pred Kristusom, v njem pa naleteli na veliko presenečenje - bronast pas z zlatnikom. Pogovarjali smo se z znanstveno sodelavko pri terenskih raziskavah na Pezdirčevi njivi Lucijo Grahek.

Arheološki zaklad na Pezdirčevi njivi v Podzemlju

Zaščitna izkopavanja v Podzemlju so prinesla izjemno odkritje. Arheologi so izkopali 15. grobov, za večino katerih domnevajo, da segajo v 4. stoletje pred Kristusom, v njem pa naleteli na veliko presenečenje - bronast pas z zlatnikom. Pogovarjali smo se z znanstveno sodelavko pri terenskih raziskavah na Pezdirčevi njivi Lucijo Grahek.

arheologijazgodovina

Kulturni utrinki

Arheološki zaklad na Pezdirčevi njivi v Podzemlju
Zaščitna izkopavanja v Podzemlju so prinesla izjemno odkritje. Arheologi so izkopali 15. grobov, za večino katerih domnevajo, da segajo v 4. stoletje pred Kristusom, v njem pa naleteli na veliko presenečenje - bronast pas z zlatnikom. Pogovarjali smo se z znanstveno sodelavko pri terenskih raziskavah na Pezdirčevi njivi Lucijo Grahek.
VEČ ...|5. 12. 2018
Arheološki zaklad na Pezdirčevi njivi v Podzemlju
Zaščitna izkopavanja v Podzemlju so prinesla izjemno odkritje. Arheologi so izkopali 15. grobov, za večino katerih domnevajo, da segajo v 4. stoletje pred Kristusom, v njem pa naleteli na veliko presenečenje - bronast pas z zlatnikom. Pogovarjali smo se z znanstveno sodelavko pri terenskih raziskavah na Pezdirčevi njivi Lucijo Grahek.

Jože Bartolj

arheologijazgodovina

Sadike iz antike

VEČ ...|29. 11. 2018
Timeo hominem unius libri

Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.

Timeo hominem unius libri

Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.

duhovnostzgodovinaizobraževanje

Sadike iz antike

Timeo hominem unius libri
Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.
VEČ ...|29. 11. 2018
Timeo hominem unius libri
Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.

Mateja Subotičanec

duhovnostzgodovinaizobraževanje

Od slike do besede

VEČ ...|27. 11. 2018
L.Seksik, Zadnji dnevi Stefana Zweiga (rodil se je 28. novembra 1881, umrl pa feb. 1942)

V oddaji bomo poleg knjige Mohorjeve družbe predstavili tudi slovensko pesnico Antonijo Bernard, o njej nam bo nekaj več povedala dr. Marija Stanonik.

L.Seksik, Zadnji dnevi Stefana Zweiga (rodil se je 28. novembra 1881, umrl pa feb. 1942)

V oddaji bomo poleg knjige Mohorjeve družbe predstavili tudi slovensko pesnico Antonijo Bernard, o njej nam bo nekaj več povedala dr. Marija Stanonik.

kulturazgodovinaizobraževanje

Od slike do besede

L.Seksik, Zadnji dnevi Stefana Zweiga (rodil se je 28. novembra 1881, umrl pa feb. 1942)
V oddaji bomo poleg knjige Mohorjeve družbe predstavili tudi slovensko pesnico Antonijo Bernard, o njej nam bo nekaj več povedala dr. Marija Stanonik.
VEČ ...|27. 11. 2018
L.Seksik, Zadnji dnevi Stefana Zweiga (rodil se je 28. novembra 1881, umrl pa feb. 1942)
V oddaji bomo poleg knjige Mohorjeve družbe predstavili tudi slovensko pesnico Antonijo Bernard, o njej nam bo nekaj več povedala dr. Marija Stanonik.

Mateja Subotičanec

kulturazgodovinaizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 11. 2018
Spomini Maistrovega borca

Dušica Kunaver je v samozaložbi izdala spomine svojega očeta Andreja Zlobca, ki je bil tudi Maistrov borec. Bil je edini Slovenec, ki je doživel, preživel in opisal pet vojn prejšnjega stoletja. Ob državnem prazniku, Dnevu Rudolfa Maistra, smo se pogovarjali o zapisanih vojnih spominih.

