Pogovor o

VEČ ...|22. 6. 2022
Demokracija ni samo politika

V luči prihajajočega državnega praznika Dneva državnosti smo v oddaji Pogovor o ... govorili o tem, kje vse se gradi demokracija, kaj vse so njeni sestavni deli in kako lahko k boljši kondiciji naše demokracije prispevamo v svojem vsakdanjem življenju. Naši gostje so bili Peter Merše, Marko Balažic in Roman Vučajnk

Demokracija ni samo politika

V luči prihajajočega državnega praznika Dneva državnosti smo v oddaji Pogovor o ... govorili o tem, kje vse se gradi demokracija, kaj vse so njeni sestavni deli in kako lahko k boljši kondiciji naše demokracije prispevamo v svojem vsakdanjem življenju. Naši gostje so bili Peter Merše, Marko Balažic in Roman Vučajnk

politikademokracijamedijidružbavzgoja

Pogovor o

Demokracija ni samo politika

V luči prihajajočega državnega praznika Dneva državnosti smo v oddaji Pogovor o ... govorili o tem, kje vse se gradi demokracija, kaj vse so njeni sestavni deli in kako lahko k boljši kondiciji naše demokracije prispevamo v svojem vsakdanjem življenju. Naši gostje so bili Peter Merše, Marko Balažic in Roman Vučajnk

VEČ ...|22. 6. 2022
Demokracija ni samo politika

V luči prihajajočega državnega praznika Dneva državnosti smo v oddaji Pogovor o ... govorili o tem, kje vse se gradi demokracija, kaj vse so njeni sestavni deli in kako lahko k boljši kondiciji naše demokracije prispevamo v svojem vsakdanjem življenju. Naši gostje so bili Peter Merše, Marko Balažic in Roman Vučajnk

Martin Nahtigal

politikademokracijamedijidružbavzgoja

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 2. 2022
Dr. Ernest Petrič: Od olimpijskih iger, prek Tajvana in Ukrajine, do volitev v Sloveniji.

S prof. dr. Ernestom Petričem najprej o olimpijskih igrah, ki krepijo prepoznavnost Slovenije v svetu. Njegov pogled na pogovor premierja Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijo in omembi Tajvana s katero je dregnil v osje gnezdo. O napetosti na rusko-ukrajinski meji in možnih rešitvah. Petrič je podal tudi kratko oceno Šarčeve in Janševe vlade, spregovoril o pričakovanji volivcev pred volitvami in vlogi medijev v času do njih.

Dr. Ernest Petrič: Od olimpijskih iger, prek Tajvana in Ukrajine, do volitev v Sloveniji.

S prof. dr. Ernestom Petričem najprej o olimpijskih igrah, ki krepijo prepoznavnost Slovenije v svetu. Njegov pogled na pogovor premierja Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijo in omembi Tajvana s katero je dregnil v osje gnezdo. O napetosti na rusko-ukrajinski meji in možnih rešitvah. Petrič je podal tudi kratko oceno Šarčeve in Janševe vlade, spregovoril o pričakovanji volivcev pred volitvami in vlogi medijev v času do njih.

Olimpijske igreKitajskaRusijaTajvanIndijaUkrajinanova svetovna ureditevvolitvemediji

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič: Od olimpijskih iger, prek Tajvana in Ukrajine, do volitev v Sloveniji.

S prof. dr. Ernestom Petričem najprej o olimpijskih igrah, ki krepijo prepoznavnost Slovenije v svetu. Njegov pogled na pogovor premierja Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijo in omembi Tajvana s katero je dregnil v osje gnezdo. O napetosti na rusko-ukrajinski meji in možnih rešitvah. Petrič je podal tudi kratko oceno Šarčeve in Janševe vlade, spregovoril o pričakovanji volivcev pred volitvami in vlogi medijev v času do njih.

VEČ ...|14. 2. 2022
Dr. Ernest Petrič: Od olimpijskih iger, prek Tajvana in Ukrajine, do volitev v Sloveniji.

