Linorezi in Marjan Peteh

Ljubiteljski slikar, samouk Marjan Peteh iz Ribnice, je na Radio Ognjišče poslal več linorezov z motivi ljubljanskih vedut iz knjige Ivana Stoparja. Presenečenje smo vrnili in ga poklicali v želji izvedeti več o njegovem ustvarjanju in ohranjanju likovne dediščine.  

200 let od ljubljanskega kongresa

Pred dvesto leti, leta 1921, se je zgodil eden od najpomembnejših političnih dogodkov, ljubljanski kongres, ko so se na slovenskem ozemlju zbrale delegacije iz vse Evrope, o tem smo se pogovarjali z dr. Alešem Muserjem, sicer kemikom po strokovni izobrazbi, toda velikim, ljubiteljskim poznavalcem in raziskovalcem naše zgodovine.  

Gore, sneg in varnost - Klemen Volontar

Zima, kakršne tudi v gorah že dolgo ni bilo... Vsaj po debelini snežne odeje to drži kot pribito. V oddaji smo se sprehodili skozi zimsko idilo na varen način in ob spoštovanju vseh ukrepov: z nami je bil na daljavo gorniški inštruktor in predavatelj Klemen Volontar. Obudili pa smo tudi spomin na zimsko turo na Kamniško sedlo, ki sta jo izvedla dva znana Drenovca (Badjura in Brinšek) leta 1908; svoja Doživetja sta opisala v prispevku za Planinski vestnik.

Prenos znanja kmečkih žena

Marija Bergant je predsednica Društva kmečkih žena Kranj. Dejavno se vključujejo žene v različne projekte, pridno so v minulih tednih pekle pecivo v dober namen, za delavce v zdravstvenih ustanovah, vključujejo se v dejavnosti z otroki, in učijo starih receptov ter jih seznanjajo z zelišči ter njihovimi koristnostmi. Ljudje in znanje, ki se prenaša iz roda v rod, smo največji zaklad naroda.

Imamo samostojno državo, objem vsemogočne Partije pa še kar vztraja

Mitja Pucelj piše o vplivu, ki ga imajo komunisti nad nami, kljub temu, da je od plebiscita minilo že trideset let. V komentarju piše o doseganju zmage s pomočjo nasilja in vojne, pa tudi o moči propagande oz. agresivnega pošiljanja sporočil ter o vlogi medijev, pri čemer posebej izpostavlja vlogo RTV Slovenija. Poziva k prihodu na volišče, kjer skušamo voliti z razumom, ne po diktatu levičarjev. Meni, da je čas, da zahtevamo konec komunizma in demokracijo, kakršno si kot narod po skorajda 80-letni fizični in mentalni tiraniji, ki jo izvajajo komunisti, zaslužimo.

Nataša Kne, zmagovalka izbora Naj potica 2020

Nataša Kne je na izboru za Naj potico 2020 v močni konkurenci zmagala. Njena potica je nastala po razmisleku in želji, da se z njo vrne v preteklost. Razmišljala je, da včasih niso imeli vedno pri roki orehov, plodove je lahko vzela ostra zima. Lahko pa so naredili potico iz suhega sadja ali pa iz nabranih divjih lešnikov. Ni izbrala medu, ki lahko potico obteži in nadvlada, namesto tega je uporabila cvetni prah, s katerim se je želela približati medenosti in potici pustiti mehkost in nežnost, se nekako pokloniti temu včasih tako pomembnemu sladilu. Janež je bil včasih zagotovo dostopnejši od dragega cimeta. Limona tudi ni bila vedno pri hiši, vsaj v notranjosti Slovenije, naravna vanilja je od nekdaj draga kot žafran. Njena najljubša potica pa ješe vedno bogato povita orehova potica njene mame. 

Pogovor z Lojzetom Peterletom ob 30-letnici plebiscita

23. decembra je minilo 30 let od plebiscita. V Pogovoru o smo gostili predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta. Spregovoril je o spominih na tisti čas pa tudi o tem, kako bi morali politiki postopati danes.