Spomini Maistrovega borca

Dušica Kunaver je v samozaložbi izdala spomine svojega očeta Andreja Zlobca, ki je bil tudi Maistrov borec. Bil je edini Slovenec, ki je doživel, preživel in opisal pet vojn prejšnjega stoletja. Ob državnem prazniku, Dnevu Rudolfa Maistra, smo se pogovarjali o zapisanih vojnih spominih.

izobraževanjedediščinazgodovina

Informativni prispevki

Spomini Maistrovega borca
Dušica Kunaver je v samozaložbi izdala spomine svojega očeta Andreja Zlobca, ki je bil tudi Maistrov borec. Bil je edini Slovenec, ki je doživel, preživel in opisal pet vojn prejšnjega stoletja. Ob državnem prazniku, Dnevu Rudolfa Maistra, smo se pogovarjali o zapisanih vojnih spominih.
VEČ ...|22. 11. 2018
Spomini Maistrovega borca
Dušica Kunaver je v samozaložbi izdala spomine svojega očeta Andreja Zlobca, ki je bil tudi Maistrov borec. Bil je edini Slovenec, ki je doživel, preživel in opisal pet vojn prejšnjega stoletja. Ob državnem prazniku, Dnevu Rudolfa Maistra, smo se pogovarjali o zapisanih vojnih spominih.

Nataša Ličen

izobraževanjedediščinazgodovina

Od slike do besede

VEČ ...|20. 11. 2018
Knjižni spomenik prvega reda

Knjižni spomenik prvega reda

kulturazgodovinaizobraževanje

Od slike do besede

Knjižni spomenik prvega reda
VEČ ...|20. 11. 2018
Knjižni spomenik prvega reda

Mateja Subotičanec

kulturazgodovinaizobraževanje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|31. 10. 2018
Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep

Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).

Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep

Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).

komentarzgodovinarevolucijagenocid

Komentar Časnik.si

Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep
Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).
VEČ ...|31. 10. 2018
Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep
Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).

Milan Knep

komentarzgodovinarevolucijagenocid

Od slike do besede

VEČ ...|30. 10. 2018
Krščanstvo na Slovenskem

Od slike do besede

Krščanstvo na Slovenskem
VEČ ...|30. 10. 2018

Od slike do besede

VEČ ...|16. 10. 2018
Esej o Rusiji

Zbirka esejev Draga Jančarja z naslovom Postaje.

Esej o Rusiji

Zbirka esejev Draga Jančarja z naslovom Postaje.

kulturadružbazgodovina

Od slike do besede

Esej o Rusiji
Zbirka esejev Draga Jančarja z naslovom Postaje.
VEČ ...|16. 10. 2018
Esej o Rusiji
Zbirka esejev Draga Jančarja z naslovom Postaje.

Mateja Subotičanec

kulturadružbazgodovina

Radijska kateheza

VEČ ...|13. 10. 2018
Naši očetje v veri

Hieronimovi pismi emonskim devicam in menihu Antoniju.

Naši očetje v veri

Hieronimovi pismi emonskim devicam in menihu Antoniju.

duhovnostzgodovinaizobraževanje

Radijska kateheza

Naši očetje v veri
Hieronimovi pismi emonskim devicam in menihu Antoniju.
VEČ ...|13. 10. 2018
Naši očetje v veri
Hieronimovi pismi emonskim devicam in menihu Antoniju.

Mateja SubotičanecMiran Špelič

duhovnostzgodovinaizobraževanje

Moja zgodba

VEČ ...|23. 9. 2018
Marija Tomažič Lavrisha - pričevanje

Prisluhnete lahko pričevanju Marije Tomažič Lavriša, rojene leta 1920 v Ljubljani, ki je po vojni zaradi strahu pred partizani, zapustila Slovenijo. Preko različnih taborišč v Avstriji se je končno umaknila v ZDA in si v Clevelandu ustvarila nov dom.

