Pogovor o

VEČ ...|22. 6. 2022
Demokracija ni samo politika

V luči prihajajočega državnega praznika Dneva državnosti smo v oddaji Pogovor o ... govorili o tem, kje vse se gradi demokracija, kaj vse so njeni sestavni deli in kako lahko k boljši kondiciji naše demokracije prispevamo v svojem vsakdanjem življenju. Naši gostje so bili Peter Merše, Marko Balažic in Roman Vučajnk

Demokracija ni samo politika

V luči prihajajočega državnega praznika Dneva državnosti smo v oddaji Pogovor o ... govorili o tem, kje vse se gradi demokracija, kaj vse so njeni sestavni deli in kako lahko k boljši kondiciji naše demokracije prispevamo v svojem vsakdanjem življenju. Naši gostje so bili Peter Merše, Marko Balažic in Roman Vučajnk

politikademokracijamedijidružbavzgoja

Pogovor o

Demokracija ni samo politika

V luči prihajajočega državnega praznika Dneva državnosti smo v oddaji Pogovor o ... govorili o tem, kje vse se gradi demokracija, kaj vse so njeni sestavni deli in kako lahko k boljši kondiciji naše demokracije prispevamo v svojem vsakdanjem življenju. Naši gostje so bili Peter Merše, Marko Balažic in Roman Vučajnk

VEČ ...|22. 6. 2022
Demokracija ni samo politika

V luči prihajajočega državnega praznika Dneva državnosti smo v oddaji Pogovor o ... govorili o tem, kje vse se gradi demokracija, kaj vse so njeni sestavni deli in kako lahko k boljši kondiciji naše demokracije prispevamo v svojem vsakdanjem življenju. Naši gostje so bili Peter Merše, Marko Balažic in Roman Vučajnk

Martin Nahtigal

politikademokracijamedijidružbavzgoja

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 2. 2022
Dr. Ernest Petrič: Od olimpijskih iger, prek Tajvana in Ukrajine, do volitev v Sloveniji.

S prof. dr. Ernestom Petričem najprej o olimpijskih igrah, ki krepijo prepoznavnost Slovenije v svetu. Njegov pogled na pogovor premierja Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijo in omembi Tajvana s katero je dregnil v osje gnezdo. O napetosti na rusko-ukrajinski meji in možnih rešitvah. Petrič je podal tudi kratko oceno Šarčeve in Janševe vlade, spregovoril o pričakovanji volivcev pred volitvami in vlogi medijev v času do njih.

Dr. Ernest Petrič: Od olimpijskih iger, prek Tajvana in Ukrajine, do volitev v Sloveniji.

S prof. dr. Ernestom Petričem najprej o olimpijskih igrah, ki krepijo prepoznavnost Slovenije v svetu. Njegov pogled na pogovor premierja Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijo in omembi Tajvana s katero je dregnil v osje gnezdo. O napetosti na rusko-ukrajinski meji in možnih rešitvah. Petrič je podal tudi kratko oceno Šarčeve in Janševe vlade, spregovoril o pričakovanji volivcev pred volitvami in vlogi medijev v času do njih.

Olimpijske igreKitajskaRusijaTajvanIndijaUkrajinanova svetovna ureditevvolitvemediji

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič: Od olimpijskih iger, prek Tajvana in Ukrajine, do volitev v Sloveniji.

S prof. dr. Ernestom Petričem najprej o olimpijskih igrah, ki krepijo prepoznavnost Slovenije v svetu. Njegov pogled na pogovor premierja Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijo in omembi Tajvana s katero je dregnil v osje gnezdo. O napetosti na rusko-ukrajinski meji in možnih rešitvah. Petrič je podal tudi kratko oceno Šarčeve in Janševe vlade, spregovoril o pričakovanji volivcev pred volitvami in vlogi medijev v času do njih.

VEČ ...|14. 2. 2022
Dr. Ernest Petrič: Od olimpijskih iger, prek Tajvana in Ukrajine, do volitev v Sloveniji.

S prof. dr. Ernestom Petričem najprej o olimpijskih igrah, ki krepijo prepoznavnost Slovenije v svetu. Njegov pogled na pogovor premierja Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijo in omembi Tajvana s katero je dregnil v osje gnezdo. O napetosti na rusko-ukrajinski meji in možnih rešitvah. Petrič je podal tudi kratko oceno Šarčeve in Janševe vlade, spregovoril o pričakovanji volivcev pred volitvami in vlogi medijev v času do njih.

Tone Gorjup

Olimpijske igreKitajskaRusijaTajvanIndijaUkrajinanova svetovna ureditevvolitvemediji

Komentar Časnik.si

VEČ ...|27. 10. 2021
Matevž Sedej: Kaj ima Sophie in ‘t Veld prav?

Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.

Matevž Sedej: Kaj ima Sophie in ‘t Veld prav?

Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.

komentarpolitikapravomediji

Komentar Časnik.si

Matevž Sedej: Kaj ima Sophie in ‘t Veld prav?

Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.

VEČ ...|27. 10. 2021
Matevž Sedej: Kaj ima Sophie in ‘t Veld prav?

Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.

Matevž Sedej

komentarpolitikapravomediji

Pogovor o

VEČ ...|20. 10. 2021
Pomen medijev pri širjenju sporočil, ki jih preko dobrih del snujejo misijonarji

Oddajo smo pripravili v luči desete obletnice smrti misijonarja v Zambiji p. Miha Drevenška. O tem, ali mediji problematiki revnih držav namenjajo dovolj prostora in kakšna je sploh vloga medijev v današnjem svetu smo vprašali zgodovinarja in novinarja ter ustvarjalca številnih oddaj o delovanju misijonarjev dr. Jožeta Možino, urednika tednika Domovine in dolgoletnega novinarja Tina Mamića, sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe, misijonarja na Madagaskarju in nekdanjega Narodnega voditelja MSS Staneta Kerina ter kaplana na Hajdini pri Ptuju Primoža Lorbeka.

Pomen medijev pri širjenju sporočil, ki jih preko dobrih del snujejo misijonarji

Oddajo smo pripravili v luči desete obletnice smrti misijonarja v Zambiji p. Miha Drevenška. O tem, ali mediji problematiki revnih držav namenjajo dovolj prostora in kakšna je sploh vloga medijev v današnjem svetu smo vprašali zgodovinarja in novinarja ter ustvarjalca številnih oddaj o delovanju misijonarjev dr. Jožeta Možino, urednika tednika Domovine in dolgoletnega novinarja Tina Mamića, sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe, misijonarja na Madagaskarju in nekdanjega Narodnega voditelja MSS Staneta Kerina ter kaplana na Hajdini pri Ptuju Primoža Lorbeka.

medijiživljenjemisijoni

Pogovor o

Pomen medijev pri širjenju sporočil, ki jih preko dobrih del snujejo misijonarji

Oddajo smo pripravili v luči desete obletnice smrti misijonarja v Zambiji p. Miha Drevenška. O tem, ali mediji problematiki revnih držav namenjajo dovolj prostora in kakšna je sploh vloga medijev v današnjem svetu smo vprašali zgodovinarja in novinarja ter ustvarjalca številnih oddaj o delovanju misijonarjev dr. Jožeta Možino, urednika tednika Domovine in dolgoletnega novinarja Tina Mamića, sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe, misijonarja na Madagaskarju in nekdanjega Narodnega voditelja MSS Staneta Kerina ter kaplana na Hajdini pri Ptuju Primoža Lorbeka.

VEČ ...|20. 10. 2021
Pomen medijev pri širjenju sporočil, ki jih preko dobrih del snujejo misijonarji

Oddajo smo pripravili v luči desete obletnice smrti misijonarja v Zambiji p. Miha Drevenška. O tem, ali mediji problematiki revnih držav namenjajo dovolj prostora in kakšna je sploh vloga medijev v današnjem svetu smo vprašali zgodovinarja in novinarja ter ustvarjalca številnih oddaj o delovanju misijonarjev dr. Jožeta Možino, urednika tednika Domovine in dolgoletnega novinarja Tina Mamića, sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe, misijonarja na Madagaskarju in nekdanjega Narodnega voditelja MSS Staneta Kerina ter kaplana na Hajdini pri Ptuju Primoža Lorbeka.

Alen Salihović

medijiživljenjemisijoni

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 5. 2021
Peterle: Smo primer nedokončane demokratične tranzicije

16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.

Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«. 

Peterle: Smo primer nedokončane demokratične tranzicije

16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.

Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«. 

infoPeterlepogovordemokracijamediji

Informativni prispevki

Peterle: Smo primer nedokončane demokratične tranzicije

16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.

Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«. 

VEČ ...|22. 5. 2021
Peterle: Smo primer nedokončane demokratične tranzicije

16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.

Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«. 

Radio Ognjišče

infoPeterlepogovordemokracijamediji

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 5. 2021
Dr. Suzana Žilič Fišer: Uresničevanje javnega interesa je povezavo z medijsko svobodo.

O vplivu svobode medijev na medijsko komunikacijo, smo se pogovarjali z vodjo Inštituta za medijske komunikacije in Laboratorija za medijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzano Žilič Fišer. »Svoboda medijev predstavlja eno izmed temeljnih izhodišč, da lahko mediji opravljalo svoje poslanstvo. Njihovo poslanstvo je uresničevanje javnega interesa. Izjemnega pomena je, da so na eni strani mediji svobodni, seveda jim pa kredibilnost na nek način omogoča, da svoje delo opravljajo svobodno, neodvisno. Na takšen način zagotavljajo, da imajo na drugi strani uporabnike, poslušalce, bralce, gledalce torej vse za katere uresničujejo ta javni interes. Torej na eni strani je gotovo uresničevanje javnega interesa povezano z medijsko svobodo,« nam je dejala izredna profesorica za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzana Žilič Fišer.

Dr. Suzana Žilič Fišer: Uresničevanje javnega interesa je povezavo z medijsko svobodo.

O vplivu svobode medijev na medijsko komunikacijo, smo se pogovarjali z vodjo Inštituta za medijske komunikacije in Laboratorija za medijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzano Žilič Fišer. »Svoboda medijev predstavlja eno izmed temeljnih izhodišč, da lahko mediji opravljalo svoje poslanstvo. Njihovo poslanstvo je uresničevanje javnega interesa. Izjemnega pomena je, da so na eni strani mediji svobodni, seveda jim pa kredibilnost na nek način omogoča, da svoje delo opravljajo svobodno, neodvisno. Na takšen način zagotavljajo, da imajo na drugi strani uporabnike, poslušalce, bralce, gledalce torej vse za katere uresničujejo ta javni interes. Torej na eni strani je gotovo uresničevanje javnega interesa povezano z medijsko svobodo,« nam je dejala izredna profesorica za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzana Žilič Fišer.

infomedijiinfopogovorsvobodasuzana žilič fišer

Informativni prispevki

Dr. Suzana Žilič Fišer: Uresničevanje javnega interesa je povezavo z medijsko svobodo.

O vplivu svobode medijev na medijsko komunikacijo, smo se pogovarjali z vodjo Inštituta za medijske komunikacije in Laboratorija za medijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzano Žilič Fišer. »Svoboda medijev predstavlja eno izmed temeljnih izhodišč, da lahko mediji opravljalo svoje poslanstvo. Njihovo poslanstvo je uresničevanje javnega interesa. Izjemnega pomena je, da so na eni strani mediji svobodni, seveda jim pa kredibilnost na nek način omogoča, da svoje delo opravljajo svobodno, neodvisno. Na takšen način zagotavljajo, da imajo na drugi strani uporabnike, poslušalce, bralce, gledalce torej vse za katere uresničujejo ta javni interes. Torej na eni strani je gotovo uresničevanje javnega interesa povezano z medijsko svobodo,« nam je dejala izredna profesorica za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzana Žilič Fišer.

VEČ ...|3. 5. 2021
Dr. Suzana Žilič Fišer: Uresničevanje javnega interesa je povezavo z medijsko svobodo.

O vplivu svobode medijev na medijsko komunikacijo, smo se pogovarjali z vodjo Inštituta za medijske komunikacije in Laboratorija za medijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzano Žilič Fišer. »Svoboda medijev predstavlja eno izmed temeljnih izhodišč, da lahko mediji opravljalo svoje poslanstvo. Njihovo poslanstvo je uresničevanje javnega interesa. Izjemnega pomena je, da so na eni strani mediji svobodni, seveda jim pa kredibilnost na nek način omogoča, da svoje delo opravljajo svobodno, neodvisno. Na takšen način zagotavljajo, da imajo na drugi strani uporabnike, poslušalce, bralce, gledalce torej vse za katere uresničujejo ta javni interes. Torej na eni strani je gotovo uresničevanje javnega interesa povezano z medijsko svobodo,« nam je dejala izredna profesorica za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzana Žilič Fišer.

Radio OgnjiščeAlen Salihović

infomedijiinfopogovorsvobodasuzana žilič fišer

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 5. 2021
Predsednik ZNP Tomšič o kratenju medijske svobode

Ob svetovnem dnevu svobode medijev so v Združenju novinarjev in publicistov izrazili zadovoljstvo, da Slovenija zadnja tri desetletja, vse od padca komunizma in vzpostavitve samostojne države, ponuja formalne pogoje za pluralen medijski razvoj. Hkrati pa z obžalovanjem ugotavljajo, da stanje slovenskih medijev z vidika pluralizma in profesionalizma nikoli po letu 1990 ni bilo v taki krizi in podvrženo tako številnim zlorabam v politične namene, kot smo temu priča zdaj, nam je povedal predsednik združenja Matevž Tomšič.

 

Predsednik ZNP Tomšič o kratenju medijske svobode

Ob svetovnem dnevu svobode medijev so v Združenju novinarjev in publicistov izrazili zadovoljstvo, da Slovenija zadnja tri desetletja, vse od padca komunizma in vzpostavitve samostojne države, ponuja formalne pogoje za pluralen medijski razvoj. Hkrati pa z obžalovanjem ugotavljajo, da stanje slovenskih medijev z vidika pluralizma in profesionalizma nikoli po letu 1990 ni bilo v taki krizi in podvrženo tako številnim zlorabam v politične namene, kot smo temu priča zdaj, nam je povedal predsednik združenja Matevž Tomšič.

 

medijipogovorinfoznpsvobodapolitika

Informativni prispevki

Predsednik ZNP Tomšič o kratenju medijske svobode

Ob svetovnem dnevu svobode medijev so v Združenju novinarjev in publicistov izrazili zadovoljstvo, da Slovenija zadnja tri desetletja, vse od padca komunizma in vzpostavitve samostojne države, ponuja formalne pogoje za pluralen medijski razvoj. Hkrati pa z obžalovanjem ugotavljajo, da stanje slovenskih medijev z vidika pluralizma in profesionalizma nikoli po letu 1990 ni bilo v taki krizi in podvrženo tako številnim zlorabam v politične namene, kot smo temu priča zdaj, nam je povedal predsednik združenja Matevž Tomšič.

 

VEČ ...|3. 5. 2021
Predsednik ZNP Tomšič o kratenju medijske svobode

Ob svetovnem dnevu svobode medijev so v Združenju novinarjev in publicistov izrazili zadovoljstvo, da Slovenija zadnja tri desetletja, vse od padca komunizma in vzpostavitve samostojne države, ponuja formalne pogoje za pluralen medijski razvoj. Hkrati pa z obžalovanjem ugotavljajo, da stanje slovenskih medijev z vidika pluralizma in profesionalizma nikoli po letu 1990 ni bilo v taki krizi in podvrženo tako številnim zlorabam v politične namene, kot smo temu priča zdaj, nam je povedal predsednik združenja Matevž Tomšič.

 

Radio Ognjišče

medijipogovorinfoznpsvobodapolitika

Komentar tedna

VEČ ...|16. 4. 2021
Ivan Štuhec: Mednarodna korupcija

Sprememba na vrhu nacionalnega medija je skoraj tako pomembna kot na vrhu oblasti. Nacionalni medij bi moral imeti ambicijo, da postane osrednji, najkvalitetnejši informativni in formativni medij v državi, v ogledalo katerega bi se morali pogledati vsi ostali mediji.

Ivan Štuhec: Mednarodna korupcija

Sprememba na vrhu nacionalnega medija je skoraj tako pomembna kot na vrhu oblasti. Nacionalni medij bi moral imeti ambicijo, da postane osrednji, najkvalitetnejši informativni in formativni medij v državi, v ogledalo katerega bi se morali pogledati vsi ostali mediji.

komentarmediji

Komentar tedna

Ivan Štuhec: Mednarodna korupcija

Sprememba na vrhu nacionalnega medija je skoraj tako pomembna kot na vrhu oblasti. Nacionalni medij bi moral imeti ambicijo, da postane osrednji, najkvalitetnejši informativni in formativni medij v državi, v ogledalo katerega bi se morali pogledati vsi ostali mediji.

VEČ ...|16. 4. 2021
Ivan Štuhec: Mednarodna korupcija

Sprememba na vrhu nacionalnega medija je skoraj tako pomembna kot na vrhu oblasti. Nacionalni medij bi moral imeti ambicijo, da postane osrednji, najkvalitetnejši informativni in formativni medij v državi, v ogledalo katerega bi se morali pogledati vsi ostali mediji.

Ivan Štuhec

komentarmediji

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|28. 9. 2022
Starš 1, starš 2 ali mama in oče?

Je najbolj primerno okolje za otroka družina z mamo in očetom, ali nam je vseeno, če otroka vzgajata dve istospolni osebi ali celo osebi, ki se identificirata z neskončnim številom družbenih spolov oziroma kakor se v določenem trenutku počutita.
O spremembah družinskega zakonika smo govorili v oddaji Pogovor o. Naša gosta sta bila predsednik Družinske pobude Tomaž Merše in poslanka Nsi Iva Dimic.

Starš 1, starš 2 ali mama in oče?

Je najbolj primerno okolje za otroka družina z mamo in očetom, ali nam je vseeno, če otroka vzgajata dve istospolni osebi ali celo osebi, ki se identificirata z neskončnim številom družbenih spolov oziroma kakor se v določenem trenutku počutita.
O spremembah družinskega zakonika smo govorili v oddaji Pogovor o. Naša gosta sta bila predsednik Družinske pobude Tomaž Merše in poslanka Nsi Iva Dimic.

Marta Jerebič

politikaživljenje

Za življenje

VEČ ...|1. 10. 2022
Zakaj vsak otrok potrebuje mamo in očeta?

Govorili smo o odnosih: Kaj storiti, če ti gre partner po dolgih letih skupnega življenja “na živce”, otroci odrastejo, odnosi pa...? Zakaj otrok potrebuje tako očeta kot mamo in seveda so prišla na vrsto vaša vprašanja in komentarji poslušalcev. V živo je bil z nami frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Zakaj vsak otrok potrebuje mamo in očeta?

Govorili smo o odnosih: Kaj storiti, če ti gre partner po dolgih letih skupnega življenja “na živce”, otroci odrastejo, odnosi pa...? Zakaj otrok potrebuje tako očeta kot mamo in seveda so prišla na vrsto vaša vprašanja in komentarji poslušalcev. V živo je bil z nami frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Radio Ognjišče

odnosiotrocivzgojaduhovnostsplavzlorabe

Naš pogled

VEČ ...|27. 9. 2022
Marta Jerebič: O spremembah družinskega zakonika

  Razmišljam na simbolni ravni – z zgodbo o modernem vlaku, ki trči v otroke, ki se nič hudega sluteč igrajo na železniških tirih. Ko povozi otroke, se ne ustavi, ne opazi razdejanja, ki ga je povzročil.
 

Marta Jerebič: O spremembah družinskega zakonika

  Razmišljam na simbolni ravni – z zgodbo o modernem vlaku, ki trči v otroke, ki se nič hudega sluteč igrajo na železniških tirih. Ko povozi otroke, se ne ustavi, ne opazi razdejanja, ki ga je povzročil.
 

Marta Jerebič

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 10. 2022
Vnovična izvolitev senatorke Rojc, državno odlikovanje za p. Krizologa

O 20. Koroških kulturnih dnevih na Primorskem nam je več povedal poslovodja Krščanske kulturne zveze iz Celovca Martin Kuchling, o fotografskem natečaju Svetovnega slovenskega kongresa smo se pogovarjali s Sonjo Avguštin Čampa, o bralno-risalnem natečaju Rafaelove družbe pa z Anamarijo Rajk. Slišali ste še o državnem odlikovanju za slovenskega duhovnika v New Yorku, p. Krizloga, Martina Cimermana, oddajo pa smo začeli z novico o vnovični izvolitvi rojakinje Tatjane Rojc v rimski senat. 

Vnovična izvolitev senatorke Rojc, državno odlikovanje za p. Krizologa

O 20. Koroških kulturnih dnevih na Primorskem nam je več povedal poslovodja Krščanske kulturne zveze iz Celovca Martin Kuchling, o fotografskem natečaju Svetovnega slovenskega kongresa smo se pogovarjali s Sonjo Avguštin Čampa, o bralno-risalnem natečaju Rafaelove družbe pa z Anamarijo Rajk. Slišali ste še o državnem odlikovanju za slovenskega duhovnika v New Yorku, p. Krizloga, Martina Cimermana, oddajo pa smo začeli z novico o vnovični izvolitvi rojakinje Tatjane Rojc v rimski senat. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš gost

VEČ ...|1. 10. 2022
Rejnica - Bernarda Konjar

Tik pred začetkom Tedna za življenje z letošnjim geslom Ne zavrzi življenja je bila naša sobotna gostja rejnica, ki ma za seboj pestro in preizkušenj polno življenjsko pot. Gospa Bernarda Konjár se je posvetila rejništvu najtežjih primerov. Pri njej pa se je zvrstilo več kot 14 otrok, s katerimi je spletla pristne vezi. Z nami je delila tudi svojo osebno zgodbo, v kateri imajo boleče mesto možev alkohol, sinov samomor in zdravljenje drugega sina v komuni.

Rejnica - Bernarda Konjar

Tik pred začetkom Tedna za življenje z letošnjim geslom Ne zavrzi življenja je bila naša sobotna gostja rejnica, ki ma za seboj pestro in preizkušenj polno življenjsko pot. Gospa Bernarda Konjár se je posvetila rejništvu najtežjih primerov. Pri njej pa se je zvrstilo več kot 14 otrok, s katerimi je spletla pristne vezi. Z nami je delila tudi svojo osebno zgodbo, v kateri imajo boleče mesto možev alkohol, sinov samomor in zdravljenje drugega sina v komuni.

Radio Ognjišče

spominživljenjerejništvodružbavzgojaodnosiodvisnostdepresijasamomorpsihološka pomoč

Moja zgodba

VEČ ...|2. 10. 2022
Razstava Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki 1. del

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja živahno dogajanje povezano tudi z minulim dnevom slovenskega športa (23. 9.), ki je od leta 2020 tudi državni praznik. V Moji zgodbi ob 20.h je bila na sporedu prva od dveh oddaj v kateri lahko prisluhnete, kako se je porodila ideja za razstavo in kaj predstavlja. Razstavo sta predstavila avtorja višja kustosinja Andreja Zupanec Bajželj in kustos Domen Kaučič.

Razstava Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki 1. del

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja živahno dogajanje povezano tudi z minulim dnevom slovenskega športa (23. 9.), ki je od leta 2020 tudi državni praznik. V Moji zgodbi ob 20.h je bila na sporedu prva od dveh oddaj v kateri lahko prisluhnete, kako se je porodila ideja za razstavo in kaj predstavlja. Razstavo sta predstavila avtorja višja kustosinja Andreja Zupanec Bajželj in kustos Domen Kaučič.

Jože Bartolj

spominšportAndreja Zupanec BajželjDomen KaučičV čevljih zmagovalcevSlovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|2. 10. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Nedeljski klepet

VEČ ...|2. 10. 2022
Minljivost

V oktobrskem Nedeljskem klepetu je bila tema pogovora minljivost, naša gostja pa psihologinja Janja Frelih Gorjanc. Spregovorila je o pomenu žalovanja, o strahu, ki nas spremlja ob soočanju s smrtjo in umiranjem, pa tudi o tem, kako se soočiti z nenadno smrtjo naših dragih. Še posebej se je ob tem dotaknila samomora.

Minljivost

V oktobrskem Nedeljskem klepetu je bila tema pogovora minljivost, naša gostja pa psihologinja Janja Frelih Gorjanc. Spregovorila je o pomenu žalovanja, o strahu, ki nas spremlja ob soočanju s smrtjo in umiranjem, pa tudi o tem, kako se soočiti z nenadno smrtjo naših dragih. Še posebej se je ob tem dotaknila samomora.

Damijana Medved

strahsmrtevtanazijasamomoržalovanje

Pojdite in učite

VEČ ...|2. 10. 2022
Uvod v misijonski mesec

Prisluhnite kako misijonsko bogat bo letošnji oktober.

Uvod v misijonski mesec

Prisluhnite kako misijonsko bogat bo letošnji oktober.

Jure Sešek

duhovnostmisijon