Doca Perne o odkrivanju kulturne dediščine in znamenitih osebnosti v svojem kraju

Daca Perne je aktivna pri vodenju sokrajanov skozi obujanje preteklosti in življenjskih poti osebnosti, ki so pisali zgodovino. V spodbudo vsem, da bi jim sledili in osvetlili spomin na ljudi preteklega časa, ki so pomembno gradili temelje naroda, na osnovi katerih danes stoji in se plemeniti naša kultura in dediščina, smo se pogovarjali na zadnjega leta dan, ko si zadamo nove cilje. Kot predlog, da bi začeli to pot nazaj, v čas in zgodbe predhodnikov tudi mi. 

Ni še vse izgubljeno

Sklepni del pogovora z duhovnikom Janezom Kebetom o pomenu raziskovanja življenja in dela naših prednikov več stoletij nazaj, saj ob tem lahko odkrijemo marsikatero poglavje naše zgodovine, ki je danes v posameznih delih, razložena ali spisana lahko precej drugače, kakršna je v resnici bila.

Dr. Jože Možina o knjigi Slovenski razkol

April 1941: Zlagoma, iz obteženih oblakov, kot iz težkih misli so padle zle slutnje na ramena in globlje v srce. Zlo fašizma in nacizma, ki je zastrlo Evropo, je udarilo tudi k nam, padlo in zarezalo globoko. Slovenski človek je trpel v krču okupatorjevega in kmalu še bratskega ubijanja, ki je po razsežnosti brez primere v narodovi zgodovini.

Naš gost je bil zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor ene najodmevnejših knjig zadnjega časa Slovenski razkol. To je bila uvodna oddaja v cikel, ki bo podrobneje predstavljal vzroke in posledice državljanske vojne pri nas.

Kaj pa ti zajtrkuješ?

Sobotna iskrica je tokrat opozorila na zdrav zajtrk, vprašala kaj zjutraj radi jeste in kako se spominjate tradicionalnega slovenskega zajtrka v šoli. Nadaljevali smo tudi s potovanjem po zgodovini. Pred tednom smo spoznali Elizabeto Ogrsko, tokrat pa, kot smo obljubili, Ludvika IX., francoskega kralja.

Janez Kebe o pomenu odkrivanja življenja prednikov

Janez Kebe, župnik na Kopanju, je napisal kronološko knjigo o življenju tamkajšnjih ljudi več rodov nazaj in več stoletij. Pogovarjali smo se o večplastnosti pomena raziskovanja preteklosti našega rodu.

Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec

Tokrat smo našo gostjo gostili na daljavo in k pogovoru povabili izjemno sogovornico, ki slovi po svojem širokem znanju iz zgodovine medicine. Kot avtorica je podpisana pod številne strokovne monografije in članke, mnogi od njih nam v aktualnih razmerah lahko pomagajo razumeti potek in prilagoditve družbe na epidemijo. Naša gostja je bila predstojnica katedre za zgodovino medicine prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec.

Pomen in moč našega rodu

Alojz Kovšca je, ob izidu bogate knjižne predstavitve /z opisom domačinov, njihovih rodbinskih povezav, življenjskih zgodb/ kopanjske doline Janeza Kebeta, spodbudil k raziskovanju zgodovine Slovencev. Živimo od danes na jutri, ne zavedamo se pomena in moči svojega rodu ter ne znamo ustvariti prenosa na svoje potomce.

Kopanjska knjiga - Janez Kebe

Založba Ognjišče je izdala knjigo Kopanjska knjiga, v kateri je zbrana zgodovino župnij. Njen avtor, Janez Kebe, je bil gost naše nedeljske misijonske rubrike tudi zato, ker bo ves izkupiček od prodaje knjige šel v misijone.

Posvet restavratorjev

Martina Lesar Kikelj, predsednica Društva restavratorjev Slovenije, je opisala trenutne razmere v omenjeni panogi in povabila k ogledu spletne razstave posameznih zadnjih nekaj uspešnih projektov.

Posebnosti krajev v Brdih in okolici

Poletje je zaradi razmer z virusom dalo številne priložnosti za obisk delov domovine, ki smo jih morda že dlje časa imeli v mislih, a nikoli uspeli obiskati. S kolesi po Goriških Brdih in ob postanku naključno srečanje z domačinom, za katerega se je izkazalo, da je velik poznavalec omenjenih krajev, je ozadje rubrike s Herkom Saksido, kustusom na gradu Dobrovo.

Spoznajmo, varujmo in ohranjajmo kulturno dediščino

Z Natašo Gorenc, koordinatorico Dnevov evropske kulturne dediščine pri nas, smo povabili in spodbudili k raziskovanju korenin našega naroda, kulture in ustvarjalnosti naših ljudi.

Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje

Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.

Že pred stotimi leti smo bili kolesarska velesila

Slovensko kolesarstvo je v vrtincu neverjetnih uspehov. Že pred stotimi leti smo bili z izumiteljem Janezom Puhom kolesarska velesila, v izogib pozabi tega dejstva smo se pogovarjali z Vladom Slodnjakom, predsednikom Društva rojaka Janeza Puha Juršinci.

Zakonca Perko o pripadnosti

Za odgovornost se človekova vest izoblikuje v družini, tam pa sta potrebna oče in mati. Pogovarjali smo se z dr. Verno in dr. Andrejem Perko.

► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Izidor Bizjak

Ob prazniku, Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, smo pred mikrofon povabili zavednega Primorca, Izidorja Bizjaka, iz Goriških Brd.

Naš gost dr. Anton Perdih

Naš gost je bil prof. dr. Anton Perdih, 80 letnik, univerzitetni profesor kemije, ki po upokojitvi pa raziskuje na področju genetike. Gost v svoji knjigi z naslovom „Izvor Slovencev in drugih Evropejcev“ piše, da se ljudje s teh prostorov v večjem valu niso selili že vsaj 7500 let. Razložil nam je, odkod mu podatki, kaj nam sporočajo naši geni in kako iz njih lahko beremo zgodovino.

Pomen šole v preteklosti

Slovenski šolski muzej ponuja več vsebin o poteku šolskega pouka v preteklosti, vse do antičnih časov. S kustosinjo Matejo Ribarič smo osvetlili v prerezu časa pomen šole. S tem pa spodbudili k veselju do šole sodobne učence in dijake, saj hoditi v šolo še danes ponekod po svetu ni tako samoumevno, kot se zdi to pri nas.

Sv. Monika

V breznu 3 v Kočevskem rogu našli posmrtne ostanke približno 250 žrtev

Kdo so, zakaj so umrli smo se vprašali v tokratni oddaji Pogovor o. Slišali boste, kaj so o najdbi povedali kriminalist Pavel Jamnik, arheolog dr. Uroš Košir in predsednik jamarskega društva Novo mesto Zdravko Bučar. O tem, kako bi morali ta del naše polpretekle zgodovine ovrednotiti v šolah smo vprašali direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver. Ob sklepu oddaje pa boste lahko prisluhnili še pogovoru z dr. Matejem Ogrinom, ki bo predstavil pobudo za postavitev spominskega znamenja prepovedanim in uničenim knjigam na Slovenskem zaradi cenzure, dveh svetovnih vojn in treh totalitarnih sistemov 20. stoletja.

Penina Aurerus in Tomaž Letonja

Slovenija ima široko ponudbo. Naravne lepote, zgodovinske in kulturne, tudi kulinarične, vsebine, ter ljudi, ki jih je vredno in lepo srečevati. V Cirkovcih, blizu Ormoža, smo srečali Tomaža Tomažiča Letonjo in spoznali zgodbo penine Aurerus.

Sv. Jernej, apostol

Sv. Jernej je priprošnjik proti živčnim in kožnim boleznim.

Sv. Ignacij Carigrajski

Sv. Devica Marija, kraljica

700 let stara znamenita cerkvica v Bohinju

Bernard je mladi mož, vodnik, vsak dan čaka v zakristiji stare cerkvice sv. Janeza Krstnika v Bohinju, s častitljivo 700-to letnico obstoja, na obiskovalce. Razkaže znamenitosti cerkvice, povabi, da se povzpnejo v zvonik in za spomin kupijo enega od izdelkov domače in umetnostne obrti.

Sv. Hiacint, polski redovnik

Sv. Rok, spokornik - zavetnik proti kužnim boleznim

Ko je v Italiji razsajala kuga, je sv. Rok skrbel za bolnike. Pri tem se je tudi sam okužil, zato se je zatekel v zapuščeno kočo v gozdu. Tam ga je s pijačo krepčal angel, iz bližnjega gradu pa mu je pes prinašal kruh in meso. Njegovo značilno podobo ali kip, ko kaže kužno rano na svojem stegnu in mu pes prinaša kruha v gobcu, vidimo na številnih stranskih oltarjih in znamenjih.

Od slamnikarskih kit do slamnika

Katarina Rus Krušelj je opisala razvoj in zaton industrializacije slamnikov na domžalskem. Z zatonom mode nošenja pokrival v javnosti, je doživela zaton tudi ta obrtniška dejavnost.

Od kod slamnikarstvo v Domžalah?

Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.

300 let slamnikarstva na domžalskem

Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.

Majolika ali fajansa

Velja za tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda. Je simbol dobre in vesele družbe, opevajo jo tudi ljudske pesmi. To je majolika ali fajansa. Ob občasni razstavi Slovenska majolika v Narodnem muzeju Slovenije, na Metelkovi v Ljubljani, smo se pogovarjali s soavtorico razstave, kustosinjo Narodnega muzeja, Matejo Kos.

Dr. Roman Globokar o nadškofu Alojzu Uranu

Letošnji zlatomašnik bi bil tudi nadškof Alojz Uran. V njegovi rojstni župniji Šmartno pod Šmarno goro so zato prejšnjo nedeljo pripravili slovesnost, pri kateri so se zahvalili za dar njegovega življenja in duhovništva.

100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

Stoletnica požiga Narodnega doma v Trstu

Ob stoletnici požiga ( ali pravno formalne vrnitve) simbola slovenstva v Trstu, Narodnega doma, slovenski manjšini v Italiji, smo povzeli misli predsednika Boruta Pahorja in pisatelja Borisa Pahorja.

Tino Mamić: Dan za zgodovino: 13. julij 2020

Poklon italijanskega predsednika na Bazovski gmajni štirim tigrovcem, ki so uradno gledano iz Rima še vedno teroristi, je velik dogodek. Še večji pa je, da bo najvišji predstavnik Italije Slovencem vrnil ključe Narodnega doma, palače, ki je kot slovenski simbol sredi Trsta manifestativno pogorela, kar je označilo začetek fašističnega nasilja.

Kraji močne tradicije, rokodelcev in tudi Ksaverja Mežka

Marija Lah, direktorica Javnega Zavoda SPOTUR v Slovenj Gradcu je opisala rokodelstvo koroških krajev in posebej izpostavila delovanje duhovnika, pisatelja Ksaverja Mežka, ki je s svojim delovanjem puščal svoj vtis v Slovenj Gradcu.

S higieno ust proti virusu sovraštva?

Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

Vas in reka Krka

Marjanca Bregar je ob enem od radijskih kolesarskih romanj opisala izvir reke Krke in znamenitosti istoimenske vasi.

Ivan Štuhec: Zdrava bodi, moja lepa domovina

Na spominski slovesnosti ob 75. obletnici povojnih pobojev in 30. obletnici prve spominske maše v Rogu je v soboto, 6. junija, pri Macesnovi gorici oktet Cerkvenega mešanega pevskega zbora Andreja Vavkna iz župnije Cerklje na Gorenjskem na koncu zapel Mavovo pesem Moja domovina, katere refren se glasi: »Zdrava bodi, moja lepa domovina, moja lepa domovina.« Gre za pesem, ki so jo peli domobranski vojaki kot svojo himno. Po vojni je bila prepovedana, čeprav je njena vsebina zgolj in izključno domovinska.

Lubi Slovenci

Z Alenko Černelič Krošelj, direktorico Posavskega muzeja Brežice, smo se spomnili moža, ki nas je pred petimi stoletji nagovoril z lubi Slovenci, Primoža Trubarja ob 500-to letnici njegovega rojstva, ter njegovih sodobnikov, Dalmatina ter Bohoriča.

Stoletne lipe

Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

100 let od smrti Soškega viteza

23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

Koroška

Marija Lah je predstavila Koroško, deželo raznolikih obrazov. Od kulinarike, obrti, starih mestnih ulic ter stavb.

Redokivnik, evharistični serafin, Paskal Baylon