Marija Tomažič Lavrisha - pričevanje

Prisluhnete lahko pričevanju Marije Tomažič Lavriša, rojene leta 1920 v Ljubljani, ki je po vojni zaradi strahu pred partizani, zapustila Slovenijo. Preko različnih taborišč v Avstriji se je končno umaknila v ZDA in si v Clevelandu ustvarila nov dom.

marija tomažič lavrishapričevanje o begunstvuspominzgodovina

Moja zgodba

Marija Tomažič Lavrisha - pričevanje
Prisluhnete lahko pričevanju Marije Tomažič Lavriša, rojene leta 1920 v Ljubljani, ki je po vojni zaradi strahu pred partizani, zapustila Slovenijo. Preko različnih taborišč v Avstriji se je končno umaknila v ZDA in si v Clevelandu ustvarila nov dom.
VEČ ...|23. 9. 2018
Marija Tomažič Lavrisha - pričevanje
Prisluhnete lahko pričevanju Marije Tomažič Lavriša, rojene leta 1920 v Ljubljani, ki je po vojni zaradi strahu pred partizani, zapustila Slovenijo. Preko različnih taborišč v Avstriji se je končno umaknila v ZDA in si v Clevelandu ustvarila nov dom.

Jože Bartolj

marija tomažič lavrishapričevanje o begunstvuspominzgodovina

Moja zgodba

VEČ ...|5. 8. 2018
Pogovor po oddaji intervju Jožeta Možine in Jožeta Dežmana na RTV Slovenija

Dr. Jože Možina je pred kratkim v Intervjuju na RTV Slovenija gostil zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana. Ta je v pogovoru o naši polpretekli zgodovini povedal vrsto stvari, ki smo jih v oddaji Moja zgodba sicer že večkrat slišali. To pa je bil povod za medijski napad, ki ga je proti oddaji in televiziji sprožila Zveza združenj borcev za vrednote NOB.V oddaji Moja zgodba smo se pogovarjali z dr. Jožetom Možino in dr. Jožetom Dežmanom.

Pogovor po oddaji intervju Jožeta Možine in Jožeta Dežmana na RTV Slovenija

Dr. Jože Možina je pred kratkim v Intervjuju na RTV Slovenija gostil zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana. Ta je v pogovoru o naši polpretekli zgodovini povedal vrsto stvari, ki smo jih v oddaji Moja zgodba sicer že večkrat slišali. To pa je bil povod za medijski napad, ki ga je proti oddaji in televiziji sprožila Zveza združenj borcev za vrednote NOB.V oddaji Moja zgodba smo se pogovarjali z dr. Jožetom Možino in dr. Jožetom Dežmanom.

družbapogovorpolitikazgodovinapolemikajože možinajože dežman

Moja zgodba

Pogovor po oddaji intervju Jožeta Možine in Jožeta Dežmana na RTV Slovenija
Dr. Jože Možina je pred kratkim v Intervjuju na RTV Slovenija gostil zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana. Ta je v pogovoru o naši polpretekli zgodovini povedal vrsto stvari, ki smo jih v oddaji Moja zgodba sicer že večkrat slišali. To pa je bil povod za medijski napad, ki ga je proti oddaji in televiziji sprožila Zveza združenj borcev za vrednote NOB.V oddaji Moja zgodba smo se pogovarjali z dr. Jožetom Možino in dr. Jožetom Dežmanom.
VEČ ...|5. 8. 2018
Pogovor po oddaji intervju Jožeta Možine in Jožeta Dežmana na RTV Slovenija
Dr. Jože Možina je pred kratkim v Intervjuju na RTV Slovenija gostil zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana. Ta je v pogovoru o naši polpretekli zgodovini povedal vrsto stvari, ki smo jih v oddaji Moja zgodba sicer že večkrat slišali. To pa je bil povod za medijski napad, ki ga je proti oddaji in televiziji sprožila Zveza združenj borcev za vrednote NOB.V oddaji Moja zgodba smo se pogovarjali z dr. Jožetom Možino in dr. Jožetom Dežmanom.

Jože Bartolj

družbapogovorpolitikazgodovinapolemikajože možinajože dežman

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 7. 2018
Kitajska baletna zgodba na Ljubljana festivalu, Glasbeno poletje z biseri v Kopru, Najstarejši zapis Odiseje

V sklopu Ljubljana festivala se predstavlja kitajsko glasbeno gledališče s svojo baletno zgodbo. V Kopru se začenja glasbeno Poletje z biseri, ki ga odpirata Hamo in Rudi Bučar. Na Peloponezu so našli glineno ploščo z morda najstarejšim zapisom Homerjeve Odiseje.

Kitajska baletna zgodba na Ljubljana festivalu, Glasbeno poletje z biseri v Kopru, Najstarejši zapis Odiseje

V sklopu Ljubljana festivala se predstavlja kitajsko glasbeno gledališče s svojo baletno zgodbo. V Kopru se začenja glasbeno Poletje z biseri, ki ga odpirata Hamo in Rudi Bučar. Na Peloponezu so našli glineno ploščo z morda najstarejšim zapisom Homerjeve Odiseje.

glasbakulturadružbapleszgodovinaarheologija

Kulturni utrinki

Kitajska baletna zgodba na Ljubljana festivalu, Glasbeno poletje z biseri v Kopru, Najstarejši zapis Odiseje
V sklopu Ljubljana festivala se predstavlja kitajsko glasbeno gledališče s svojo baletno zgodbo. V Kopru se začenja glasbeno Poletje z biseri, ki ga odpirata Hamo in Rudi Bučar. Na Peloponezu so našli glineno ploščo z morda najstarejšim zapisom Homerjeve Odiseje.
VEČ ...|11. 7. 2018
Kitajska baletna zgodba na Ljubljana festivalu, Glasbeno poletje z biseri v Kopru, Najstarejši zapis Odiseje
V sklopu Ljubljana festivala se predstavlja kitajsko glasbeno gledališče s svojo baletno zgodbo. V Kopru se začenja glasbeno Poletje z biseri, ki ga odpirata Hamo in Rudi Bučar. Na Peloponezu so našli glineno ploščo z morda najstarejšim zapisom Homerjeve Odiseje.

Marjan Bunič

glasbakulturadružbapleszgodovinaarheologija

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|10. 11. 2019
Razstava Po sili vojak II

V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...

Razstava Po sili vojak II

V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...

Jože Bartolj

Monika Kokalj Kočevar

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|10. 11. 2019
Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Jože Bartolj

Franc Cvar

Sol in luč

VEČ ...|12. 11. 2019
Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Tadej Sadar

družbaodnosivzgoja

Naš pogled

VEČ ...|12. 11. 2019
Marta Jerebič: Srečanje s papežem

Marta ob tem pravi, da misija še zdaleč ni končana. Zakaj ne? Poslušajte!

Marta Jerebič: Srečanje s papežem

Marta ob tem pravi, da misija še zdaleč ni končana. Zakaj ne? Poslušajte!

Marta Jerebič

komentar

Za življenje

VEČ ...|9. 11. 2019
Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Rožni venec

VEČ ...|15. 11. 2019
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Radijski roman

VEČ ...|14. 11. 2019
Karel Gržan: humoreske - devetindvajseti del

Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.

Karel Gržan: humoreske - devetindvajseti del

Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.

Marjan Bunič

humoreskaGržanzgodba

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|14. 11. 2019
227. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ša ba da - Berta Amrbož, Oh warum - Gigliola Cinquetti, In the Middle of an Island - Tony Bennett, V življenju je lepo - Janko Ropret, Loco-Motion - Little Eva, Tvoja barka mala - Ljupka Dimitrovska, Tujca v noči – Nino Robić, Just Walking In The Rain - Johnnie Ray, Tango d’amore – Rocco Granata, Mlade oči – Ditka Haberl, Si samotna nocoj – Lado Leskovar, Me and You and a Dog Named Boo – Lobo, C’est si bon – Caterina Valente ...

227. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ša ba da - Berta Amrbož, Oh warum - Gigliola Cinquetti, In the Middle of an Island - Tony Bennett, V življenju je lepo - Janko Ropret, Loco-Motion - Little Eva, Tvoja barka mala - Ljupka Dimitrovska, Tujca v noči – Nino Robić, Just Walking In The Rain - Johnnie Ray, Tango d’amore – Rocco Granata, Mlade oči – Ditka Haberl, Si samotna nocoj – Lado Leskovar, Me and You and a Dog Named Boo – Lobo, C’est si bon – Caterina Valente ...

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|14. 11. 2019
Stres na delovnem mestu

Sanda Jerman, Maša Ribnikar Kajtner in Tatjana Tušar so spregovorile o stresu na delovnem mestu. Oddaja nastaja skupaj z zaposlitvenim portalom Optius.

Stres na delovnem mestu

Sanda Jerman, Maša Ribnikar Kajtner in Tatjana Tušar so spregovorile o stresu na delovnem mestu. Oddaja nastaja skupaj z zaposlitvenim portalom Optius.

Mateja Feltrin Novljan

družbaizobraževanjesvetovanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|14. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan