Zakladi naše dediščine
V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.
Zakladi naše dediščine
V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.
Zakladi naše dediščine
Belokranjski muzej v Metliki je bil odprt leta 1951 v Metliškem gradu, ki stoji v starem delu Metlike. Muzej skrbi za premično kulturno dediščino Bele krajine. Stalna razstava prikazuje (s številnimi predmeti, delnimi ambientalnimi postavitvami, slikovnim in dokumentarnim gradivom) življenje ljudi vse od prazgodovine naprej. Belokranjski muzej v Metliki je tudi upravljalec Galerije Kambič in Krajevne muzejske zbirke Semič. Pogovarjali smo se z direktorico Andrejo Brancelj Bednaršek.
Zakladi naše dediščine
Belokranjski muzej v Metliki je bil odprt leta 1951 v Metliškem gradu, ki stoji v starem delu Metlike. Muzej skrbi za premično kulturno dediščino Bele krajine. Stalna razstava prikazuje (s številnimi predmeti, delnimi ambientalnimi postavitvami, slikovnim in dokumentarnim gradivom) življenje ljudi vse od prazgodovine naprej. Belokranjski muzej v Metliki je tudi upravljalec Galerije Kambič in Krajevne muzejske zbirke Semič. Pogovarjali smo se z direktorico Andrejo Brancelj Bednaršek.
Pogovor o
Ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo v »Pogovoru o« gostili direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića, podpredsednico Nove Slovenske zaveze dr. Heleno Jaklitsch in slovensko-francoskega filozofa ter Državljana Evrope Evgena Bavčarja. Zanimalo nas je, zakaj je ta dan pomemben, kakšno je njegovo sporočilo, ali je presenečenje, da ga državni vrh bojkotira in kje je Slovenija na poti sprave.
Pogovor o
Ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo v »Pogovoru o« gostili direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića, podpredsednico Nove Slovenske zaveze dr. Heleno Jaklitsch in slovensko-francoskega filozofa ter Državljana Evrope Evgena Bavčarja. Zanimalo nas je, zakaj je ta dan pomemben, kakšno je njegovo sporočilo, ali je presenečenje, da ga državni vrh bojkotira in kje je Slovenija na poti sprave.
Informativni prispevki
Ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo v »Pogovoru o« gostili direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića, podpredsednico Nove Slovenske zaveze dr. Heleno Jaklitsch in slovensko-francoskega filozofa ter Državljana Evrope Evgena Bavčarja. Zanimalo nas je, zakaj je ta dan pomemben, kakšno je njegovo sporočilo, ali je presenečenje, da ga državni vrh bojkotira in kje je Slovenija na poti sprave.
Informativni prispevki
Ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo v »Pogovoru o« gostili direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića, podpredsednico Nove Slovenske zaveze dr. Heleno Jaklitsch in slovensko-francoskega filozofa ter Državljana Evrope Evgena Bavčarja. Zanimalo nas je, zakaj je ta dan pomemben, kakšno je njegovo sporočilo, ali je presenečenje, da ga državni vrh bojkotira in kje je Slovenija na poti sprave.
Od slike do besede
Slovenska matica je lani organizirala zgodovinski posvet o Slovencih v letih 1912, 1922 in tako vse do leta 1992. Nocoj bomo slišali dva zgodovinarja, ki sta opisovala dogodke na našem ozemlju v letu 1912 in deset let pozneje. Z nami bosta zgodovinarja dr. Matic Batič in dr. Jure Perovšek, prav lepo vabljeni k poslušanju.
Od slike do besede
Slovenska matica je lani organizirala zgodovinski posvet o Slovencih v letih 1912, 1922 in tako vse do leta 1992. Nocoj bomo slišali dva zgodovinarja, ki sta opisovala dogodke na našem ozemlju v letu 1912 in deset let pozneje. Z nami bosta zgodovinarja dr. Matic Batič in dr. Jure Perovšek, prav lepo vabljeni k poslušanju.
Zakladi naše dediščine
Hiša Morostig je projekt občine Ig, za katerega so uspeli pridobiti evropska sredstva. Pripravili so devet tematskih enot s pomembnimi odlomki raziskovanj Ljubljanskega barja in kolišč. Med obiskom Morostiga se seznanimo s podrobnostmi koliščarskega obdobja in koliščarskih naselij okoli Alp, ki so vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, ter z biotsko raznovrstnostjo samosvoje barjanske pokrajine.
Zakladi naše dediščine
Hiša Morostig je projekt občine Ig, za katerega so uspeli pridobiti evropska sredstva. Pripravili so devet tematskih enot s pomembnimi odlomki raziskovanj Ljubljanskega barja in kolišč. Med obiskom Morostiga se seznanimo s podrobnostmi koliščarskega obdobja in koliščarskih naselij okoli Alp, ki so vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, ter z biotsko raznovrstnostjo samosvoje barjanske pokrajine.
Komentar Časnik.si
France Cukjati meni, da so forumi lahko dobra priložnost za izmenjavo mnenj in sodelovanje, vendar morajo biti ljudje dosledni pri izražanju svojega mnenja. To še posebej velja za državne in cerkvene funkcionarje.
Komentar Časnik.si
France Cukjati meni, da so forumi lahko dobra priložnost za izmenjavo mnenj in sodelovanje, vendar morajo biti ljudje dosledni pri izražanju svojega mnenja. To še posebej velja za državne in cerkvene funkcionarje.
Od slike do besede
Neandrtalci so pokopavali svoje mrtve. To je osnovna civilizacijska norma, ki je po letu 1945 umolknila. O tem v tokratni epizodi z arheologinjo dr. Vereno Perko.
Od slike do besede
Neandrtalci so pokopavali svoje mrtve. To je osnovna civilizacijska norma, ki je po letu 1945 umolknila. O tem v tokratni epizodi z arheologinjo dr. Vereno Perko.
Naš pogled
Z vami bi rad delil nekaj misli in občutji, ki sem jih pri sebi zaznal v zadnjih dneh, tednih, mesecih pa jih, prosim, vzemite s ščepcem soli in kančkom humorja. Pred kratkim sem namreč praznoval rojstni dan, s katerim vstopam v zadnji razred letnika, ki mu danes radi rečejo nova dvajseta, pa so v resnici trideseta … in ja, recimo bobu bob; s te stopničke se štirica številke štirideset zdi vse večja in bolj resnična. Vem, nekateri boste odmahnili z roko ob tem, mladostniškem preštevanju let, a resnici na ljubo je slovo od mladosti lahko, menda predvsem za nas, moški del populacije, sila stresno obdobje. Kriza pač …
Zgodbe za otroke
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Svetovalnica
Spregovorili smo o tem, kako podpreti otroka pri varni rabi pametnega mobilnega telefona. Raziskave kažejo, da otroci, ki zgodaj dobijo svoj mobilni telefon, prej stopijo v svet odraslih, njihovo mentalno zdravje pa je slabše. Z nami je bil vodja inštituta Integrum Benjamin Tomažič.
Spoznanje več, predsodek manj
V dobri novici smo izpostavili 29. rojstni dan Radia Ognjišče in ob pravkar končanem 39. knjižnem sejmu tudi ugotovitev, da je ljudstvo knjige še živo kajti na knjižnem sejmu so predstavili tudi slikanico o mistikinji Magdaleni Gornik. Teme duhovnosti in mistike so tudi prisotne med nami, čeprav se včasih ne zdi. Tema je bila tudi odvzem živali kmetu s krškega polja in vprašanje zakaj je gibanje animalistov tako agresivno? Zakaj v gozdu ne gradijo toplih zavetišč za živali in raje kmetom kradejo govedo? Seveda nismo mogli niti mimo teme o velikem padcu popularnosti sedanje vlade in še posebej njenega predsednika.
Moja zgodba
Tokrat je bil z nami eden od zgodovinarjev v postopku za mučence XX. stoletja, žrtve komunizma, zgodovinar in profesor dr. Aleš Maver. Govorili smo o duhovniku mučencu Ignaciju (Nacetu) Nadrahu. Tega sta preganjala italijanski fašizem in nemški nacizem, mučeniško smrt pa je doživel pod komunizmom. Ubit je bil dve leti po koncu 2. svetovne vojne, leta 1947 v župnišču pri pri Sv. Mariji v Puščavi na Pohorju.
Kulturni utrinki
Komentar Družina
Še tako majhna možna izbira na bolje v temi bolečine, strahu, samote, revščine in občutka brezizhodnosti lahko človeku da neverjetno moč.
Ni meje za dobre ideje
Dr. Sabina Šegula je pred adventom povabila cvetličarje k izdelavi enega ali dveh adventnih vencev v dobrodelni namen, podarili so jih družinam poplavljenih domov, da bi jim vsaj nekoliko pričarali praznično razpoloženje. Odziv je bil dober, celo iz tujine. V pogovoru smo jo povprašali tudi o božični krasitvi bazilike sv. Petra v Vatikanu, ki jo že po tradiciji ob največjih praznikih krasita skupaj s Petrom Ribičem.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Delodajalci in samozaposleni morajo prijaviti poškodbe pri delu, ki so se zgodile zaposlenim med opravljanjem dela, na službeni poti ter na poti na delo in iz dela, če prevoz organizira delodajalec. Poškodbo je potrebno prijaviti, če je delavec zaradi nje odsoten z dela najmanj en dan. Prijava poškodbe s strani delodajalca in potrditev pri zdravniku pomeni, da je delavec upravičen do izplačila 100% nadomestila za čas bolniške. To veja tudi za kmečke zavarovance.