S prof. dr. Ernestom Petričem najprej o olimpijskih igrah, ki krepijo prepoznavnost Slovenije v svetu. Njegov pogled na pogovor premierja Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijo in omembi Tajvana s katero je dregnil v osje gnezdo. O napetosti na rusko-ukrajinski meji in možnih rešitvah. Petrič je podal tudi kratko oceno Šarčeve in Janševe vlade, spregovoril o pričakovanji volivcev pred volitvami in vlogi medijev v času do njih.

Tone Gorjup

Olimpijske igreKitajskaRusijaTajvanIndijaUkrajinanova svetovna ureditevvolitvemediji

Komentar Časnik.si

VEČ ...|27. 10. 2021
Matevž Sedej: Kaj ima Sophie in ‘t Veld prav?

Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.

Matevž Sedej: Kaj ima Sophie in ‘t Veld prav?

Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.

komentarpolitikapravomediji

Komentar Časnik.si

Matevž Sedej: Kaj ima Sophie in ‘t Veld prav?

Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.

VEČ ...|27. 10. 2021
Matevž Sedej: Kaj ima Sophie in ‘t Veld prav?

Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.

Matevž Sedej

komentarpolitikapravomediji

Pogovor o

VEČ ...|20. 10. 2021
Pomen medijev pri širjenju sporočil, ki jih preko dobrih del snujejo misijonarji

Oddajo smo pripravili v luči desete obletnice smrti misijonarja v Zambiji p. Miha Drevenška. O tem, ali mediji problematiki revnih držav namenjajo dovolj prostora in kakšna je sploh vloga medijev v današnjem svetu smo vprašali zgodovinarja in novinarja ter ustvarjalca številnih oddaj o delovanju misijonarjev dr. Jožeta Možino, urednika tednika Domovine in dolgoletnega novinarja Tina Mamića, sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe, misijonarja na Madagaskarju in nekdanjega Narodnega voditelja MSS Staneta Kerina ter kaplana na Hajdini pri Ptuju Primoža Lorbeka.

Pomen medijev pri širjenju sporočil, ki jih preko dobrih del snujejo misijonarji

Oddajo smo pripravili v luči desete obletnice smrti misijonarja v Zambiji p. Miha Drevenška. O tem, ali mediji problematiki revnih držav namenjajo dovolj prostora in kakšna je sploh vloga medijev v današnjem svetu smo vprašali zgodovinarja in novinarja ter ustvarjalca številnih oddaj o delovanju misijonarjev dr. Jožeta Možino, urednika tednika Domovine in dolgoletnega novinarja Tina Mamića, sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe, misijonarja na Madagaskarju in nekdanjega Narodnega voditelja MSS Staneta Kerina ter kaplana na Hajdini pri Ptuju Primoža Lorbeka.

medijiživljenjemisijoni

Pogovor o

Pomen medijev pri širjenju sporočil, ki jih preko dobrih del snujejo misijonarji

Oddajo smo pripravili v luči desete obletnice smrti misijonarja v Zambiji p. Miha Drevenška. O tem, ali mediji problematiki revnih držav namenjajo dovolj prostora in kakšna je sploh vloga medijev v današnjem svetu smo vprašali zgodovinarja in novinarja ter ustvarjalca številnih oddaj o delovanju misijonarjev dr. Jožeta Možino, urednika tednika Domovine in dolgoletnega novinarja Tina Mamića, sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe, misijonarja na Madagaskarju in nekdanjega Narodnega voditelja MSS Staneta Kerina ter kaplana na Hajdini pri Ptuju Primoža Lorbeka.

VEČ ...|20. 10. 2021
Pomen medijev pri širjenju sporočil, ki jih preko dobrih del snujejo misijonarji

Oddajo smo pripravili v luči desete obletnice smrti misijonarja v Zambiji p. Miha Drevenška. O tem, ali mediji problematiki revnih držav namenjajo dovolj prostora in kakšna je sploh vloga medijev v današnjem svetu smo vprašali zgodovinarja in novinarja ter ustvarjalca številnih oddaj o delovanju misijonarjev dr. Jožeta Možino, urednika tednika Domovine in dolgoletnega novinarja Tina Mamića, sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe, misijonarja na Madagaskarju in nekdanjega Narodnega voditelja MSS Staneta Kerina ter kaplana na Hajdini pri Ptuju Primoža Lorbeka.

Alen Salihović

medijiživljenjemisijoni

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 5. 2021
Peterle: Smo primer nedokončane demokratične tranzicije

16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.

Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«. 

Peterle: Smo primer nedokončane demokratične tranzicije

16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.

Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«. 

infoPeterlepogovordemokracijamediji

Informativni prispevki

Peterle: Smo primer nedokončane demokratične tranzicije

16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.

Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«. 

VEČ ...|22. 5. 2021
Peterle: Smo primer nedokončane demokratične tranzicije

16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.

Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«. 

Radio Ognjišče

infoPeterlepogovordemokracijamediji

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 5. 2021
Dr. Suzana Žilič Fišer: Uresničevanje javnega interesa je povezavo z medijsko svobodo.

O vplivu svobode medijev na medijsko komunikacijo, smo se pogovarjali z vodjo Inštituta za medijske komunikacije in Laboratorija za medijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzano Žilič Fišer. »Svoboda medijev predstavlja eno izmed temeljnih izhodišč, da lahko mediji opravljalo svoje poslanstvo. Njihovo poslanstvo je uresničevanje javnega interesa. Izjemnega pomena je, da so na eni strani mediji svobodni, seveda jim pa kredibilnost na nek način omogoča, da svoje delo opravljajo svobodno, neodvisno. Na takšen način zagotavljajo, da imajo na drugi strani uporabnike, poslušalce, bralce, gledalce torej vse za katere uresničujejo ta javni interes. Torej na eni strani je gotovo uresničevanje javnega interesa povezano z medijsko svobodo,« nam je dejala izredna profesorica za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzana Žilič Fišer.

Dr. Suzana Žilič Fišer: Uresničevanje javnega interesa je povezavo z medijsko svobodo.

O vplivu svobode medijev na medijsko komunikacijo, smo se pogovarjali z vodjo Inštituta za medijske komunikacije in Laboratorija za medijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzano Žilič Fišer. »Svoboda medijev predstavlja eno izmed temeljnih izhodišč, da lahko mediji opravljalo svoje poslanstvo. Njihovo poslanstvo je uresničevanje javnega interesa. Izjemnega pomena je, da so na eni strani mediji svobodni, seveda jim pa kredibilnost na nek način omogoča, da svoje delo opravljajo svobodno, neodvisno. Na takšen način zagotavljajo, da imajo na drugi strani uporabnike, poslušalce, bralce, gledalce torej vse za katere uresničujejo ta javni interes. Torej na eni strani je gotovo uresničevanje javnega interesa povezano z medijsko svobodo,« nam je dejala izredna profesorica za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzana Žilič Fišer.

infomedijiinfopogovorsvobodasuzana žilič fišer

Informativni prispevki

Dr. Suzana Žilič Fišer: Uresničevanje javnega interesa je povezavo z medijsko svobodo.

O vplivu svobode medijev na medijsko komunikacijo, smo se pogovarjali z vodjo Inštituta za medijske komunikacije in Laboratorija za medijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzano Žilič Fišer. »Svoboda medijev predstavlja eno izmed temeljnih izhodišč, da lahko mediji opravljalo svoje poslanstvo. Njihovo poslanstvo je uresničevanje javnega interesa. Izjemnega pomena je, da so na eni strani mediji svobodni, seveda jim pa kredibilnost na nek način omogoča, da svoje delo opravljajo svobodno, neodvisno. Na takšen način zagotavljajo, da imajo na drugi strani uporabnike, poslušalce, bralce, gledalce torej vse za katere uresničujejo ta javni interes. Torej na eni strani je gotovo uresničevanje javnega interesa povezano z medijsko svobodo,« nam je dejala izredna profesorica za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzana Žilič Fišer.

VEČ ...|3. 5. 2021
Dr. Suzana Žilič Fišer: Uresničevanje javnega interesa je povezavo z medijsko svobodo.

O vplivu svobode medijev na medijsko komunikacijo, smo se pogovarjali z vodjo Inštituta za medijske komunikacije in Laboratorija za medijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzano Žilič Fišer. »Svoboda medijev predstavlja eno izmed temeljnih izhodišč, da lahko mediji opravljalo svoje poslanstvo. Njihovo poslanstvo je uresničevanje javnega interesa. Izjemnega pomena je, da so na eni strani mediji svobodni, seveda jim pa kredibilnost na nek način omogoča, da svoje delo opravljajo svobodno, neodvisno. Na takšen način zagotavljajo, da imajo na drugi strani uporabnike, poslušalce, bralce, gledalce torej vse za katere uresničujejo ta javni interes. Torej na eni strani je gotovo uresničevanje javnega interesa povezano z medijsko svobodo,« nam je dejala izredna profesorica za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzana Žilič Fišer.

Radio OgnjiščeAlen Salihović

infomedijiinfopogovorsvobodasuzana žilič fišer

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 5. 2021
Predsednik ZNP Tomšič o kratenju medijske svobode

Ob svetovnem dnevu svobode medijev so v Združenju novinarjev in publicistov izrazili zadovoljstvo, da Slovenija zadnja tri desetletja, vse od padca komunizma in vzpostavitve samostojne države, ponuja formalne pogoje za pluralen medijski razvoj. Hkrati pa z obžalovanjem ugotavljajo, da stanje slovenskih medijev z vidika pluralizma in profesionalizma nikoli po letu 1990 ni bilo v taki krizi in podvrženo tako številnim zlorabam v politične namene, kot smo temu priča zdaj, nam je povedal predsednik združenja Matevž Tomšič.

 

Predsednik ZNP Tomšič o kratenju medijske svobode

Ob svetovnem dnevu svobode medijev so v Združenju novinarjev in publicistov izrazili zadovoljstvo, da Slovenija zadnja tri desetletja, vse od padca komunizma in vzpostavitve samostojne države, ponuja formalne pogoje za pluralen medijski razvoj. Hkrati pa z obžalovanjem ugotavljajo, da stanje slovenskih medijev z vidika pluralizma in profesionalizma nikoli po letu 1990 ni bilo v taki krizi in podvrženo tako številnim zlorabam v politične namene, kot smo temu priča zdaj, nam je povedal predsednik združenja Matevž Tomšič.

 

medijipogovorinfoznpsvobodapolitika

Informativni prispevki

Predsednik ZNP Tomšič o kratenju medijske svobode

Ob svetovnem dnevu svobode medijev so v Združenju novinarjev in publicistov izrazili zadovoljstvo, da Slovenija zadnja tri desetletja, vse od padca komunizma in vzpostavitve samostojne države, ponuja formalne pogoje za pluralen medijski razvoj. Hkrati pa z obžalovanjem ugotavljajo, da stanje slovenskih medijev z vidika pluralizma in profesionalizma nikoli po letu 1990 ni bilo v taki krizi in podvrženo tako številnim zlorabam v politične namene, kot smo temu priča zdaj, nam je povedal predsednik združenja Matevž Tomšič.

 

VEČ ...|3. 5. 2021
Predsednik ZNP Tomšič o kratenju medijske svobode

Ob svetovnem dnevu svobode medijev so v Združenju novinarjev in publicistov izrazili zadovoljstvo, da Slovenija zadnja tri desetletja, vse od padca komunizma in vzpostavitve samostojne države, ponuja formalne pogoje za pluralen medijski razvoj. Hkrati pa z obžalovanjem ugotavljajo, da stanje slovenskih medijev z vidika pluralizma in profesionalizma nikoli po letu 1990 ni bilo v taki krizi in podvrženo tako številnim zlorabam v politične namene, kot smo temu priča zdaj, nam je povedal predsednik združenja Matevž Tomšič.

 

Radio Ognjišče

medijipogovorinfoznpsvobodapolitika

Komentar tedna

VEČ ...|16. 4. 2021
Ivan Štuhec: Mednarodna korupcija

Sprememba na vrhu nacionalnega medija je skoraj tako pomembna kot na vrhu oblasti. Nacionalni medij bi moral imeti ambicijo, da postane osrednji, najkvalitetnejši informativni in formativni medij v državi, v ogledalo katerega bi se morali pogledati vsi ostali mediji.

Ivan Štuhec: Mednarodna korupcija

Sprememba na vrhu nacionalnega medija je skoraj tako pomembna kot na vrhu oblasti. Nacionalni medij bi moral imeti ambicijo, da postane osrednji, najkvalitetnejši informativni in formativni medij v državi, v ogledalo katerega bi se morali pogledati vsi ostali mediji.

komentarmediji

Komentar tedna

Ivan Štuhec: Mednarodna korupcija

Sprememba na vrhu nacionalnega medija je skoraj tako pomembna kot na vrhu oblasti. Nacionalni medij bi moral imeti ambicijo, da postane osrednji, najkvalitetnejši informativni in formativni medij v državi, v ogledalo katerega bi se morali pogledati vsi ostali mediji.

VEČ ...|16. 4. 2021
Ivan Štuhec: Mednarodna korupcija

Sprememba na vrhu nacionalnega medija je skoraj tako pomembna kot na vrhu oblasti. Nacionalni medij bi moral imeti ambicijo, da postane osrednji, najkvalitetnejši informativni in formativni medij v državi, v ogledalo katerega bi se morali pogledati vsi ostali mediji.

Ivan Štuhec

komentarmediji

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|25. 1. 2023
Družba in nasilje

V luči dokumentarno-igrane serije Inhumanum: Nečloveško ravnanje človeka smo v oddaji spregovorili o nasilju. Dotaknili smo se najhujših kaznivih dejanj in njihovega vpliva na družbo ter odziva slednje na nasilje. Prav tako smo spregovorili o vplivu družine na morilsko vedenje, resocializaciji morilcev in o pomočeh žrtvam. Gostje so bili dekan Evropske pravne fakultete Nove Univerze dr. Boštjan Brezovnik, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Gorazd Trpin, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik ter dramski igralec Ludvik Bagari.

Družba in nasilje

V luči dokumentarno-igrane serije Inhumanum: Nečloveško ravnanje človeka smo v oddaji spregovorili o nasilju. Dotaknili smo se najhujših kaznivih dejanj in njihovega vpliva na družbo ter odziva slednje na nasilje. Prav tako smo spregovorili o vplivu družine na morilsko vedenje, resocializaciji morilcev in o pomočeh žrtvam. Gostje so bili dekan Evropske pravne fakultete Nove Univerze dr. Boštjan Brezovnik, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Gorazd Trpin, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik ter dramski igralec Ludvik Bagari.

Andrej Šinko

življenjenasiljedružba

Zgodbe za otroke

VEČ ...|25. 1. 2023
Lisica in kovanec

Lisica je srečala lačnega volka, skupaj sta zagledala kovanec in zvitorepka je skušala volka pretentati. Mislite, da ji je uspelo?

Lisica in kovanec

Lisica je srečala lačnega volka, skupaj sta zagledala kovanec in zvitorepka je skušala volka pretentati. Mislite, da ji je uspelo?

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Naš gost

VEČ ...|21. 1. 2023
Danica Vidmar: Lepo delajmo s seboj.

Danica Vidmar, univ. dipl. ekonomistka, z uspešno poslovno kariero, je na svoji poti izkusila zahtevnost partnerstva in starševstva ter osebno zgodbo iskreno opisala v knjigi Deklice brez gnezda. »Nikoli ni prepozno za obnovitev odnosa z otroki« Knjiga je nastala, ko se je upokojila, deset let po prelomnem osebnem srečanju z danskim družinskim terapevtom Jesperjem Juulom, njegov Family Lab deluje tudi v Sloveniji. Po srečanju z njim je Danica počasi spoznavala, kako neopremljena je bila dotlej za polnovredno življenje, za zdrave odnose, za materinstvo. Začela se je njena pot do tedaj že odraslih hčera. Ni bilo preprosto in tudi po desetletju hoje (še) ni našla vseh poti. Kot pravi sama: »Iskanje ne pomeni, da pot vedno tudi najdeš. In čeprav je ne najdeš ali te preseneča s svojimi ovinki, se je vredno podati v iskanje. Med hojo sem se osvobodila občutka neustreznosti, znam slišati svoj notranji glas, vidim svojo notranjo moč, našla sem mir, učim se radosti, učim se biti, samo biti, učim se biti hvaležna, za vse.«

Danica Vidmar: Lepo delajmo s seboj.

Danica Vidmar, univ. dipl. ekonomistka, z uspešno poslovno kariero, je na svoji poti izkusila zahtevnost partnerstva in starševstva ter osebno zgodbo iskreno opisala v knjigi Deklice brez gnezda. »Nikoli ni prepozno za obnovitev odnosa z otroki« Knjiga je nastala, ko se je upokojila, deset let po prelomnem osebnem srečanju z danskim družinskim terapevtom Jesperjem Juulom, njegov Family Lab deluje tudi v Sloveniji. Po srečanju z njim je Danica počasi spoznavala, kako neopremljena je bila dotlej za polnovredno življenje, za zdrave odnose, za materinstvo. Začela se je njena pot do tedaj že odraslih hčera. Ni bilo preprosto in tudi po desetletju hoje (še) ni našla vseh poti. Kot pravi sama: »Iskanje ne pomeni, da pot vedno tudi najdeš. In čeprav je ne najdeš ali te preseneča s svojimi ovinki, se je vredno podati v iskanje. Med hojo sem se osvobodila občutka neustreznosti, znam slišati svoj notranji glas, vidim svojo notranjo moč, našla sem mir, učim se radosti, učim se biti, samo biti, učim se biti hvaležna, za vse.«

Nataša Ličen

spominživljenjeodnosipogovorvzgojadružba

Dogodki

VEČ ...|26. 12. 2022
Dr. Jože Plut: Problem je, če neka družbena skupina rabi sovražnika.

Dan samostojnosti in enotnosti je lahko priložnost, da razmislimo tudi o odnosu med Cerkvijo in državo, o tem, kako bi se morali dopolnjevati. Ker pa na praznik goduje sv. Štefan, prvi mučenec, pomislimo tudi na sovražni govor in nestrpnost do Cerkve in vernikov. O vsem tem smo se pogovarjali z nekdanjim vojaškim vikarjem, župnikom v Poljanah nad Škofjo Loko, Jožetom Plutom.

Dr. Jože Plut: Problem je, če neka družbena skupina rabi sovražnika.

Dan samostojnosti in enotnosti je lahko priložnost, da razmislimo tudi o odnosu med Cerkvijo in državo, o tem, kako bi se morali dopolnjevati. Ker pa na praznik goduje sv. Štefan, prvi mučenec, pomislimo tudi na sovražni govor in nestrpnost do Cerkve in vernikov. O vsem tem smo se pogovarjali z nekdanjim vojaškim vikarjem, župnikom v Poljanah nad Škofjo Loko, Jožetom Plutom.

Marta Jerebič

domovinadržava

Program zadnjega tedna

VEČ ...|27. 1. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. januar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. januar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|27. 1. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. januar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. januar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|27. 1. 2023
Ti si naš

Vi torej molite takole: Oče naš (Matejev evangelij 6,9).

Ti si naš

Vi torej molite takole: Oče naš (Matejev evangelij 6,9).

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|27. 1. 2023
Žalostni del dne 27. 1.

Molili so župljani župnije Ljubljana - Vič

Žalostni del dne 27. 1.

Molili so župljani župnije Ljubljana - Vič

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|27. 1. 2023
Sv. Angela Merici

Ti si ena taka teta iz ozadja. Teta zato, ker smo nekdaj – no, pa tudi danes se ponekod še sliši ta izraz …

Sv. Angela Merici

Ti si ena taka teta iz ozadja. Teta zato, ker smo nekdaj – no, pa tudi danes se ponekod še sliši ta izraz …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Za nasmeh

VEČ ...|27. 1. 2023
Sreča vstopa v hišo, iz katere se razlega smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Sreča vstopa v hišo, iz katere se razlega smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče